LETO VIII. 10 december 1982 glasilo szdl občine logatec ^'etu T983 Si bomo morali v gospodarjenju prizadevati da bo naša ma- PREČNO 1Q83^ J'a'na proizvodnja dohodkovno čimbolj uspešna. Proizvodnji bomo mo- OntvIlV prilagoditi vso potrošnjo. Torej v primerjavi z letom, ki je za nami, na vi-' "'č novega. Vendar pa nam dajejo izhodišča zakona o združenem delu Ml velike možnosti za hitrejše napredovanje v družbeno-ekonomskih "OS/h TI nWnno/ no i V) Ob 41. rojstnem dnevu čestitamo naši ljudski armadi §Wl r/ odnosi pa bistveno vplivajo na razvoj. **kakor pa se moramo zavedati, da bomo morali v naši potrošnji v bo- 6 zares napraviti temeljit preokret. Sprejeli smo načela, da naložbe, jjPna, splošna in osebna poraba rastejo počasneje oz. skladno z družbe-* Proizvodom. To pomeni, da nobena od teh ne sme iti po svoji poti. Vse Oblike porabe moramo obravnavati skupaj in ne vsako posebej, kot smo 9" doslej. Samo na ta način bomo zmogli obdržati celotno porabo v dojenih okvirih, kar nam v preteklih letih ni uspelo. se odločitve moramo sprejemati z večjo odgovornostjo, kot smo jih do-iTiste, ki lih bomo na samoupravni način sprejeli, pa bomo morali do-P»0 izpolnjevati. Potrebno je posvetiti več pozornosti porastu produk-'°st/ in smotrnejši Izrabi delovnega časa. To mora postati ena od osred- ia/og našega gospodarjenja v letu 1983. Brez uspešnejšega gospodarja v celotnem združenem delu je nesmiselno načrtovati nadaljnji razvoj 'v družbenih dejavnostih. JJedsebo/na odvisnost združenega dela in povezanost bosta šele začeli ""at/ prave razsežnosti. Posamezna prizadevanja za večjo učinkovitost 'btmreč brez učinka, če jih ne povežemo v skladno delovanje, saj lahko *n Prihrani, drugI pa to nesmiselno potroši. Če morajo delavci vestno te-"Zevat/ obveznost/ v proizvodnji, potlej imajo tudi pravico in dolžnost 'V«H na pametno in racionalno potrošnjo. To pa je v današnjem času mo-' e doseči le z dogovarjanjem in sporazumevanjem, z upoštevanjem na-'* enakih pravic, dolžnosti in odgovornosti vseh delavcev v združenem Vo bi morali doseči v letu 1983: ■Ha področju primarne proizvodnje - v kmetijstvu in gozdarstvu:Z uve-'iinjem zakona o združenem delu bolj dognane samoupravne odnose, P povezanost v krogu družbene reprodukcije in enakopravnost pri "•'O/ družbenega dohod/ca. Praktično pa to pomeni - priznanje surovin-*>aze In njene prioritete v razvoju. Jasna mora biti opredelitev, da se zasebni sektor Intenzivneje razvijati. jj v predelovalni Industriji moramo bolje izkoriščati sedanje proizvodne j09'//vost/, surovine in druge materiale in zmanjševati stroške. Z večjo 'j^oo znanja doseči solidnejšo kakovost izdelkov, ki bodo zato lažje na-P01 na domače in tuje tržišče. Čeprav to resnico poznamo, jo preveč za-Wamo. L Ha področju družbenih dejavnosti moramo nenehno skrbeti za njihov j wM/f materialni razvoj in za splošni družbeni standard na osnovi druž-e9a načrta občine in opredeljenih programov teh dejavnosti. Zavedati se moramo, da je treba vse naše zastavljene cilje in programe uskladiti z našo realno finančno možnostjo. Ob prehodu iz starega v novo leto vedno zremo nazaj in naprej. Ob Novem letu pa se v slovesnem razpoloženju iztrgamo iz vrveža vsakdanjosti, si nazdravimo in zaželimo vsega dobrega. To so trenutki obračuna in trenutki razmišljanja, kje smo na življenjski poti in kako si jo bomo utirali v prihodnje. Ob tem pa poskušamo ovrednotiti tudi družbeno okolje v katerem živimo in delamo. Ali je bilo to, kar smo delali med letom, smiselno in koristno. V letu 1982, nismo uspeli uresničiti vseh naših želja, zamisli in hotenj. Vendar kljub temu lahko rečemo, da je bilo bolj ali manj uspešno. Uspešno tako, da smo se navzlic zaostrenim stabilizacijskim pogojem gospodarjenja dokaj hitro prilagajali novim, zahtevnejšim in bolj kakovostnim odnosom na vseh področjih našega družbeno-gospodarskega življenja. Postavljeni smo bili v dokaj zahteven položaj: uskladiti potrebe v okvir materialnih možnosti in jih z vidika celotne usmeritve države, republike in občine prek dogovorov spraviti v določen prioritetni red. Žal pa moramo ugotoviti, da te usklajenosti in zastavljenih ciljev v minulem letu na vseh področjih nismo povsem uresničili. To pa nas sili, da bomo prihodnje leto pozornejši, odločnejši in preudarnejši. 4. Razvoj komunalnih dejavnosti pa mora sloneti v okviru samoupravnih sporazumov in dogovorjenih realnih materialnih možnosti na osnovi načrtovane Izgradnje komunalnih naprav in na osnovi urbanističnega in prostorskega načrta občine. 5. Posvetiti moramo večjo skrb terciarnemu razvoju malega gospodarstva, ki naj pokriva željene potrebe naših občanov in gospodarstva. 6. Za nas so obvezujoče naslednje zahteve: ohranjati proizvodnjo, povečati izvoz, zmanjšati uvoz, zagotoviti delo in socialno varnost delovnim ljudem, ohraniti sedanji obseg zaposlovanja. Zlasti moramo posvetiti večjo pozornost zaposlovanju mladih ljudi in ob tem racionalno trošiti sredstva vseh oblik porabe. Ob tem pa moramo graditi tudi medsebojne človeške odnose. Da bi bili pri tem resnično uspešni, želim v imenu Skupščine občine Logatec In v svojem imenu vsem občanom, delavcem v organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih zdravo, srčno in uspešno novo leto 1983. Rudi Lipovec Pred mladimi so nove naloge (Poročilo s kongresa) Ali je upravičeno, da je kongres ZSMS vsaka štiri leta, ali je bolje, da se organizira, kadar to narekujejo naloge In vprašanja, ki se pojavljajo, Brno se spraševali delegati, ki smo zastopali 23. in 24. oktobra v Novem mestu slovensko mladino. Kongres se je začel v soboto dopoldan s plenarnim zasedanjem v veliki športni dvorani. Uvodni referat je podala Darja Colarlč, ki Je govorila o minulih štirih letih med obema kongresoma in je poudarila, da se mora v obstoječih gospodarskih in političnih razmerah mladinska organizacija truditi, da ne bi nastala vrzel med mladino In njeno organizacijo. Kongres so pozdravili tudi predstavniki drugih DPO In delegat predsedstva ZSMJ. V nadaljevanju so bila v nekaj referatih podana Izhodišča za razpravo po komisijah. S tem se je plenarno zasedanje končalo. Delegati smo se razdelili v 5 skupin, kjer smo govorili domala o vseh področjih dela in življenja mladih. Razprave so bile kritične, odločne in lahko rečem, da smo mladi iskali najprej napake in možnosti za delo pri sebi, pri svoji organizaciji. Odkrito smo povedali, da razumemo težave, v katerih se nahajamo In da družba lahko pričakuje od nas večjo pomoč. Kongres Je bil tudi skrajšan, ker smo menili, da se bomo s tem vključili v splošna stabilizacijska prizadevanja. Razmišljali smo o vprašanjih, ki so najbolj pomembna za mladega človeka, za njegov razvoj In prihodnost, priznali svoje spodrsljaje in iskali boljše usmeritve. Izoblikovali smo novo programsko usmeritev za prihodnje delovanje naše organizacije. Resolucijo 11. kongresa ZSMS smo sprejeli v nedeljo na drugem plenarnem zasedanju, s katerim se Je kongres tudi zaključil. Za tem je bila še konferenca RK ZSMS, kjer je bil za novega predsednika izbran Andrej Brvar. V Novem mestu je bilo v teh dneh 450 mladih, po 5 iz vsake občine. Našo smo zastopali: Branka Kum, Marko Kek, Janez Arhar, Tone Lukančič In Ingrld Kovač. Srečali smo se mladi Iz vseh koncev Slovenije, zamejske Slovenije In Jugoslavije. Novo mesto nas je sprejelo veličastno, vzbrstelo je od množice mladih, ki so tu poskušali vzneseno zastopati tisoče svojih vrstnikov. Mestece ob Krki Je valovilo v belo-modro-rdečih barvah, reka Je šumela praznične pesmi, vse je utripalo kot veliko, mlado srce. V nedeljo je v Novo mesto prispelo tudi 100 pohodnlkov Iz vseh občin ljubljanske regije. V treh dneh so prehodili pot, ki se je začela v Domžalah, se srečali z domačini, pripravili vrsto proslav v spomin na NOV. Potem so 8 pesmijo prikorakali pred športno dvorano in zvedavo zapeli »Druže Tito mi ti se kunemo«. Veliko dela, truda in obsežnih priprav se Je zaključilo 24. oktobra. Hkrati pa se Je začelo novo, še bolj pomembno obdobje, v katerem bomo z delom morali dokazati, da so bile naše usmeritve pravilne in upravičiti zaupanje, ki nam ga daje družba. Vse to Je, kot je lepo povedal Nejc Zaplotnik, naše življenje. Pot, ki ne pelje nikamor drugam, kot na naslednjo pot In ta zopet na naslednje razpotje. Brez konca. Svoboda v najpopolnejšem pomenu besede. Obsojeni smo na svobodo in v tem je veličina našega življenja. Ingrld Kovač Sestanek krajevnih skupnosti logaške občine v Hotedršici Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih skupnosti, PTT TOZD Vrhnika, območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava in Elek-tro Ljubljana-okolica, smo se pogovarjali o: - Problematiki zimske službe v KS; - nalogah KS pri izdelavi plana za leto 1983; - izvedbi akcije za podpis družbenega dogovora o temeljnih načelih finansiranja KS ljubljanske regije; - poteku akcije na področju telefonije, elektrifikacije in vodnege gospodarstva. 