15. štev. Novo mesto, 10. av^îusta 1911. XX VIL letnik. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 10. in 25. v88CDg:a mescca. Cena jim je 8 postDino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bobho in drage evropske države znaia 2 K 50 h, ^ Ameriko pa 3 K. — Dopise Bprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. Gospodarstvo. Gnojenje sadnega drevja. Hotli z odprtimi octni, pualusaj Izvedenca, ako se ti nudi prilika ia kar vidiš koristnega, sporoči javnosti, da bode tudi drugim v blagor! Ta misel nie je vodila do filedečili, našim sadjarjem namenjenih vrstic. Kakor vse druge rastline, potrebuje tudi sadno drevje redilnih snovi. Ako se nahajajo te snovi v zadostni množini in v laliko raztopni obliki v zemlji, potem bo drevje dobro uspevalo. Staro drevje, katero stoji leta in leta na istem prostoru, zaine pešati in ni vec rodovitno. Zakaj pa? Ali mttrebiti samo radi starosti? Ne! Drevje je leta in leta iz zemlje redilne «novi izsesavalo, ki jili je rabilo za rasčo in napravo sadja. Teli snovi sedaj primanjkuje. Najbolj PogOBtoma manjka zemlji dušika, fosforové kisline, kalija in apna. Te snovi se najhitreje izrabijo in brez nadomestila teb snovi v obliki gnojil, nimamo pričakovati, da nam opešano drevje zopet rodi in raste. Gnojenje Budnega drevja je torej ravnotako potrebno, kakor gnojenje polja, vinograda ali vrta. — Zalibog, da pri naa premalo pazimo na gnojenje sadnega drevja. — Badnenui drevju gnojimo lahko z enakimi gnojili, kakor jih rabimo v poljedelstvu. Goveji gnoj je za sadno drevje seveda najpopolnejše gnojilo. V njem se nahajajo vse prej omenjene redilue snovi ; on rahlja zemljo, vzdržuje potrebno vlago in tfploto. Z govejim gnojem je najbolje gnojiti v jeseni 'D sicer na ta način, da se ga zakoplje v 3D—40 cm globoke jarke. Jarki se ne smejo napraviti blizo drevesnega debla, ampak pod kapom. To pa zaradi tega, ker se najfinejše koreninice, takozvane lasne koreninice, katere srkajo rediine snovi Iz zemlje, nahajajo ravno pod najdrobnejšimi vejicami drevesne krone. Cem večkrat in iiem intenzivneje gnojimo, tem bolje je za drevje Ako Pognojimo z enim vozom gnoja pet doraslih dreves, bode to zadostovalo. Gnojnica, pomešana s stranisčniin gnojem, je za sadno drevje izvrstno gnojilo. Gnojnica učin-•ti'je liitro, zaradi tega ž njo gnojimo poleti oziroma spomladi. JViporoča se s takim gnojilom dvakrat gnojiti, prvič pred cvetjem, drugič kmalu potem, ko drevo odcvete. — 'iak tekoči gnoj je treba vlivati v luknje, da ga zemlja hitreje posrka. Gnojnica brez straniščnega gnoja učinkuje na rast lesa, ker jej primanjkuje fosforové kisline. Î'fi današnjem splošnem pomanjkanju gnoja, je treba dosti-lirat tudi sadjarju poseči po umetnih gnojilih. Kakovost in množina potrebnih umetnih gnojil za dorašČeno «adno drevje je: 1 do 2 kg čilskega solitra, 2 do 3 kg superfosfata, 2 do 3kg kalijeve soli, Čilski solitér laliko nadomestimo z amonijevim sulfatom —3 kgj, 8upeifof«fat a Tomášovo žlindro (3—4 kg), kalijevo sol pa s kajnitom. Kosčičaato sadje rabi tudi apno, 8 katerim lahko gnojimo bodiai v gašeni ali neiigaseni obliki. Čilski aoliter je treba na spomlad začetkom in koncem maja v dveh potih raztrositi in na plitvo podkopati. Z drugimi umetnimi gnojili se gnoji v jeseni, najkasneje pa prav zgodaj spomladi. Kako učinkuje dušik, fosforová kislina, kalij in apno na drevo? Dušik povzr(»ča bujno rast listja in lesa. Fosforová kislina učinkuje na rodovitnost s tem, da pospešuje cvetni in sadni nastavek. Kalij povzroča trd, čvrst les in s tem trpežnost drevja proti mrazu in boleznim. Apno pospešuje s kalijem vred trpežnost lesa in podpira tvorjenje sladkorja v sadju, razkraja pa tudi rediine snovi v zemlji. O. D. Razširjenje našega sadjarstva. Napi Bal C, D. Dežela Kranjska deluje že več let in posebno intenzivno in plodonosno zadnja leta za povzdigo domačega sadjarstva in, kar se tiče poduka na naši kmetijski soli, poduka v posebnih tečajih, poduka na deželi itd., nikakor ne zaostaja za drugimi deželami. Nedvomljivo opazujepo že danes napredke tega prizadevanja. Prepričani smo, da bode sedanje zistematično složno delovanje vseh merodajnih činiteljev kmalu dovedlo do najlepših vspebov v povzdigo našega sadjarstva. V kratkem bodo naša sadna drevesa na tisoče narastla, ne da bi trebalo druge kmetijske panoge zanemarjati in si preveč dela nakopičiti, Sadno drevo zajema svoje rediine snovi v globokejših plasteh zemlje — torej bode izkorisčenje našib zemljišč v tem oziru popolnejše in se bodo na ta način množili dohodki našega kmetovalca, Naj spominjam na tem mestu leto 1908 — v katerem nas je Stvarnik tako oblagodaril s sadnim pridelkom, — koliko več bode novcev pričakovati, ako nasadimo naš svet s sadnim drevjem tam, kjer ga danes na Kranjskem manj ali sploh ne opažamo. L. 1909 sem opozarjal na važno dejstvo pospeševanja sadjarstva po ljudskih učiteljih, moje današnje vrstice so namenjene našemu kmetu, c. kr. cestnemu erarju in okrajnim cestnim odborom. Slučajno mi je bila letos prilika bližje poznati Nižje-avstrijsko, pa tudi Moravsko, Šlezijo in deloma Češko, Ni treba biti strokovnjak v tem oziru — razlika ti sama v oko sili! Koliko več vidiš v tem oziru drugje — kakor pri nas. Brezdvomno se pa tudi usiljuje vprašanje — zakaj bi pri nas tako ne moglo biti, posebno če vpoštevamo dejstvo, da je tiaša ljubljena rodna Kranjska radi zemljepisne in podnebne lege in redovitosti zemlje posebno ugodca za sadjarstvo. — Naj mi bode torej dovoljeno tu opozarjati na omenjene razlike: Govorim najprvo z aasim kmetom: Pred in za hiao, na vrtu, sem pa tu tudi v sadovnjaku, v celej vasi vidiš sadno drevje. Resnica je, da ga ni kmeta pri nas, kateri bi ue imel kolikor toliko sadnega drevja. Sadili ao mu ga dedi, sadi ga sara za bodoče pokolenje — tam kjer drevje pesa in izumira. Pod senco košatega drevja od-počiva — z gojenjem dreves si blaži srce, uživa sad sam^ daje ga otrokom in ako mu dobro obrodi, tudi marsikak novec s prodajo zasluži. Na polju, na travniku, ob potih, vodeČih po tvojem posestvu, ob potoku, kateri teče ob ali na tvojem posestvu, opaziš sadno drevje le redkokrat — in tam poveodi bi se lahko nahajalo ! V tem te hočem opozoriti na poljedelsko sadjarstvo v zvezi s travnistpom, poljedelstvom, sadjarstvom ob cestah, potih, ob potokih itd., katerega pri nas