LOVEN Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemal! velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mestec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". y A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6- uri popoludne. tev. 220. V Ljubljani, v ponedeljek 28. septembra 1891. Letnilc XIX. Slovanska liga. Pred nekaterimi tedni se je po časopisih mnogo pisalo o slovanski ligi. Misel je prvi zprožil mladočeški poslanec, ki je govoril o ligi zatiranih avstrijskih narodnostij. Kdor dr. Grrigra pozni,, je precej vedel, da on sam ni resno mislil, da bi se osnovala taka liga. To je bila le fraza s katero se je hotel prikupiti poslušalcem in vzbuditi pozornost. To je tudi dosegel. Malo pozneje je dr. Gregr prišel z novo podobno frazo o zjedinjenih avstrijskih državah. Kaj je prav za prav mislil pod to frazo, to menda še njemu samemu ni bilo prav jasno. Ali stvar se je pretresovala po listih in o njem se je govorilo. S takimi pripomočki si hoče dr. Gregr sebi ohraniti slavo. Priznati se mu mora, da zni spretno porabiti prilike. Da bi se bil kdo drugi kdaj tako izrekel o češkem državnem pravu, kakor se je že on, gotovo bi ga že vsi prezirali iu zasmehovali, ali dr. Girigr je pa ostal slaven. Mož ima že sive lase, ali vendar ga še neso spoznali, da njemu za stvar ni dosti, temveč le za lastno osebo. On je navaden političen kričač, podoben Francozu Clemenceau-u ali Rochefortu, ki znata tudi vsako politično zadevo izkoristiti z4-se. Mi nesmo pripisovali posebne važnosti ideji slovanske lige. Ker pa se je po raznih listih mnogo pisalo o tej stvari, smo o svojem času mi izprego-vorili o njej in povedali svoje mnenje, da se nam ta ideja ne zdi izvršljiva. Da smo imeli prav, bodo morda že danes tisti priznali, ki so nas tedaj obsojevali. Mari ni sedaj vse tiho o tej zadevi. To je pač najboljši dokaz, da stvar ni vresničljiva. Vselej, predno se taka važna ideja sproži, je treba dobro premisliti razne okoliščine in tudi osobe, ki hočejo idejo vresničiti. Priporočal se je tudi že klub vseh avstrijskih slovanskih poslancev, ali vse to je ostalo le prazna želja ker razmere niso bile j ugodne. Proti taki slovanski ligi bi mi ničesa ne imeli, ko bi se dala osnovati na trdni in zdravi podlagi, i Da, celo veseli bi bili, ko bi vzajemnost avstrijskih Slovanov se kje drugje z vso mogočnostjo pokazala, nego pri vinskih kupicah. Taka liga bi pa seveda ne smela nasprotovati katoliškim načelom. Moč zapadnih Slovanov se opira baš na katoličanstvo. Pri nas ni nobenih tal za liberalne ideje, še manj pa za pravoslavje. Velik del Slovanov bi se moral odvrniti od lige, ko bi v njej ne vladala poleg narodnih tudi verska načela. Posebno Poljaki bi gotovo ne hoteli ničesar vedeti o taki ligi, ko bi se morda gojila v njej načela pravoslavne cerkve ali kaj podobnega. Brez Poljakov bi pa taka liga bila le pokveka. Poleg Cehov so Poljaki najvažnejši faktor zapadnega slovanstva. V političnem oziru so pa še mnogo važnejši, nego Cehi, od njih je zavisna večina v državnem zboru. Mi pa nikakor ne smemo Poljakov poriniti od sebe. Sedaj vendar nikdo ne misli na širjenje pravo-slavja, poreče kdo. Seveda naravnost se to ne pove. j Ali čitali smo, da bode prvi namen tej ligi, širiti slovansko kulturo. Neki slovenski list že več let pod firmo slovanske kulture dela propagando za pravoslavje. To se je posebno jasno videlo, kako je tisti list hvalil že odpadnika Navmoviča in pa očeta razkola, patri-jarha Pocija. Zaradi tega pa nam nikdo ne more zameriti, če smo nezaupljivi proti vsemu, kar se nam od neke strani ponuja pod plaščem slovanske kulture. Taka liga bi pa vsekako imela, ko bi se osno-i vala, tudi vpliv na politiko. Politika se ne da, nika-I kor strogo ločiti od drugih vprašanj. Že več let se neki slovenski časnik trudi dokazati, da naše jezikovno vprašanje je čisto kulturno in nema s politiko ničesar opraviti. Vsakdo pa ve, da sega globoko v javne razmere državne, da je torej to vprašanje eminentno politično. Tako bi se pa tudi liga ne mogla povsem izogibati politike. Mladočehi, ki bi bili na čelu te lige, pa vsekako neso sposobni za vodje avstrijskih Slovanov. Mi ne rečemo, da ni mej njimi darovitib mož, da, celo dobri katoličani se dobri, ali glavni vodje so to stranko pripravili ob vso veljavo. Poljski listi od prvega do zadnjega jih obsojajo. Naj se Slovenci le uklonimo pod vodstvo Mladočehov, takoj bodo nam odpovedali prijateljstvo Poljaki, da o nemških konservativcih niti ne govorimo. Slovenci bi biii popolnoma osamljeni. Zgubili bi pa ta dolgo zaupanje vseh konservativnih politikov. Z ligo bi pa tudi ničesar ne dosegli, saj Mladočehi sami priznavajo, da je položaj obupen. In da Mladočehi neso pravi možje za vodje take lige, dokazuje že to, da se še o čeških stvarrih ne morejo sporazumeti. Različnih nazorov so celo o češkem državnem pravu, nekateri so za pasivno, drugi za odločno aktivno politiko. Nobenega jasnega programa nemajo. Saj ni rečeno, da bi morali baš Mladočehi biti ligi na čelu, poreče kdo. A če poskusite komu drugemu izročiti vodstvo, pa bodete videli, kaj poreko Mladočehi. Izrekli se bodo odločno proti njej. Mi se še dobro spominjamo, da so Staročehi nameravali sklicati shod vseh slovanskih poslancev s Češkega, Moravskega in iz Šlezije, da se dogovorri o skupnem političnem postopanju. Ta