1. O problemih zimske službe so občani govorili že na programskih konferencah v krajevnih skupnostih. Izvršni svet SO Logatec je zadevo proučil in jo tudi rešil. Vsem krajevnim skupnostim je zagotovil bone za nakup nafte - različno glede na število kilometrov cest ki jih je potrebno splužiti. Tiste KS, ki imajo več kilometrov cest za plužiti, so dobile po 500 I nafte, KS Laze pa, ker imajo manj kilometrov cest, pa 250 I. Pri tem pa bodo morale vse KS točno voditi dnevnik pluženja - dan in število km (kilometrov). Če bodo kje zahteve po novih količinah, se bo to poskušalo urediti. 2. KS bodo morale planirati, kajti le na osnovi plana bodo dobile sredstva za izvedbo teh planov Na osnovi DD se bodo preko skupnosti KS dogovarjale za priliv sredstev, ker bo namreč v 1983. letu glavarina ukinjena Plan KS je osnova dogovarjanja. 3. Družbeni dogovor o temeljnih načelih financiranja KS načelno določa financiranje KS na osnovi do- micilnega principa in bo sprejet na nivoju občine. 4. Predstavniki PTT TOZD Vrhnika, Elektro Ljubljana-okolica in predstavniki območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava so prisotne informirali o uresničevanju programov in planov do leta 1985. Elektrifikacija v občini Logatec (poročal tov. Godec) - Plan za leto 1981 je bil' Hleviše, Hotedršica. - Realizirano v letu 1981 Praprotno brdo, Hleviše, dodatno pa TP Alpina v Rovtah, NNO Hotedršica, NNO Zajele (dodatni dogovor). - Plan za leto 1982: Hlevni vrh (ki je zaradi obnovitvenih del črtan iz 5-letnega plana); Trate - Pikalnica, Lavrovec, Pod-pesk - Podlipa, Blekova vas - Kalce. - Realizacija v letu 1982; Trate - Pikalce gre v 1983 leto, TP Lavrovec gre v 1985 leto, Podpesk ostaja za leto 1982. Dodatno pa je TP Škrbinek in NNO v Praprotnem brdu, delna rekonstrukcija iz ZP Alpina. NNO Vrh - nadaljevanje omrežja, ki spada v Hleviše; (tam kjer je kritično). Vzrok, da se ponekod prehiteva je udeležba in delo samih vaščanov in sama priprava. - Plan za leto 1983: Žibrše - Klavžar - gre v 1985. leto; bodo pričeli 15. 11.1982, dapa^' prevzame vso odgovornost za rad' zamika, ker so morali opraviti dela 31. seja presedstva OK SZLD Predsedstvo OK SZDL Logatec je na 31. redni seji obravnavalo problematiko realizacije programa samoprispevka v občini Logatec. Stanje na žiro računu 10. 11. 1982 je bilo 2.127.106 din. V letu 1982 je bilo realiziranih 16.488.703,60 din Do konca leta je treba poravnati le še okrog 150.000 din obresti. Edina akontacija na račun letošnjega leta je bila nakazana iz Valkartona. Vsi ostali trdijo, da so svoje obveznosti poravnali. Na osnovi sredstev, ki se bodo zbrala do konca leta, bo potrebno to preračunati z določenim deflatorjem in na podlagi tega pripraviti program, ki bo dan v javno razpravo. V razpravi je bilo ocenjeno, da so zadeve v zvezi s samoprispevkom predolgo mirovale in da je potrebno urediti tudi kadrovske zadeve - sestava IO in skupščine samoprispevka. Sicer je res, da smo bili prepričani, da se bodo dobili krediti, kar pa sedaj ni mogoče. S tem dejstvom se je treba sprijazniti. Na osnovi razprave je predsedstvo OK SZDL sprejelo sklep, da IS SO Logatec poskrbi, da se konstituirata izvršni odbor in skupščina samoprispevka do 10. 12. 1982. Do konca leta 1982 pa se pripravi kompletni program sampprispevka z vsemi podatki, s katerimi bi šli v javno razpravo v januarju oziroma februarju 1983. realizacija 1983 Ift - daljnovod Sovra - Zavratec ^ - TP Pikalce II. Plan za leto 1984 Žibrše - Molk (bo po letu 19#) Zgornji Zavratec - (se bo dela1' Realizacija - NNO Zg. Zavratec ^ Plan za leto 1985 ja Žibrše - Češirk 20 KW - Trate - Ivanja dolina - Realizacija 1985 Češirk - v letu 1986 ostane Lavrovec (za leto 1985) Vodno gospodarstvo (pof°c tov. Haler) ^ - Dela so potekala po planih Hotedršici so se del lotili, težave P8 imajo s pogonskim gorivom. Telefonija (o izvajanju del je P°r0 čal tov. Kopin) Težave imajo pri nabavi mate'18 lov in z gorivom. Z deli v Lofl8^. jra M 'os It iSf ha an 01 h >k '•b ti •»o 'd 'nji "o % ;rn I« HI % ■oe Qi 20 N< «« «n, !n 'an Al na Drenovem griču in Ivanjčrii fl°rl ci. Ko bodo pričeli z deli, bod0 dnevno lahko priključili 5-6 tele'"' nov. Na koncu je bilo govora tudi o s* moprispevku. Sprejeto je bilo rti" nje, da bo skupnost krajevnih skuP nosti nosilka usklajevanja spr njanja prioritetnega reda. To us* jevanje pa bi moralo biti gotovo n jkasneje do 15. decembra. Takra' pa že morali imeti jasnejšo si i I*0-katero smer se bomo na nivoju 0 čine usmerili. Obravnavalo se je tudi stan) področju hišne samouprave. v _ gatcu kasnimo z aktivnostjo Prl ^, tanavljanju hišne samouprave, dar pa je treba povedati, da le aktivnosti do sedaj vodila St vanjska skupnost Logatec breZje|e delovanja ostalih dejavnikov ^ sedaj se v akcijo vključuje Dogovorjeno je bilo, da je 8 „, speljana do 15. 12. 1982. Spo^ v o razvijanju prostovoljnega °e g, občini Logatec je bil v Logaški" ^ vicah že objavljen, predsedstvo SZDL pa ga podpira. ^ Nakazani so bili tudi vsi pro' ki so bili izpostavljeni na posa ^5 nih programskih konferenca" (Rovte, Vrh, Trate, Laze, Hote na" v mesecu novembru. Po obrai'" ^ bil sprejet sklep, da se zadol* ^ SZDL in IS SO Logatec, da pr°u .„ možnosti reševanja posam8 problemov. Q,> Na koncu sestanka je bilo 9° (. o preskrbi s plinom v občini L tec. IS SO Logatec je podal ° ^ informacijo o vzrokih izdajanj8 ^ kazil za plin. Sklep predsedstv8^ SZDL je bil, da se informacija 0 posreduje v celoti občanom v 0 fli biltena, ker nismo mogli cak8 izdajo Logaških novic. (i }t Sprejeti so bili tudi dokumen ustanovitev plenuma SZDL. U\ Jakob K° »Vi t »it VS a »tu, b 2 SOVICE ^napovedana akcija NNNP« v KS Hotedršica Vključevanje žensk v teritorialno obrambo Logatec 001 ih. v oro-eria- PT »radi dela ,0fi- lefo- ,98' nne-kup' crni-0-i na-at"1 »« ob- ena i us- i vs« an"' j* Sel« Z0L K* *** n»* lem'1 Ur)" 'obudo za nenapovedano akcijo Dalo Gasilsko društvo. Na sestan-1 Predstavnikov GD, KS in civilne *Cite je bilo domenjeno, da se ak- * izvede neko sobotno dopoldne. ' elani GO niti ekipe CZ niso ve- da bo akcija. Bila je popolnoma zapovedana. v 8oboto 13.11.1982 ob 16,13 uri y severovzhodnem delu vasi od-lf|ila močna eksplozija in izbruhnil Požar. Ob 16,18 uri se je zaslišal l(k sirene, ki je napovedoval ele-•ntarno nesrečo in takoj za tem '*nak za požar. Eksplodiralo je v lr*ži, kjer so bile shranjene vnetlji-1 tekočine, zagoreli so garažni "stori in stanovanjska hisa. ">koj po znaKu sirene je na kraj 'sreče prihitela soseda, ki je ob-'9m tudi vodja enote prve medijske pomoči, takoj za njo pa Se tri •lice enot PMP. &b 16,25 uri so bili na mestu nes-ta že gasilci s svojim kombijem in 'teli so gasiti. Vodo so črpali iz *Nega potoka. Članice ekip PMP so takoj nudile 'v° pomoč petim otrokom, ki so se tanutku nesreče igrali na dvoriš-' domačije. Trije otroci so bili laže ir>jeni, dva teže, eden izmed njiju je "calo nezavesten, članice PMP so l6rn takoj nudile prvo pomoč. Pri ^ so jim pomagali krajani, ki so 'takli na kraj nesreče in jih pre-v Improvizirano bolnišnico, * so počakali na zdravniško po M gasilcem je uspelo požar omejiti P minutah. Na znak sirene so se na kraju nes-** zbrali Se člani tehnične-reše ""a