sem pa tam opazujemo, katero pa se ni skozi in skozi udomačeno. Prijatelj, če se ozres po tvojej grudi ■— koliko prostora bos našel — kjer lahko zasadiš drevo sebi in tvojim potomcem v prid ! Posebno razširjeno je v prej omenjenih deželah sadjarstvo ob državnih, okrajnih cestah in občinskih potih. Nikdar ne zabim krasnega pogleda, kateri se ml je nudil in globoko utisnil vozečemu letos prilično po 83 km dolgi progi državne ceste na Nižjc-avstrijskem ravno za časa, ko je bilo ob obeh straneh ceste sajeno sadno drevje (večinoma jablani — ponekodi tudi hruške) v polnem cvetju! Pa ne le tam, tudi v vsej okolici 80 bila vsa pota — kakor z mrežo — preprežena 8 sadnimi drevoredi. Isti utis imel sem vozeč se po Moravském in v Sleziji in sedaj tudi na Češkem — kamor me je usoda službeno privabila. V tem oziru pri nas na Kranjskem pač se skoraj vsega primanjkuje. Koliko treba tu zamujenega doteči — posebno danes, ko govorimo toliko o zaželjenem vabljenju in prometu tujcev, da bi na ta način našo deželo odičili in jim pokazali, da tudi v tem oziru ne zaostajamo za deželami, odkoder oni prihajajo. Pa nele — rekel bi — v lepotičnem oziru bi na ta način delovali, — koliko bi stroškov povrnili s sadnim pridelkom za vzdrževanje cest. Na Nižjeavstrijskem sem izvedel sledeče: Nižje-avstrijska vzdržuje pet deželnih drevesnic in oddaja vsako leto približno 76.000 komadov visokodebelnatih dreves kmetovalcem in cestnim odborom (jablane, hruške in tudi koščičasto sadje). Cestarji morajo biti vešči praktičnega sadjarstva v toliko, kolikor je neobhodno potreba, podučujejo se iz službenih vzrokov v tečajih za sadjarje (Obatwarterkurse). Sadje se prodaja na drevesu v nezrelem stanu potom licitacije. Kupec mora sam skrbeti za straženje sadja v času zorenja. SkuplČek je dohodek državnega cestnega erarja oziroma okrajnega cestnega odbora ali občine, ki ga porabi za vzdrževanje cest ali potov. V letih, kadar sadje dobro obrodi, je računati s prav lepim dohodkom. Zali Bog, da v tem oziru ne morem navajati konkretnih številk ; odvisno je pač od števila kilometrov sadnih drevoredov, in pa od rodovitosti dotiČnega leta. S tem člankom iiotel sem obuditi splošno zanimanje za poljedelsko sadjarstvo v obče, posebno pa se opozoriti na splošno zasaditev naših po Kranjski vodečih cest in potov s sadnim drevjem. Merudajni Činitelji naj pa s potrebnim podukom in strokovnim nasvetom pomagajo, da se tudi na to stran razširi nase sadjarstvo. Politični pregled. Uť/avnl zbor jo končal svoje obravnavo v soboto jiil. Socijalni demokrati so se potci^ovali posebno za argentinsko meso ĆCŠ, potem ne bo take draf^inje. A k aro^i so razni poslanci pojasnili to socijalistično zvijačo, mej dru)?imi tudi slovenski poslanec Hladnik, ki je pobijal prcdloj;^ z izjavami raznih socijal-dcmokratičnih pisateljev. In ko je ministeraki predaednik baron Ganč izjavil, da ne iriore dovoliti brez dogovora z ogrsko vlado uvoza zunai^jega mesa ter povdarjal, da je le s povzdigo domače živinoreje pričakovati coneje^ja mesa, je bil predlog o argentinskem mesn odklonjen. — Socijaldcmokratični predlog; naj se prejšnje ministerstvo radi uporabe § 14 stavi v obtožbo, je bil zavržen, — Trgovinski pogodbi s Črnogorsko in Portugalsko sta bili vaprejeti. — Veliko se je govorilo o krvavih dogodkih pri volitvi v Drobobyczu v Galiciji; naročilo se je: naj vlada zadevo strogo [ireišče, kaznuje krivce, odàkodtije družine ustreljenih ter o vsem poroča zbornici. JJan [loifrej že je bila sprejeta bančna postava. — Nato je vlada zbornico odgodila za nedoločen čas. Dne 3. avg. je gosposka zbornica sprejela zakone, odol>-rene v poalaniški zbornici. Slovenski pOKlaiini so v vseh obravnavah jiosegali vmes ter stavili predloge v korist kmetijstva in obrtnijstva tako )»ri draginski in pri liančni debati. V tej so zahtevali, da naj avstro-ogrska banka odpre večji kredit tudi zadrugam, kar je obveljalo. Stavili so 26 nujnih predlogov za iiod[)oro vsled toče, uiin, požarov, Polog teh So mnogo navadnih predlogov, mej katerim omertjanio: podržavljenje notarijata, ki je v sedanji oidiki le breme za ljudstvo. Zavarovanja naj se izročc deželam ali pa driavi. Ljudsko šolstvo naj sc preosiuije oziraje se na (judske jiotrebe. Predlogi za pospešerije železničnih prog po slovenskih deželah. — Stavili su 14 interpelacij ter podregali vlado. Iz brvatsko-slovenskega khiba sta izstopila poslanca dr. Gregorin in dr. Rybař, ^""o na jiriiisck poljtičnega društva Edinost v Trstu. Povsod sc povdarja jednotno nastoparye jugoslovanskih poslancev — a pride liberalizem ter vpije, da ae onadva poslanca ne .s^meta podvreči dr. ŠnaterSičevemu povedu, da-si jima je uprav dr. Šusteršič omogočil pristop. In dozdaj ni dr. Susteršič prekršil niti točke narodnega programa. Dosedanje postopanje priča, da je zanesljivo narodno delo le v hrvatsko-sloven. klubu. Ogrski državni zbor nadaljuje obstrnkcijo jtri obravnavi bramboiiega zakona. Košutovci bi radi izsilili mažarskc pridobitve na škodo drugih narodov. — V zbornici je prišlo celo do tepeža. Dopisi. Zaplaz. — Zaplaški .shod, kamor radi jirihajajo Dolenjci, bo v petek 18, avgusta. nt. Jan/, na Dolenjskem. — Občinske volitve po novem vol. redu se vrSe na dan 17. avgusta; začetek ob 8. uri zjutraj in trajajo do|)olcine. Volitev bo v novi šoli. Vsaki razred voli 8 odbornikov in 4 namestnike, skupaj 24 odbornikov in 12 namestnikov (36 mož). Želeti je pač, da se krščansko misleči možje združijo. Kako bode volitev izjtadla, se bode svoj čas )>0-ročalo. — V vinogradih obeta jako lepo, u]>ati je, da bo nekaj posebnega z vinsko kapljico. Bog daj I — Nesreča .so je pripetila dninarju na Karmelu Jožetu Mesojcdnik, da mu je pri jirepelje-vanju zmečkalo dva prsta na desni roki. Dolenje I'olje pri 'l'o]ilî(;ab — tako začenja znani notar Bvoje usmiljeno srce kazati v „Domoljubu". V resnici i»a Mri liberalizem in i»ri[)ravlja županski stolček v svojo gostilno. ííakaj ptiôemisitcï JJober pristaš katoliške stranke so imenujete ter vnet za kmeta. Kaj pa vaši predlogi pri občinskih scjub, ali niso sarae amerikanske klofute katoliški stranki? Če vam kmet povo eno od srca — zakaj mu jjrccej odprete novomeški arešt — vi prijatelj kmeta? In kateri so, ki jih preganjate — odločni pristaši iS. L. S. — naši možje in Vršenci istotako samostojno misleči katoliški možje. Da vam bomo verjeli, storite tole: N® zbirajte krog sebe mož, katerim iz žepov gledajo — „Jutri — Slov. Narodi — Slovenski Domi". Nikar no imejte vodilne besedo pri nam nasprotnih shodih. Drugo drugič. íločenio pa, da sto nam očiten nasprotnik ali očiten naš itristaš. Slepo- in ])t.ičcmiSenja ne prenese naš zdravi razum. V tem znamenju tu naša roka, Aitibrus. —■ Grozen jiožar na Kalu. Strašna nesreča jc zadela dne 4. t. m. vaščane na Kalu pri Ainbrusu. 