shod preprečili so Mladočehi samo zaradi tega, ker ta misel ni izhajala od njih. Ravno tako bi tudi sedaj že ligo v kali onemogočili. Dokler se položaj torej ne premeni, je vsaka misel na slovansko ligo le pobožna želja. Ko pa bodo Mladočehi vlogo odigrali in bodo razmere ugodnejše, potem bode morda umestno govoriti o taki ligi. Sedaj pa se s takimi idejami le po nepotrebnem razburjajo duhovi. Blaž Potočnik. Spomenica ob petindvajsetletnici čitalnice v Št. Vidu pri Ljubljani. Sostavil Janko Ž i r o v n i k, nadučitelj. II. Blaž Potočnik je bil sicer kot učen in moder Slovenec znan in spoštovan daleč preko deželnih mej, a posebej v šentviški župniji ga je staro in mlado spoštovalo in ljubilo tako, da so ga sploh imeuovali »naš gospod oče". Saj je bil pa tudi celih 39 let župnik pri nas in se je trudil po vsi svoji moči za dušni in telesni blagor svojih žup-Ijanov. V Št. Vidu je kot unet in pobožen duhovnik ojjudil novo cerkveno življenje, z veliko navdušenostjo in veseljem je učil ter oživljal krščansko ljubezen , v mnogih lepih cerkvenih pesmih je »mehčil srca in v pobožnih knjigah vzbujal kristijane za vse dobro", kakor piše č. g. J. 2an. L. 1866 je bila po načrtu in pod vodstvom č. g. župnika Potočnika zidana sedanja lepa nova šola v Št. Vidu. Isto leto je ustanovil šentviško »Na- rodno čitalnico", prvo na deželi, ker je bil prepričan, da le podučen in v pravem krščanskem duhu olikan slovenski narod more uspešno tekmovati s sosedi ter se ubraniti propadu. Glede na gospodarstvo je z dobrim vzgledom povzdignil posebno mlekarstvo. Naše ženske so prej nosile mleko na glavi v Ljubljano. On pa je vpeljal prvi voziček na zmeteh. V začetku so se sicer ljudje posmehovali temu vozičku, a dandanes brez vozička nikdo ne pošilja mleka v Ljubljano. Blaž Potočnik je bil ljubeznjiv prijatelj in dober tovariš v pošteni družbi. Njegovo vedenje in govorjenje je bilo tako ljubeznjivo in zaupljivo, da se je vsakdo štel srečnega, kdor je bil v njegovi veseli družbi, ki je bila zares pošteno slovensko veselje. Tovariši iz šolskih časov so mu bili vedno dragi pobratimi. V družbi je kaj rad šaljivo govoril in zdrave nauke solil z dovtipi. Poslušal je rad petje in sam rad zapel pošteno slovensko pesem. 0 nekem času so ljubljanski dijaki radi pope-vali nemške pesmi; gospod Potočnik pa jim je podvrgel pesem »Kdor ima srce", ki je znana po vsem Slovenskem in se bode gotovo prepevala, dokler bode živel slovenski rod. »Gospod oče" je kaj ljubil novomašnike; v njegovem času je 25 gospodov imelo v Št. Vidu nove maše. Pri takih prilikeli je z največjim veseljem postregel pri svoji gostoljubni mizi. Proti ljudstvu je bil v cerkvi in drugod očetovski prijazen. Ce je bil povabljen na ženitnino, je družbo nedolžno razveseljeval, ob jednem pa učil, da je za ženina iu nevesto dan poroke jeden najlepših, pa tudi najznamenitejših v njunem življenju. Blažu Potočniku so bili bogati in revni enaki, ošabnežu je rad katero zasolil. On je učil ljudi pri vsaki priliki, da je lahko vsak človek po svojem stanu srečen, ker »prava človekova sreča ue obstoji v zvunanjih dobrotah in dareh, ampak v notranji pobožnosti srca". L. 1850 je pri odškodovanju tlačanskih davkov nagovarjal kmete, naj srčno prosijo Boga, naj našemu dobrotljivemu cesarju Frančišku Jožefu podeli dolgo in srečno življenje, ker jih je oprostil tako težavnih davkov. Rad je pomagal revežem in jih pri vsaki nesreči očetovski tolažil, da ue smejo neizmerno žalovati, kedar jih Bog obišče s kako nesrečo; zaupati morajo v Božjo previdnost, ki vedno najboljše iu pravo stori. »Pri »gospodu očetu" je bilo 23 duhovnih pomočnikov, ki so bili srečni in zadovoljni pod njegovim skrbnim vodstvom; še živeči gospodje se radi spominjajo veselih ur. Politični prehlad. V Ljubljani, 28, septembri, Aolrttu)«* d«|«lc, Cesarjevo potovanje na čeiifio. Ofieijo^n* glasila pričakujejo, da bode potovanje cesarjevo 04 Češko pomirljivo vplivalo na odnošajq mej obema narodoma. Pohod cesarjev velja vsej češki deželi. Jednaka ljubezen vlftdarjevi je eajboljji po$ do miru v deželi. Je pa tudi najmočnejše jamstvo za jednakopravnost avstrijskih narodov. Te jednakoprav-iiosti ni toliko iskati v zakonih ip naredbab, ki se dajo različno tolmačiti, temveč v postopanju vladarjevemu, ki jednako ljubi vse narode. Naši nemškutarji so že znani po svoji nestrpljivosti. Posebno si že mnogo let prizadevajo, da bi tako prisilili sedanjega deželnega predsednika, da odstopi. Zaradi tega se pa nam ne zdi popolnoma neverojetna novica lista »Deutsche Zeitung", da se drugo leto kranjski Nemci razstave drugače ne udeleže, kakor če odstopi njim nepovoljni deželni predsednik. Mi se nadejamo, da si vlada ne bode dala ukazovati od naših nemškutarjev. Češki realisti. Mnogi listi smatrajo realiste za stranko prihodnjosti. Spodkopali bodo Mladočehe, kakor so Mladočehi Staročebe. Tudi vladni listi jako prijazno pišejo o realistih. Iz tega sklepamo, da bi vlada vsekakor bila pripravljena, ž njimi pogajati se, ko se odločijo od Mladočehov. Pa tudi druge stranke bodo pripravljene, ž njimi skleniti zvezo. Seveda nakrat ne bodo realisti Mladočehov pripravili ob zaupanje. Narod se mora poprej preveriti, da se z mladočeško politiko ne da ničesa doseči. Od realistov je pričakovati, da bodo uravnali svoje postopanje blizu tako, kakor