ekipe, veterinarske ekipe, eki-' 2a sanacijo. RBK ekipe, vodja Misije za IPD, član ekipe za zveze, •jil narodne zaščite so zavarovali ^očje nesreče. Akcija je bila končana ob 16,45 ^ akciji smo se vsi sodelujoči *aii v sejni sobi gasilskega doma 'azčlenili akcijo. Akcijo so ocenili štaba CZ, poveljnik štaba "talnik c 0* jiita z« predsednik sveta KS.načelnik "talka za LO, referent za CZ v SO 'Datec in medicinska sestra *avstvenega doma Logatec. Ugotovili smo, da je bila akcija na to. da je bila nenapoveda-*■ Uspešna Posebno so se izkazali ^•Ici, prav tako prisotne članice ;°| PMP. Te enote so bile na žalost *vilčno okrnjene, zato pa bi mora-'lanice same v akcijo vključiti .'lane, ki so priSli nesrečo samo . "**ovat. Ptm sodelujočim se ob tej pri-^osti zahvaljujemo in obenem kvarno člane ekip civilne zaSčite, P bodoče ob znaku sirene zapus-( svoje tople domove in pridejo zborno mesto ali na kraj nesreče, J^di je vreme tako slabo, kot je 0 tega novfmbrskega dne Komisija za informativno propagandno dejavnost pri svetu KS Hotedršica Žena, kot pomembna nosilka družinskega in družbenega življenja v naši družbeni ureditvi, je že med NOB, še posebno pa v povojnem obdobju, ogromno prispevala k našemu skupnemu razvoju. Z razvojem naše družbe se je tudi njena vloga v njej spreminjala. Poleg družbenopolitičnega in kulturno-prosvetnega udejstvo-vanja žena se vedno bolj kaže potreba, da se tudi žene vključijo v vse strukture SLO. Doslej so bile na tem področju sicer že vključene pri delovanju in predvsem pri usposabljanju civilne zaščite, narodne zaščite. Z novim zakonom o SLO pa se glede na možnosti in potrebe žene lahko popolnoma enakopravno vključujejo tudi v oboroženi del našega splošnega ljudskega odpora - to je enote NZ, TO in JLA. Pripomniti moramo, da so žene že vključene v naše obrambne priprave, vendar bo poslej njihova vloga še bolj poudarjena. V TO Logatec je do sedaj bilo vključeno v obrambne priprave že preko 30 žena, ki so bile kot mladinke prostovoljke sprejete v TO in se tudi usposabljale. V narodni zaščiti je že sedaj vključenih veliko žena. Z novim zakonom o SLO se omogoča vključevanje vsem ženam, ki so sposobne opravljati lažje in težje naloge in razne dolžnosti v enotah in štabih TO. Žene lahko zelo uspešno delujejo v TO in opravljajo različne dolžnosti, kot so: administrator-ke, bolničarke, strelke, obveš-čevalke, varnostnice in tudi po-veljnice enot. Usposabljanje žena za potrebe SLO bo organizirano na raznih tečajih, seminarjih in ob urje- Naša varnost - pogoj za mirno in urejeno življenje NIKOMUR NE SMEMO DOVOLITI, DA S KAKRŠNIMKOLI IZGOVOROM SLABI OBRAMBNO MOČ IN VARNOST DOMOVINE. TITO, 1969 Samozaščitna aktivnost se vedno bolj uveljavlja v samoupravni in politični aktivnosti delovnih lji'1i in občanov. Tako ugotavljajo delavci postaje milice občine Logatec ob pretresanju izpolnjevanja nalog v sedmih krajevnih skupnostih, ki so razdeljene na tri varnostne okoliše. Zamisel o varnostnih okoliših, ki se uresničuje že od leta 1970 dalje, je, da zbližuje v organizacijskem, vsebinskem in oblikovnem delu miličnike z delovnimi ljudmi in občani. Varnostni okoliš, ki ga občani še vedno premalo poznajo, je temeljno varnostno območje, v katerem prihaja do rednih stikov med vodjo varnostnega okoliša, kot strokovnim in poklicnim delavcem družbene samozaščite in vsemi občani, ki živijo in delajo na tem varnostnem območju. Gre vsekakor za vzajemno pomoč in sodelovanje in za sprotno reševanje tekoče problematike. Tako KS Naklo - Tabor obsega en varnostni okoliš, ki ga vodi Ivan Pergovnik. KS Rovte, Trate in Vrh nad Rovtami so vključene v naslednji varnostni okoliš pod vodstvom Branka Berzina in v tretjem, ki zajema KS Hotedršico in Laze, pomaga z nasveti in opozorili miličnik Boris Pajntar. »Cilj družbene samozaščite v krajevni skupnosti oziroma v občini je, da se v okviru ustavnih, zakonskih in samoupravnih pravic zagotovi varnost zlasti tako, da se odpravijo nastali varnostni problemi ter prepreči morebitni nastanek novih varnostnih problemov,« je dejal komandir postaje milice Logatec, tovariš Jože Selšek in nadaljeval: »Res je, da je samozaščitna zavest v zadnjih letih čedalje bolj prisotna pri vse večjem številu občanov, vendar pa gre težko, kajti učinkovitost samozaščite zahteva premagovanje globoko zasidrane zavesti, oblikovane v preteklosti, ko so bila vprašanja varnosti povsem v pristojnosti države« Vrste in področja varnostnih problemov so v občini zelo raž- nju enot v katere bodo vključene. V prihodnjem letu bo stekla širša družbenopolitična akcija z namenom, da bi se žene v čim-večjem številu vključevale tudi v delovanje TO občine Logatec. Ob tej priložnosti vabimo vse žene, ki se čutijo sposobne opravljati tovrstne naloge in žele aktivno delovati v TO, da se v čimvečjem številu vključijo in s tem pokažejo svojo moralno-politično in domovinsko pripadnost naši družbeni skupnosti. Vključevanje žena v TO bo potekalo po komitejih za SLO v krajevnih skupnostih in neposredno pri OŠTO Logatec. Ob koncu čestitamo vsem ženam in mladinkam, ki so že vključene v vse dejavnosti SLO ob dnevu JLA. Zahvaljujemo se jim za njihov prispevek k uspešnemu delovanju TO, NZ z iskreno željo, da bodo žene in mladinke v bodoče še v večjem številu prispevale k naši obrambni pripravljenosti. TO občine Logatec lična. Sem najprej sodi kriminaliteta in je v primerjavi z lanskim obdobjem v precejšnjem porastu, posebno pri starejših občanih, medtem ko je pri mladih v upadanju. Delavci postaje milice so mnenja, da so bila ta dejanja ves čas prisotna, le da niso bila odkrita. Največ teh kaznivih dejanj gre na škodo družbenega pa tudi zasebnega premoženja. To se kaže tudi v vlomih v stanovanja, kletne prostore pa tudi v avtomobile. Prizanešeno ni tudi počitniškim hišam. Tudi kršenje javnega reda in miru je v porastu. Sodi se, da kar za 60 %. Pogosteje se pojavljajo te kršitve na cestah kot v gostinskih lokalih. Tu so še družinski spori, kjer je glavni vzrok alkohol. Pogostih prometnih nesreč ni in so v upadanju, kar je vsekakor zasluga šolskih prometnih krožkov, kjer so prometno vzgojo strnili v celovit vzgojnoizobraže-valni proces; prav tako pa tudi člani AMD Logatec v vseh oblikah prometnovzgojnega delovanja skrbe za zdrave odnose med udeleženci v prometu. Žal pa so pri vsem tem vzgojnoi-zobraževalnem delu premalo prisotni člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini i pa v OZD. Pogostokrat so vozniki cestnih vozil vinjeni, kolesarji pa imajo slabo oprem- Ijena kolesa. Tako se povečuje nevarnost vožnje na vseh javnih cestah. Požarna varnost je, zaradi po-žarnopreventivnih ukrepov, kijih izvaja občinski požarni inšpektor, dobra in bi bilo večjih požarov, le da je bilo zaslediti. Na področju Strmice so zasledili neodgovorne kmete, ki so seži-gali travo in bi tako lahko prišlo do večjega požara. Izredno je aktivno tudi PGD, ki sodeluje pri odpravi različnih problemov (pomanjkanje vode, itd).So tudi pojavi širjenja vznemirljivih vesti in opravljanja ob določenih situacijah, ki zadevajo našo družbeno ureditev. Te govorice so plod vpliva tujih sredstev obveščanja. Kar pogosti so napadi na naše družbenopolitične delavce. Te govorice se najpogosteje pojavljajo v naših OZD, posebno v DO KLI. Nastajajo kot plod posameznika in se hitro širijo. Delavci postaje milice pri svojem delu v občini vedno najdejo vso podporo pri organih DPO in pri ostalih občinskih forumih. Seveda pa opravljajo še celo vrsto drugih nalog, za katere se, tudi ob delu, dodatno usposabljajo. Vse to in še mnogo drugega -je delo miličnika. To je nenehna skrb za varno počutje občanov. Roman Stana Voda, ki je in ki je ni Upravljavci logaškega vodovoda so že ob površnem opazovanju razmer domnevali, da gre naprodaj dokaj manj vode, kot so sicer zajetve-ne in vodovodne zmogljivosti. Izredne izgube je bilo moč pripisati starosti vodovodnega omrežja in priključkov. Zaradi natančnejše podobe je Gradnik naročil izvedeniški delovni skupini (inž. Anton Andol-jšek s sodelavci), da bi strokovno izvedla meritve in raziskala ter določila - identificirala mesta vodnih izgub. Dragoceno delo je bilo opravljeno za 36 starih milijonov dinarjev. In ugotovitve: 1. na zajetjih gre v cevovode -830.000 m' vode na leto 2. plačanih je - 480.000 m' vode na leto 3. v izgubo gre - 350.000 m' vode na leto. Izgub vode je tedaj nad 40 % Normativi govore, da se sicer drot' ne izgube, ki jih skoraj ni moč zajeziti, gibljejo od 10 do 12 %; kar je več, gre na rovaš nesmotrnosti. ^ povzroča hujše motnje pri oskrbi Z vodo. Raziskave so identificirale 29 defektov: 7 na glavnih vodih, 22 r» hišnih priključkih. Samo z obnovitvenimi deli, ki bodo veljala kakih 25 starih milijonov, bomo zadržali v vodovodu 300 000 m' vode letno, toliko vode naj bi pritekalo iz na novo načrtovanega zajetja pri Zavčanu, za katerega bo treba odšteti dobro staro milijardo dinarjev. In koncn° toliko vode priteka iz obeh prvobitnih žibrških zajetij. Ne le notranje -zlate rezerve so to. maS Zlate rezerve Kakih 90 let bo star logaški vodovod. Za cesarsko kraljeve krone je bil zgrajen na Naklu rezervoar za 360 vode, ki je dotekala iz dveh žibrških zajetij: iz Petkovega in Koba-lovega studenca, ki sta zagotavljala v običajnih razmerah blizu 800 m' vode na dan, v izrazito sušnih obdobjih pa za 200 m' manj. Kritična 60. leta Kar je zadoščalo v preteklosti, je postajalo v novejšem času vse manj ustrezno. Za vse bolj razgiban povojni razvoj urbanizacije in gospodarskih dejavnosti, (povečano število gospodinjstev, modernizacija življenja: pralni stroji, kopalnice, avtomobili; velik razmah KLI, ki je potreboval vedno več vode v proizvodne namene ...), je začelo vode močno primanjkovati: V začetku 60. let pa je prišlo že do pravcatega usihanja. Komunalno podjetje je usmerjalo raziskave v novo zajetje iz petkov-ških studencev. Logačani so tedaj sredstva združili v prvem samoprispevku, in 1967. leta je bil zgrajen nov vodovod, ki je obljubljal dolgoročno brezskrbno oskrbo z vodo. Premalo tehtne odločitve Vendar samo 2 leti kasneje je prišlo do katastrofe: skozi 9 km dolg cevovod, premera 250 mm, ki zmore propustnost kakih 1200 m' vode na dan, vendar le v deževnih obdobjih, ko so studenci resda dovolj bogati, hkrati pa tudi močno izpostavljeni vdorom površinskih voda, ki očitno kalijo vodo (na jezo in srd mnogih od nas!), - je pritekalo ob sušnih obdobjih komaj 350 m' vode dnevno. Vse to govori o tem, da so raziskave tekle v napačnih časih, predvsem pa prekratko in zato niso mogle ugotavljati tolikih nihanj vode. Premalo tehtne odločitve, zmotna gradnja ali kaj - obeti o do-voljšnji vodi so šli po zlu. Nove usmeritve Komunalno stanovanjsko podjetje se je 1969. leta odločilo za nove raziskave vodnih zajetij in usmerilo Geološki zavod iz Ljubljane k izvirom Črnega potoka (Cuntova grapa). Daljše meritve so pokazale dovolj ustaljene količine vode, tako da ob največji suši je priteklo iz studencev še vedno 1500 m' na dan. Novi program oskrbe vode je predvideval 10-letno etapno gradnjo vodovoda, ki je vključevala stalne geološke raziskave zaradi zgraditve najracionalnejšega vodnega zajetja. Začasno se je voda iz Črnega potoka vključevala v logaški vodovod že od 1975. leta. Z denarjem vodarine, z dotacijami območne vodne skupnosti in bančnimi krediti je novi del vodovoda stekel 1981. Pa vendar vode še ne povsod dovolj Program Črni potok je zagotavljal oskrbo z vodo le v nižjih legah, vključujoč nakelski rezervoar. Za višje lege (Kalce, Martinjhrib, Grintovec in še kod) je bila predvidena gradnja črpališča v nov višinski rezervoar, za kar bi bilo treba zagotoviti izdatna denarna sredstva za gradnjo pa tudi za vzdrževanje (energija za pre-črpavanje vode). Vznemirljiv cevovod 8 Petkovca Razmišljanja o oskrbi z vodo za višje lege so peljala po trasi komaj 20 % izkoriščenega cevovoda s Petkovca. Občinska raziskovalna skupnost, komunalna skupnost in Geološki zavod so s poskusnimi vrtinami pri Zavčanu naleteli na ugodne količine nove vode - 900 m' vode na dan. Ker je višinska lega ugodna, menijo strokovni delavci Gradnika, da bi opustili misel na gradnjo višinskega rezervoarja v Logatcu, pač pa bi postavili potreben rezervoar ob najnovejših izvirih, vodo pa bi pripeljali v Logatec po petkovškem cevovodu. Mladinci KLI-ja na izletu |P V 2. Veliko časa je že preteklo, odkar smo mladi iz KLI-ja šli na izlet. To je že tako daleč, da smo že skoraj pozabili, kaj to sploh je. V vodstvu 00 ZSMS smo se dolgo dogovarjali, kam bi šli, na koncu pa smo se odločili za se-vero-zahodno Slovenijo. Cilj: ogled tovarne v Volčji Dragi. Povezali smo se z mladimi. Tako smo v soboto, 9. oktobra, krenili z rahlo zamudo (popravilo zavor avtobusa) na pot. Najprej smo se ustavili v dvorcu Zemono pri Vipavi. Okrepčali smo se s kavico in ... Nato smo krenili v Kostanjevico pri Novi Gorici. Ogledali smo si grobnico francoske družine Bourbonov. Pater nam je povedal vse, kar nas je zanimalo in čas nam je zelo hitro minil. Pohiteli smo na kosilo. Potem pa na ogled tovarne. Pričakali so nas mladi z inženirjem na čelu, ki nam je razkazal potek njihove proizvodnje. Potem je sledilo športno srečanje v malem nogometu. Tekma je bila zelo zanimiva, saj so na igrišču stale velike luže in je športnikom zelo drselo. Bilo je zelo za- bavno (za nas gledalce). RezUa V: tat sicer ni važen, pa vendar -1 informacijo: Naši so na žalost i gubili, pa ne po krivdi sodmk j &r ker je bil iz KLI-ja. Kot bi mi0n Pi je prišel čas odhoda. Pred o°' ! hodom smo mlade iz DO »Mi- 0 zar« povabili k nam. Z veselje 11 so sprejeli vabilo. Sledila je večeri1 čerja v hotelu »Kras«. Po vet pa... Mladi ne bi bili mladi, c s, ne bi poskrbeli za veselo vzO" je. Bil je lep večer (za neka,!Lj tudi noč - tja do jutra). Našle*?™ dan nas je čakala vožnja v b° _ co Franjo. Ogledali smo si1 zna- jdljivost naših ljudi med Nekaj nas je že bilo tukaj - y. t čina pa ne. Sledil je odhod v rijo in kosilo. Počasi smo se vračali do(Tl0 i, Bilo nas je samo dvajset ve c dar nam ni bilo žal, da srr,0.L 2 udeležili izleta. Videli in sli^ J in smo veliko zanimivega. Dož|V smo veliko lepih trenutke^ spletli nova poznanstva. £ nas vseh je, da še kdaj, v ved številu gremo na izlet. IOVICE an i ma —Nas Enotna skupna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pomoči - novost v naši občini 'dgovori na vprašanja občanov Predsedstvo OK SZDL Logatec je na svoji 31. redni seji pod 6. tko dnevnega reda obravnavalo probleme, ki so bili izpostavljeni 'Programsko-volilnih konferencah v KK SZDL Rovte, Vrh nad Rokami in Trate. Po obravnavi je sprejelo sklep, da se zadolži OK ?DL in IS SO Logatec, da odgovore na nekatere probleme posre-e- "ie posameznim KK SZDL. naš »vte Vprašanje glede vikendov. - IS SO Logatec daje odgovor oz. kasnilo: 2a območje občine Logatec so bila z odlokom sprejeta območja 'Pozidavo vikendov. Na območju Rovt in Vrha to ni predvideno oz. 3|očeno. Če pa se na teh območjih pojavi gradnja vikendov, naj KS ''vesti IS SO Logatec in hkrati medobčinski inšpektorat o gradnji, tavedbo vseh podatkov - lokacija, faza in graditelj, ker bo le tako 'SO Logatec oz. inšpektorat lahko pravilno in pravočasno ukrepal. I načelu se IS SO Logatec strinja s tem, da se na območju Rovt 'Vrha vikendov ne gradi. t Vodovod. - Na tem področju je že precej narejenega. IS SO JQatec sodeluje s svetom KS Rovte. Ko bodo raziskave, ki so v *nu, zaključene, bo izdelan projekt za izgradnjo vodovoda, s polkom, da bodo po zaključku del v Logatcu in Hotedršici na vrsti 'yte, v okviru danih ekonomskih možnosti. "i nad Rovataml 1 KS Vrh naj zahteva od GG Logatec, da v taki ali drugačni obliki 'vrne del stroškov popravila mostu na relaciji Popit - Sopot. Glede samoprispevka - v pripravi je ocena o prilivu sredstev '1983. leto iz naslova samoprispevka kakor tudi proučitev možati za izdelavo prioritetnega reda. Rt« Udeležba na sejah v občinskem središču - zaradi uvedbe bo- I v na pobudo predsedstva OK SZDL Logatec je o tem razpravljal SO Logatec in sklenil, da za KS Vrh in Trate (ostali imajo avto-'tae zveze) zagotovi potrebne količine bonov za pogonsko gorivo, 'Prevoz v Logatec. KS mora voditi točno evidenco posameznikov, ta bodo posameznih sej udeležili (seje zborov SO, DPO, SIS itd.) t vsem tem vas bo seznanjal komite za družbenoekonomski raz-!