01) pol štirih popoldne se je uenadoma pokazal ogenj na slemenu vulgo Luk-ijevega kozolca. Kako jc ogenj nastal, ni še pojasr^jeno. Guslt'' ni bilo možno. Strehe slamnato, vode po vodnjakih radi grozne suše nić, ljudje jia vai po senožetih. Prcdno je minula ura, je bila do maieira vsa vas uničena. PoporHo je ]6 hišnih gfospo-darjev, akoro vsem i)0j)olno vsa jioslopja. Se kakim Sterim so ostali kozolci, menda enemu skedeqj. Zf^orel je tudi zvonik podružnice sv, Jjucije, zvonovi so uničeni. Zgorelo je ljudem vse. Seno je bilo Hkoro vse doma; sedaj nima živina niù, paše radi suše ni, krmo doriiH je pa ogenj "uiíiil- Kozolci so bili polni lepega žita, fledaj žalujejo (jndje pred kupom pepela. Nekateri niso drugega oteli, kakor to, kar so imeli na sebi. Ko so prisJÎ domu, je bilo že vse končano, nič se ni več dalo resiti. Eoa stara žena se je toliko 0[iekJa, da bo težko ostala. Bila je že previđena a av. za-kranieitii za umirajoče. Zgorelo je tudi nekaj g-oveje živine in nekaj avii^j. Pogorelci so nsmUjerga vredni. Lejio strneno žito je jiokončal ogenj, suša bo vzela tukajSen glavni pridelek koruzo in krompir. Vodnjaki so prazni, vodo imajo najbliže v Krki, ki }e eno nro daleč; treba jo bo voziti, pa ni zato voz, ker so zgoreli. In čc pride dež, le ne bo vode, ker brez streh tudi vode ni. — Ko bi le vodo imeli, vae bi še bilo. Ako bi imeli vodovod, bi taki požari bili nemogoči, in bi no bilo tolikega gorja. Koliko odgovornost si nakladajo oni, ki ovirajo napravo vodovoda za říuho Krajino. Toda čemu sedaj tožiiie radi vodovoda. V tem tre-notkn potiebujemo pomoči usmiljenih src. Podpisani najudanejse prosim v imenu svojih župljanov gmotne pomoči v obleki in pa v denarju. — Vai prejeti darovi se bodo hvaležno objavili v „Slovencu". — V Ambrusu, 6, avgusta 1311. Ivan Žavbi, žu[)ni upravitelj, Ljiibijiiua. — Katoliški shod jugoslovanske mladine — odgođen. Kor je na katoliškem shodu jugoslovanske mladine z ozirom tla nove slučaje kolere vslod odlečbe krat^ske deželne viade onemogočena udeležba iz južnih krajev, posebno iz Primerja, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, ker je s tem že aedaj onemogočena udeležba bratov Hrvatov in primorskih Slovencev in ker jo nevarnost, da bi bil, ako se v Ljubtjani irt njeni okolici pojavi le en slučaj kolere, Bi>ioh cel shod prepovedan, je sklenil osrednji pripravljalni odbor za katoliški shod jugoslovanske mla-'iine, da ae vladnim odredbam ukloni ter shot! za lotos.opusti. Shod se bo vršil prihodnje leto. Odbor se jo proglasil za [terma-nentnoga in jiroai vse krajevne odbore in odbore naših društev, naj nadaljujejo z organizacijo sestanka, V Ljubljani, dne 6. avgusta 1911. Hr, Lovn» Pogačnik, kot predsednik priprav tj alnega odbora. DomaČe in ptuje novice. Cesai- jc za Gaberske pogorelce daroval 3000 K. — Kakor nas o!)vo.šča drž. poslanec prof. Jarc, je c. kr. notrarrje ministerstvo že nakazalo državne podpore 15.000 K, Duhovske sprt^meinlie. Imenovani ČČ. gg.: Fran Zega iz Začasnega pokoja kot župni ujiraviteí na Goro pri Idriji. — Janez Stiver iz Mirne Peči kot kapelan v Preserje. — V Mirno Peč novomaSnik Fr. Lončar. — V To]dice novomasnik Fran Hočevar. — K sv. Križn pri Litiji Ivan Kmet. — V Polom župnik Ivan Ne-manjič, — V Črnomelj župnik-vikarij p. Kazimir Kosobud, — V Ljubljano v Križanke p. Kajko Kubinek. t Kiirdiual (ir. (Jrnša, nadškof dunajski, je 6. avg. umrl V letni rezidenci Kranichsberg v visoki starosti 91 let. Bil je Organizator delavskega stanu na Dunaju, in do zadnjega vrhovni f'fwlsednik avstrijskih katol. društev rokodelskih pomočnikov.— l'redsedoval je škofovskim konferencam, R. 1. P. — Novi knezo-nad.skof dr. Nagi ae je brzojavno zahvalil na aožtt(je, izraženo p, n, g. proštu imenom kapitelja in dekanata. (íosikmI lir. J. Straňck se je píSvrnil s potovam'a ter zopet onlinujo ob navadnih urah. Pri izvaui-cdnem obfïiipm zboru okrajne bolnisne blagajne ^ Hudolfovcm, vršivšeni se tine 23. julija 1911, izvoljeni so bili ^ novi nadzorovalni odsek per acclamationem : od delodajalcev fi^r- Karas Ivan, Košir Josip iz Hudolfovega; od delojemalcev gg.: ®i«čan Peter, Dnrini Emil, Strnad Ivan iz Hudolfovega, in Korče ^faac iz Gorenje Straže, kr. imStni iia(lii))raviteU v p. Vidic se je s svo]o rodbino preselil v Ljubljano. i'(*1iu(lvajset1e(iiirii kmetijske Sole na <;riiiu se bo i>raz-^ovala na predvečer s kresom na Gričih in z razsvetljavo grada. 1'ot do kresa bo vodila po poti proti Grmu in mimo kapelice sv. fancza in bo primerno zaznamenovana. Prosimo, da se p, n. občinstvo na to blagohotno ozira. Kres se prižge ob 9. zvečer. Umrl je 6. avg. kavarnar na velikem trgu g. Avgust Žgur po dolgi mněni bolezni. V ncdetjo popolndne so ga mnogoštevilni pogrebci spremili k zadrtem 11 počitku. Svojemu članti jo zadnjo čast skazal korporativno z zastavo „Sokol", po deputaciji pa požarna bramba in veteransko društvo. Meščanska godba je svirala žalostinke. N. p. v m.! zn otroško varstvo ii) itiladtiisko skrb za sodni okraj Žužemberk priredi „Ljudsko veselico" v nedelo dne 13. t. m. ob 4. uri pop, na „Velkem vrtu", v slučaju slabega vremena pa v notranjih prostorih gostilne g. Fr. Pehani. Vspored: 2 šaloigri s petjem, komični prizor, šaljiva iioSta, ribolov itd. Med posameznimi točkami sodelujeta tamburaški zbor tnkajšnega izobraževalnega društva in moški zbor ajdovskega ])evskega društva. Prijatelji otrok takrat vsi na veselico v Žužemberk! Čisti dobiček je namenjen dru.stvu. Odbor. i'remcinba posesti. Bobnarjevo kovačijo blizo mostu v Kandiji je kupil kova.ški mojster Gorupič, — Hišo poleg Goleševe na Flonjanskem trgu je kupil montér g. Prežeíj. Krka je, kakor znano, potuhnena reka, ki skoro vsako leto zahteva kako žrtev. Dno 29. julija si jo je izbrala v frančiškanskem bratu Urbanu iz tukajšnjega samostana. Zvečer okolu 9. ure se je šel koj»at ter utonil, ker ga je prijel krč in si ni mogel pomagati. Ko ga v nedelo zjutraj pogreše v kapeli, hité v celico, ki ](a je bila zaprta. V kopalni utici najdejo njegov habit ter slutijo nesrečo. Iščejo ga dolgo po Krki, dok neka gospica, ki je veslala od jezu proti mostu ob frančiškanskem vrtu zagleda v globini človeško truplo. Bil je fr. Urban. — Rojen v alavinski župniji 1. 