Staročehi, samo malo bolj demokratičen duh bode vel v njih vrstah. Starorusini se navadno jako navdušujejo za pravoslavje. Posebno so proslavljali odpadnika Nav-rnoviča. Sedaj so začeli nabirati za spomenik njegov. Darovi pa jako počasi prihajajo, kar kaže, da je mej narodom le malo zanimanja za tega moža. Pri zboru starorusinske Kdčkovskega družbe v Levovu se je nabralo v ta namen samo 100 gld., dasi je bilo na zboru nad 2000 oseb. Starorusinski vodje so imeli priliko preveriti se, da je velika večina prebivalstva verna katoliški cerkvi in Avstriji. Jeclnoletni prostovoljci in poljščina. „Gazeta Narodovva" poroča o častniških izpitih jednoletnih prostovoljcev jednajste divizije. Z veseljem pristavlja, da se je letos prvi pot pri teh izpitih v večji meri rabila poljščina. Poljski jezik je torej vendar dobil večjo veljavo v vojaških krogih. Steinwender je tudi nsšel priliko, da je svojim volilcem razkril svojo modrost. Njemu se zdi najboljši parlament tisti, ki nema nobene stalne večine, zaradi tega je on le vesel, če se ne napravi večina iz Poljakov in levičarjev. Na čisto nemško večino ni misliti, zato je pa po njegovem mnenju bolje, da ni nobene večine, niti konservativne, niti liberalne. Njegov program je nemštvo, politična svoboda in gospodarske reforme. Kako da hoče Steinvvender vse svoje težnje vresničiti, volilcem ni povedal. Levičarske vodje je hudo obiral. Iz njegovega govora je vidno, da je propad mej nemšKimi liberalci in nacijonalci precej velik. Nas Slovane to more le veseliti. Cim bolj se bodo Nemci ravsali mej seboj, tem manj se je nam bati. Tnaoje držav«. Srbija. Pozornost vzbuja, da je srbska vlada imenovala že nove poslanike za Carjigrad, Bukarest in Atene, za Pariz in Peterburg pa še ne, dasi sta tudi v teh dveh mestih poslaništvi izprazneni. Sodi se, da je Srbija zaradi tega tako hitela imenovati poslanike v balkanskih državah, ker hoč$ večjo pozornost obračati balkanskim zadevam in posebno delali n« to, d» se osnuje balkanska zveza. Drugi pa hočejo vedeti, da za Pariz in Peterburg le zategadel fte nest« imenovana poslanika, ker sta za ti mesti odločena dva npža, ki Sedaj še ©inistrujeta. Se-danta vlada bode b*je kmalu odstopila in Pasitf pojqe »a poslanika v Peterburg. Rusiji* in Perzija. Sedaj ni nobene dvombe več, d« Sta Rusija iu Turčija zastran Dardanel sklenili pogodijo, ki daje Rusiji nekaj novih pravic. Turška vlada hoče sicer v diplomatični noti dokazati, da je to pravico Rusija že poprej imela, ali neumljivo je, čemu je trebalo nove pogodbe, če je Rusom ta pravica že bila zagotovljena. Poslednji angleški listi pa vedo povedati, da je Rusija neko pogodbo sklenila tudi s Perzijo, po kateri bode imela velike predpravice v tej deželi. »Foreign Office" sicer ne veruje, da bi se bila taka pogodba sklenila, ali mogoče je pa vendar. Rusija hoče po diplomatičnem potu uničiti ves angleški vpliv na vzhodu, tako, da Anglija ne bode mogla delati toliko sitnosti, ko bi prišlo do velike vzhodne vojske. Nemčija in Rusija. Car se je peljal skozi Berolin v Moskvo. Pozdravili so ga princ Leopold in nekaj generalov. Z nemškim cesarjem se car ni nikjer sešel in iz tega se prav lahko sklepa, da so se odnošaji mej Nemčijo in Rusijo poslednji čas jako shujšali. »Vossische Zeitung" piše naravnost, da ni daleč čas, ko si bodeta Nemčija in Rusija merili svoje sile. Vladna glasila so pa, da bi se prebivalstvo preveč ne vznemirjalo, razširila vest, da je car zagotavljal princu Leopoldu, da v kratkem pride zopet v Berolin, ter se snide s cesarjem Viljemom. Izvirni dopisi. Iz Dobrega Polja, 24. septembra. Danes te popeljem, dragi bralec, v svojem dopisu na sosedno bratsko zemljo Hrvatsko v selo Prezid. — Vprašal bi rad, kje pa leži ta kraj ? Ako jo kreneš od Starega Trga peš po lepi cesti, držeči proti jugu med poljem in zelenim gozdičem, na desno pustivši velikana Snežnika, prideš po preteku dveh ur v zadnjo faro naše škofije, v Babno Polje, od tu je pa po gladki, ravni cesti do Prezida, kamor sem te danes popeljati namenil, pičle pol ure hoda. — Tedaj v Prezidu sva. Selo je že samo na sebi prijazno, šteje nad 130 številk, a 20. t. m. je dobilo še prijazuiše lice. Ta dan je bilo zavito v praznično krilo, raz hiše so vihrale narodno-hrvatske trobojnice. Tujec bi nehote poprašal, kaj neki pomeni vse to? Praznovala se je izvanredna svečanost: blagoslovljenje novega, prekrasnega kipa Matere Božje sedem žalosti. Delo je dovršil mojsterski kipar Staflesser v St. Ulrihu na Tirolskem, za 140 gld., ki so se s prostovoljnimi milodari nabrali mej župljani. — Ta dan je bil zares pravi versko-narodni praznik. Saj vera živa, pobožnost prava do preblažene Device Marije je sklicala od blizo in od daleč nad tri tisoč ljudi. V pobožni molitvi združil se je Slovenec z rodnim svojim bratom Hrvatom. Vsa ta ogromna množica ljudi pomikala se je v prelepem sprevodu, ki se je razvil iz Prezida po ra\ni cesti do bližnje podružnice na Kozjem Vrhu, kamor je bil določen prelep kip mile nebeške Porodnice. To ti je bil ginljiv prizor! Deset fantov, s šopki ozaljšanih, nosilo je ua pripravljeni nosilnici kip Marijin; ob straneh je spremljevalo ravno toliko belo oblečenih dekle, drlečih duhteče fiopke v rokah, za kipom stopala je č. duhovičina v cerkveni opravi, pevajoča litanije, » iz tleoderih grl se je razlegal in odmeval