| in družbeno planiranje SO Logatec. Jakob Kokalj BO' s« jal' /flli in jlj« zahvala v 92. letu nas je zapustila naša "raga mama, babica in prababica MARIJA MARC 'skreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, zdravnikom ZD Logatec, g. župniku in Vsem, ki so nam v trenutkih slo-vssa stali ob strani, podarili Cvetje in jo v tako velikem ste-Vl'u pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi domači zahvala ob boleči izgubi dobrega mo2a, skrbnega ata. starega ata FRANCA PEMROVA st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh pomagali in nam lajšali bolečino z izrazi sožalja, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Merlaku in Pivku za pomoč, tov Nagodetu za poslovilne besede, kakor tudi Pihalnemu orkestru, pevskemu zboru in gospodu župniku. Vsi njegovi Dosedanji sistem dodeljevanja družbene denarne pomoči je bil v celotni republiki razcepljen med posamezne samoupravne interesne skupnosti in druge ustanove (Skupnost otroškega varstva, socialnega skrbstva, Skupnosti za zaposlovanje, stanovanjske skupnosti, itd). Skupščina socialnega varstva Slovenije je zato januarja letos sprejela sklep o uvedbi enotnega skupnega pregleda prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v vseh občinah do konca letošnjega leta v Sloveniji. To nelahko nalogo je zaupala občinskim skupnostim socialnega varstva. Na osnovi tega sklepa smo spomladi letos v občini pripravili in podpisali samoupravni sporazum, s katerim se Skupnost socialnega varstva, Skupnost socialnega skrbstva, Skupnost otroškega varstva, Skupnost za zaposlovanje, Stanovanjska skupnost, Občinska zdravstvena skupnost, Občinska izobraževalna skupnost in Izvršni svet SO Logatec obvezuje, da bomo tudi v Logatcu uvedli enotno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. S skupno evidenco podružblja-mo odločanje o socialnovarstvenih pravicah Z enotno evidenco želimo dobiti pregled materialnih in socialnih razmer družin in posameznikov, ki že prejemajo kakršnokoli družbeno pomoč, ali pa so zanjo zaprosili. Pravzaprav bo evidenca upoštevala socialne razmere družine z vidika delovnega okolja, v katerem družinski člani delajo in z vidika življenjskega okolja, v katerem družinski člani živijo. Natančni pregled o prejemnikih socialnovarstvenih pomoči bo omogočil, da bodo dajalci socialnovar- zahvala Ob mnogo prerani smrti našega dobrega moža, očeta in dedka ANTEJA KATALINIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodo-pivcu in dr Skvarči za takojšnjo zdravniško pomoč. Obenem se zahvaljujemo Zvezi borcev Logatec, tov. Urbasu za poslovilne besede ob grobu, vsem darovalcem cvetja. Pihalnemu orkestru in pevskemu društvu Logatec, Društvu upokojencev in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem. ki ste z nami delili bridko bolečino slovesa še enkrat naša iskrena hvala Žalujoči: žena Nada, sinova Bojan in Boris z družino stvenih pomoči dajali te pomoči le tistim, ki so jo resnično najbolj potrebni in sicer le toliko časa, dokler si z lastnim delom ne bodo zagotovili ustrezne socialne varnosti. S tem bomo uresničili družbeno sprejeto načelo, da mora biti le uspešno delo vir socialne varnosti posameznika in njegove družine. Evidenca bo med drugim omogočila uresničitev načela o svobodni presoji pri odločanju o posameznih pravicah. To bo mogoče izpeljati le z aktivnim sodelovanjem kadrovsko-socialnih služb v organizacijah združenega dela, kjer so posamezniki zaposleni in s sodelovanjem ustreznih organov krajevnih skupnosti, kjer živijo prosilci s svojimi družinami. Odločanje o upravičenosti do socialnovarstvenih pravic le na podlagi rednih dohodkov iz delovnega razmerja namreč ni sprejemljivo, saj vemo, da socialna varnost naših družin pogosto ni odvisna le od teh dohodkov. Spričo tega bo treba upoštevati vse dohodke družine -redne prejemke, izredne dohodke, uradno ugotovljene in neregistrirane dohodke. Z evidenco bomo zagotovili upravičenost do različnih vrst social-no-varstvenlh pomoči Uresničiti moramo dogovorjeno načelo, da že dodeljeno socialno-varstveno pomoč posameznikom štejemo za dohodek družine in da vsota teh pomoči predstavlja podlago za ugotavljanje upravičenosti do novih oblik pomoči. Vemo namreč, da različne vrste in oblike pomoči posamezne pristojne interesne skupnosti dodeljujejo vsako po svojem postopku in po usklajenih medsebojnih merilih Posameznik ali družina si ob tem lahko neupravičeno pridobiva dohodek mimo dela. Organizacija enotne skupne evidence Skupna evidenca bo v naši občini organizirana na enem mestu in na enotnih podlagah in bo zagotavljala celostni vpogled na stanje na področju socialnovarstvenih pomoči. Enotno skupno evidenco bomo izvajali v skupnih strokovnih službah SIS. Naloge evidence Zbiranje podatkov o družinah in posameznikih, zbiranje podatkov o vseh tistih, ki so za pomoč že zaprosili (osebni podatki, podatki o dohodkih družine, socialnih razmerah in socialnih pomočeh). Izredno pomembna naloga evidence je strokovna priprava predlogov o posameznih pravicah pa tudi opozarjanje pristojne skupnosti, da določena oblika pomoči ni več potrebna. Delovanje sistema enotne evidence Sistem je zastavljen tako, da bodo po uvedbi evidence (s 1. 1. 1983) delavci vlagali svoje zahtevke na posebnem obrazcu SP-1 v svoji delovni organizaciji ali skupnosti, drugi delovni ljudje ali občani pa direktno na pristojnem SIS-u. Organizacije združenega dela bodo vloge po potrebi dopolnile, dodale svoje mnenje o socialnih razmerah v družini in jih tako opremljene poslale enotni skupni evidenci. Izvajalec evidence bo pregledal podatke, dopolnil vlogo s podatki iz skupne evidence, po potrebi zahteval mnenje krajevne skupnosti in pripravil predlog za pristojni organ, ki bo odločal o pravici. Pristojni organ bo po sprejetju odločitve poskrbel za uresničitev pravice in vrnil dokumentacijo ter obvestilo o rešitvi v enotno skupno evidenco. Skupnost socialnega varstva občine Logatec Pogovor s tov. Vojkom Prezljem Tek na smučeh je privlačen tudi za starejše Če ste se proti večeru kdaj peljali v Hotedršico, ste tudi vi verjetno opazili na poti tekače. Morda se vam to ni zdelo čudno, saj se v današnjem času mnogo ljudi posveča rekreaciji Mene pa je stvar pritegnila že zaradi tega, ker so bili ti tekači mladi ljudje. Hotela sem zvedeti kaj več o teh fantih in dekletih, ki so dan za dnem, v soncu, dežju, megli ali vetru premagovali kilometre proti Hotedršici in nazaj. Začela sem se zanimati, spraševati in končno sem ugotovila, da so vsi ti mladi ljudje člani tekaške sekcije pri smučarskem klubu. Moja radovednost pa še ni bila potešena, saj sem hotela o tekaškem športu v Logatcu zvedeti še več, zato sem se napotila k tovarišu Vojku Prezlju, ki se že vrsto let ukvarja z mladimi, ki gojijo to privlačno smučarsko disciplino. Malce začuden je rad privolil v pogovor. Mirno in zbrano je pripovedoval o nastanku tekaškega športa v Logatcu. Kot vsaka stvar, je bila tudi ta v začetku dokaj neorganizirana, zato je bilo potrebno precej volje, da je ta disciplina zaživela. Najprej je bilo potrebno pridobiti ljudi in najprej so se v delo vključili učenci OŠ Edvarda Kardelja Tu je tekaška sekcija VABILO NA 2. NOVOLETNI TEK 2. JANUARJA 1983 Prizadevni logaški smučarski delavci bodo ob pomoči domačih delovnih organizacij pripravili tekaško tekmovanje se med novoletnimi prazniki. Pridružite se nasmejanemu tekmovalu tudi letos! obstojala v okviru ŠšD. Pri nakupu opreme je sodelovala šola, veliko pa je pri tem pomagal tovariš Zoran Mrak. Na pobudo občinske zveze za telesno kulturo je leta 1979 zaživela sekcija pri smučarskem klubu in tako je ta disciplina prerasla okvire šole. Zdaj deluje sekcija tudi v Hotedršici, letos so začeli organizirano delovati tudi v OŠ »8 talcev« Logatec, z mladimi iz Rovt pa potekajo dogovori, da bi se tudi pri njih začelo aktivno in strokovno delo. Začetki niso bili lahki, manjkala je oprema, manjkalo je tudi