1866 je vstopil v red 1. 1886. Bil potem na Kostanjevici pri Gorici, v Pazinu, kjer jo bil potrjen v vojake, na 'IVsatu in v Ljubljani. Od tu so ga 1, 1902 poslali z misijonarjem P. Turkom na Kitajsko, kjer je bil dve leti v mestu Hau-Kowu. Ondi je prestal kolero. Ostal bi bil tam, da mu ni pred stoj irištvo naročilo spremljati nekega umobolnega misijonarja v Evropo. Imel je vsled i)ažnje dosti napora z njim. Ker je bil vsied naporov bo-lehav, poslali so ga v Kovomesto, kjer je bil zakristan in kletar, jako umen in porab|jiv v svojem poslu, jia tudi sprelen za vsako domače delo. Njegova prijaznost in ljudomilost je razodevala pravega redovnika, — V pondeijek 31. julija je ob obilni vdeležbi pogrebcev dobil svoj počitek na tiikajSnjem pokopališču, — V petek poprej bi bile kmalo še dve žrtvi. Hčerka g. Picelja je zašla predaleč v vodo, da so jo skoro nezavestno potegnili iz vode. — Hčerka g. Kastelca pa je patila iz čolna v vodo, le hitra jiomoč jo je otela utopa. — Iz Žužemberka poročajo, da bi bil 30. julija zvečer kmalo postal Krkina žrtev sodni kancelist Ant. Meble, ňel se je kopat podjezom Vehovčevega mlina, kjer je voda zelo globoka. Zašel je v vrtinec ter se potai)|jal, kar je igegova soproga X otroci zapazila ter klicala na pomoč. Nedaleč se je koj>al g. Kovačič, ki takoj priplava na pomoč, a ni mogel nezavestnega Mehleta spraviti k bregi, V tem prihiti dijak JerSe, plane v vodo, zgrabi Mehleta ter ga večkrat ])0li.sne na površino, a ne more z njim do brega. — K sreči priveslata dva fanta s čolnom, katerega se dijak prime z eno roko, a z drugo drži Mehleta, Tako ao rešili Mehleta na breg, kjer so ga spravili k zavesti. Razglas. Letos v stavnih razredih v vojake potrjeni mladeniči, ki imajo žreb 4 do 477 v prvem starostnem razredu, uvrščeni bodo kot novinci stalne vojne; oni pa, ki imajo žreb 485 v prvem, do 557 v drugem starostnem razredu, pa jiridejo kot novinci v deželno brambo. Katere novince se bode kot preostale jirestavilo v nadomestno rezervo stalne vojne ali deželne hrambe, pokazalo se bode šele povodom konečnega obračunenja kontingenta. Ti nadomestni rezervisti bodo po potrebi po zaporedni vrsti žrebov tudi med novince uvrščeni. Mestna liraiiihiirn v Norem mestu. V mesecu juliju 1911 jo 237 strank vložilo 164.559 K 49 h; 200 strank vzdignilo 164.281 K 31 h; torej več vložilo 278 K 18 h; 26 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 34.220 K; 266 menic se je eskomjito-valo za 83.755 K; stanje vlog 3,576.624 K 32 h; denarni promet 577.149 K 28 h. Vseh strank bilo je 1197. Za tukajšno poroto koncem avgusta so izžrebani gg,: Franc Božič, posestnik iz Gorenjega Suhadola; Franc Gril, jio-sestnik in svinjski trgovec iz Poljan; Štefan Pirnat, trgovec v Vi.šiijigori ; Jernej Turk, posestnik iz Loke, občina Orehovica; Mihael Grabrijan, posestnik iz Adlešičev; Jakob Humek, posestnik iz Obrežje, občina Velika Dolina; Andrej Pire, posestnik v Ravnem, občina Krško; Zupančič Ivan, posestnik iz Dobrave, občina Dobrniče; Jakob Ivanetič, jiosestnik iz Metlike; Ivan Mežnaršič, posestnik iz Metlike; Klepec Miko, posestnik in občinski predstojnik iz Krasinca, občina Podzeme^; Anton Becele. posestnik iz Gor. Hriba; Matija Šmalcelj ml,, posestnik iz DragatuSa; Franc Zupančič, posestnik iz Mircc peči; Andrej Firnat, posestnik iz Višiqegore; Franc Kožak, posestnik v Gabrovki; Franc Bakše, posestnik in mesar v Št. Jerneju; Recelj Ivan* posestnik v Št. Jerneju ; Grej^orčič Ignac, posestnik in krčmar na Gomili pri Mirni ; Anton Fajdig-a. posestnik v Temenici; Tomaž Prijate^, posestnik na Kakovnik« pri Št. Rupertu; Franc Kresal, posestnik iz Kala, občina DobrniČe; Jožef KodriĆ, po.sestnik in oštir v Krški vasi; Jožef Pehani, oštir v Žužemberku ; Franc Rebojj, krčmar iz Gmajne pri Krki; Ifinac Merliar, posestnik in občinski predstojnik iz Pri-l^orice pri Ribnici; Ivan Arkar, posestnik (Triebsdorn), občina Ďvor; Anton Zavodnik, trgovec v Višnjigori; Zavodnik Ivan, mlinar in trgovec v Grintovcu pri Ambrusu; Peter Rauh, posestnik v Adlešičih ; Ivan Keglevič, posestnik iz Dol. Po^a pri Št, Jerneju ; Avgust Jnvanc, posestnik v Ribnici; Jožef Škuťca, gostilničar na Peščiitjeku; Ivan Dular, posestnik in mlinar na Krtini pri Vel. Loki; Ivan Koce, posestnik in trgovec v Starem Trgu; Martin Malfierič, posestnik in trgovec v Črnomljii. — Nadomestni so pa sledeči gg.: Ivan Koklič, hotelir; Feriič Ivan, posestnik in gostilničar; Jnrij Picek, trgovec; Franc Foršek, pekarski mojster in posestnik, vsi v Rudolfovcm; Martin MiSič, posestnik in ope-karnar v Česčivasi Anton Sedlar, posestnik in kolarski mojster v Kandiji; Franc Smole v Zalogu pri Prečni; Dular Jožef, posestnik in mlinar v Vavtivasi in Franc Kozoglav, posestnik iz Težke vodo. Poroden sin — je Martin Dežman z Viqjivrba pri Beli Cerkvi. Ušel je fante 16 let iz zapora okrož. sodišča v Novem Mestu tako, da je po strelovodni žici preko strehe dospel na levo obrežje Krke ter jo pobrisal proti domu. Oče ga je pripekal nazaj v zapor, kjer se bo^ moral odgovarjati zavo^i'o raznih tatvin. Nez^'Oiie. Jernej Šina, dninar v Smedniku pri Raki, se je peljal 27. julija na vozn vrh sena. Omahnil pa je tako nesrečno, da je z voza zdrknil uprav na glavo. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico, kjer pa je še isti dan umrl. — Jožef Drčar, posestnik v Šmarjeti, se je ponesrečil pri zvonjenju. Padel mu je namreč kos železa, ki jc bil privezan na jarem radi ravnotežja, na glavo, ranil na temenu in zapustil podplutbo pri desnem očesu. Ameriški noïiëar. — V Glevelandu si je fant Anton Dežman v zmedenosti radi neznosnih bolečin z britvo prereza! vrat ter izkrvavel. Doma je bil iz Družinske vasi, fara Bela Cerkev. ~ Dne 11. julija je dohitela smrt rojaka Ludovika Peče. Prišel je iz Biacovka obiskat znance v Maynard, Oh. Vračal se je po že-lezničnem tiru, kjer ga je vlak dohitel, podrl ter vlekel kakih 60 korakov. Kajni je bil doma v Trebnjem. — Xa mesto umrlega župnika busteršiča je imenovan za župnijo sv. Jožefa v Jolietu 111, rev, Janez Kranjc, belokranjski rojak iz Starega Trga pri Poljanah, Na njegovo mesto v South Chicago gre pa dosedanji namestnik rev. Krasovic. — V Cievelandu je umrJ Franc Tomšič, doma iz Srobotnika pri Velikih Laščah, kjer je zapustil obilno robino. Gospodarske drobtine. — (iosiiodiiijska š«lii v Šinihelu je imela v pondeljek 31. julija skJei» šolskega Jeta, pri kateri priliki je bila tudi javna skušnja in razstava ročnega dela in drugih gospodinjskih izdeJ-kov, kakor peciva, ukubanega sadja itd. Skušnja je bila najprej teoretična in potem praktična. Dekleta so bila izprašana iz vzgoje-slovja, računstva in knjigovodstva, gospodiirjstva, vrtnarstva, živinoreje, mlekarstva, perutninarstva in iz zdravilstva. Odgovarjala 80 prav povoljno, tako da se je videlo, koliko dobrega so se naučiie v tečaju. Prav podnčna jo bi/a pa tudi praktična skušnja, ki se je vràila deloma v Solakih, deloma v gospodarskih prostorih. Navzoče občinstvo je z največjim zaninianjcm sledilo iz praše vanpu in odgovarjaqn. Počastila sta šolu s svojo udeležbo tudi deželni glavar dvorni svetnik Fr. pl. Šnklje in deželni poslanec Jo8. Dular. Po končanem izpitu je bil ogled razstave, ki jo nudila obiskovalcem mnogo podučnoga naj si bo glede ročnih del kakor tudi glede sadnih in zelerqadnih izdelkov in drugih priprav. Dekleta so se vrnila na to v šolsko sobo, kjer so se razdelila spričala. Gospod deželni glavar je imel pri tej priliki spodbuden govor, v katerem je naglašal dolžnosti dobre gospo-ditije in sc zahvalil ob enem učiteljstvu za trud. S zahvalo od strani gojenk za vse prejeto dobrote od strani deželnega odbora in s cesarsko pesnijo je končalo prvo šolsko leto na tem zavodu. — Sprejem v gosjiodiiijsko šolo T Ňnííhelu. SI, oktobrom ae začne na tej šoli novo šolsko leto in je treba prošnje za sprejem pošiljati na vodstvo samostana „de Notre Dame" v Šmihelu ali pa na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. V šolo se spre- jemajo dekleta, ki stanujejo v .samostanu (notranje gojenke) in dekleta, ki stanujejo v okolici in prihajajo vsak dan v šolo. Dekleta, ki želijo l)iti sprejeta v samostan kot notranje gojenke, plačajo po HO K na mesec. Za taka dekleta je dovolil deželni odbor 6 štipendij po 15 K na mesec in je proSnrje za te ustanove čimpreje predložiti, zadtrji čas jia do 15, septembra, ýíunanjo učenke dobe pa zajuterk in kosilo zastonj, ako so potiporo vredne, Tndi vnanjiiii učenkam (ki prihajajo iz okolice v šolo) jo prošrge predložiti zadnji čaa do 16. septembra t. 1. — Sníív dela velikansko Škodo po polju in drugod. Studenci vsihajo, po kapnicah in lužah zmanjkuje vodo, Trava vsiha, sjiloh pa trpe vsi sadeži. Sadno drevje bledi kakor jeseni. Kjer je malo zemlje, se škoda toliko bolj pozna. Kako lepo je kazala letina, sedaj pa tak preobrat! Najhuje so jirizadeti kraji, kjer je malo vode. Tam trpě ljudje in živina. Po naših kamnitih krajih se taka suša vse huje občuti kakor drugod. Hvala Bogu, da se je žito dobro spravilo. Vsi drugi sadeži pa trpe veliko škodo. Repna setev ne bo za nič, ajdina malo prida! Setev repe se je morala sploh pretrgati, ker je zemtja presuha. — 1'redenica po detelji. Letos je vse polno predenice po vah. Nemška detelja je sem in tja čez in čez ruinetia od same predenice. Taka deteljišča kaže jeseni preorati. Na vsak način bi pa no smeli predenice tako mirno gledati kakor so to sedaj godi 1 To škodljivko je zatirati, kjer koli se pokaže. Čim hitreji smo pri tem delu, toliko bolje! Letošnja suša predenici posebno dobro ugaja, zato se tudi tako hitro razširja. — Divje korenje po traviiikili. Ta rastlina je letos tako razširjena po naši otavi, da je res čudno! Ker nima divje korenje nobeno prave vrednosti za krmo in nam po drugi strani škoduje s tem, da izpodriva in zatira dobre travniško rastline, je treba ta plevel preganjati in unićovati. Vsako leto ga je več po naših travnikih. Ker je ta plevel enoleten in sc pomnožuje s semenom, ga je trel)a na ta način zatirati, da ga pokosimo in v kraj 8]>ra-vimoi predno nastavi seme. To je edini pripomoček! ~ >'aša živimi v sedanji vročini silno trpi. Zato pa treba gledati, da jo kolikor mogoče varujemo pred vročino. Čez poldanske ure naj bo živina v hlevu, v jutranjih in večernih urah pa zunaj. Hlev naj se čez noč do dobrega shladi, čez dan i)a zapira. Če mogoče naj ostane živina tudi čez noč zunaj. Enako skrbeti je tudi za i>rasiče, ki so posebno občutljivi |)red vročino in sušo. Kjer je voda, naj se živali kopljejo ali zmivajo, sploh s pomočjo vode hlade. — Oddaja mliiditi bikov mi lioliež. Kmetijska sola na Grmu je poslala letos i mlade bike na deželno posestvo v Ro-bežu. Kakor pripovedujejo očividci, ki šo bili zadnjič v Robežu, 80 ti biki najlepši, kar jih imajo na liobežu. — Na sestanku absolventov grmske íiole, ki se je vršil 30. jnlija t. J. v Kamniku, sklenilo se jo o priliki pro,slavo 25 letnice vstanovitve kmetijske šole na Grmn poklicati v živ^enje stanovsko erganiiacijo, ki na) \)i o^jac^ak vse a\ovenske absolvente iz kmetijskih /n gozdarskih Sol, Da bi pa ns.šc zborovanje imelo zaželjeni vsiioh vkljub leiim, da mu je odmerjen kratek čas, se je na imenovanem sestanku sklenilo, razdeliti vse delo v sledeče referate; 1. Pomen in obseg organizacije v splošnem-2. Organizacija z ozirom na kmetski stan. 3. Organizacija in nsluzbenski slan. 4. Organizacija in izobrazba kmeta. 5, Orfça-nizacija in strokovno glasilo. 6. Organizacija in zadruge. 7. Razni predlogi in nasveti. — Gg. tovariši, kateri se zanimajo za stviir ter bi hoteli prevzeti katerega teh referatov oziroma staviti predlogo tikajoče so društvenih zadev, ao naiirošeni, da prepis istih gotovo najpozneje do 14. avgusta t. J. na naslov- Jiado Medič, Ljubljana, Rimska cesta 2, pošljejo. Sestanek zaupnikov in referentov je v Ljubljani 15. avgusta ob 3. uri popoludne v hotelu „Štrukelj'', tem sestanku se konečno priredi snov za glavno zborovanje na Grmu. Event, žeti'e, nasvete itd, naj se sporočijo na gornji naslov. Natančni vspored zborovanja so ho vdoleženceiu pravočasno naznanil. Raznoterosti. Driižin.ska pratika za leto li)l3 jo ravnokar izšla v založništvu v Ljubljani z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, j)0 pošti 10 vin. več. Kdor bi je no mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri ,.