glasni odmev: Za nas Boga prosi! Da, še nebo se je takorekoft s nami radovalo ta dan, kajti solnce je tako ljubko sijalo, kot že davno ne tako. Svečanost poveHfiakje mogočni strel topičev. Po preteku dveh ur dospeli smo na prijazni holmec Kožji Vrh, kamor se je postavil kip Matere Božje sedem žalosti. Pred vhodom v lično cerkvico stal je slavolok z napisom: Blagor onemu, ki vsaki dan na Božjih vratih trka! Ker je cerkvica bila na novo prenovljena, jo je najprej domači veleč, gospod župnik Rade Vlašič, ki si je v tem pogledu največ stekel zaslug, v spremstvu dveh sosednih čč. gospodov duhovnikov blagoslovil, za tem pa še kip Marijin. Daroval je na to domači gospod župnik z asistenco slovesno sveto mašo. Vmes je bil govor, ki ga je jako lepo govoril č. g. župnik Rancingar iz Čabra v hrvatskem jeziku. Opisal je v njem sedmere meče, ki so preba-dali deviško srce Marijino. Res, govornik je vpletel vmes tako ginljive in srce pretresljive nauke, da se je najtrše srce v solzah topilo. , Dal Bog, kakor je govornik konečno svojega govora omenil, da bi Marija Čuvala in varovala naš narod, branila ga pred sovražniki, ki mu hočejo vzeti dragoceno svetinjo — sveto vero. S tem je bila završena vsa svečanost brez kake najmanjše nezgode pri toliki množini ljudstva. Vsa hvala gre si. požarni brambi, zlasti njenemu načelniku, ki je potoma in med službo Božjo vzdržaval tako izboren red. Zapustili smo prijazen holmček, ločili smo se od milega obraza Marijinega, a ne za vedno, k letu osorej se zopet tam snidemo, ako nas božja previdnost obrani. Opetovala se bode obletnica vselej tretjo nedeljo v praznik Matere Božje sedem žalosti s slovesnim sprevodom. Na tem gričku postal bode s časoma sloveč Božji pot. Človek bode rad priromal tu sem, od koder se iz daljave kaže gorenjski Triglav s svojimi v nebo kipečimi vrhovi, da bode v spomin bodočemu božjepotniku, naj tudi njegovo srce se pri Mariji na kvišku vzdiga pri Bogu, kakor kipe vrhovi sivega velikana — Triglava. Iz Železnikov, 24. sept. Hitrim korakom je došla tudi v naš prijazni kraj hladna jesen. Kakor je sploh že navada, da marsikdo toži po toplih poletnih dneh, isto opazujemo tudi letos in to tudi po pravici. Saj sta bila ravno prošla dva meseca za nas Železnikarje prav vesela. Hitro, da prehitro sta nam ušla in čas je napočil, da se gg. bogoslovci poslavljajo od nas in nas zopet zapusti. Zares milo se nam je mnogokrat zdelo jih gledati, kakor otroke zbrane okrog njihovega očeta, velečast. g. župnika. In kaj je pač ostalo tako globoko v srcih hvaležnih tržanov ? Le redko kedaj imeli smo na Veliki in Mali Šmaren tako slovesno in povzdigajočo duhovno opravilo, kakor letos, ker so stregli gg. bogoslovci. Koliko veselje dalje bilo je za vse, ko so čuli zveličanski nauk Gospodov iz ust domačih gg. bogoslovcev. Marsikedaj se je potočila solza radosti po licu že osivelega moža, videčega, kako prepričevalno in ob enem temeljito govori še novinec v vi- Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) »Tudi v Ennisu so dve osebi k smrti obsodili", de pastor; »in gotovo je, da bo vlada — po; nasvetu izvrstnega Pinacle-a uporabila skrajna sredstva, da nepokojneže umiri." „Nj. milost je v istini jako odločen značaj", pritrdi doktor. »Izvrsten mož, ki vi, kako je ravnati s temi capini." »Da, da", pravi doktor najprijaznejšim nasmehom, »a kdo bi ga imel za tako sposobnega!" „0 le meni verjemite." „Brezdvojbeno ga poznate vi popolno?" »Dobro", odgovori laskavo pastor; »visoki gospod me je pooblastil, da mu o njegovi odsotnosti sporočam o novicah v Corku, kjer službujem!" .In za ogleduba!" mrmra Peter mej zobmi. Pirebrand puši besno, a Irvingbton vddi razgovor z vso spretnostjo preiskovalnega sodnika. Ko je bil dovelj zvedel, pogleda skozi okno in. vsklikne: „Kako krasen razgled!" „0 jej, to je res prekrasno!" pritrdi s prisiljenim naglasom Firebrand. „Irska je gaj Anglije", d6 pastor z dopadlji-vostjo; „Dublin je povse angleško mesto!" Državljana »Zjedinjenih držav" je jezila ta opazka. Ko je nekaj časa opazoval krasen razgled po mestu z mnogimi zvoniki, lepimi gradovi in vrti sredi valovite ravnine, po kateri se ljubko zvija Liffey, d^ zaničljivo: »Skoro je res tako lepo, kakor kako predmestje baltimorsko!" »Gotovo, kakor najgrše", zavrne razžaljeni pastor in pristavi: »Kakšen divjak!" »Yankče!" pravi Irvingbton in zmaje z rameni. Vlak je obstal na, postaji Kingsbridge. Pastor podd doktorju karto: Tbe Reverend Edward Trot-mans, Gardener, Street, 8. Doktor se mu laskavo nasmehne ter mu podd svojo. „Ah, gospod Viljem Irvingbton, veliki naravoslovec in prijatelj Nj.. milosti lorda Pinacle-a!" vsklikne Anglež in stiska navdušen doktorju roko; „radujem se srčno, da vas poznam!" Irvinghton mu odgovori jednako, stopi iz vlaka in zakliče postreščku: „Hdtel Glare, Sackville-street, pokličite voznika!" V istem času dvignila sta se dva mlada mož« na drug voz, veleč: »Hdtel Northumberland." Tobija Hoppy pa se je gugal in Šeutal s svojo kozletino na hrbtu in diplo v rokah proti obrežju Liffey-a, da bi čez most »Carlisle" dospel v »Li-berties". Popoldne je preteklo brez posebnega dogodjaja. Firebrand in njegov tovariš namenila sta se po obedu na sprehod po cesti »Sackville", ki je znamenita po svoji širokosti in lepoti svojih spomenikov. V sredotočji te ceste je širen prostor, kojega