strokovno usposobljenih vaditeljev V sekciji so najprej interno izobraževali vaditelje, ki so vodili šolske tečaje, zdaj pa imajo štiri vaditelje, ki so se izšolali letos. Okrog 70 mladih trenira trikrat tedensko, z veliko volje, z željo napredovati, doseči boljše rezultate Za strokovno delo. dobre rezultate in opremo pa je seveda potreben denar. Tovariš Prezelj je povedal, da imajo precej težav glede tega, predvsem zato, ker so potrebe vseh sekcij kluba velike, denarna sredstva pa omejena. Zato bi bili še kako potrebni temeljiti dogovori znotraj kluba glede ureditve tega problema. Tekšaka sekcija dobi nekaj sredstev S stabilizacijskim obnašanjem jim je uspelo uresničiti program. Skoraj polovico sredstev gre za prevoze na tekme in za vzdrževanje tekaških prog. Zato v sekciji razmišljajo, da se bo moral način dotiranja spremeniti tako, da se bo finansiral realizirani program, ne pa tisti, ki fla ob koncu leta ponudimo za pi"'n° nje. Zaradi takih težav so se letos ob- rnili tudi na organizacije in skup"0 ti, da bi jim pomagali pri nabavi op reme. Akcija je uspela, pri tem s" pomagali tudi sami mladi člani Zbi- rali so odpadni papir, v Hotedr«1' pa staro železo in sredstva name"1 za nakup opreme. ., O pričakovanih rezultatih tovan? Prezelj ni hotel na široko govor«1 Povedal je, da so celo leto marl)iv0 trenirali pod strokovnim vodstvo^. Med poletnimi počitnicami so člani sekcije na taborjenju, ki Bfl' organizirala OZTK, kjer so trenir«! dvakrat dnevno. V okviru pole'"1 priprav so bili tudi na Triglavskih j*" zerih in na Nanosu. Vse pa je bilo v peljano s samofinanciranjem. Republiških tekmovanj se ud6'6/ žujejo že tri leta, z medklubskih t«*' movanj se vračajo z medalja"1^ pokali. Ker je ta disciplina po" zelo množična, je zdaj zelo težko priti v sam vrh, vendar letos raj"|° zaradi veliko vloženega dela in " da pričakuje boljše rezultate od18 skoletnih. . hj Načrtujejo akcije, s katern tiv«o dosegli večjo množičnost p°zl pa je to, da večina mladih nad' z aktivnim treningom tudi po kon ni osnovni šoli. Tudi novoletni tek, ki ga Pr'pr^a, Ijajo vsako leto, je akcija za poPu \ rizacijo tega športa. V jesen« času so za ta tek prostovoljno k«rn ur«' / ipi Uki *a bn odi nali Uli, i ht ve idi te, *g 'S 2 krti i *d >« M] i»o *< F 42 ta «rj, 'fie «H !f *Vjl «jil »h «01 *ri( \ 2 *vk fes l'li.iSkr KOVICE p.__ or_ >ii tuai progo, zdaj pa Čakajo samo Tj0. 's sneg in tekmovalce ,rali TovariS Prezelj je k sodelovanju lovabil vse, ki bi želeli pomagati pri tev Organizaciji tega teka in povedal, da oz- »odo tudi letos vzdrževane vse pro- le za rekreativce V Logatcu imamo lamreC idealne pogoje za tek Se- 'eda, če je sneg ,je Med zimskimi počitnicami bo or-za laniziran tečaj za začetnike, organi už- tirane pa bodo tudi rekreativne pri-ifi- »ditve. ^ Z Vojkom Prezljem sva se razšla kot dobra znanca. V meni je ostala podoba mirnega, delovnega človeka, ki mu lahko vsak zaupa. Ko je pripovedoval o pričakovanih rezultatih, so se v njegovih očeh prižgale iskrice Ni govoril veliko, toda te oči so povedale, da se bomo letos lahko veselili dobrih uspehov smučarjev tekačev Ti rezultati pa bodo plod trdega dela, dobrega strokovnega vodstva in ne nazadnje tudi vseh tistih pretočenih kilometrov v poletni vročini, dežju, megli in vetru Branka KUM ZABAVNO POPOLDNE njih Y nedeljo, 5. septembra 1982, so mladinci 00 ZSMS Vrh nad Rovtami pripravili že 2. zabavno po-f Poldne pred OŠ na Vrhu. faki Tekmovale so ekipe Šentjošta, Vrha, Podlipe in Rovt. iovi »l . ■ ■ _____„„n„|rin„v. n._ Dobro meče na kos, kajne? Poglej zopet je zatekanje v vrečah ni najbolj I ustno, posebno, če Najbolj zabavni del športnega P°P°'d"e*a.Ne de| Ufi na8.ž. pr.magall Joj, že spet zadetek) I bolj neroden. Ampak teh 20 m na Vrhu so vsi katerim se Je sreča nasmehnila n so v vedru z ^ ^ ^ ^ k<> 0»k.kall brez večjih težav. Seveda ni ilo brez vodo kmalu pobrali svečo z usti In, jo odnesli M kot) •dcev in manjših odrgnin, kajti tekmovanje je sodniku, nekateri pa so se kar vztrajno močili v ™»™ v '•kmovanje vodi... Prehladi!, upam, se nI nihče W.- Dajmo. Niso se postav... najbolje. Močni Stert tekačev od 5.-8. razreda. Uf, a»Oiukopam *****Toa^il»»^jj^**?* vseeno. D.jmo,no, še ma,o, ^^^^^^ ^^^^^ 1 ^ s? lahko odpove* tudi boljši uvrstitvi, kajne? nalvcev, nekaj pa Je bilo realističnih Toktt In loto: Kamol* 0 Pa Je trofeja, kajne? (Da ne boste mislili, da 0 81 Jih izposodili!) JoJ, kako dolga Je proga! Kaj se ti Je zmešalo? Kje ie poteka proga? Ha, ha, kaj se pa živcirate! Važno Je sodelovanje, ne pa zmaga. Oh, kje hodi toliko časa? No, pripravite sel Zaplskaj žel (Malo si oglejte sliko In določite komu bi v trenutkih pred startom pripadala zgornja razmišljanja). Razmišljanje ob članku »Le na pol poti« V septembrski Številki je bil objavljen članek »Le na pol poti« Načelno nimam nič proti vsebini tega članka. Veliko v njem je resničnega, pa vendar me moti. Mislim, da je napisan zelo enostransko. Kdor zasleduje članke v LogaSkih novicah v zvezi z glasbeno šolo deset let. bo ugotovil, da podpisani tov »mas« v vseh teh letih ni naklonjen tej ustanovi, tudi takrat ne, ko se je učil flavto v njej. Zakaj ne, ne vem. Čeprav je tov. »mas« dokaj dobro obveSčen o delu in težavah glasbene Sole, o njih raje molči. Nimajo vsi toliko daru za pisanje, kot ga ima tov. »mas«. Pa tudi če ne bi vedel, bi se lahko pozanimal pri odgovornih ljudeh. Vprašanje je, če je delo učiteljev te ustanove, da »lovijo« in prepričujejo otroke oz. starSe za vpis; da so poleg harmonike in klavirja (teh je Številčno preveč), ter kitare (to je hit), Se drugi instrumenti. SliSi se tudi, da bi otroke morali usmeriti na druge instrumente. To pa ne gre, oz. je zelo težavno, saj se je treba postaviti po robu otrokom in starSem. Dogaja se namreč, da starši otroka raje ne vpišejo v ustanovo, če se ne bo učil tistega instrumenta, za katerega so se odločili. Kaj pa vzgoja? Za to skrbijo starši, nato pa šola. Koliko pa v šolah naredijo poleg svojih rednih programov na področju kulturne animacije? Jasno je, da pedagogi premalo naredijo na tem področju. In ravno s pedagogi glasbene vzgoje imajo v obeh šolah vsa ta leta težave (pomanjkanje). Tudi DPS oz. DPO imajo posameznike oz. komisije za področja kulture, imamo tudi SIS za kulturo (tov »mat« je bil dolga leta predsednik IO kulturne skupnosti in ZKO) Ne! Tega tov. »maš« ne omenja in ne kritizira (razen Zavoda za šolstvo in IS SO Logatec). Zakaj ne, mi.ni znano. Kaj so počele komisije in posamezniki (nekateri celo nagrajeni) vsa ta leta? Nihče me ne more prepričati, da je za takšno stanje v glasbeni šoli krivo samo njeno vodstvo Vemo, da je bilo vodstvo dostikrat svojeglavo Vendar bi moralo kloniti, če bi vsi, ki so zadolženi za kulturo, enotno nastopili. Zakaj pa tov »maš« ne graja in ne krivi koga iz pevske ali igralske skupine? Vemo, da tudi tu primanjkuje kadrov. Saj je on (»maš«) na tem področju bolj podkovan (strokovno) kot pa na instrumentalnem Se boji zvaliti krivdo na obe OŠ? Škoda, da nimamo Akademije za petje in igralstvo. Potem bi krivdo valil nanjo. Vsa kulturna društva v Logatcu imajo težave s kadri Ne pa samo in vedno samo Društvo mladih glasbenikov. Občutek imam, kot da je vsa ta leta to Društvo garjeva ovca. Vsa ta leta je bil pisec (»maš«) napadalec na to društvo Za svoj obstoj se je Društvo zelo borilo, saj ga niso imeli za enakopravnega člana naše družbe. Šele v zadnjem času se je odnos do njega spremenil na bolje Za obstoj ima pa nemalo zaslug vodstvo GŠ. Priznam, da je bilo nekaj napak v vodenju glasbene šole, kakor tudi Društva mladih glasbenikov Postavlja pa se mi ponovno vprašanje: so res vsi odgovorni napeli vse sile, da do tega ne bi prišlo? Če je pa res za tako stanje glasbene šole in druStva krivo samo vodstvo, potem bi morali vodstvo odpoklicati in ga zamenjati. Potem po vsej verjetnosti ne bi prišlo le na pol poti Vprašanje je, če je res samo na pol poti? Kaj če je manj ali pa več? Kaj tudi v kulturi obstaja formula za ugotavljanje uspešnosti? Na koncu bi se še dotaknil flavtista Matjaža. Vsak pedagog ima