^atoliSki Bukvami" ali pa v prodajalni „Katol. tiskovnega društva". Zahtevajte jiovsod našo „Družinsko pratiko" s podobo av. Družine. Kazprodajalci dobe znaten popust- Tzkiii! milili (hiniv za posorolce v (iabrji do ciiifi iïi.jul. 1911: V denarju so Jaroviili r. trg.: J. (Jnjozda, ždimik Vel. Dolina 10; tírajjíor-flttfniir Ijuljljsnii Print. 5 12 K; Tv. lirezoviir, žujmik v p. Šmartno I>ri Litiji O K; Mnrinií, řutiiiik KtiAako, Ooriško 5 K; D. Vukiioifi, osbrlinik K. V. H. Mollikii 5 K 6 v; F. Frniikc, vikar, OBBk, Goriiko 40 K; Kartiiři-jmii Ploterjo 50 K; .Iftn, Erjurn Rntož (J Kj darovanja furaoov B3 K 12 v; pl. Ploh« .Inronliiv, ROjsidar Rniierivrli 10 K; bI Posojilnic« Vsltavas 50 K; žii|ntija Novomcňto 80; /,ti|iaiin Stojiiíc 31) K ; Fel. Fiintck, kapluti, Stojiičo 10 K; Vltijtmir (ioliii 5 K; DrttROtin (lolid 5 K ; A. Zaman, )iO(i., liobrnškavHR jm úkoť.ijano liO K; ziijiljarii Akodjaii 103 K ÍI8 v; Andrej Zaman, žnpnik, StiiBT-Jcta 20 K: Urtinilnii'tt T àkocijuiiii ňO K; Kiorjnnůií .Ian., kaplan v Skoeij«nii 51 K 3 v; /.iiiinija Dole in iu|mik 20 K ; žnimija PolAnik ÏB K 12 v; žnpnjja Konlunjcvica 70 K; žnjinik ])rnov.íck, v jmk., Zalof, Komendu 40 Kj župnija Sv, Gregor 50 K; žnpiinst.vo liedendol iii g. žiijian Omaben fiO K; iiipnik Lwjak in žii|inija Št. Jflrnej 150 K; Hranilnieu v St. Jernej» 50 K; žnpiiik in žiii>ljatii, Curklje. (iorcnjsko Ti K; dr. Marinko, lirvf. v p., Mavi-ice 20 K; žnimik ih iit|)ljani, Raka SO K 27 v; iin|inik in žu)iljani, Stndonee Ï5 K; iiiptiik in žui>lja[ii, .lanirc ]>ri Litiji 10 K; žtipnik in itiijiljFini, Dol 37 K; ruvimfclj Eeniep v Ljtildjani 15 K; iujmija in /npnik, .'ït, .ïoàt nad Kranjem 12 K; Ana Teran, Ljnljljaiia 10 K; žii)pnik in žiijiljani, ilrcrovico SO K; g Poronta, Iirofosor 10'K; iii|)[iik iti íujjljani, Volranvo, (Jot. 50 K; Peter Ileiek, žii)mik v p., Litija 10 K; župnik in Íujiljíini, .'5t. ,Ianř 20 K; dull. uvĚtnik Saje in íiipljani Ï Íit4»ngi 17 K «0 v; Neiiiionotan na Dunaja, .lolianaengiifisu 18, 5 K; župnik in žiijiljnni, ííelarerkev 22 K; í.iipnik Zore 20 K; žnpljani Mirnapoí fll K nt v; iiipniH in Ku]i!juni, Zagradeii, 30 K; i'osojilnica Zagradec 20 K; Ordinarijat /a žu[mÍjo Kovor 30 K; inpoik v p. M, Poí v Kamniku 20 K; i-iipnik Zupan Simon, ,ležita, 10 K; žujinik in žiipljani na Tucii pri Hakeku 107 K; iiujmik v ]i. M. .lereb, Primskovo, 12 K; ravnalelj someniiii';« dr. .loa, LcMar 2(J K ; jïiipnik Fratice Krek, Vrnnjapei:, 20 K; rinartiki nathornik Skalisky 5 K; Fr. Zupaníiř, jinw., Mirnapei^ kolodvor, 20 K ; Deželna hlagajtia |io nttrořilu hI doielnc^a odl>orii îKKW K ; monaig. Peterlin in žniiljatti v Smiholn 70 K; žujmik in iiipljani, Podgrad, I« K; prof. dr. V. Sarabon 5 K; jjrof. Sever 1 K ; prof. Proííiifi 1 K ; c. kr. utražnie-Jtcr Kovatif, 1 K [ prot. dr. Opeka 10 K ; t't'fava Slovenec »a gg. .Stole in A. Kotar 17 K; župnik in žnptiija (ioT^e 105 K 4H v; žnpnik in Kiipnijn Relut:e 2H K; iiijinik in í.npriija Ratei'e 30 K; Koíolj llih , /upnik v 10 K; oskrbnik Kalíií kot íiiíti donesek kotirerta T Novem Atentu Ifil K 32 v: dr. Lcoji. Pifiga», župnik, .Stutlen jiri KornouijurK, 211 K; žujmik in župnija Sodraiiica 50 K; župnik in žiipnija (Jatož pod Zit-I'la/oiti »O K; iifldžnpnikin žiijiljani, Dobrc.jiolje 118 K; řupnik Križaj, t")vBi.io, 30 K; Anton Kljnn, trgovec-, Ljubljana, Bobor. nlife 13, 10 K; župnik /ega, Hiciiianje, 3 K ; filolni proit, mil. g. Kajcvie ao K; Žntinik iu žnpljani. Planina 1'ri Itakeku, 1« K; Ktiratni urad Ustje pii Ajdoviifini 4 K; Iv. liakoSo, trgovec, Straža, 20 K ; žnpnik in župijani Ajdover 1« K ; župnik in žujiljani, Moinje, i)or,,85K; žnpnik in žiijiljani [JoHnicJi pri Kranju, 15 K; ,)o8. HiíĚftk, Smibol-Nadanjcselo 10 K; župnik in žnpljani, Sava, 20 K; ,Toa. Sinionii, poR., Mladiee-SeniiS, 10 K; prei. g. dekan in i.ujiljani, Trebnje, (17 K 4 v; kanonik in vojni «iipcrijor A, .lakliè :íO K; župnik in žnpljani, PoMiovgradof, 5(i K; duh. svĚtnik, "lestni žnpnik in žnpljani, ftkofjaloka, (iUK, župnij« Vavtavaaíí) K Hi v; tiadiiěitolj l'Iikui, šniarije, 1 K : Ma.verjev potnik v Monakovem 1 K ; Mate) Abaiii, kurat, Marije, 10 K ; dekan in d. Lengor, Ziri, 3 /acitico obleko; fr Cerar tovarnar Slob, p. Domžale, Kavitck oblek«; Frane Lcimr, Brdo, za-■^oj obleke; Kati Turin, Borovnica, zavoj olileke; M. Pot, žnpnik v p., Kamnik, wivoj obleke Uredništvo Slovenec, stiivoj obleko; M. Ažman, trgovka, Naklo, zavoj obleko- .lorala in Pavlin, .Naklo, vrofio «jde; Neimenovane v Ijjiibljani ^aToj oiííekc;' proč. g. župnik in župíjaní na Bnkt vox (!) obleko; pred g. vojni J^iiTat Ant, .larc. Pola, 2 Kavoj« obloVo; Vdovič Aoft, Lju1ilia.ua, 3 »«voje obleke; '1'oin. Hiklavčič', trgovec, Idrija, zavoj obleke; Ivan Lavrič, trgovec, Ccrkmca, *nvoj obleko; A. iu 31. Knimfek, Ana Okorn, Sfarijan« Zvsjii, Franfka Jlcdij«, WeÍHR, Lucija Herle, Kani Fabjan, M Kuiistelj, Lizi llajdifi, J. Zagore, "«luíbenke pri kat tÍKkovnem društvu (prej Niíman) v Ijubijam, darovalo ho napolnjen z razliftno obleko, 3 raipcli, »oho sv, Ant. Pad, molitvenik), »votinjinami, molki ifd ; «lavna llohorjeva dnííba 3 siavoje raalicnib molitve-oiitov, 75 /, rudefo obrezo. , . , ... Vsem dosedanjim blagim dobrolnikom iirekam tukaj v imenu BVOjih ïovezev-pogureleov iskreno zahvalo tor tisoi'krat: „Bog plati!" Velikodušni darovalei! I.jnbi Hog in sv. Florijan naj Vas obvaruje pred enako ncsTečo! S iiogorelH molim za vso mile dolirotniko. — ProBim v imenti iiertnih (Jabrcev âe nadaljnib milodarov ter: naj ne mi moja nadležnost nikar ^ '-lo nc ftteje. Moji ko in - řo tudi ao zdaj nearcčni — ja/ hem njihov. ' ^ Nemanlf, KUpnik, lïiiiovi za iidv« /Mi»ii() ť.i«rk(iT v Tročiii v kronali od 1. novembra IBIO dalje do 11. junija 1011: D. Kr. 20, Misií Mart. 2, Kordi« M. 10, Bosa! V. 5, Bojane N: 1, To-^iS Jok. 50 .Sam o 0. 20, Zbirka Kocjan 5, Smrke M 1, firovat fr. iïO, Košir K, 1 vint Vt 1 za 44(1 k. aiilo HH, liružba ti, Hoiiovar Fr. 2, Vozel i- h (Jlobeinik A 2, Jakio 31. 1, L. M. 1, Kreso J, Kic R. 2, Olavič hr, 1, Hervolj Fr ■> Ljubi M I Kondori! Fr. 3, Pronik Fr. 2, lî.avior N. m 1 mernik 3. poroka Hoftovar-Vozel 3, i>r. g. t. M. N. M, Besal V. 2, Cesar .lož. 2, •eaar Kr. g pn ^jd kolek 370, S, Iv, 0 50, Jerman Jož. Q, Tomie ,)oi. i, ^lurn M I ' (irićar i Kovatift M. 1, Kastelic A, 1, Piki M. 1, Koi M. 40, ?'"Welj Jož. t, Paviek J. Í, Ž. FY OťfO, Zaraber J. M. 1'20, Možina A i m, J. 2 K 11. 1, Ro/maii M. 1. (l^rut^i darovi Bledijo,) loterijske Številke. TRST, 29. julija (>9 13 58 64 54 GRADEC. 5. avgusta 68 54 69 29 13 UiMzbeiii oklic. E 524jll 7 Po zabtevanju Hranilnico in posoii!nic.e v Kandiji, zanfopani jio dr. užitek«, odvetniku v Novem mestu, bo dno 16. avgusta 1911 dopoldne ob 10. url pri spodaj o/namenjeui Bodoiji, v izbi it. 8, dražba zemljiiča vlož. št. 841 kaL obč, Kandija, obstoječega iz stavbne parcelo 6t. 312 kat. obč. Kaudija (biSa) in parcelo št. 40/4 vrt s pritiklino vred, ki sestoji i« kopalne bane. Nepremični ni, ki jo jo prodati na dražbi, je doloi«na vrednost na I2.řt40 K, pritikliue na 6 K. Kaj mati j .si ponudok znaâa 8ti2G K 67 h ; pod tem zneskom bo ne prodajo. Dražbene pogojo, ki se ob enem odobre in listine, ki ae tičejo nepremičnino (zetnljiSko-knjižni izpisek, bipotukarni izpisek, ii^pisek iz kataatra, cenit-vene zapisnike itd.) smojo tisti, ki žole kupiti, pregledati pri spodaj ossname-njeni sodniji, v izbi Ňt. 6 itied opravilnimi urami. Pravico, katere bi ne jiripu.ščalo dražbe, je oglasiti pri »odniji najpozneje v dražbenom obroku pred začetkom dražbe, ker bi ae sieor ne mogle razveljavljati gledć nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbencga postopanja se obvestijo osebe, katero imajo sedaj na nepremičnini pravieo ali bremena ali jih zadubč v teku dražbo-nega postopanja, tedaj sattio z uabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliůu Rfiodaj ozuamonjene sodoijo uiti ne imenujejo tej v soduein kraju ptanujořega poobla.ííenc^a xa vročbe. C. kr. okrajno sodišče Rudolfova, oddelek II,, dne 24, junija 1911. 155 Zahvala. m Vsem, ki tio mi izkazali sočutje ob bolezni in smrti mnjega ljubega soproga, vsem, ki í!0 inu v zadnji pozdrav poklonili vence, preč. g. o. frančiškanu Atanaziju za po-žrtTovalnOKt ninogokratnih obiskov med boleznijo in ob zadnji liri, slavni meščanski gardi za godbo, slav. sokolskému društvu, ki se je v kroju in s prajtorjcm pogreba udeležilo, in zastopstvu poitarne brambc in veleranhkcga društva, potem proč. duhov.^čini, preč. rodovnikom in redovnicam, ter vsem onim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, izrekam iskreno zahvalo. Bog plaiïajl Rudolfovo, dno T, avgusta 1911. Anica Žgur. Izjava. 156 Podpisani Anton Hribar, zidar v Uobindolu, obiaíjujtíin in preklicujom vse, kar seni v razburjenosti vsJed roiitev žatjivcffa ifovoril o Antouu Klincu, posestniku in pretisciJniku Kmetske zveze na Goreiýeni Po^u ter se mu zali valuje»), da nti je žalitev oiijmatiJ. V Dobindolu, dne 22, julija 1911. Aiiluii llvibar. Izjava. 157 Podpisani Mihael Aleš, posestnik v Loikivasi, proklictijeni vse, kar som o gosp. Antona KJincu, posestniku ir predsedniku „Kmečke zveze na Gorenjem Polju", žaljivega govoril, kot neresnično, in 86 mu zabva^ujein, ker mi je odpustil in odstopil od kazenskega postopanja. Novomesto, 5. avgusta 1911. Miliatil Aleš. P. n. Vse tiste p. n. gg. iiaroťiiikf^ drv, kteri so ist« pri meni naroĚiJi in tn(ÍÍ do 1, junija 1911 prejeli, [irosini, da dotično svoto v 14. dneh gotovo direktno na moj naslov vpošljejo. Na prodaj imam tudi do 2000 škartiranih bukovih pragov la kurjavo lia kolodvoru v Hudolťovem iu ua Straži. 152 Ivan Vintar — Straža. nabilo na ustonovni občni ZbDP zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov za sodni okraj Rudolfovo, kateri se bode vršil na praznik 15. avgusta 1911 ob 1. uri popoldan v gostilni g. A. Sedlar-ja v Kandiji. Na ta ustanovni občni zlxír imajo pravico priti vsi rokodelski in njih sorodni obrtniki, to 80 tesarji in zidarji. Vabilo dobi vsak obrtnik po posti v roke. K polnoštevilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. Št 11.764 Razpis. 151-3-2 Proda se 159 lepa zidana hiša s 500 klaftram velikim plodnim in sadnim vrtom blizu postaje Brežice na Spodnjem Štajerskem. — Cena 6400 kron. — Naslov pri upravništvu lista. Hiša na prodaj v Novem mestF Kastelèeva ulica št. lili. — Več se izve ravnotam. 162-3-1 Prvo dol. izdelovolnico peči I. Appetov nasi. J. Klemeiičic v Kandiji opozarja na novo zalogo loicxóoxiitL, pool vsakovrstiiili harv iti vzorcev. isa-o-s ^ Krasne bele ali modre štedilnike. Zaloga krušnih peči. Zaradi velike /.aloi^e nizke cene. Holidn» delo. sasasasasHSHSEsasHsa EHMHSHSaSHSHHMHOH 1912 naše „Družinske pratike" je ravnokar iísíel in se dobiva skoro po vseh trj^ovinah, na debelo j.a v Izubijani: v ..Katoliški bukvami-', prodajalni „Katol. tisk. društva', tialje v trfiovini Anton Krispcr, Vaso Petricič in Ivan Koreučati; v Trstu: profiajalna „Katol. tisk. društva". — C^a komadu 24 vin,, po pošti 10 vin, več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte SÎ usiljevati druiifih pratik. 153 Deželni odbor kranjski otvori l.^oktobra 1911 v samostanu šolskih sester „De Notre Dame" v Šmihelu pri Novem Mestu gospodinjsko šolo obstoječo iz notranje šole (internata) in zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli dež. odbor 6 ustanov po 15 K na mesec, to je polovico učnine in preskrbnine, ki ji je plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trjieti nobenih stroškov. — Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grm« in vodstvo samostana „De Notre Dame" v Šmiheln. Od deželnega odbora kranjskega. v Ljub^ani, dne 22. julija 1911. V hiši „Ljudske posojilnice" na Glavnem trgu št. 74 v Rudolfovem odda se 148-2-2 mebiovana mesečna soba in dve nemeblovane sobe z razgledom na trg z uporabo kopalne sobe. - - - - OfJda se s 1. avgustom. - - - - vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovsha DrožnotovDrnišlia družba Peter Wernig ' družba z omejeno zavezo V Borovljah, Koroško. Ceniki brez]>laiH() in poštnino prost». Opelfarna M. Foglavc in ]an. Seniča v Dolenji Straži pri liudolfovem (poprejšni posestnik .Tancz Perovšek) ima najtrodaj 131-3-3 vsakovrstno opeko prve vrste za zidaqje in streho in druge vrste opeko, kakor.šno kdo rabi. Naalov: Martiu Poglavc, Doljna Straža I1. St. 7. I ■ p v v Zemljišče U7-3-Ï na katerem stoji tudi šujia, na lepeni solnčnatem kraju ter pripravno za stavbo, je iz proste roko na pnulaj. — Kje, pove npravništvo Dol. Novic. ^ Orehov les kupuje v hlodih in plohih od 1 coie naprej, tor prosi za tozadevne ponudbe na dotičnih postajah tvrdka F. Kotnik 2 Verd, po.Hta Vrhnika (Kranjsko). Na prodaj je lepo veliko kmečico posestvo eno nro od Maribora, Ti minut do farne cerkve in šolf^^ blizu glavne ceste, j»ol nre do kolodvor«, l^osestvo obstoji iz velike zidane biše, katera ima + veliko sobe in veliko kuhinjo, '.î oliokaui kleti, veliko gosi)odai-sko poshpipjer studenec, pri biši. Labk» ne Iň glav živine redi. Celo posestvo meri 18 jobov, 5 joliov je sadnega vrta, hoste, vinograda in travnikov. Posestvo je vse skupaj ter se tudi lahko z živino kupi. Vpraia se pri gosp. Frideriku Kalbu, hiínemu posestniku v Itrežicab ÎH. 1.^0-3-8 Zaloga sukna, platna, modnega in manu fakturnega blaga. Franc Soiivan sin, Ljubljana ! Mestni trg st. 22 in 23. Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje. Največja zaloga ' preprog. Popolne opreme za neveste. V Zalogu - Breitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana ^ zarezana ^ in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici. 118-0.2 U3-4-2 OGLAS. Prodajem posestvo na S|)odt(jein Štajerskeiti, občina in županija Videm (pri Krškem), obstoječe z 20 johov njiv in travnikov, 13 johov gozda; zemljišče o^>atoji akupaj v jednera kosu, jo 800 centov krmo, kmetijsko poslopje, stari vinoj^rad. OiJfi j« "20.000 kron. Naslov. Alojzij Župo c, pošta Videm st.2, Spodi\)e Štajersko. Josip Ogoreutz : s v Novem mesiu : : priporoča svojo bogato zalogo VSakOVrStnCga oblačilnega blaga za moške in ženske I>o imjnižji Vsakovrstni Šivalni stroji l»o najnižji ctmi iti iigoiiiiiuii plačilnimi ito^'oji. Velika izbira nagrobnlh vencev. ■Î'' Vethio sK^jSii priznano najlioljSa Ogrska volnena in židana mlinarska sita, Zaloga nepremočljivega platna in plaht - za vozove. — Ztinanja naročila točno in poitnoobratno. Nizke cene. Dobra postrežba. Več sto heKto vina lastnega pridelka, garantirano naravno čisto, tudi nekaj «livovke in družnega žganja po primerno nizki ceni se proda. p. n. gostilničarjem se prodaje tudi od 100 litrov naprej. Teč pri oskrbníŇtvH NeníŇka vas-Krško, 158-2-1 Posestvo na prodaj ! v Mirni peči pri Rudalfoiiein je prostavoljno na prodaj pose stvo obstoječe s hiše, v istej prodajalne z ineíanim blagom, žgai^em in pivom, gos[)oiiarskega jioslopja, potja za 35 mernikov poaetve, 4 gozdov, obsegajočih 13 do 14 johov, travnikov, na katerih se nakosi 12 voz mrvo, in 3 na novo rigolanih vinogradov. Pri hiši je lep sadni vrt. Proda se tudi vse gospodarsko orodje, mej tetn 6 voz v dobrem stanu. Par kotq, krava, telica in 6 prešičev. 135-3-3 Natančneji naslov povG iipruvništvo Dol. Novic. I'roda se stavbeni prostor (preje Windischerjev hlev) na križišču cest poleg železnega mosta v Kandiji. Prostor je na najboi) prometnem kraju OoJeiijske /n je jako prikladen za trgovino katerekoli vrste. Več se izve pri načelni^tvu i>o.soji1iiicti v K;iiit]ijj uli jm pri gosji, župuuii /iircu iřitotani, Ul-s-a Naznanilo. Podpisani vljudno naznaiqam prečaat. duhovščini in slavnemu občinstvu, da izvršujem po pokojnem A. Kokalju v Beršljinu št. 27 nadalje kamnoseško obrt. Priporočam se tm potom slav. občinstvu, da mi blagovoli izkazati zaupanje in me posetiti s svojimi ccigenimi naročili. Ob enem izjavljam, da se hočem potruditi, kar je v moji moči, v to, da bom v svojo stroko spadajoča dela izvrševal toino in p« solidno nizki ceni. Za obila naročila se priporočam z odličnim spoštovanjem Josip Zapore, 154-3-1 kamnosek. I Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in ohQiico reg. zadruga z neomejeno zavezo V liistneni domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vaacega, ce je iijen nd ali ne, ter obrestuje po 4" O O 26-0-12 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz avojej^a plačuje. Za hranilne vloge kakor za vse poeojilniSno obveïnosti — jajuíi poleg rezervnega zaklada in deležev (:ei 22()0 aadniínikov z vsem svojim pteiiioieujom. Iz tega bo razvidi, da inaiokatori denarni zavod nudi tolike varooBti kakor kandijaniika hranilnica. S t t * i*-t I t 't t tm- «1* Kupite če imate; Kasalj hcipavost, katar in zasližeiijc, oslovski Vsakovrstne 33-8-8 in (lušljivi kašelj nič druzeg-a, kakor fino dišeče: KQiserjeve prsne karamele s „tremi smrehami". 5900 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeb. Zavoj 30 ill 41) vinarjev. Ovojček vinarjev. Dobi se v lekarnah: liergiiiatin .losip, Novo mesto; Andrijaiiič - Novo mesto. l-l8-t5 in dekoratnik : pri Rudolfovem luan Hontara, se priporoča slavnemu občinstvu in gg, graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in solznega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. 15-33-I4 Manjša kmetija 130-3-8 pod vlož, st. 111 in 159 kat. obe. Gotnavas, v Eegerčivasi h. št. 21 (popr. po3. ilišjak Auton), z zidano hišo v dobrem stanji, s potrebnimi gospodar, poslopji, s prav lepim obsežnim sadnim vrtom, s 5. parcelami igiv in mlado, bujno rasteco hrastovo bosto, — proda podpisana prostovoljno iii precej po primerni ceni. Na željo se proda Se jedna druga njiva in vea pridelek letoSnje krmo. Na te kmetiji ae redi troje živine. Sladić Neža, služkii^ja v župnišču v Prečni. „Za 10 vinarjeu liter" najboljšega jabolčnika. skoraj jednako pristnemu, lahkemu viou, ee napravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus". — Iz ,,.Tablu8a" pripravljena pijača vre kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo 5 K 30 V po postnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iačejo. Glavno zastopstvo : 85-3-3 „Jablus" — Podplat, štajersko. slamnlhe In naročnlhe (ceharle) priporočil Fr- Cerar, tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale, Gorenjsko. Ceno nizke, postrežlia torua, conik na ziilitftvo poštnino prost«. Za dobro lilago se jainii. Svoji k svojim! —■ ■ ^m m ii^^M ■ — 1 Lepa nova hiša 1 o minut oddaljena od Novega mesta, v kateri ae nahaja dobro vpeljana prodajalna iiit-6-5 se proda pod ugodnimi plaiSllnimi pogoji. Naslov pove iz prijaznosti iipravnistvo Dol. Novic. Priznano najboljše ročne žvepljalnike pod imenom „Hudoklinov meh" izdeljujo in razpošilja po 4 K 80 vin. komad izumitelj Jos. Hudoklin v Jerneju (Dolenjsko). Pri večjemu naročilu popust po dogovoru. n3-G-5 Parna opekarna v Žabji vasi pi-i Novem mestu ima vedno v zalogi in priporoča svoj izrtelf^k ns-fi-S ostro žgane, strojne zidne in zarezane strešne prve vrste OpCkC prve vrste Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žlogar. Tiik J. Kra)«c nisi.