diči steber s soho. — Na stopnjicah njenega podnožja sedelo je več beračev. Peter pristopi k jed-nemu izmej njih in ga, vpraša: »Komu na čast stoji soha?" »Ker smo Irci preubožni, da bi' imeli slavnega mož*", odgovori mu berač; »poslala nam' je pre-blaga kraljica soho svojega admirala Nelson-a. Ska-zala nam je s tem veliko< čast — a mi smo tako neumni, da bi nam bilo ljubše, ko bi bila ladija, ki jo ja pripeljala, — prinesla nam podzemljic. »Prav iitaaš", odgovori mladi mož in mu podi dar. »Bog vaju obrani, gospoda!" »In Irsko!" pristavi Peter. Kmalu st* dospela k gostilni, V' katerej »ta se nastanila. Ob stebru, ki nosi svetilnico, slonel je uogradu Gospodovem. Koliko bi bil tudi lahko čul •gredoče iz cerkve: »O srečna župnija, o srečni sta-rišiI" Ne bomo vas zabili tudi mi, ampak za vaš duševni in telesni blagor bodemo prosili, naj vas Vsemogočni oLrani zdrave in vesele, da boste mogli še v poznih letih vspešno v svoj in v blagor vam izročenih duš delovati! Bog vas živi! Znano je tudi, da Še naša cerkev sv. Antona puščavnika ne odlikuje samo po velikosti in prostornosti med mnogimi drugimi, temveč, da jih glede pravilnosti v zidanju še celo presega. Da bi se ta hram božji tudi znotraj dostojno ozaljšal, poklical je č. g. župnik slikarja g. Grilca, kateri je res prav umetno pričel svoje delo. Da pa on tudi vestno spolnuje svojo nalogo, prepričali smo se, ko je izginila ograja pred stropom v presbiteriju. Kako veličasten bo ta hram božji, pokazalo se bo, če bo delo, kar Bog daj, po sreči končano. Gotovo bo to umetno delo, našega rojaka, zanimalo tudi naše prijatelje v daljini. Imamo domačega fotografa, seveda je priprost mizar železniški, France Kordež, ki bode takoj, ko bo delo dovršeno, spravil lepi naš presbiterij na steklo in od tam na podobice. Dober kristijan pa ne d& le Bogu, kar je božjega, dd, tudi cesarju, kar je cesarjevega. Tako je priredilo tukajšnje »Bralno društvo" dne 30. avg. povodom rojstvenega dne presvetlega našega cesarja veselico. Petje, katero je vodil g. Kapus, je bilo res vbrano. Dasi je neutrudljivi mož samo ob nedeljah ali kak večer imel čas podučevati, vendar se ni ustrašil s svojimi pevci stopiti na oder. Le tako naprej I Da se je tudi igra: »Nemški ne znajo" izvrstno izvršila, dokazalo je živahno ploskanje ne le domačih, ampak tudi odkritosrčni izjav tujcev, kateri so se udeležili veselice. Kaj tacega bi ne bili pričakovali. Udeležba je bila obilna. Tudi g. župan, ki je v kratkem času svojega delovanja že mnogo storil za naš trg. udeležil se je slavnosti. Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani. (Konee.) IV. Gosp. zbornični svetnik Fran O m e r s a poroča v imenu odseka, da je neka zadruga slikarjev kazal in napisov prosila pri visokem c. kr. trgovinskem miuisterstvu za uvrstitev tega obrta med rokodelske obrte ter je v prošnji poudarjala posebno to, da je mogoče napraviti dobro in pravilno kazalo, le če se kdo 3 do 4 leta te stroke praktično uči. Ker so enakovrstni obrti pleskarjev, lakirarjev itd. všteti med rokodelske, za izvrševanje gori omenjenega obrta pa ni treba sposobnostnega izkazila, zato pleskarji, lakirarji itd. lahko izdelujejo kazala s pomočniki, ki so jih izučili slikarji kazal in napisov, slikarji kazal in napisov pa ne smejo opravljati tudi pleskarskih in lakirarskih del itd. O. kr. deželna vlada prosi, da se zbornica izreče o uvrstitvi obrta slikarjev kazal in napisov med rokodelske obrte, pri tej izjavi pa da se ozira na svojstva tega obrta in na razmere po večjih mestih ter po deželi. Pleskarji in lakirarji so na Kranjskem v mestu v Ljubljani, potem v davčnih okrajih krškem, rade- berač; nihče se temu ni čudil, na Irskem je polno beračev. — V trenotju, ko Peter stopi izza vogla na peron, zadene se ob berača tako blizu, da začuti njega komolec. Bil je Tobija, ki je odhajal. »Se-le šest je ura", pravi mladi Irec in pogleda ca uro; lehko še enkrat po obrežju greva." Meni je prav I" odgovori Firebrand. Krenila sta za beračem, ki se je kmalu vsedel na obcestni kamen. Ko sta dospela že prav blizu, pošepetd jima; »Ni jih več v Liberties-ah." Petru so se jele noge tresti. „V workhouse-u so v Banisnaloe." »Moj Bog!" vzdihne mladi mož ter se prime •za glavo. »Kaj je tu?*" oglasi: se surov glas in redar, ki' .je prežai za lesenim stebrom, stopi k Tobiju in zavih ti nad: njim svojo palico. »Ako me peljete v zapor, storili mi boste krivico!" de mirno, a porogljivo Tobija;, »ako pa hočete iz moje obleke prah iztepsti, vzemite rajši šibo nego bit." »Gospoda, ali: va» je capin nap4U?" »Nikakor ne!" odgovori Firebrand; »moj prijatelj se je spotaknil in skoro bi bil padel 1" škem, radovljiškem in kamniškem, in sicer ima Ljubljana 6 pleskarskih in lakirarskih obrtov, slikarjev napisov in kazal kot samostojnih obrtnikov pa ni v deželi, ampak ta obrt je samo v zvezi z obrtom pleskarjev in lakirarjev. Razven tega se pa tudi pripeti, da slikajo iu izdelujejo kazala osebe, ki se z nobenim obrtom ne pečajo. Gotovo se slikanje kazal in napisov bistveno razlikuje od pleskanja in lakiranja, če se oziramo na potrebni uk in na opravila pri obeh obrtjh, četudi se nasprotno mora zopet trditi, da se mnogi tukajšnji pleskarji in lakirarji v slikanju kazal in napisov odlikujejo. Ali drugo je, če je primerno in v korist obema obrtoma, da se loči slikanje napisov in tazal od pleskarskega in lakirarskega obrta. To je glede na razmere tega zborničnega okraja zanikati, ker bi se zbok premalo dela slikarji kazal in napisov kot samostani obrtniki ne mogli vzdržati niti v Ljubljani, še manj pa na deželi, kjer je eelo pleskar in lakirar le tu in tam kateri posamezen. Ako bi se torej slikanje napisov in kazal uvrstilo med rokodelske obrte, lahko bi se primerilo baš zaradi tega, ker imajo redkokedaj slikarji kazal in napisov kaj dela, da bi se v škodo občinstva tako delo niti ne moglo izvršiti, ali pa le z večjimi stroški kot sedaj, ker z ozirom na neznatni pomen tega obrta ni moči govoriti o kakovih dohodkih njegovih, in vsled tega bi ta obrt kot rokodelski obrt celo po večjih mestih ne bil zastopau ali pa le v zvezi z pleskarskim in lakirarskim obrtom. Zatorej meni odsek, da ob razmerah, ob katerih pleskarji in lakirarji slikajo kazala in napise, vsaj za Kranjsko ni želeti premembe v rečenem smislu. Ie teh razlogov predlaga odsek: Častita zbornica naj se v svojem poročilu za to izjavi, da z ozirom na tukajšnje razmere slikanja kazal in napisov ni uvrstiti med rokodelske obrte. — Predlog je bil sprejet. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. septembra. (Državni zbor) se vsled lastnoročnega pisma cesarjevega grofu Taaffeju snide dne 8. oktobra. (Bogoslovne šole) v Ljubljani se prično dne 1. oktobra; oglasiti se je treba dan popreje. (Koledar katol. tiskovnega društva) za 1. 1892. se razpošilja. Prejmo ga brezplačno vsi društveniki, razven onih, kateri so I. 1887. pristopili, a od takrat niso več plačevali udnine. O teh letnih udih misli odbor, da so izstopili. Neudom stane koledar v »Katol. Bukvami" 1 gld. 20 kr. (Č. g. profesor dr. Josip Lesar) je spisal knjigo z naslovom »Compeudium Hermeneuticum". Knjiga je jako spretno vrejena in sostavljena ter bode pripraven pripomoček bogoslovnemu učenju. Čestitamo g. pisatelju na plodu njegovega truda! (Iz kranjskega politiškega okraja) se na piše: »Zvedel sem te dni nezaslišano vest, da so žandarmerijska načelništva dobila od c. kr. okr. glavarstva v Kranju okrožnico s prizivom, da poizvedujejo med ljudstvom, kdo izmed Slovencev se je »Dobro, gospoda, vam se smili ta potepin, ničvredni; a naj bo; poberi se! Beračiti je prepove-vedano in ako te zalazim, peljem te za pol leta v temnico !B »Hvalo vam na dobrovoljnošti! Ker so pa podzemljice drage in stanovanja uepreplačilna, priporočil vam bodem še sto tovarišev, ki vam bodo zel6 hvaležni za preskrbljen je! Tobija odide; ko je bil že bolj oddaljen, začne žvižgati: Erin go bragh! Redar se vrne na prejšnji prostor, a tovariša stopata isto pot nazaj. Komaj četrt ure pozneje spisal je Peter pismo doktorju, ter ga sam nesel na pošto. Vrnivšega se, povabi ga Jau s sobej k večerji- — a zahvalil se mu je; Podal' se je v svojo sobo, zaprl duri, pokleknil pred postelj, z rokami pokril si< obrae in bridko zarjokai. Zalika' v »workhouse-u" I Kako globoko se je pogreznila njegova nevesta v bedo I Mejtem je doktor v družbi svojega »prijatelja" Pinacle-a pil čaj, pušil najiivrstnejše smodke ter se udeležil zadujega skupnega izleta v Zagreb, in imena dotičnih naznanijo glavarstvu, češ, da je bil obisk zagrebške razstave politična demonstracija. Daleč smo prišli, kakor da smo Slovenci veleizdajci I" — Sicer je med nami marsikaj mogoče, a ta vest se nam zdi neresnična. (Slavnost katoliškega rokodelskega društva,) osnovana v spomin 251etnega blagonosnega delovanja društvenega predsednika, preč. gospoda Ivana Gnjezde, vršila se je včeraj zelo slovesno. Poleg domačih ljubljanskih društvenikov prihiteli so na slavnost tudi udje šentviške, novomeške in vrhniške rokodelske družbe. Ob 9. uri so se vsi udeležili službe božje v cerkvi Jezusovega Srca. Slavnosti j primeren govor je govoril g. Andr. Kalan, ki je i omenjal zgodovine ljubljanske rokodelske družbe in j blagodejnega 251etnega delovanja preč. g. predsed-i nika ter pojasnjeval, kaj treba društvenikom roko-| delske družbe, da bodo res njeni pravi udje. Sld-| vesno sveto mašo je daroval preč. gospod slavljenec. j Lepo cerkveuo petje so oskrbeli društveni pevci. — : Ob 1. uri je bil banket, katerega se je vdeležilo nad 100 oseb. Od raznih napitnic omenimo pomenljive napitnice g. dr. J. Sušteršiča na papeža Leona XIII., lepe dr. V. Gregoriča na cesarja, gosp. slav-ljenca na prevzv. knezoškofa in g. Stegnarja na zastopnike javne naše oblasti: blag. g. deželnega predsednika, deželnegaglavarja inljub-Ijanskega župana. Kuezoškofijski tajnik dr. El-bert čestitajoč slavljencu izroči mu prelepo pismo prevzv. knezoškofa, v katerem slavljenca imenuje za ko n z i s t o r i j a 1 n e ga svetnika. Nepopisna je bila radost vseh društvenikov zaradi tega prelepega odlikovanja. — Ob 4. uri so se fotografirali IjUb^ ljanski društveniki s svojimi varhi in častnimi udi. — Ob pol 6. uri je bila večerna veselica, katero sta počastila s svojo navzočnostjo blag. gospoda deželni predsednik baron Winkler in deželni Oton Detel a. — Čestitki so sledila po sporedu lepe pesmi katere so lepo pevali domači pevci, nekaj so jih tudi prav točno zapeli pevci katoliškega rokodel-delskega društva v Št. Vidu. — Igra, katero je spisal g. A. Kržič, je pa spretno in zanimivo osnovana; tudi igralci so posebno izvrstno pogodili svoje vloge. Toliko za danes. Prelepa slavnost bo gotovo vsem vdeležencem ostala v najprijetnejšeffl spominu. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! (Domača umetnost.) V izložbenem oknu gosp. trgovca Kollmanna na Mestnem trgu je domač slikar g. Simon Ogrin z Vrhnike razstavil dve podobi* »Srce Jezusovo in Marijino", namenjeni za samostansko cerkev v Kamniku. Podobi v zlatem polju sta jako lepi. (Tatvina.) V noči od 24. na 25. dan t. m. je neznan tat uzmovič vlomil v poštni urad v Senožečah in odnesel 177 gld. gotovine, 58 gld. v znamkah in vrečico s 140 srebrnjaki. (Slovensko politično društvo »Sloga") v Gorici je imelo dne 24. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Zborovanje je otvoril predsednik čast. g. dr. G r e g o r č i č s kratkim nagovorom. Tajnik g. A. O b i z z i je prečital poročilo o društvenem delovanju; denarničar g. V. Kancler pa je poročal o denarnem stanju. Društvo kot tako je imelo dohodkov 120 gld. 10 kr., troškov pa 116 gld. 39 kr. Društveni zavodi so imeli dohodkov 2715 gld., troškov pa 2256 gld. Društvenik čast. g. BI. Grča je nasvetoval, naj se pravila toliko premeni, da se v § 2. opusti drugi odstavek in prvemu pridenejo besede »na verski katoliški podlagi". Občni zbor je soglasno vsprejel to premembo, — Kaj pač porekč k temu naši »naprednjaki", ki so se pred dvema letoma toliko upirali jednakim besedam v pravilih slovenskega političnega društva? Da, čudni so naši »tudikatoliki"! Na Koroškem, Štajerskem in Goriškem naj slovenski rod napreduje na katoliški podlagi, le kranjskim Slovencem tega ni treba. Ali je novemu proroku doli ob Savi tudi to vzor nafod-njaštva? — V »Slogin" odbor so bili izvoljeni gg.; Dr. Gregorčič, predsednik; Anton Klančič, župan v Podgorl, podpredisednik; And'. Gatoršček, vredtiik v Gorici, tajnik; Val. Kancler v Gorici, denarničar; odborniki': dr. Rojio, A. Obizzi, A. Foto1, Josip Poljšak, Josip Mašera, Fr. BudW iz Št. Andreža; namestniki : Fr. Bavčar v Selu; Jos. Hoenig v Kanalu, Nit. Kocijančič, Al. Štrekelj v Komdu, in F. Trpin v Sv. Križu. (Goriška razstava) je podaljšan* do 4. oktobra. naposled peljal' z njim' v gledališče, kjer je v loži irskega deželnega glavarja prebil najprijetnejši večer, j Za razstavo se posebno zanima slovensko prebival-(Dalje sledi.) stvo. Do nedelje je razstavo obiskalo 25.599 oseb. (Stare poštne znamke,) kakor smo že omeuili, neso več veljavne v prometu, pač pa se morejo zamenjati za nove pri vsakem poštnem uradu. Prosimo torej uekatere gg. dopisnike, naj se ozirajo na to »malenkost", ker moramo od pisem plačevati kazen. (Pražke izložbe) glavna dobitka sta 100.000 goldinarjev in 50.000 gld. Žrebanje že 15. oktobra. telegrami. Praga, 26. septembra. Med nepopisnim veseljem prebivalstva se je cesar ob 2. uri popoldne pripeljal v razstavo, kjer so bili zbrani: razstavini odbor, vsi dostojanstveniki, poslanci, plemstvo, duhovščina in raz-stavljalci. Predsednik grof Kinsky je cesarja nagovoril v češkem in nemškem jeziku, na-glašal zvestobo in udanost vseh, ki so sodelovali pri tem velikem podjetju, izražal zahvalo za obisk cesarjev, ki je krona razstavi. Končal je: „Bog blagoslovi, varuj in ohrani Vaše Veličanstvo!" Cesarje odgovoril (nemški): „Z odkritosrčnim zadovoljstvom vsprejmem izjavo lojalne in trdne zvestobe in veselja vsled Mojega prihoda in se Vam za to srčno zahvalim. Rad sem prišel v Prago, da se sam prepričam o veselem napredku vrlega dela na vseh poljih človeške pridnosti v Moji ljubljeni kraljevini češki, (češki nadaljujoč): Uspeh te pod Mojim posebnim varstvom stoječe razstave navdušuje zdravi razum vsega prebivalstva, da vse moči posvete za daljši, vedno večji pro-cvet krasne dežele, katera, bogato blagoslovljena od previdnosti, more le po soglasnem delovanju obeh narodov popolnoma prospe-vati." — Med obiskom razstave je cesar mej drugimi z nagovorom odlikoval tudi dr. Riegra ter zapisal svoje ime v spominsko knjigo. Prebivalstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo. Grofu Zedwitzu je rekel, da je iznenaden in bode pod njegovim vodstvom prihodnjič še dalje si ogledal razstavo. Ko se je cesar vračal dvorno palačo, pozdravljalo ga je prebivalstvo navdušeno. Praga, 27. septembra. Danes je cesar ob jednem vsprejel deželni odbor, župana praškega in liberškega in vseh 226 načelnikov okrajnih zastopov, čeških in nemških. Deželni maršal knez Lobkovic je nagovoril cesarja, najprvo češki, potem nemški; naglasa! je deželno in občinsko avtonomijo kot jako blagodejni reformi cesarjevi, izražal zahvalo in zvestobo. Cesar je odgovoril (najprvo nemški), da z zadovoljstvom vsprejme zagotovilo udanosti in nadaljnega zvestega izvrševanja dolžnostij avtonomnih organov in se je zopet zahvalil na srčnem vsprejemu v stolnici ljubljene kraljevine češke, katere obisk mu je v živo zadoščenje, ter je zagotovil, da bode tudi v prihodnje skrbel za duševni in materijalni razvoj dežele. V češkem jeziku je cesar izrazil upanje, da bodo vsi rodoljubni možje podpirali trud za blagor kraljevine češke iu notranji mir, ki je potreben tudi državi. — Opoldne se je cesar peljal po mestu; navdušeno ga je pozdravljala nad 100.000 ljudij broječa množica. Obiskal je žensko učiteljišče, Rudolfinum, mestno hišo, novi mestni del Bubno, novo šolo ob belve-deru. Potem je bil dvorni obed, h kateremu so bili povabljeni: člani češkega plemstva, deželni odborniki in deželna poslanca doktor Rieger in dr. Schmeykal. Na to je cesar obiskal razstavo. Obisk je bil tako ogromen, da je ob 5. uri popoldne bil poln drugi milijon obiskovalcev. Vsi prostori so bili krasno ozaljšani. Praga, 28. septembra. Nadvojvoda Franc Ferdinand je včeraj odpotoval v Ko-nopišt (?). Cesar obiskal je včeraj soprogi namestnika Thuna in deželnega poveljnika Griineja. Praga, 28. septembra. Včerajšnji dan se je končal s soarejo pri vrhovnem deželnem maršalu, h kateri je bilo vabljenih 300 oseb, mej njimi Schmeykal in Rieger. Prišel je tudi cesar in ostal jedno uro. Ta slavnost je bila najlepša izmej vseh dosedanjih slav-nostij. Praga, 28. septembra. Kardinal je imel slovesno službo božjo v stolni cerkvi. Cesar je bil v oratorij. Cerkev je bila popolnoma napolnjena. Posebno veliko je bilo ljudi s kmetov. Dunaj, 28. septembra. TaafFeju se je zdravje zboljšalo. Le zaradi slabosti, ki je ostala po bolezni, mora še nekaj dnij ostati v postelji. Dunaj, 28. septembra. „Fremdenblatt" konstatuje v nasprotju z raznimi poročili drugih listov o usodi Ivana Ortha, da v kompetentnih krogih ni znano ničesar, kar bi kazalo, da se ladija „Margaretta" ni potopila. Dunaj, 28. septembra. Opoludne otvoril se je mejnarodni statistični kongres. Prisotni so bili oficijalni zastopniki vseh evropskih držav izvzemši Nemčije. Sekcijski načelnik Inamasternegg je bil par acclamation voljen predsednikom. Berolin, 28. septembra. Državni kancler je izjavil v govoru v Osnabrucku, da nobena vlada ne želi rušiti miru in prouzročiti evropske vojne. Najnovejša približanja držav ne dajo povoda kaki bojazni, temveč so le še bolj utrdila že poprej obstoječe evropsko ravnotežje.__ Ž? Piccoli-ieva tinktura za želodec ^ JEŠ" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "3E2E SCSJT bavnih organov vrejajoee erectatvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cona "5£SS steklenici 10 kr. (800—1941 "Jt2S Tujci. 25. septembra. Pri Malidn: dr. Linhart; Prine, medieinalnega svetnika vdova, s hčerjo; Baron Palke pl. Lilienstein, c. kr. podkonsul. — Homan, nadporočnik; Lafite; Dauzinger, Sing, Horawitz, Freiberger, trgovci; Castrale, potovalec, z Dunaja. — Doljan, jurist; Lankmayr, major; Krošel, trgovee, iz Gradca. — Ogoreue, trgovec, iz Celja. — Veltze, jednoletni prostovoljca, iz Celovca. — Zeumer, trgovec, iz Monakovega. Pri iSlona : Monsoheim, Schwab , Schwarz, trgovci; Loutti, ravnatelj; Pininger, potovalec, z Dunaja. — Kugler, odvetnik, s soprogo, in Rochtnitz iz Budimpešte. — Kauder, trgovec, iz Budejevio. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca. — Ple-teršnik, železniške postaje načelnik, z Jesenic. Pri Juineni kolodvora: pl. Zakarias, privatni uradnik, z Dunaja. Pri bavarskem dvoru : Berger, trgovec s sadjem, iz Nemčije. — Kneisel, živinotržec, iz Monakovega. Umrli m«»: 25. septembra. Štefan Bergant, gostilničarjev sin, let, Breg 20, spridenje krvi. V b olnišnici: 23. septembra. Jakob Zgono, delavec, 63 let, ostarelost. — Primož Petaus. kajžar, 76 let, kronično spridenje krvi. Trementtko sporočilo. a rt Cl Cas Sta n j e V • ler Vreme u . .3 a opazovanja zrmkumera t mm toplomer, po Celzija •g S e 3 a 26 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč. 745-7 743-9 7427 16 140 68 brezv. si. sever si. svzh. megla jasno M o-oo 27 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. 74.06 73 73 73 79 3-6 17-4 12 8 brezv. si. zapad n megla del. jasno 0.00 dež .srednja temperatura obeh dni 7'5°, in 64° 2 o° pod normalom. 11 3°, oziroma za Obširni zgodovinski roman, zajčt iz kranjske povestnice. (1359) 13 kateri bi službo opravljal kot postranski posel. Kaj več se izve na Starem trgu štev. 5, II. nadstropje. (1383) 3-2 Dve novi cerkveni uri imam na prodaj. Prva za zvonove do 10 stotov za 200—250 gld.; driiffa za zvonove od 20 do 30 stotov za 300—350 gld. Delo je dobro in jamčim za deset let. .(13&1) 3-3 Janez Brunskole, urar na Vrčicah št. 18, pošta Semič Zadnji mesec!| Velika loterija I Zadnji mesec! praske razstave. Crlavm.«* cl kt.s*. (1201 10) Srečka po I gld. priporoča u n a j 8 k a borza. as«® Dne 28. septembra. Papirna renta 5%, 16% davka .... 91 gld. 15 kr. Srebrna renta o%, \ 100 „ 30 „ Kreditne srečke, 100 gld.......185 „ — „ St. Genois srečke. 40 gld. ...... 60 „ — „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 25 „ Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 20 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........59 „ — .. Windischgraezove srečke, 20 gld..........48 . 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 10.00 gl. st. v. 2830 „ — ,. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . . 107 ,. 25 „ Papirni rubelj . . ...............1 '„ 24 „ Laških lir 100........• . . 45 „ 50 „ .MERCUR (menjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. iW Raz mi naročila Izvršč se nnjtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaotjske zadolžnice. 4'/i % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oljonalne banke. 4",% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. goldinarjev se dobi SCže 1. oktobra! Dunajske komunalne promese it 3»/i srld. ln «0 lci«. kolek. Glavni dobitek 200.000 gl. Tišine promese k 2 gld. in SO kr. kolek. - Glavni dobitek 100.000 gld. B*" Obe vkupe le 6 goldinarjev.