določeno znanje. In če učencu pokaže vse svoje znanje, bi bil z zame kulturni zločin, če ne bi pedagog našel učencu še bolj usposobljenega pedagoga -, čeprav je to pred zaključkom šolanja v nižji ustanovi. Mar je zares sramota priznati, da so še bolj usposobljeni pedagogi? Za primer! Tov. Marino Belac, učitelj klarinetov na GŠ - sedaj je na odsluženju voj roka. je za svojega učenca Marka Nagodeta posredoval pri svojem pedagogu na srednji glas. šoli in ga napotil na predčasno izpopolnjevanje za sprejem na sred glas. šolo. Je za tov Marina to sramotno? Verjetno za tov. »maš-a« je? Nočem, da bi sedaj imel polemike s tov. »maš-em« v Logaških novicah. Želim le, da bi občani Logatca bili obveščeni tudi z drugega zornega kota Najbolje bo, da vzamejo neko srednjo pot med obema člankoma Ja'r Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Franc Šetinc Smo potrošniška družba Zdenko Rotar Vera in nevera v Sloveni|i Marko Lotic Mladost revolucije Alenka Puhar Prvotno besedilo življenja Fon - Uršić Dolina Soče Drago Bajt L)ud|e. zvezde, svetovi, vesolja Mirko Derganc Osnove prve pomoči za vsakogar Zemlja - ilustrirana enciklopedija Steven - VVeinberg: Prve tri minute LEPOSLOVJE: Janez Vipotnik: Ledina DuSan Željeznov Onstran Urala in Kavkaza Giovanni Arpino: Mlada nuna Lewis Pattent Okostja bizonov Georges Simenon Spominjam se Ksaver Dalski Prihod Hrvatov J C Blair Zbogom, reka Kvvai Oliver Friggieri: Baruhove zagate Adriaan Veen: Zavoljo ljubezni KNJIGE ZA OTROKE: Mile Pavlin: Iz šolske klopi k partizanom Miha Mate Bosopeta druščina Ivo Zorman Obveščevalec Lesnika Franc Šetinc: Ukradena mladost Monko Golar: Verženci Kaietan Kovic Maček Muri Norman Hunter Nove prigode profesorja Modrinjaka Čebelica Maja gre na potep Babica pripoveduje Večerni utrinek do gostov Je že tako, da mladi ne maramo hitro v posteljo. Večkrat se zgodi, da po kinopredstavi gremo še kam posedet. Izbire je bolj malo, saj je večina lokalov zaprtih. Tako nam ostane le še motel Lom, ki je odprt celo noč. Pred kratkim sem šel s prijateljem v Lom. Bil je petek, datum ni pomemben. Po dolgem času se ustaviva na »enki« (za nepoz-navalce stoji na desni strani v smeri Logatec-Postojna). Ura je bila okoli 21.30 Kupiva si pijačo (dva soka) in sedeva za mizo (v tem letnem času so mize prazne, če ni avtobusov) Ob 21.40 uri prične osebje pospravljati ter pripravljati za nočno izmeno (štetje pijače in drugo). Tako je pred vsako izmeno. Ne vem, zakaj? Vprašal pa tudi nisem. Verjetno zaradi premajhnega zaupanja. Seveda je to zamudno delo. GOSTJE PA? Ja, gostje pa lahko izbirajo: ali počakajo ali pa odidejo. Ura pa teče. Kaže, da je že 22.00 in bi morala priti izmena. Nje pa od nikoder. Pride do smešne situacije. Kot ponavadi slabo za gosta. Za šankom ni nobenega, pred njim pa gneča. Osebje je končalo z delom Pomisel Časopisne vesti so kratke in skope. Ljudje jih prav zaradi tega radi beremo. Posebej še, če poznamo ljudi, dogodek, kraj itd... Tudi vest v črnem okviru v časopisu DELO je bila taka. Sprožila je plaz govoric, namigovanj, ugibanj, strupenih opravljanj in obtoževanj po naSem malem mestu. Kot blisk so se širile iz trgovine v mesnice, iz mesnice na tržnico, iz tržnice v gostilno... Vsi mladi, ki smo poznali Hermana in Boruta, smo bili globoko pretreseni, ko smo zvedeli za njuno nesrečo. Poznali smo ju iz neštetih pohodov po poteh partizanskih enot, s številnih rekreativnih pohodov, s planinskih poti. Vedeli smo, kako zelo sta ljubila naravo. Iz tega vsakdanjega vrvenja, tlakovanih ulic in hitrega življenja, sta vedno znova odhajala v gozd, med ptice in drevesa. Tu sta, kot toliko drugih našla mir, sprostitev in srečo. S svojo nenehno aktivnostjo. v Lomu - odnos in čaka zamenjavo pri sosednji mizi in se zabava. Marsikatera pikra pade na račun gostincev Ura teče gostov je vedno vec Nekateri zahtevajo pritožno knjigo, drugi sprašujejo, če je P° 22. samopostrežba. Pri sosednji mizi pa se šalijo na račun gostov oz. se razburjajo zaradi zamenjave, ki je ni. To je trajalo vse do 22.25 h in še naprej, saj s kolegom prej odideva. Na Martinj-hribu zagledava kombi, ki pelje izmeno v Lom. Menda je kriv za zamudo samo šofer kombija, ki pa se mu to večkrat pripeti. To sem izvedel, ko sem prisluškoval pogovoru pri sosednji mizi Vprašujem se: zakaj je v družbenih lokalih tak odnos do gostov? V privatnem je bolje poskrbljeno za gosta. Je vmes res samo nagrajevanje po delu? Za-kaj je ostal tak odnosa Lomu tudi po zamenjavi vodstva? Moja želja je, da se spremen' odnos gostinec-gost. Vem, da je težko biti natakar, saj so nekateri gostje zelo nesramni, zato natakarjem ne zavidam njihovega poklica. Ja'r I mladostno zagnanostjo in voli0 sta se udeleževala mladins*1, delovnih akcij, sodelovala P'1 pripravi manifestacij, pomaQala in delala tam, kjer je bila P0' trebna njuna pomoč in izkuŠnie Prav zato sta bila tudi udeleŽ8"' ca regijskega pohoda iz Dorfi8 v Novo mesto na zaključek ml8' dinskega kongresa. Zato nima nobenega sm's'8 spraševati se in obtoževati- vse tiste govorice: »Ja, kaj pa s'fl delala v tem mrazu v gozdu?* »Kaj drugega, napila sta & Taka je mladina!«, so popoln°' ma nesmiselne. Z njimi prav ntC ne naredimo. Prizadenejo P8- Govoric in ugibanj čez fl** časa ne bo več. Ostali bodo anje kulture treh narodov Italijanov, Hrvatov in Slovencev, ki še žirijo na z zgodovinskem, sedanjem in prihodnjem stičišču raznolikega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema, vendar na stičišču enovitega kulturnega poslanstva. maš m PRAZNOVANJE V KS »TABOR«. - Na predvečer rojstnega dne ^Publike so krajani KS Tabor napolnili svoj kulturni dom in spremili prireditev, posvečeno obujajočo spominu na veliki dan pred 39 eti. je v recitalu, ki ga je zasnovala Mateja Sovan, so sodelovali mladin-s- jjj. vojaki in šolarji. Posebej bi veljalo omeniti simpatični nastop mla-„j "'h godbenikov-Bojanove skupine, ki je sicer nekoliko izven zasnovi Ve Prireditve urejeno in disciplinirano odigrala tri skladbe. Drugi t/. Poudarek naj velja nastopu mešanega pevskega zbora pod vodnom Andreja Logarja. Predstavil se je kot ubrano zvočno telo. (5 *°or bo s trdim delom lahko uspešno napredoval. Jago Dekliški pevski zbor Društva mladih glasbenikov iz Logatca je slavil svojo 1. obletnico s koncertom 26. nov. 1982. Prav v predprazničnih dneh se je namreč izteklo leto, ko se je bil lani prvič predstavil obnovljeni dekliški zbor pod vodstvom Zdravka Novaka. Pevska radost enoletnega jubileja je bila namenjena praznovanju dneva republike, zato je bil uvodni del prireditve odmerjen cicibanom, ki so tega večera postali pionirji z zaobljubo učenju, delu, spoštovanju, iskrenosti, zvestobi, izpolnjevanju dane besede in graditvi novega življenja. - Prav je, da so nas najmlajši spet na vse to vsaj spomnili. - Tudi v nagovoru predsednika občinske skupščine je odmevalo nekaj tega. Še mnogo več zaobljub je bilo slišati v koncertnem sporedu: zaobljube zvestobi, poštenju, ljubezni, odpovedovanju, nesebičnosti, lepoti - prijateljstvu. Koncert je začel Moški pevski zbor iz Dol. Logatca, ki je bil to pot gost Dekliškega zbora. Moški zbor je doživel v jeseni korenite premene, po katerih je bil to prvi koncertni nastop 25-članskega zbora, ki ga vodi Primož Sark. Spričo šele prav dobro utečene sezone je moral zbor seči po prepevanem repertoarju; na novo je zbor zapel Vodopivčevo O večerni uri in Prelovčevo Jaz bi rad rudečih rož. Svoj program je zbor odpel dovolj sproščeno, razgibano, tudi dovolj zvočno, zlasti v pianih in mezzofortih, medtem ko se je akordičnost precej razle-tavala v fortih, kjer je bilo moč basovske linije komaj zaznati (seveda, zaradi neuravnoteženosti zasedbe: 4 basi, 10 drugih tenorjev in prav toliko baritonov - povsem dovoljšnji so bili prvi tenorji). Vsekakor je bilo čutiti pravšnjo naravnanost zbora in hotenje zborovodje, vendar glasovno uravnovešenje zbora je za naprej naloga številka ena. Dekliška grla so svojo obletnico slavila s prijetnim in prepričljivim nastopom. Izbor pesmi je bil pevski slovesnosti primeren morda je bil mestoma prezahte ven (Ave verum pa črnska duhovna). Veliko trdega in vztrajnega dela pa je izpričal celoten spored, ki je stekel z dovolj glasbene domiselnosti zborovodje, tenkočutnih glasovnih odzivov bodisi v melanholičnih (Roža na vrtu) kot tudi v temperamentnih razpoloženjih (Vabilo na kres). Svojevrstnost sozvočja, ki je posebnost dekliških zborov, se je potrdila tudi ta večer. Enovitost svetlih barv je delovala mladostno, kot je mladosten in mlad ta zbor, ki pa z nekaterimi prefinje-nimi tonalnimi učinki napoveduje še lepše in umetniško bogatejše dosežke, ko bomo lahko priče še mehkejšim izpeljavam glasbenih fraz, manj sunkovitim altovskim tonom, podrejenejši vendar ne zanemarljivi spremljavi solistk in nekolikanj stopnjevanemu dinamičnemu pogumu. Temelj je zelo dobro zasidran. Nabito polna dvorana v Narodnem domu je bila zadovoljna, saj je bila prepričana, da pevska kultura raste in če raste iz mladih grl, je to nadvse obetavno. Kako ne, saj gre vendar za zaobljubo lepemu. maš vabimo vas Tokrat začenjam našo rubriko z majhno novostjo. Rad bi vam predstavil vsaj z nekaj besedami najzanimivejše filme, ki jih boste lahko videli v logaškem Kinu. Seveda bom skušal opozoriti na te filme tudi v rednih mesečnih zapisih, vendar naj ta uvodni del predstavi, s čim se filmski program odlikuje v letu 1983. Omenil bom nekaj najzanimivejših filmov, pa če bo šlo za zabavo ali za kaj več. V januarju si bomo ogledali FLASHA GORDONA in KALIGULO. O teh filmih več v nadaljevanju. Februar prinaša slovenski film DESETI BRAT, posnet po prvem slovenskem romanu Josipa Jurčiča. Mislim, da ga moramo videti, saj smo mnogo let čakali na filmsko upodobitev, medtem ko so odrske priredbe že obiskale naša gledališča. V tem mesecu bomo videli tudi 'vesoljskega* Jamesa Bonda v filmih MOONRAKER. Spektakel prve vrste. Marec prinaša zadnji film velikega angleškega igralca Petra Sellersa DOBRODOŠLI, MR. CHANCE. Velika igra velikega igralca. Pripoveduje o človeku, ki je vse življenje prebil za opečnim zidom kot vrtnar, usoda ga vrže v svet kjer napol debilni vrtnar nenadoma osvaja svet s svojo »pametjo*, torej nekakšna satira na avtoritete. V marcu bomo lahko videli tudi ATLANTIC CITY, film z Burtom Lancastrom in Susanne Sarandon. To je poema novega Las Vegasa na vzhodni ameriški obali in zgodba ostarelega mafijaša, ki skuša spreminjati svet. V aprilu si bomo ogledali spet nov slovenski film RDEČI BOOGIE režiserja Karpa Godine. Nostalgičen film o naši polpreteklosti, lahko bi rekli tudi političen film. V njem se je zvrstila cela vrsta mlajših slovenskih igralcev. V maju si bomo ogledali mojstrovino Slobodana Šijana, ki ga poznamo že po filmu KDO NEKI TAM POJE, z naslovom MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG. V filmu spet blestijo Pavle Vujisič, Danilo Stojkovič, Mića Tomič, Jelisaveta Sablič in najbolj imenitni Bogdan Diklič. Zgodba je tragikomična: najmlajši sin se noče več ukvarjati s pogrebništvom, kar je bila tradicija v družini Topa-lovič. Spor je tu. Toda posnet je v pravem ameriškem gangsterskem vzdušju, čeprav bi ga lahko imenovali balkanski gangsterizem, kot so zapisali kritiki. Res imeniten film. V maju si bomo morda lahko ogledali tudi imeniten nemški film PODMORNICA. To je podoba vojne pod vodno gladino. Psihološko izdelani odnosi in napeto vzdušje. Zapisal sem »morda«, kjer je film za Logatec že dogovorjen, a distributer še ni prepričan, ali ga bo lahko kupil. Težave z devizami pač. V avgustu je na sporedu pravljično zgodovinski spektakel MEČ KRALJA ARTURJA. Vitezi okrogle mize, grad Camelot, čarovnik Merlin in kralj Artur - mar je treba še kaj razložiti? Seveda, posneto je z današnjo tehniko. September prinaša SHOGUNA -imenitno zgodbo stare Japonske iz teta 1600. Ljubezen angleškega pomorščaka in japonske plemkinje, vse prepleteno z japonsko askezo in krutostjo. Samo z besedo naj omenim, da bo v septembru po mnogih letih v Logatcu spet na sporedu eden največjih spektaklov DESET ZAPOVEDI. Poleg teh dveh filmov se v septembru obeta tudi imeniten film VRATA RAJA, ki govori o nastajanju Amerike na nov, poglobljen način. Gre za čase osvajanja Divjega Zahoda, kjer so ti časi bolj objektivno orisani. Imenitna režija Michaela Cimina, režiserja še bolj slavnega LOVCA NA JELENE. Oktober bo morda v znamenju BORBE TITANOV, spet imenitnega spektakla iz grške mitologije. To je zgodba o Perzeju, ki je s pomočjo krilatega konja Pegazc in boginje Atene rešil Andromedo, svojo ljubezen. V filju nastopata, na primer, Laurence Oliver in - Uršula Andress. Decembra pa opozarjam na posebnost. Prvič bomo slišali pristno indijansko govorico Čejenov v filmu ČEJENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE. Celoten film je namreč posnet v indijanskem jeziku in s »pravimi« igralci. Ta zapis pa naj končam z dvema filmoma za otroke: v decembru bomo spet po nekaj letih videli SNEGULJČICO, okrog Novega leta pa nas bo obiskal ZAJČEK DOLGOUHEC. Toliko torej o nekaterih filmih, ki jih bomo videli leta 1983. Seveda bo med filmi mogoče najti še kaj zanimivega, toda na to vas bom sproti opozarjal. Zdaj pa še na kratko o januarskih filmih. Najprej o FLASHU GORDONU. Verjetno vsi poznate znameniti strip o zemljanu Flas-hu, ki je v nenehnem boju z zlom z drugih planetov. Film je posnet resnično »v stilu«, ne manjka pa mu satirične osti na politiko in celo na film nasploh. Posebno imeniten, a grozljiv, je film KALIGULA. To je zgodba vladavine norega in seksualno obsedenega rimskega cesarja Kaligule, ki je moril po Rimu tako, kot še ni videl svet Bil je seksualno izkrivljena osebnost, ki se je lotil celo lastne sestre, imenoval svojega konja za konzula in prisilil žene senatorjev, da so se prostituirale, sam pa je pobiral zaslužek. Morda se sprašujemo, zakaj posneti tak film. Odgovor je res težko dati, morda tole: razpad rimskega cesarstva skozi degeneracijo ljudstva in predvsem njihovih voditeljev, če jim sploh lahko rečemo voditelji. KALIGULA je vsekakor film le za odrasle, resne ljudi. Zapis pa naj končam z ljubezenskim filmom RYANOVA HČI. To je pretresljiva zgodba prepovedane ljubezni. Robert Mitchum in Sara Miles zagotavljajo kakovost. Film je pred leti že bil na sporedu, a ga je po desetih letih vredno spet videti. Naj vam zaželim, dragi obiskovalci, veselo Silvestrovanje in srečno v novem letu 1983! Primož Sark ■ i ■ ■ ■ ■ r rriTTi i c i rrrrrrTmn Filmski spored za januar 7-8- 14. - 15. - 9 9 1.- 2. italijanski pustolovski ZAKAJ SE VSE DOGAJA MENI, režija M. Lupo, glavne vloge B. Spencer, C. Gafi, R. Hun-dar 2. hongkonSki pustolovski RDEČA MASKA, r. H. Tien- Rung, gl. vi. C. Ta-Wei 4. ameriška glasbena komedija BRATA BLUES, r. J. Lan-dis, gl. vi. J. Belushi, D. Aykroyd, R. Charles, A. Franklin angleški triler NAPAD NA PLOŠČAD JENNITER, r. A. McLaglen, gl. vi. R. Moore, J. Mason, A. Perins zah. nemška komedija MADAM IN NJENA NEČAKINJA, r. E. Schroder, gl. vi. E. Fenech, R. M. Kubitchek 11. ameriški vojni NAREDNIK STEINER, r. A. McLaglen, gl. vi. R. Burton, R. Steiger, C. Jlirgens, R. Mitchum 16. hongkonški pustolovski ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL, r. S. C. Ven, gl. vi. J. Pai, I. Vu 16. zah. nem. komedija RESNIČNE ZGODBE IV. DEL r. E. Hofbauer 18. ameriški triler VELIKA IGRA, r. M. H. Boulois, gl. vi. W. Anton, N. Hwan 21. -23. angleški znanstveno fantastični film - strip FLASH GORDON, r. M. Hodges, gl. vi. J. S. Jones, M. Ander-son, M. von Sydow, O. Muti 22. -23. francoska komedija EROTIČNE AVANTURE, r. R. De- forges, gl. vi. S. Bahloul, C. Barone 25. ameriška ljubezenska drama RYANOVA HČI, r. D. Lean, gl. vi. R. Mitchum, S. Miles, J. Mills, T. Howard -30. ameriška drama BRUBAKER, r. S. Rosenberg, gl. vi. R Redford, Y. Kotto, J. Alexander -30. ameriško-italljanskl zgodovinski KALIGULA, r. T. Brass, gl. vi. M. McDowell, T.-A. Savov, J. Gielgud, P —-OToole k N 28 29 Vsem občanom želi ansambel »Fantje treh vasi s pevko Danico«, srečno in uspešno novo leto 1983 in vabi vse na silvestrovanje z njimi v kulturni dom Bevke. Nasvidenje v Bevkah! Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov