L«tO VII., Št. 34. („Jutro" XV., št. 196 a) u ponedeljek avgusta 1934 Cena 1 Din Upraviiistvo. Ljubljana, ivnalljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružniea Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-gartnerla. Ponedeljska Izdaja Pooedeljaita iroaju »jutra« cllulj* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSaJ-dh dostavljena Din 5,- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: KnaHjeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. is je srečno pristal v Prekmurju mor znanstvenika s poročevalcem „Jutra" o uspehu poleta Prekmurska va braniti slasti r>ostavke. učiteljev, je bila dvorana nove umverzg še bolj hitro nabito polna kakor včeraj. Zlasti so bile natrpane galerije. Dvorano so zasedli delegati po večini z znaki SKJ, Jadranske straže in Udruženja rezervnih oficirjev, da so še bolj podčrtali svoj značaj nacionalnih delavcev. Pestro sliko so povečali delegati iz južnih krajev in Črnogorci s svojimi narodnimi nošami in fesi. Odbor je najprej podal svoja poročila. Poročevalec verifikacijskega odbora je sporočil, da se je na skupščini zbralo 500 učiteljev, delegatov, med njimi 55 iz dravske banovine. K besedi so se oglasili različni delegati, ki so ostr0 protestirali, ker niso bili verificirani tudi njihovi mandati nekaterih drugih zastopnikov sreskih društev z raznih banovin. Skupščina je odklonila verifikacijo vseh onih spornih mandatov, katerih sreska društva niso zadostila pogojem pravil. Iz dravske banovine ni bilo nikakih spornih vprašanj glede verifikacije mandatov. Živahna razprava . Sledila je razprava o poročilu glede dedovanja glavnega odbora. Ker so delegati prejeli brošure, ki so vsebovale na 36 straneh tiskano poročilo, poročilo ni bilo pre-čitano, marveč so takoj prešli k razpravi. Razni govorniki so ugotavljali, da je izven JUU še 6000 neorganiziranih učiteljev. Zahtevali so; naj se udruženje usmeri strogo v jugoslovensko nacionalno smer in izogiba sleherni politični orientaciji, ter poudarjali potrebo novih pravil, ki morajo dati novega razmaha učiteljskemu udruženju. Trditve časopisja, ki je ponekod razpravljalo o moralni krizi v JUU, so bile z merodajne strani odločno demanti-rane. Izražena je bila želja naj se dela za poglobitev in razširjenje strokovnega tiska, zlasti pa centralnega glasila »Narodne prosvete«. Razni govorniki so se dotaknili tudi telesne vzgoje naše mladine, pri čemer so ugotovili, da umre četrtina jugoslovenske-dece v dobi do 7. leta. Popoldansko zborovanje Na popoldanskem zasedanju je izpre-govoril tudi g. Lapajne iz Cerkellj, ki je naglašal željo, da se naj učiteljstvo izogiba političnim geslom in naj deluje le za združenje vseh prosvetnih delavcev pod okriljem stanovske organizacije in na podlagi jugoslovenskih nacionalnih načel. Zastopniki iz južnih krajev so navedli zelo markantne dokaze o zaprekah, na katere je naletelo prosvetno delo v južnih delih naše države. Močno je bila podčrtana tudi želja, da se učiteljstvu zagotovi stalnost v službi. Navajali so tudi razne predloge o nujni potrebi gradnje večjega števila šott. V mnogih krajih so šole v takem stanju, da niti od daleč niso primerne za pouk. Nato je bilo soglasno sprejeto poročilo predsedstva. Blagajniško poročilo Sledila je razprava o blagajniškem poročilu, ki je biflo prav tako objavljeno v posebni knjigi. Omeniti moramo, da je bilo poslovnemu odboru lani zelo težko vzdrževati redne stike s posameznimi organizacijami. Zato blagajna ni zbrala vseh predvidenih prejemkov in je utrpela tudi v pretekli poslovni dobi znaten primanjkljaj. Zlasti se ni redno plačevala naročnina za »Narodno prosveto«, »Pedagoškega učitelja« in mladinskega »Jugosloven-četa«. Primanjkljaj je znašaj v pretekli poslovni dobi 1.250.000 Din, v predzadnji poslovni dobi pa 1.750.000 Din. Odbor za proračun je zaradi tega priporočal največje znižanje postavk za prihodnjo poslovno češ, da se morajo ohraniti zlasti postavke, ki se nanašajo na redno poslovanje novega odbora in njegove zveze s posameznimi društvi. Njegov predlog, naj se ohranijo tozadevne postavke na prvotni višini, je bil končno soglasno sprejet Volitve Nato je bila skupščina prekinjena zaradi posvetovanja kandidacijskega odseka. Že dolgo se je razpravljalo o novih kandidatih, do sporazuma pa je prišlo šele nocoj ob 19.30. Vsi delegati so se zedinili za predsednika ljubljanske sekcije g. Ivana Dimnika, ki naj bi prevzel predsedstvo JUU. Njemu ob strani naj bi se sestavil odbor učiteljev, ki prebivajo v Beogradu in neposredni okolici. V odbor je bila predlagana tudi naša ožja rojakinja Zorka Fleretova, učiteljica na eni izmed beograjskih osnovnih šol. Ko je predsednik Mirkov prečital sporazumno listo novega odbora. je izbruhnila skupščina v navdušeno odobravanj«, ki je bilo viden dokaz, da se je v udruženju zopet dosegla sloga. Pod vodstvom novega predsednika Dimnika je bila sprejeta tudi ena sama resolucija, ki vsebuje eno samo besedo: Sloga! Večerni koncert Novi odbor bo izdal na vse članstvo proglas, v katerem ga bo pozval k složnemu delu. Zvečer ob 8.30 je pevski učiteljski zbor »Marinkovič« priredil lepo uspel koncert v veliki dvorani Kolarčeve univerze. Namestitev novih učiteljev K včerajšnjim izjavam prosvetnega ministra Šumenkoviča glede namestitve 1200 novih učiteljskih moči je treba pripomniti, da bo rz dravske banovine izmed 300 nezaposlenih učiteljev nameščenih 201, med njimi 55 fantov in 1-46 deklet. Sprejeti bodo v službo vsi učiteljski kandidati, ki so odslužili vojaški rok, pa tudi tisti učitelji, ki so morali opustiti svoja mesta zaradi vojaške službe. Sprejete bodo tudi maturantke iz 1. 1932. Ostali nezaposleni učitelji bodo nameščeni, čim se bo pojavila prva ugodna prilika. Minister dr. Šu-menkovič je naglasil, da so bili proračuni vseh ministrstev tudi letos zelo skrčeni, le proračun prosvetnega ministrstva se je v nekaterih postavkah celo še poveča!. Nov hram prosvete ©tvor jen na Dravskem polju Odlično uspel praznik prosvete pri Sv. Miklavžu Maribor, 19. avgusta. Lepa Slovenska vas Sv. Miklavž na Dravskem polju je doživela danes velik zgodovinski dan. Po 30 letih je bila danes uresničena želja občanov. Po dolgih 30 letih truda in prizadevanja šoflskega odbora je bila zgrajena ter danes slovesno blagoslovljena in otvorjena nova triraz-redna šola. Da pa so se uresničili načrti, ki so že tolikokrat splavali po vodi, je zasluga narodnega poslanca Antona Krej-čija in sreskega načelnika Makarja. Posrečilo se je. česar niso zmogli v dolgi dobi 30 let. Namestu stare vlažne enoraz-rednice, najsiromašnejša v banovini, je dobil Sv. Miklavž novo, moderno šolsko poslopje, v katerem so trije lepo opremljeni razredi in stanovanje za vse učiteljstvo. šolo je zgradila mariborska stavbna tvrdka inž. šlajmer & Jelene in so znašali gradbeni stroški okrog pol milijona Din. Za otvoritev se je vsa vas praznično oblekla. Pred šolo, ki stoji v bližini državne ceste, je bil postavljen velik slavolok z napisom- »šola, moj drugi dom!« Tu se je davi na vse zgodaj pričelo žbi-rati ljudstvo z mladino, da sprejme odlične goste. Prispeli so kot zastopnik bana, podbana in banske uprave sreski načelnik Milan Mak ar, narodni poslanec Krejči, zastopnik učitelljskega društva za srez Mari bor-desni breg šolski upravitelj Klemen-čič m v spremstvu hoškega dekana Sagaja in druge duhovščine odposlanec lavantin-skega vladike stolni prošt dr. Vraber. Predstavnike in goste je v imenu okrajnega šolskega odbora pozdraviš predsednik Lešnik, v imenu šole in otrok šolski upravitelj Bogomir Fert, v imenu občine pa župan Papež, špalir so tvorile belo oblečene deklice pod vodstvom učiteljice Brune Pucljeve, gasilci in množica ljudstva. Po pozdravu se je formiral sprevod in krenil od nove šole v vaško cerkvico. Na čelu so jezdili kmetski fanti, za njimi je šla godba, nato so se razvrstili predstavniki, gasilci in dolga vrsta domačinov in sosedov. Slovesno mašo je bral stolni prošt dr. Vraber, ki se je tudi v pridigi spominjal pomembnega slavja. Pri maši je pel zbor mariborskega »Jadrana« pod vodstvom pevovodje Laha. Po maši se je zopet formiral sprevod v prejšnjem redu in je bil stik pred novo šolo okrog poldneva. Ob asistenci dekana in druge duhovščine je stolni prošt opravil v slovenščini blagoslovitev nove šole. Po obredu je prvi pozdravil predstavnike in goste predsednik Lešnik, ki se je posebno toplo zahvalil zastopniku bana in podbana, sreskemu načelniku Makarju, narodnemu poslancu Krejčiju, stolnemu prošt u dr. Vraberju in drugim za plemenito požrtvovalnost. Spomnil se je nato našega junaškega vladarja, ki mu je bila poslana tudi udanostna brzojavka, nakar je godba zaigrala himno. Nato je čestital sreski načelnik Makar. Ljubka učenka Lizika Petrovčičeva je izročila zastopniku bana velik šopek rdečih, a stolnemu pro-štu je izročil šopek belih nageljev korajž-ni učenec Franc Trstenjak. Sledili sta priložnostni deklamaciji učenke Milke Leš nikove in učenca Vilka Majheniča. Nato je šolski upravitelj Fert v daljšem nagovoru orisal dolgotrajno prizadevanje za postavitev nove šole. Govorih so še narodni poslanec Krejči, zastopnik učiteljstva Klemenčič ter župan Papež. Po govorih je inž. Jelene izročil s pri mernim nagovorom ključe nove šole predsedniku Lešniku, ta pa šolskemu upravitelju Fertu. Pevski zbor Jadrana je odpel prelepo pesem in slavnost je bila zaki ju čena. Ljudstvo si je ogledalo novo šolo in se z domačim radovalo veselega dogodka. Popoldne je bilo veliko narodno slavje, na katerem je prepeval »Jadran«. Vse je poteklo v najlepšem razpoloženju. Nj. Vel. kralj na Bledu Ljubljana, 19. avgusta. Dopoldne ob 10. se je pripeljal Nj. VeL kralj Aleksander v Ljubljano. Na kolodvoru so ga pričakovali: načelnik banske uprave dr. Vončina, divizionar Cukavac in za policijsko upravo svetnik Pestevšek. Po prav kratkem postanku je Nj. Vel. kralj nadaljeval pot na Bled. Novica o kraljevem prihodu se je naglo razširila po mestu. Nemški plebiscit Nemško prebivalstvo je z združitev najvišje državne Berlin, 19. avgusta, d. Volilna agitacija za današnji plebiscit, pri katerem se je moralo nemško prebivalstvo izreči, a4i odobrava poverjenje poslov državnega predsednika kancclarju Hitlerju, je bila sicer kratka, toda zelo živahna. Plebiscitu je bil dan pomen manifestacije edinstva vsega nemškega naroda. O zakonu, ki daje Hitlerju vso oblast v roke, na agitacij-skih shodih niso mnogo govorili. Dr. Gob-bels ga je proglasil za najenostavnejšo in najbolj naravno rešitev vprašanja Hinden-burgovega nasledstva. Vlada, ki ga je sklenila, je samo tolmačila razpoloženje naroda, ki ga je danes potrdil. V ostalem je agitacija poteki« mirno. Ze zaradi kratkega časa je bilo število shodov manjše kakor pa pri prejšnjih volitvah. Večina prebivalstva je poslušala agitaoijske govore po radiju sli pa čitah v listih. Tudi bioskopi so se pokazali kot učinkovito sredstvo za volilno propagando. Agitacija za današnji plebiscit je izgubila svoj strankarski značaj, ker je vlada apelirala na ves nemški narod in ker ga naroda. Zato v agitaciji niso sodelovali je govorila v imenu vsega naroda. Hitlerja so predstavljali ne samo kot predstavnika in tvorca narodno-socialističnega pokreta, temveč kot voditelja vsega nemške-samo prvaki narodno-socialistične stranke, temveč tudi vsi vplivni predstavniki vsega nemškega družabnega življenja. Vsa propaganda je bila izvedena zares zgledno in j« bila mojstrsko delo dr. Gob-belsa. Ničesar niso opustili, da se ne bi ponovno razvnelo navdušenje za režim, ki se je v zadnjem času že precej ohladilo. Čeprav je ta režim v skrajni meri avtoritativen in se je povsem ločil od narodne volje, hoče vendar ostati popularen ter stremi za^tem, da bi vsako njegovo diktatorsko aejanje imelo značaj narodnega razpoloženja ter odobrenja. Plebiscit so predstavljali ne kot dolžnost režima, temveč kot koncesijo narodu in izraz naklonnjenosti napram njemu. Kot poslednje agitacijsko sredstvo se je včeraj pojavil tudi poziv Hindenburgove-ga sina nemškemu prebivalstvu, naj glasuje danes za Hitlerja. Ta poziv naj bi •razbil tudi poslednji dvom v verodostojnost Hindenburgove politične oporoke. Objavljen je bil v vseh nemških listih, obenem pa ga je Hindenburgov sin snoči tudi sam prečital po radiju. Včeraj so izpustili iz zaporov tudi del političnih jetnikov, ki jim je bilo obljubljeno pomiloščenje z znanim riindenbur-govim odlokom o amnestiji. Zanimivo je, da so bili včeraj izvršene amnestije deležni samo oni, ki so bili aretirani in internirani v zvezi s takozvano Rohmovo zaroto. V očiščevHni akciji po 30. juniju je bilo aretiranih 1124 oseb, izmed katerih so včeraj izpustili 1079. teko da jih je ostalo zaprtih samo še 45. Pomiloščeni so bili vsi vplivnejši člani napadalnih oddelkov ter pristaši narodno-sociaiističnega pokreta. Volilna agitacija vendar ni potekla brez vsakega odpora političnih nezadovoljne-žev. Nasprotniki režima, predvsem komunisti. so na skrivaj, v kolikor jim je bilo mogoče, agitirali med volrlci, naj se danes ne udeleže plebiscita, ker je abstinenca edini način protesta. Glasovanje je bilo tajno. Vsakdo, ki je prišel na volišče, se je moral izjaviti za zakon o Hitlerjevi absolutni oblasti ali pa proti njemu, dočim je bila abstinenca javna ter jc imela demonstrativen značaj. Ce se upošteva to dejstvo, je povsem naravno. da se je le majhen del volilcev absti-niraL Hindenburgov sin agitira za Hitlerja Berlin, 19. avgusta. AA. Sin pokojnega maršala, polkovnik v. Hindenburg, ki je snoči govoril po radiju, je med drugim izjavil: Po 30 januarju 1933 je Hindenburg odobril vse sklepe iHtlerjeve vlade. V svojem zadnjem govoru po radiju 9. novembra 1933 Je moj oče izrecno potrdil Hitlerjevo politiko Zahvalil se mu je za njegovo pogum- < no, odločno ta vztrajno vodstvo. Dejal je, da se Je Nemčija zopet znašla, da je prišla k moči in da koraka po poti, ki Jo predpisuje nacionalna čast Zaupanje mojega očeta v Hitlerja in prijateljska čuvstva zanj niso popustila vseh 18 mesecev njunega sodelovanja. MoJ oče Je smatral Hitlerja za svojega neposrednega naslednika. Neprestano je pozival nemški narod, naj bo enoten. Bil je srečen, ko Je to doživel, ra poziv se sedaj oglaša tudi s tannen'berške-gTspomenika. MoJ oče kliče Nemcem: Združite svoje vrste ta oklenite »e voditelja Nemčije. Zadnji pozivi Za današnji plebiscit j« predsednik pruske vlade Gohrn« izdal proglas na Pruse, v katerem pravi med drugim, da voditelj nemške države in državni kancelar Htt-ler res ni Prus, toda v njem so osredotočene lastnosti pruskega človeka kakor v najboljših Prusih- Današnji »Votkisdier Beobachter. je objavil članek svojega glavnega urednika AdoMa Rosemberga o plebiscitu in Hitlerju. Današnji plebiscit, pravi Roseniberg, je velikega pomena za ve« svet Pokazal nvu bo, da je nemSki narod složen kakor nikdar prej. Hitler je siartboi nemškega naroda. Rose ribe rg poveličuje nato govor, ki ga i« imel Hitler v tLarribungm. m pravi da so sprejeli tamkaj Hitlerja na način kakor Se nobenega vladarja. 19. avgust bo zgodovinski dan za Nemčijo. Nemški narod bo dokazal vsemu svetu svojo nezlomljivo zaupanje v Hitlerja, ki bo s tem dnem otvoril novo zgodovinsko dobo svojega javnega delovanja. Hitler sam je v svojem govoru v Hatrtburgu podčrtal. da je narodno-sociafjstočne revolucije konec in da se sedaj pričenja doba evolucij«. Nemčija doslej Se ni imela voditelja, ki bi mu bito lkidstvo poverilo tolikšno oblast in nw izkazale takšno zaupanje. Hitler bo to zaupanje v polni merj opravičil. ogromno večino odobrilo oblasti v Hitlerjevih rokah Tudi katoliški škof h Osnabrudka poročajo, da je tamošmji katoliški škof izdal proglas, v ka-terom poziva svoje vernike, da glasujejo za Hitlerja. Potek plebiscita Danes so zaplapolale po vseh nemških mestih in krajih državne in narodno-sociali-stične zastave, življenje in promet sta potekala povsod normalno. Pred volišči so se zbirale večje gruče ljudi, da volijo, po glavnih ulicah pa se vozila narodno-socialistična mladina s tovornimi avtomobili in pozivala volilce na volišča. Plebiscit se je pričel ob 8. zjutraj. Incidentov ni bilo nikjer. Volitve so se vršile v redu in miru. Volišča so bila v šolskih poslopjih in drugih javnih prostorih. Naval v volilne lokale se je začel že v zgodnjih jutranjih urah. tako da je že do poldneva oSdalo svoje glasovnice povsod 70 do 80 % volilnih upravičencev. Udeležba je bila naravnost ogromna. Splošen pregled v večernih urah še ni bil mogoč, vsekakor pa se more pričakovati, da bo odstotek udeležencev plebiscita precej večji kakor pri vseh prejšnjih volitvah. Štetje oddanih glasov bo trajalo do zgodnjih jutranjih ur in bodo končni rezultati znani šele jutri. Za sedaj je gotovo, da se je nemško prebivalstvo izreklo v ogromni večini za Hitlerja in njegov režim, kar je tem bolj razumljivo, ker kaka resna opozicija sploh ni bila mogoča. Berlin, 19. avgusta, r. Po štetju, v kolikor je bilo končano do 22.30, je bilo oddanih 24,750.000 veljavnih glasov. Od tega je glasovalo z »da« 21,800.000 volilcev, z *-neo bili v zadnjih dneh (iolsro zaslišani. Pričakujejo se ostri ukrepi proti onim. ki so odklonili prisego. Kakor 6e doznava. hoče cerkvena opozicija apelirati na čut solidarnosti evang^l-ske javnosti vf=e arhitektov adrueenja jugoslovenskih inže-mjerjev in arhitektov, sekcija Ljnfcl&ana-Razstava bo deljena na dva dela, prvi del tvorijo prospeteti i« področja kmetijskega stavbarstva, drugi del pa projekti za malo hišo. Razstavljeni načrti bodo v večjem merilu z vsemi detajli, ureditvami posameznih prostorov itd-, tako da bo vsakemu mogoče čitanje načrtov brez kake posebne razdage. Arhitektonski razstavi bo priključena še razstava »VVeekend«. V naravi bo postavljena »Weekend«-hišica, izdelana po načrtih g. arh. Jožeta Mesarja, sredi urejenega vrta ter bo zavzemala 70 krvad- metrov zazidane ploskve. Vrt bo urejen po načinu angleškega parka' s cvetličnimi gredicami, pergofo in ribnikom ter stezicami, flakovanimi z lomljeninii kame-nitimi ploščami. Ko je pred 3 leti prišlo v Jugoslaviji do splošnega dviganja tIok u vseh vrst denarnih zavodov, se je pokazalo, kako malo se pri nas trvažujo po- men denarnih zavodov za napredek rospo-daratm. b vendar je deAovanje našah denarnih zavodov občekoristno. Na to delovanje in te koristi hoče najširšo javnost opozoriti braniiniška razstava, ki naj prepriča občinstvo, da je mesto odvišnemu denarje le v denarnem zavod«, ne pa doma- Natajg arije odvSne gotovine in dajanje posojil je predpogoj za rešitev sedanje gospodarske stiske. Razstavno gradivo izvira iz 15 raznih držav. Na letošnjem jesenskem velesejmu bo tudi naša industrija in otort dobro zastopana, predvsem s pohištveno razstavo, specialno radio-razstavo, živilsko razstavo, poljedelskimi stroji in orodjem, obrtniško razstavo in razstavo raznih termičn i novosti za splošno uporabo, gospodinjstvo in gospodarstvo. 8. sept na praznik se vrši tudi letos tekmovanje harmonikarjev za ponosni naslov Jugoslovenskega prvaka 1934-35 in prehodni pokal. 2e ta kraHko orisani program obeta, da bo letošnja »Ljtfbdiana v jeseni« nekaj iz-vamredno lepega in koristnega. Obenem pa bo dokaz, da iravzl;c gospodarski stiski v vsakem pogledu napredujemo. Gasilski biserni jubilej krasno proslavljen Spored slavja čete tobačne tovarne je bil izreden ob veliki udeležbi in v najlepšem vremenu Ljubljana, 19. avgusta. Ljtttfljana je danes s proslavo šestde-setletnice prostovoljnega gasilskega društva tobačne tovarne doživela presrčno lep gasilski praznik. Idealno vreme je omogočilo, da se je proslava izvršila z vsem svojim obsežnim sporedom na dostojanstven način. Požrtvovalno Človekoljubno delo, katerega krona je bil današnji biserni jubilej, pa je bilo počaščeno z veUi-ko udeležbo gasilcev in vseh iskrenih prijateljev uslužbenstva tobačne tovarne. Proslava se je pričela že v soboto zvečer. Pred Mestnim domom so se gasilski četi tobačne tovarne pridružili tudi ljubljanski prostovoljni gasilci ter tovariši z Barja in Viča. Z železničarsko godbo na čelu so pod poveljstvom g. Gostiše v strumnem pohodu odkorakali skozi mesto k tobačni tovarni, kjer so priredili pod-oknico pokrovitelju proslave, vršilcu dolžnosti ravnatelja, inšpektorju Golobu. Po Rimski cesti in čez Stari trg so se nato spet vrnili pred Mestni dom, kjer Je bil razhod. Bakla da je primerno opozorila Ljubljančane na ta izredni jubilej, zato je bila udeležba pri današnjih svečanostih tako lepa. Slikovit sprevod dkoz! mesto. Davi ob osmih je bil pred Mestnim domom Zbor gasilcev in narodnih noš. Vabilu jubilanta so se v častnem številu odzvale edinice ljubljanske župe. Mestnim prostovoljnim gasilcem so se priključili gasilci z Barja, iz Gornje ln Spodnje Šiške, z Viča, iz Most, z Rudnika, iz Š te panje vasi, iz Iške vasi ter deputacije iz Tržiča, Kamnika in Mirne. Ves zbor so pa še posebno poživile skupine narodnih noš, ki jih je bilo najmanj dvesto. Da, to so bile enkrat res prave narodne noše, kakor si jih želimo videti ob svečanih prilikah, žene in dekleta iz krogov tobačne tovarne pa še mnoge njihove znanke in prijateljice so se opravile v noše, ki jim ni v ničemer oporekati pristnosti. Večina jih je bila oblečena po gorenjsko, še prav posebno zastavne pa so bile zajetne mamke in gospodinje v pristnih črnih ljubljanskih nošah s pečami-petelinčki. Dočim so bfli gasilci pod poveljstvom župnega načelnika Vrbinca z Barja, je narodne noše vodila njihova vrla in odločna organiza tarica gospa Remčeva, ki ji je za poveljevanje služila pravcata maršalska palica, vsa okrašena z rdečimi nageljčkL Ob gromkih koračnicah železntčarske godbe in za krasnima praporjema ljubljanske in kamniške čete je stopal slikovit sprevod po glavnih ljubljanskih, ulicah proti tobačni tovarni. Vso pot skozi mesto-je vzbujal pozornost in glasno priznanje Ljubljančanov. Skupine narodnih noš so v sprevodu pokazale mnogo pristne, neprisiljene živahnosti, še posebno ljubke so biLe mamice z otročički. Shižba božja in defflč. Ob glavnem Vhodu v prostrano območje tobačne tovarne sta bila postavljena dva lepo okrašena mlaja, ki sta nosila pozdravno tabdo z letnicama 1874—1934. Na stopnišču glavnega objekta v parku je bil krasno urejen altar. Tam spredaj se je razvrstil sprevod, vse naokrog pa se je zgrnila množica. Pred altar je stopil stolni kanonik dr. Mihaeli Opeka. Med opravilom, pri katerem je lepo ubrano svirala godba, je imel g. kanonik pridigo, v kateri je mogočno poveličeval človekoljubno delovanje gasilstva in je navdušeno počastil biserni jubilej, želeč blagoslova za vse bodoče delovanje čete. Ko je bilo opravilo končano, so se narodne noše in gasilci spet razvrstili v prejšnji slikoviti sprevod. Pred upravnim poslopjem so bili zbrani odlič-nfki z ravnateljem Golobom in starosto g. Josipom Turkom na čelu. Mimo njih je sprevod strumno deftfiral. Nato pa je korakal po Tržaški cesti proti mestu in Je zavil na Mirje in skozi Trnovo proti Ko-leziji. Zlasti tudi na tej poti je bil sprevod deležen vsega priznanja. Ljudje so se stekali skupaj od blizu in dafleč. V KoJeziji se je četa tobačne tovarne s predstavniki podala v dvorano ondotne restavracije k slavnostnemu zborovanju. Vsi ostali udeleženci pa so za godbo zavili mimo kopališča v prijazni senčnati Hribarjev gaj, ki je bil že dopoldne ves pripravljen za sprejem številnih gostov. Slavnostni občni zbor. Slavnostno zborovanje je otvoril načelnik gasilske čete tobačne tovarne g. Boris Roš. Takoj nato je toplo pozdravljen povzel besedo inšpektor Golob. Pozdravil je gasilsko četo, še prav posebno pa g. dr. Jožo Markoviča kot zastopnika pokrovitelja proslave g. inž. Marka Markoviča. generalnega direktorja uprave monopolov, nadalje višjega inšpektorja dr. Pavloviča kot zastopniki finančnega ministra, starosto Josipa Turka, poveljnika reševalne postaje Gostišo kot zastopnika mestnega načelnika, tajnika gasilske zajednice Pri-stovška, župnega načelnika Vrbinca, člana savezne uprave Bulca, zastopnika banske uprave dr. Fakina, gg. Škofa v imenu kamniške in Simoniča v imenu tržiške čete, gospo Remčevo kot organizatorico narodnih noš in dolgoletnega bivšega načelnika gasilske čete g. Lavrenčiča. Vsem tem je četa tobačne tovarne priredila navdušene ovacije, ki so se potem še stopnjevale, ko je g. Golob prečital naslednjo vda-nostno brzojavko: * — Nj. Vel. kralja Aleksandru I. Bled. Prostovoljna industrijska gasilska četa tobačne tovarne v Ljubljani pošilja z zborovanja ob priliki proslave šestdesetletni-ce svojega obstoja Vašemu Veličanstvu izraze neomajne zvestobe in vdanosti z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander in Njegov kraljevski dom! Nadalje so bile poslane pozdravne brzojavke: ministru za telesno vzgojo naroda, finančnemu ministru, pokrovitelju generalnemu direktorju inž. M. Markoviču in starešinstvu vatrogasnega saveza v Beogradu. Potem je g. inšpektor Golob prečital brzojavne pozdrave k jubileju. Med drugimi so poslali čestitke generalni direktor Markovič, načelnik finančnega ministrstva Lazarevid, ljubljanski župan dr. Puc, sa-vezni podstarosta narodni poslanec Cerer. V izbranih besedah je nato govornik poveličeval zasluge enega naših najstarejših društev, ki je šestdeset let zvesto spoštovalo načelo: Pomagati bližnjemu in posebno še ščititi državno imovino. Država je naš gospodar, naš delodajalec! Hvala in priznanje vsem, ki »o se v dolgi dobi požrtvovalno udejstvovali. Pozivam vas — je končal govornik — da tudi v bodoče do groba ostanete zvest! domovini in vdani kralju. Stojte na braniku države in kakor doslej v polni meri vršite svojo sveto dolžnost! — — Odlikovanja. Ko se je poleglo burno pritrjevanje, je toplo pozdravljen izpregovoril g. dr. Markovič. Po kratkem govoru je sporočil, da je Nj. Vel. kralj odlikoval načelnika čete Borisa Roša z zlato medaljo za državljanske zasluge, Martina Snoja in Franca Zu-panca pa s srebrno kolajno za 281etno zvesto članstvo. Odlikovanja jim je ta*oJ pripel na prsi. Čestitanju ni bilo kraja in načelnik Roš je naprosil odposlanca, da tolmači zahvalo na najvišjem mestu. Očetovsko prisrčno je odlikovancem čestital v krepkem nagovoru starosta Josip Turk. V imenu župana je g. Gostiša sporočil tople pozdrave in čestitke k bisernemu jubileju z zahvalo za dosedanje delo in z željo, da četa tudi nadalje ostane: Bogu v čast bližnjemu v pomoč, domovini v ponos. Za g. generalnega direktorja je načelnik Roš izročil dr. Markoviču lično plaketo. Nato pa je ob gromkem odobravanju sporočil, da je četa imenovala inšpektorja Goloba, Franca Zupanca ln Martina Snoja za častne člane, katerim je tudi izročil lepe diplome. G. ravnatelj Golob se jtf zahvalil za počastitev in je četi čestital na izredno lepo uspeli proslavi jubileja: — Pomori Bog! _ Bog ti pomogao! so strumno vrnili pozdrav gasilci in proslava je bila zaklju- Arkadij Averoenko: Brez predsodkov Toliko, da sem danes sedel k delu, kar pride eden mojih mnogih prijateljev. Koj sem ugotovil, da si misli sposoditi od mene denar in sem se tega celo razveselil, češ: vzel bo denar, odšel in me pustil v miru pri delu... j i_ Nu, izkazalo pa se je, da je dobro vzgojen človek in ne kakršensibodi kmetavz, ki ne pozna pravil lepega vedenja. Sedel je lepo v naslanjač, si otrl pot s čela in pričel: _ — No, kaj je pri vas novega" — Nič posebnega, — odvrnem nestrpno. — Ste li kaj srečali Pjatkina? — Nisem videl Pjatkina. — A-a. Pa Sem jan Nikolajevič? Se kaj oglasi pri vas? — Ne. — Tako, tako... Tru-ru-ru-ru.... Sonce brezumno žge, toda sem vendarle prepričan, da bo kmalu dež. Kaj pa vi menite? — Kaj? — Ali bo dež? — Vrag vedi. Ves čas mi je neznosno rojilo po glavi: »No prosim, reci že, reci za denar, kanal ja, prosi! Prosi! Kaj oklevaš? Vzemi in pojdi! Saj je vseeno, dam Sena. ČSeta je Se povabila odlične goste na majhno zakusko v Hribarjevem gaju. Tam so se tudi fotografirali. In že so se bližale ure, ko so se v Hribarjevem gaju zbralo množice občinstva in se v lepem popoldnevu razgibale v prijetni živahnosti, ob dobri postrežbi in zabavi, zaslužni po ce-lotedenskem trdem delu. Pri poapnjenju v možganih in srca dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« grenčice iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zanimiva najdba Rarkritje podzemske ječe s 14 človeškimi okostji. Požarevac, 17. avgusta. Na državnem posestvu Ljubičevu je upravitelj posestva dal nalog delavcem, da pre-kopljejo del dvorišča. Delavci so kopali, a ko so prišli nekoliko globlje, se je nenadoma udrla zemlja pod njimi in odprla pred njihovimi očmi velika temna votlima Delavci so seveda nemudoma obvestili upravitelja. ki jim je ukazal, naj ee spuste v votlino in izmečejo lz nje zemljo, ki se je rsuJa vanjo. Ko se je zgodilo to, se je pokazalo zidovje, ki je obdajalo iprecej velik prazen prostor, nekako podzemsko klet. Upravitelj je poslal po električne svetilke, pa si je potem z delavci natančnejše ogledal to nepričakovano naldbo. Ko so električne svetilke dobro razsvetlile ves prostor, je raziskovalce objela groza ob prizoru, ki se jim je nudil ob obeh stranskih stenah. Tu so ležala drugo ob drugem človeška okostja, nekatera popolna, druga pa brez glav, ki so se odkotalile od njih. Poleg okostij pa je ležalo nekako iele^je, vse izjedeno od rje, pač verige. Sredi prostora so našli nekake nakite, uhane in zapestnice, srebrne in zlate, pa tudi iz nedragocene kovine. Upravitelj je dal vhod v ta podzemeljski prostor primerno zavarovati, da bi se zemlja ne posipala in je o najdbi izvestil znanega arheologa, beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Nikola Vuliča, da preišče najdene predmete zlasti nakit in se tako ugotovi iz katerih časov izhaja vse to. Sodeč po prostoru samem in položaju, v katerem so se našla okostja, pač ni dvoma, da je ta podzemski prostor rabil v davnih turških časih za ječo. Okostja, ki jih je 14, ao ležala v enaki razdalji drugo od drugega. Jetniki so bili pač prikovani k zidu in so v ječi umrli za lakoto. Mogoče je, da so jim tako smrt namenili njihovi okrutui krvniki, mogoče pa je tudi, da se je tu odigral kak vojni ali podoben dogodek, ob katerem se je porušila nadzemska stavba 5o so ostali jetniki, M so 6e nahajali v pod-zemaski ječi, pokopani in pozabljeni pod zemljo. Upravitelj LJufcičeva je dal v*p n?nrte-ne stvari zložiti v zaboj, da jih točno pregleda zgoraj omenjeni učenjak. Okostja tudi niso ostala tamkaj, kjer so jih našli. Kosti so seveda že močno strohnele in eno okostje je, ko je prišel sveži zrak do njega, popolnoma razjarilo. Stvar strokovnjakov Je, da sedaj ugotove, lz katere dobe izvira ta najdba, ali so bili nesrečniki, ki so končali v tej strašni ječi, samo moški, ali morda tudi kaka ženska med njimi in naposled, kar menda tudi ne bo pretežavno, ali so bili ljudje našega rodu in plemena, ali pa njegovi aziatski straho-valci. Harmonika Je našla v zadnjih letih pot v vsak modem orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument. Malo jih je, ki se ne bi * lahkoto priučili igranju na harmoniko, ki je narodni instrument v pravem pomenu besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tndi v Nemčiji, Švici, Belgiji in Holand-ski. Posebno se goji igranje na kromatično harmoniko. Vsak igralec bo, kakor hitro občuti osrečujoče notranje veselje vsled lastnega znanja, obžaloval, da se že preje ni priučil temu instrumentu. Ta umetnost ni nikbmar nedosegljiva. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma jugoslovenskih harmonikarjev dne 8. septembra na Ljubljanskem velesejmu. Štaba oriientacija. — Ce bi vedela, v kateri kovčeg sem spravila škatlico s pudrom. Ali »e veš slučajno ti, možiček? _ Ne. — Kje je torej ta tvoja orijentacija, s katero se vedno ponašaš? saj veš, da ti ne bom odbil...!« — Kaj se pa z Lazutkinom dogaja? — S kom? — Z našim znancem Lazutkinom. — A kaj? — Čisto se je izgubil ta Lazutkin. Danes z eno, jutri z drugo damo. — Naj gre k vragu Lazutkin! — Čemu k vragu? — Me ne zanima Lazutkin. — Vi ste danes tako čudmi... Hm, hm... Ali ste bili na premieri »Kolesa življenja« ? Tedaj sem skočil izza mize. — Koliko? — Kaj: koliko? — se je razburiL — Koliko potrebujete? — Česa? — Denarja, po katerega ste prišli k meni! Vstal je iz naslanjača, rdeč ▼ obraz in razžaljen, — Kdo vam je dal pravico, da se na tak način razgovarjate z menoj? — To se pravi, vi niste prišli zavoljo denarja? — Priznam, da sem res prišel poprosit za majhno posojiloe, toda po takem obnašanju... — Golobček, ne jezite se vendar. Toda čemu vsi ti Lazutkini. Semioni Nikolajevim, »Kolesa življenja«? Recimo, vi ti,bi prišli: »Pozdravljeni« — »Pozdrav- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Nelsonova „The Victory" Angleži so zgradili ladjo, ki je v vsem podobna Nelsonovi 3>Victoryc Opičja svatba v živalskem vrtu Zabavna in poučna zgodba iz življenja dveh šimpanzov V živalskem vrtu v Lipskem imajo že več let starega šimpanza »Morica«. Samec se je tako privadil svojega paznika, da se ni spričo njega zmenil za ves svet. Oba »ta bila tako domača, da je »Moric« večkrat izmaknil paznik« rz žepa robec ali ključe. Včasi je šla .njegova pred ran o« t tako daleč, da ga je moral paznik celo pretepati zaradi njegove drzovitosti. Lani pa je nekdo ponudil živalskemu vrtu v Lipskem šimpanzovo samico. Bila je zelo slabotna žival, vsa sestradana in izmučena. VideLo se ji je, da ji životarje-uje v tesni kletki ne prija. To šimpamzovko, fci so jo krstili na ime »Frančiška«, so zaprli v veli.ko, prostorno kletko poleg šimpanza. V začetku je bila samica tako revna in slabotna, da se je komaj vlekla po tleh. Polagoma pa se je opomogla. Zredila se je in začela kazati tod i »temperament«! šiimpana »Moric« se je .začel zanimati zanjo in je popolnoma zanemaril svojega paznika, ki mu je bil prej vse na svetu. Vodstvo živalskega vrta se je tega zelo razveselilo. Ker je tudi »Frančiška« dozorela v nevesto, so nekega dne spravili samca in samico v skupno kletko, šimpanz ni kazal prav nobene volje do nasilnosti, katere bi se mogla samica v sedanjem stanju ubraniti. Prvo srečanje šimpanzovega ženina in neveste je bilo precej burno. Opici sta tako vreščali, kakor bi se hoteli požreti. Nato pa sta se začela šimpanz in šimiparozovka objemati, poljulbovati in se nista dala ločiti. Morali so jima napraviti udobno ležišče za dva, s čemur sta bila takoj zelo zadovoljna. Vodstvo zoološkega vrta je bilo te skupnosti zelo veselo in je dalo opicama za poročni obed košaro hrušk in banan, kar sta oba z velikim veseljem použila, nato pa se zopet vrnila v svoje zakonsko gnezdo. Moderna strašila Zakladi sveta pred nogami angleškega kralja Londonsko mesto bo zopet doživelo zacije, ki je ne bo iziepa enake. Zakladi sveta, največje dragocenosti naše zemljo bodo ležale angleškemu kratjo pred nogami, in pričali o bogastvo njegovega in*>e-rija, ta' ne sega samo čez ves svet, nego ima tudi najibogatejšo zakladnico. V maju 1035 bodo namreč v Londonu praznovali 251efinico kraljevanja Jurjja V. Vse angleške dežele, dominiom in kolonije se že zdaj pripravi j a-jo, da se v velikem slogu udeležijo slavja. Samo iz Indije pride 27 najimenitnejših in najbogatejših m&haradž, da se poklonili o angleškemu kraljiu. S seboj bodo pripeljali' 50 z dragimi kamni posutih slonov. Že zdaj se pripravljajo cele čete detektivov, da bodo čuvali dragocene živali m njdh bogati tovor. Maharadlža iz Benaresa pripelje mrmo dffugega s seboj zelo skmtega fakiria. Mahai adža iz Barode bo pri svečanostih nosil največji brrljanrt sveta, ki ga po pomembnosti prekaša samo Kobinoor, slovita svetovna zvezd a Indije. Nizam iz Haide-rabada bo na svojem turbami prvikrat nosil taj&nstveni dragufli, ki ga sme po staro-davnemu sporoči!« nositi saimo najbogatejši človek »a sveto in ga bodo to pot prvikrat gledale »posvetne oči«. Zdaj počiva kot prava svetinja v skrivnostni zaMadni-cš indskega Vladarja. čuden instrument ki mu je narava sama doiočiia obliko trobente z maskami proti strupenim plinom Templjanje čevljev — šolski predmet Samo za enkrat ne v Ameriki. Tam čevljarjev skoraj ni. Ko Američan čevlje strga, si kupi nove. Ce pa že hoče imeti nove podplate, gre v trgovino, kupi že vrezane podplate in pete številka toliko in toliko, kakor pri nas podpetnike, pa si jih pribije sam. Ampak v deželah, ki niso tako napredne kakor Amerika, je za to reč pač treba čevljarja. Tako tudi na Angleškem, kjer so zdaj vpeljali templanje čevljev kot učni predmet v nekaterih šolah. Tod se otroci uče mimo običajnih učnih predmetov celo množino znanja o usnju, kako se izdeluje, podeluje, barva i|td. povrhu pa še, kako človek lahko sam st rokovnjaško popravi čevlje. Učenci delajo to z veliko vnemo aH pri delovnem poduku v šoli ali pa doma z orodjem, ki so jim ga starši kupili. Saj so vprav starši lahko najbolj zadovoljni, da imajo čevljarčiča pri hiši, ki zna tako delo brez posebnih stroškov. Pri tem pa se je pojavila neka druga okolnost, ki ni v učnem predmetu. Angleži so znani, da imajo dobršno mero trgovskega duha. Ne le odrasli! In našli so se učenci teh šol, ki kupujejo stare čevlje, jih popravijo in —. prodajajo z dobičkom. In tako se je zgodilo, da so angleški čevljarski mojstri javno nastopili zoper — šušmarstvo šolskih otrok! letalke Znamenita ameriška letalka France« H. Maršali*, ki je v zadnjem decembru vzdržala v zraku 9 dni, 21 ur in 43 minut, se je smrtno ponesrečila Novo plemstvo v Rusiji se uvaja zadnje čase. Novi plemiči, ki dobivajo uradni naziv »plemiči naše zemlje«; morejo postati samo osebe, ki so se izkazale z osebnim delom. Eden najbolj znanih novih plemičev je rudar Nikita Izotov. Ta novi plemiški naziv pa ni samo počaščenje, temveč dobiva tak plemič tudi najboljše stanovanje, brezplačno vožnjo po železnici in mnogo drugih ugodnosti. Naslov je samo oseben in ni deden. Najcenejše se hiša zida od strehe navzdol, ne obratno Na svetu je vse narobe, pravijo stari ljudje. Kar se je sedanjim starim ljudem videlo nekaj čisto navadnega, ko so bili mladi, so takrat živeči stari ljudje sodili tako, kakor sedanji stari ljudje sodijo sedanje tehnične novosti. Da omenimo za primer le strelovod, oranje snega, železnico, brzojav, telefon itd., primeri, ki jih vsakdo lahko po mili volji pomnoži. Zdaj je na vrsti avto, kino, radio, letanje po zraku. Je pač vedno tako, da se tehnične novosti smatrajo za nekaj nezaslišanega, celo lažnivega. Taka bo tudi z najnovejšim načinom zidanja hiše. Po starem, zelo starem se hiša zida: Najprvo izkopljejo jamo za temeljni zid. Na tega zidajo pritličje, na tega spet nadstropja, prvo, drugo itd., do konca, ko postavijo streho, nanjo pa drevesce z zastavicami, ki oznanja likof. Zdaj pa pravijo, da je veliko boljše in cenejše, če se ravna narobe, to se pravi, če se začne hiša zidati pri strehi in odtod navzdol. Stvar se vrši takole: V jami, ki je bila prej namenjena za temelj, se po novem zida naj-zgornje nadstropje s streho, dimniki, celo strelovoda in petelina na strehi ne pozabijo. Ko je to dovršeno, dvignejo s posebno pripravo, in sicer tako visoko, da spodaj lahko prično z naslednjim spodaj ležečim nadstropjem. In tako gre stvar naprej, dokler ni vsa hiša gotova od strehe nizdol. Samo po sebi je umevno, da ima ta način zidanja svoje posebne in velike prednosti. Prva je ta, da oder ni več potreben. Oder veliko velja in je zelo nevaren; obilo nesreč govori o tem. Stavbni prostor ni več tako založen kakor dozdaj, ko je vse skupaj ena ogromna ropotarnica. Po novem se vse dovaža smotreno in vse se vrši po redu. lepo in snažno. Dalje: Ko zidajo v jami ali tudi na zemlji, obrtniki dovrše v že zgrajenem delu vse, kar je znotraj potrebno: okna, vrata, kurjava, elektrika, vodovod itd. In vse delo ni več odvisno od vremena. Razume se, da se tako poslopje ne zida iz opeke ali kamna. Sestavi se iz posameznih delov, ki so jpfe vlili ali drugače izvršili v tovarni in se na. stavbnem prostoru samo zlagajo. To gre silno hitro, šestnadstropna hiša je na ta način lahko docela dovršena za takojšnjo uporabo prej kakor v treh tednih. Pa še eno prednost je omeniti: če gospodarju ni kraj všeč ali se je kakorkoli premislil, so hiša spet lahko razstavi in se spet zgradi na drugem kraju. Ameriška policija Moderna oprema ameriškega stražnika pač ni praktična v evropskem smisla Neznani dragi kamni padajo z neba Neki angleški raziskovalec je nedavno prinesel s svoje ekspedicije po Egiptu in okolici med drugimi redkostmi tudi čudne drage kamne, ki jih je bil našel, a jih ni mogel prepoznati. V Londonu jih je pokazal raznim strokovnjakom s prošnjo, da bi mu povedali, kakšni kamni so to. Toda vsak mu je priznal, da takih kamnov še nikoli ni videl. Znanstvenikom so docela nepoznani. Tudi se ne ve, odkod so. Nekateri učenjaki trdijo, da morajo biti koz-mičnega izvora, to je, da so padli z drugih planetov na našo zemljo. Ijem« — »Dajte mi denarja« — »Nate« •— »Na svidenje« — »Na svidenje«. — In konec. Saj vem, da vas kakor mene Lazutkin in »Kolo življenja« strašno malo brigata. Cemu potem vsa ta komedija? — Oprostite, toda jaz prav dobro vem, kaj zahtevata vljudnost in olika •— je temno zagodrnjal. — Po vašem nasvetu si nikakor nočem izposojati denarja. Nikoli nisem bil pijavka. Kar pa se ostalega tiče, po vsem tem, kar se je danes med nama zgodilo, nimava midva ničesar več govoriti! Pozdravljeni! Za vedno. Tako sem ob treh popoldne izgubil prijatelja. * Zvečer sem šel k neki dami, ki mi je močno ugajala, pa tud ona ni nasproti meni zatajevala simpatij. (»Pridite če-BČe! Z vami je tako prijetno!«) Sedela sva na divanu, tesno drug ob drugem. Gledal sem njen beli vrat, njen vitki hrbet, njene krasne, kakor češnje rdeče ustnice, ona pa je opazovala moja široka ramena in moje ustnice. V meni je žgala blazna želja, da bi jo poljubil, a ona je (o tem sem bil prepričan) prav tako hrepenela, nasloniti svojo glavico na moje prsi in se s svojim ustnicami prižeti k mojim. Medtem pa je govorila: — Hotela sem iti k premieri »Kolesa življenja«, pa nisem utegnila. Ali je dobra stvar? — Dobra, — sem odgovoril z vzdihom, — toda jaz je nisem videl. Lazut-kin jo je videl. A propos! Ali poznate Lazutkina? Povsem se je izgubil. Trudno je odvrnila oči z mojega obraza, šla z roko preko čela in rekla: — Da ... Lazutkin... »Kolo življenja« ... Pa tega-le... Pjatkina kaj srečujete ? — Trikrat in potem še dvakrat... Lazutkin pa samo z damami pohaja. Danes ena, jutri druga. Poljubil vas bom na ustnice ... — Kaaaj?! — Tako pravi Lazutkin svojim damam. A a... Umolknila je, toda zdelo se mi je, da berem njene misli iz oči: »Kaj mi mar Lazutkin s svojimi damami. Mar bi me poljubil, ti, zaklad moj zlati!« — Dobro, — sem pritrdil. — Kaj dobro? — Poljubim vas. Pograbil sem jo in jo krepko in toplo prižel k sebi. Zacvilila je kakor vrabec v pesti, se iztrgala in rdeča v obraz z bliskajočimi očmi, liki dva diamanta, rekla z glasom. ki se je dušil od togo te: — Taka nesramnost! Vi ste se preveč spozabili Ven pojdite ... — Moj bog! — sem dejal ves zmeden. — Saj se vendar ves svet poljublja drug z drugim. Zakaj bi se midva ne smela! Saj vendar drug drugemu ugajava. — Za vsako stvar mora biti nekak prehod in za vsako stvar je svoje mesto. In sploh, midva se vendar poznava komaj poldrugi mesec! Nisem navajena tega, da bi me nekdo kar na enkrat tebi nič meni nič objemal in poljubljal. Pojdite, prosim! Tako sem izgubil med deveto in pol- deseto uro ljubljeno ženo. * Odtod sem šel v nekak varjete s kakimi desetimi pevskimi in plesnimi točkami. Vse je bilo obupno, bedasto in diletantsko; cvileče so peli, odvratno plesali, dvigali noge do nosu. Nu, vendar — kot osma točka — je nastopilo krasno dekle s polnimi grud-mi, z gibkimi belimi golimi rokami in globokim dekoltšjem. Nekaj je bilo v njenem veselem licu in smejočih se očeh, kar me je privlačevalo k njej ... Gledalci » besne zaploskali, očividno je bila njihova ljubljenka. Orkester je zaigral predigro neke chansone; pevki' je odprlr ustnic« iz spustila kakih deset neverjetno nepravilnih tonov: — Mati mi je gosli podarila... In umolknila je. Nasmehnila se je in zaprosila: — Zaigrajte še enkrat riturnel. Orkester je zaigral. Ona je molčala, se čarobno nasmehnila, mahnila brezskrbno z rokami, bližala se k robu odra, se prijazno naklonila publiki in rekla: — Dovolite gospoda, naj bom nekaj trenutkov z vami povsem odkritosrčna, čeprav to v chantantu ni običaj... No, kakšna pevka sem jaz? Glas imam kakor bi kokoši drli In mati mi ni podarila nikakih gosli. Mislite li vi, da jaz verjamem, da ugaja moje petje? In da vas besede te pesmi samo za trenutek zanimajo? AK ste zato prišli sem? Niste! ... Čemu naj vas potem še dalje mučim: glas ne pomeni nič, melodija še manj in besede so neumne. Cemu tedaj me pevke to delamo? Cemu vse to ničvredno petje in plesanje? Namen tega početja, gospoda, je enostavno ta, da se vam pokažemo, da bi mogli videti naše telo, naše lice in našo postavo. Cemu naj torej igram z vami komedijo?! Niti »albuma« niti »gosli« mi ni mati podarila — aH slišite? Jaz sem enostavno lepo dekle, ki ne zna ničesar delati, ki ničesar ne razume, ki je brez s3eber> nega talenta. Cemu stojim sedaj pesd vami tu na sceni? Zelo enostavno. Glejte — tu so moje roke — oglejte si jth. Lepe so, kajne? Nič jim ni reči. In tu so jamice na lakteh. In grudi? Lepe grudi, kaj, vredne so greha! Plesati jaz prav tako ne znam, zato vam pokažem noge kar tako, brez plesanja. Glejte! Ali niso lepe: Tanke nogavice jih objemajo dovolj nežno, kaj ne? Vidite tu je leva, tu desna. Pazite, da jih ne zamenjate. Ali bo dovolj?! Tu poglejte je tilnik in tu hrbet. Hudo sem se dekol-tirala, da bi odškodovala za chansone o maminih goslih... Ali ste si dobro ogledali? Sem preprosto, navadno dekle, brez glasu, talenta in brez predsodkov. Vidite, kako lahko je z menoj. Razgovorila sem se enkrat z vami po svoji duši, dragi moji, in orkester se je tudi oddahnIL Zdaj se pojdem preobleč, ki morda me bo kdo od vas povabil na večerjo! Planil sem s svojega stola in navdušeno zakričal: »Jaz vas vabim!« Dobrodušno se je nasmejala. — No, vidite, kakšen šumen uspeh! Takoj pridem. Dovolj sem se naklepe-tala z vami, gospoda. Na svidenje, ljub-Sri moji, jutri! To noč sem našel to, kar sem bfl iz* gubil oez dan: dekle in prijatelja. (Is knjige: Oddih na koprivah."* V Zagrebu ni točk za Ljubljano Včeraj je Ilirija proti Hašku izgubila z 0:3 — Zmaga domačih je bila kljub slabemu sodniku zaslužena Ljubljana, 19. avgusta. Državno prvenstveno kolo se je spet zasukalo za osem važnih tekem, med katerimi so bile nekatere odločilnega pomena ;:a številne kandidate. Tudi ta nedelja je — kakor vsaka — prinesla več presenečenj in povrhu tega še dva visoka precej hazen-ska rezultata v Beogradu. Presenetljivi so dalje rezultati v usodno škodo Hajduka v Sarajevu, ki je z dveh tekem rešil samo eno točko, in pa neodločen rezultat bivšega državnega prvaka Concordije v Osijeku. Tudi zmaga BSK v Apatinu ni preveč prepričevalna. V naši skupini je morala danes »po kostanj v Zagreb« naša Ilirija. Mnogo jih ni bilo, ki so gojili za ta njen nastop posebne rade, toda prav na tihem pa so se vsi njem Številni prijatelji le tolažili, da je žoga kon- čno le okrogla in presenečenja niso nikoli izključena. Prve nekontrolirane govorice po Ljubljani so tudi že vedele povedati o. takšnem presenečenju v korist Ilirije. Resnica pa je bila drugačna! Kakor že tolikokrat na zagrebških tleh, je tudi danes Ilirija pustila tamkaj dve važni točki, pomagala s tem Hašku do vodstva v tabeli naše skupine, sebi pa porušila skoraj zadnje mostove, da bi morda le še prišla v poštev za ožje tekmovanje. Možnosti so še različne, toda pot do tja je zmerom bolj strma ... Po današnjem ko'r je slika prvenstvene tabele v naši skupini naslednja: Hašk 4 Primorje 2 Ilirija 4 Gradjanski 2 3 0 1 7:4 6 2 0 0 5:2 4 1 0 3 4:7 2 0 0 2 0:3 0 Hašk : Ilirija 3:0 (1:0) Zagreb, 19. avgusta. Poraz Ilirije na lastnih t9eh v Ljubljani je bil menda največ kriv, da je bil ob:>sk današnje prvenstvene tekme s Haškom na njegovih tleh precej šibak in ni bi'lo na igrišču niti 2 precejšnji višini. Vsi deli moštva so izenačeni, posebno pažnjo pa zaslužijo zaradi svoje preudarne in smiselne igre vratar, STednji krilec in leva zveza. Strelcev v napadu nimajo, zato pa znajo izrabiti vsako zrelo situacijo, kar jim je tudi vrglo štiri gole. Železničarji za nasprotnikom niso prav nič zaostajali. Če ne bi bili imeli smole in bi bil napad nekoliko bolj priseben, bi bi- li lahko zmagali • precejlnjo rszMko golov. Ce bi... Izpustili pa so marsikatero ugodno priliko, vratar gostov p« je imel tudi svoj del sreče in tako je ostalo pri porazu. Napad je lepo prihajal na nasprotno stran, v krilski vrsti pa se je najbolj odlikoval neumorni Frangeš. Kot celote je moštvo pokazalo, da se je od zadnjih tekem močno popravilo. Nogomet v Celju Rapid (Maribor) : Atletik SK 3:3 (2:2) Celje, 19. avgusta. Danes popoldne je bila na igrišču pri Skalni kleti prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in domačimi Atletiki, ki je ostala neodločena. Rezultat ustreza poteku igre. Tekma je bila precej živahna, toda nobeno moštvo ni nudilo posebno učinkovite igre. Rapid je že vodrl z 2:0. pa je pozneje popustil. Nekateri Rapidovi igralci so se vedli precej nedisciplinirano. Atletiki so H»rali predvsem požrtvovalno in so bili odločnejši pred golom kot nasprotnik. Tekmo je sodil g- Seitl objektivno. Gledalcev je Jjilo okoli 2M). Poraz naše vojaške nogometne reprezentance v Bukarešti. Včeraj je naša vojaška nogometna reprezentanca odi*rra<.a na stadionu Onefa prvo nogometno tekmo proti Češkoslovaški, ki jo je z visoko razliko 6:1 odločila boljša češkoslovaška enajstorica v svojo korist. Ilirija - državni prvak v skokih Na dvodnevnih tekmah v skokih si je Ilirija v Karloveu kljub pristi^ski publiki in slabim sodnikom priborila državno prvenstvo v skokih semorjev in ju niorjev Pred koncem v Magdeburgu Karlovae, 19. avgusta. Drugi dan skakalnih tekem za državno prvenstvo je dal naslednje rezultate: Juniorji, skoki z deske: 1. Ziherl (D.) 62.44; 2. Pogačnik (II.) 40.38; 3. Šega (II.) 37.52; 4. Ilipašič (KSU) 34.28; 5. Kohn (KSU) 33.24. Končno stanje točk v skokih jnnlorjev: 1. Ilirija 39, 2. KSU 18 točk. S tem je Ilirija (Ljubljana) postala državni prvak v skokih juniorjev. Nato se je razvijal dalje spored za točke seniorjev, in sicer: Seniorke z deske: 1. Paumgarten (H.) 47.28. Startala je sama brez konkurence. Točke za Skoke Seniorjev: Ilirija 47, KSU 10. Seniorji s stolp«: 1. Grilc (KSU) 104.12; 2. Ziherl (D.) 102.28; 3. Strnad (B.) 76.72. Končno stanje točk v skokih Seniorjev: 1. Ilirija 60, 2. KSU 23 točk. S tem je Ilirija (Ljubljana) postala državni prvak v skokih Seniorjev. Pripomniti je treba, da so morali tekmovalci Ilirije tudi danes nastopiti pred zelo pristranskim občinstvom — kakor je v Karlovcu že tradicionalna stvar — in trpeti zaradi slabih sodniških odločitev, kar je stalo Ziherta tudi prvo mesto v skokih s stolpa. Nekaj komentarjev o organizaciji in poteku karlovžke prireditve borno še objavili. mitingi za balkanijado Nov svetovni in jugoslovenski rekord v meta diska po helenskem stilu: dr. Narančič in Kleut 40.37 m. Po nalogu saveza in v prisotnosti njegovega posebnega delegata (saj imamo ▼ Ljubljani tudi saveznega odbornika!) je Krevs včeraj v Ljubljani absolviral izbirni tek na 1500 m in se je kljub temu, da je preko 700 m proge tekel sam. odrezal izborno in dosegel svoj najboljši čas v življenju, 4:12.7 min., ki zaostaja samo 1.7 sek. za drž. rekordom. Pokazal je. da je v odlični kondicrji ter bo steber naše reprezentance v tekih na 800 m, 1500 m in 5000 metrov. Czurda (Primorje) je absolvrral izbirni tek na 400 m v spremstvu Zorge Aleša in dosegel čas 54.9 sek. Vidi se, da je po Bukarešti znatno popustil. Kje so vzroki njegovega nazadovanja v formi, ko ni preveč treniral? Zaradi slabega časa je definitiv-no izpadel iz kombinacije za reprezentanco. V Mariboru Na igrišču Železničarja je bil včeraj izbirni tek na 10 km med Železničarjem Starmanom in Maratoncem Kanglerjem. Zmagal je Starman v času 35:55, Kangler je zaostal za njim za 6 sekund m dosegel 36:01. Starman pride torej v poštev za balkanske igre, dasi p° doseženem času ni baš pravi vrstnik naših in balkanskih najboljših. V Zagrebu: Včeraj je bila v Zagrebu po nalogu JLAS vrsta izbirnih mitingov v raznih lahkoatletskih disciplinah med kandidati, ki so prišli »r ožje volitve« za sestavo naše reprezentance za balkanske igre. Senza- jugosiavija waterpoIo- na V. me«tu v turnirja. Magdeburg, 19. avgusta Sobotni spored plavalnih tekem za prvenstvo Evrope je dal naslednje rezul- V predtekmovanju na 400 m prosto za dame: 1. predtek: 1. Den Ouden (Hol.) 5:37; 2. Wolstenho?me (Angl.) 5:53.1; 3. Fleuret (Franc.) 6:02.9; 2. predtek: 1. Mastenbrock (Hol.) 5:37.8; 2. Andersen (Dan.) 5:49.8; 3. Salgado (Franc.) 5:54.8. V skokih s stolpa za dame: 1. Schieche (Nem.) 35.43; 2. Sjoquist (Šved.) 31.54; 3. Kragh (Dan.) 31.39. Na 100 m hrbtno za »eniorje: 1. Bes-ford (Angl.) 1:11.7, 2. Ktlppere (Nem.) 1:12.2; 3. Siegrist (Švica) 1:12.6. Na 4X100 m prosto za dame: 1. Ho-landska (Selbach, Timmermanns, Mastenbrock, Ouden) 4:41.5; 2. Nemčija 4:50.4; 3. Anglija 4:58.3. V predtekmovanju na 200 m prosto za seniorje: 1. predtek: 1. Schwarz (Nemč.) 2:49; 2. MalmstrOm (Šved.) 2:50.4; 3. Reingold (Fin.) 2:56.1; *2. predtek: 1. Sietas (Nemč.) 2:51.8; 2. Jensen (Dan.) 2:53.2; 3. Norman (Norv.) 2:57.6. V vvaterpoiu je Francija zmagala nad Češkoslovaško s 5:3, Jugoslavija pa je porazila Španijo s 3:2 (2:2) in si s tem osi-gurala peto mesto v končni kvalifikaciji. cija dneva je Ul rezultat v Izbirnem mitingu v metu diska heleoskega stila, v katerem sta dr. Narančič in Kleut z enako znamko 40.37 postavila nov jugoslovenski in obenem nov svetovni rekord ▼ tej disciplini. Podrobni izidi so biH torej: v meta diska: 1. in 2. dr. Narančič in Kleut 40.37, 3. prof. Ambrozy 36.81 m. v metu krogle: dr. Narančič 14.22 (s prestopom 14.45), 2. Kleut 13.88, 3. prol. Am-brozy 13.12; v metu kopja: Kleut 51. 2. Nikolič 48.70, 3. Miloš 47.50, 4. Briinett 47.38; t teku na 100 m: 1. Stefanovič 11.4, 2. Banščak 11.6, 3. Winter 11.7. ▼ teku na 400 m: 1. Stefanovič 53.8, 2. Tučan 55; v troskoka: 1. Mikič 12.97, 2. Cvijetič 1Z56, 3. Perpar 12.47; v meta diska: 1. Kleut 42J8. 2. prof. Ambrozy 42.03, 3. dr. Manojlovič 41-56, 4. dr. Narančič 41.50. Plavalni miting Ilirije bo jutri zvečer ob 21. v kopališču ob Gosposvetski cesti. Ilirija bo na tem mitingu pokazala sad svojega dela v vzgajanju plavalnega naraščaja. Spored bo zelo pester in zanimiv in bomo podrobno še poročali o njem. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20.30 seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Angleški mecen London, 19. avgusta. AA^STovarnar Albert Hills je poklonil birmmgiuunskemu vseučilišču 45.000 funtov (10 milijonov dinarjev). S tem denarjem bo vseučilišče razširilo svoj kemični oddelek in zgradilo nove učilnice za dijake. Slavnostna otvoritev mostu na Mariborski otok Maribor, 1». avgusta. Danes se je vse mestno življenje pričelo že v zgodnjih jutranjih urah seliti na Mariborski otok. Z zelenjem in zastavicami okrašeni avtobusi so prevozili že v dopoldanskih urah do tisoč ljudi na otok. Zjutraj ob 8. je bila slovesna blagoslovitev novega železnega mostu, ki je veljal okrog milijon dinarjev. Most je blagosiovil stolni župnik msgr. Humek, slavnosti pa so prisostvovali poleg mestnega župana dr. Li-polda tudi sreski načelnik dr. Senekovič, šef mestne policije Radoševič, narodni poslanec dr. Pivko, zastopnik komandanta mesta polkovnik Cakovski, komandant 45. pehotnega polka polkovnik Glišič in drugi predstavniki oblasti, raznih korporacij ter okoliških občin. Mestni župan dr. Lipold je imel pri otvoritvi novega mostu pomemben nagovor, v katerem je naglašal kako važna pridobitev je kopališče na Mariborskem otoku tudi za vso njegovo okolico. Kamniški župan Lavrenčič se je zahvalil mestni občini mariborski in naglasil, da bo imela od nove pridobitve precejšnje koristi tudi okoliška občina Kamilica. Pri tem je poudarjal potrebo čim tesnejšega sodelovanja med mestno občino ter okoliškimi občinami. življenje na Mariborskem otoku je bilo ves dan do večera v znamenju športa, o čemer poročamo na drugem mestu. Zvečer je bila takozvana bengalična noč, katere i se je udeležilo okrog 8000 ljudi. Veselo t razpoloženje je trajalo precej dolgo. Novo letalsko pristajalisce na Atlantiku BerGn, 19. avgusta. AA. »Deutsche Lufthansa« javlja, da je končana preureditev motorne ladje »Schwabenland<, ki bo služila kot postajališče letal m pisemsko pošto iz Nem čile v Južno Ameriko. Poidcjt« bodo v kratkem v Severnem morju. :Schwa-benland« ima 8188 ton in 2 motorja po 1800 konjskih eil. Prvo letalsko postajališče jo na oarniku >Westfalenc. ki že stoji sredi Atlantskega oceana. Družba je letos priredila 22 poštnih poletov čez južni Atlantik. Vsako letalo [e prepeljalo okrog 20.000 pisem. Še ena zmaga Jugoslavije v Magdeburgu Pariz, 18. avgusta. AA. Iz Magdeburga poročajo, da je Jugoslavija po sijajni igri i premagala Španijo s 3:2. Madžarska je premagala Nemčijo s 4:1. Eksplozija na francoskem parnfku Marseille, 18. avgusta. AA, Dane« popoldne je eksplodiral kotel na pomiku »RoMon«. Trije mornarji so ubiti, več drugih ranjenih. Letalski manevri nad Parizom Pariz, 18. avgusta, č. V kratkem se bodo okrog1 Pariza vršile prve letalske vojne valo nad 100 letal. Vojne vaje bo vodil letalskim napadom. Pri vajah bo sodelovalo nad 100 letal. Vojne ladje bo vodil general Duchene, inšpektor francoske narodne obrambe proti Letalskim napadom. 400 letnica odkritja Kanade Pariz, 18. avgusta, AA. Francosko odposlanstvo, ki se udeleži proslave 400 letnice, odkar je Francoz Jacques Cartier odkril Kanado, bo vodil minister za gradnje Flandin. Odposlanstvo je z ministrom odpotovalo v Kanado davi ob 8.20. Odposlanstvo šteje 600 oseb. Mednarodni cestni kongres v Nemčiji Berlin, 19. avgusta č. V Monakovem ®e bo 3. septembra pričel VE mednarodni cestni kongres pod pokroviteljstvom Društva narodov. Na kongresu bodo sodelovali zastopniki 58 držav. Predsedoval bo francoski senator Albert Machieu. Kongres bo slovesno otvorjen istočasno s cestno razstavo. Formalno bo zaključen v Berlinu Sest dni kasneje s slavnostno sejo, ki bo v Kroaiovi operi v prisotnosti Hitlerja in drugih predstavnikov narodno-socialistič-nega režima. Iz morja dvignjeni zaklad zlata London, 17. avgusta, č. Po treh mesecih neumornega dela na samotni obali Done-gala na Irskem so v globini kakih 30 m pod morsko gladino izsledili zalogo zlata v parniku »Lavrentic«, ki so ga med svetovno vojno potopile nemške podmornice in ki je bil last podjetja W|ite Star Line. Listi so objavili vest o tem dogodku kot pravo senzacijo, ne vedo pa povedati ničesar o vrednosti zaklada. Okrog polnoči so natovorili 2iato na poseben parnik, ki je takoj odbrzel v Liverpool. Zlato bo izročeno angleški Narodni banki. Pavla Jesih-Joža Ravnik: Severna stena Travnika (2379 m) 11.—12. avgusta 1932 Prvenstvena! Vročega dne v avgustu je sopihal popoldanski vlak ca Gorenjsko, se ustavljal, kakor 'bi mu zmanjkovalo sape, zdihoval in nato zopet leno nadaljeval pot, potrpežljivo vdan v neizbežno usodo. Tako se nama je zdelo, ko sva se v popolni apatiji zleknila na sedeže in brezizrazno strmela skozi okno na brzojavne drogove, ki so hiteli mimo. Le od časa do časa se je v duhu pred očmi zablestelo nekaj belega, ogromnega, mogočnega, a takoj zopet ugasnilo: »Severna stena Travnika!« — Pa soet: brzojavni drogovi, hiše, drevje... Tam nekje na Jesenicah pa sva se vendarle vzravnala in se najprej odločila, da še enkrat pregledava oprtnike ter primerno porazdeliva brašno. ki sva ga doma v zadnjem trenutku zmetala skupaj. — Vse v redu! Vrv, kladiva, klini... »Oh!« Joža poskoči, obstoji in onemi kakor Lotova žena V duhu — samo v duhu — vidi svoie plezaln ike varno spravljene doma v sobi: da, tam na tleh ob omari... Poleg prejšnje, obrabliene vrvi... »Kaj sedaj?« Zadnja rešilna bilka. »Pavla, prosim, daj moie plezalnike, ki si Jih zadnjič pomotoma vzela s seboj, v moj oprtnik!«... Dvoje vpra-šujočih oči??«, besede v srak. kv je postajal od trenutka do trenutka bol* dušeč. Presenečen obraz: »Jaz jih vendar nimam! iaj si jih ti obdržal, ko si ostal sam v Martuljku!« Točna resnica! Dvoje možgan ugiblje: »Kaj sedaj?« — Da bi se vrnila v Ljubljano, prepozno; morda bi kdo na Jesenicah ali v Mojstrani... Ha, jo že imava: Stane ima dvoje plezalnike v Martuljku! Brž na postaji dol, pa hajd k senikom v ..^artuljek. Pav'? pa sama z nahrbtniki v Tamar. Res. Ponoči primaha za njo še Joža seveda — praznih rok, ker je predolgih nog: je pač križ, stlačiti nogo številko 42 v plezalnik številko 40 ali še mani. Junaško sva prenesla ta udarec; pustila sva nekaj stvari v Tamarju in se še isto noč spotikala med koreninami po poti nazaj proti Ratečam. V srebrni mesečini se nama je z nedostopnim kraljevskim dostojanstvom nasmihala travniška stena ... Prenočila sva pod prvim kozolcem v Planici poleg kolodvora, v starem, razdrtem košu gnojnega vcraa, na prgišču sena. da bi naju ®budil vlak, ki pripiska na vse zeo-daj na postaj'o. Zbudil naju je skoraj istočasno vedno bolj rezek mraz, takoj nato pozdravilo piskanje lokomotive. Skozi okno v vlaku sva se še enkrat ozrla nazaj. — Da naju vsaj malo potolaži, se ie travniška stena prizanesljivo zavila v siv. pust Dlašč ... 10. V»III. smo se vrnili štirie. Bruno Je šel iz Planice na Sleone, da poslika še zadnje motive, ki so se mu doslej izmikali. Stane pa nama je nesel okovanke na vrh Travnika, jih skrbno založil s kamenjem ln prostor označil z rdečim papirjem ... Ko sva drugi dan izstopila iz stene nikakor ni bilo težko najti prostor s kve-drovci; kajti obkrožalo ga je kolo trentskih »bek«. ki so strmele v rdeča znamenja. Vesela sva se polastila najine lastnine in slavila Stane to vo modrost. »Beke« sva potolažila s kruhom, ki pa ni zadostoval. Pojedle so povrhu — očitno s tekom — ves markacijski papir. Iz Tamarja Po ipoti na Sleme do prve grape na desni. Po tej desno na greben, dalje Po skrotju v žleb in čez strm, s travo porasel skok v hudourniško strugo. V njej dalje ter po strmem produ desmo na porasel greben pod steno. Vstop v steno po razčlenjenem pečevju na grebenček in strmo navzgor do odkrh-njonega u^ivana (krušljivo). Nato levo (okoli 2 m) in po odiprti, gladki zagati (klini) ob ogromni pečini iz žive skale (desno od pečine markantna gladka peč) na grebenček in na desno navzgor na krmoljo, obdano od dveh stolpičev. Po razčlenjenem grebenu dalje navzgor na pek ako razbito glavo. Po ozkem, krušljivem grebenčkiu v krušljivo steno in desno pod rušjem v steno na krmoljo (možic) v višini dveh me-cesnov na levi strani žleba, ki se vleče poševno navzgor z desne proti levi ki je večkrat prekinjen z navpičnimi, izpranimi in gladkimi skoki. Naprej po greben n (na levi, orogr. desni strani omenjenega žleba, vidnega iz doline) ter dalje do rjave prevese. Pod njo desno v navpično poklino z neznatno tendenco proti desni. Po njej čez dve izredno težki prevesi do navpičnega mesta, preko katerega prideš samo s pomočjo edinega oprimka te ostre žive skale (skrajno težko). Od tn nekoliko desno preko prevese (pod njo sva pustila klin s karablnarjem), mimo prevesne črne vdolbin ice do malega stojišča. (Preko prevese in vdolbin ice prideš zopet samo s pomočjo drugega ostrega oprimka iz žive skale). S stojišča prestop desno na ozko, navzven visečo gredo, poraslo s travo. čez prevesen, gladek skok na polo&nej-§1, razrit teren in po njem desno v žleb. V njem nekaj metrov lahko, nato čez 16 m viso1 o preveso v žlebu, izprano od snega (klini!) v kotanjo. Dalje čez gladek skok (3 m) in gladko preveso v prodnato kotanjo. Nato dalje navzgor v žleba, ki pa se kmalu razcepi v dva rokava. Po desnem (rdeč, krušljiv), ob oknu (žleb zgoraj zaprt, tako da tvori nekako okno, prednh) desno navogor na krušljiv grebenček. Po polici levo in po razčlenjenem, strmem terenu na stojišče. Nato v poč med steno in odkrhnjeno lusko. Na lusko, * nje prestop v Bteno ter čez nekaj krušljivih skokov na n^Mčko in Po njej desno na greben. (Bivak, možic!) Od ta zopet levo v strm, razčlenjen te- ren do gladkega bolvana. Desno ob njem navzgor na poličko in strmo naprej v krušljiv kamin; iz njega prečnica v desno, nato navzgor na greben, bi se tu nekoliko položi. čez bolvane itn pečine nekoliko proti levi navzgor do velikega, čez sredo prepoče-nega bolvana. Naprej čez razčlenjena mesta in prevesne skoke na visečo, zametano gredino do gladkega bolvana. čezenj v dolgo, gladlko in mestoma mokro zagato. Izstop iz nje levo preko velike krušljive tn skrajno težavne prevese (klmni). čez gladko pečino na krmoljo, z nje v žleb (podaljšek zagate) in po strmem razritem terenu (40 metrov) na visečo gladko ploščo. Po njej desno v stran, prevesem teren, nato v glad-, ko zagato; prečnica v desno in dalje v zagati navzgor. Iz zagate krušljiva prečnica (polička, prekrita s prevesno žmulo) v levo in po gladki plošči na drugo navzven visečo ploščo. Z nje na vrh stene in po grebenu na vrh Travnika. čisti čas plezanja okoli 14 nr. ★ ' Med plezanjem sva ugotovila, da je druga polovica zapadne smeri (Tschada) v knjigi »Naš alpinizem« napačno zaznamovana, ker bi bil tzstop, vrisan v skici, najbrž neprehoden in ne, kakor je razvidno i« popisa, lahek. Smer bo prešla preko prostranega prodišča v steni desno v žleb, po nJem na rob stene hi po grebenu na vrh. (It jubilejne številke »Planinskega -Vestnlkac) TEDEN DNI FILMA Kako Kimajo v Pragi Smrtna nesreča prt filmskem delu Praga, 18. avgusta. Slučaj me je seznanil s filmskim režiserjem gospodom Mac Fričem. S svojo druščino smo ga obiskali v njegovem ateljeju na Barrandovem kraj Prage. Barrandov se imenuje naselbina na skalnatem južnem griču Prage, kamor pelje od zadmje postaje električne železnice na Smihovem krasna asfaltirana cesta, ki se vije v položnih serpentinah prav na vrh kakih 450 m visokega griča, kjer stoji filmski atelje češke države. Sredi griča je velikanska kavarna in restavracija, opremljena z vsem komfortom, spodaj je tudi veliko kopališče, kjer se vrše mednarodne plavalne tekme. Ta del se imenuje Barrandov in po njem tudi ves Ko nas je avtotaksi pripeljal pred atelje, smo našli gospoda Mac Friča sredi njegovega največjega dela. ril-mal je ravno najnovejše delo dveh mladih čeških filmskih igralcev Verna m Voskovca: »Hej rup: Hočemo živeti«. Navijal je sceno v podeželski restavraciji, kjer se sredi največje zaba najanilejše štivo. Časti Dostojevskega, Tolstega, imponira mu Jaroslav Marija in Selrna Lagerlof ova, pa tudi Helena Šoltesova. Štefan Hoza pa je tudi sam pisatelj. Piše najrajši za mladino in v jeseni izide njegova nova knjiga, ki jo je dokončal v Pragi. Pri češkem občinstvu je silno priljubljen in gotovo ga bomo tudi v Ljubljani pozdravili z velikim veseljem. , Med takim in podobnim pripovedovanjem našega vodnika smo pregledali že skoro ves atelje, ki ima priključen k sebi popoln hotel, v katerem stanujejo tuji igralci, da jim ni treba hoditi v oddaljeno Prago in zopet na delo na Barrandov. Prišedši na hodnik, zaslišimo naenkrat veliko razburjenje in vrvenje in klicanje. Upravitelj ateljeja, ki nas je vodil, vpraša nekoga, kaj da pomeni to silno razburjenje. Na našo žalost zvemo, da je cestni valjar ,ki je delal cesto za farso »Hej rup: Hočemo živeti«, nekoga poškodoval. S pregledom je bilo takoj konec. Naš spremljevalec se je za trenotek oprostil, mi pa smo tudi po- ve po i a vi vest. da bo skoro potekla, gledali doli v ono restavracijo, kjer je * _ _ _ 1__ I _____! 1 £• A A n /« A/ca tO ravno čez gostilniški svet nova cesta, ki se že valja z velikim cestnim valjarjem. Hoteli smo si ogledati to navijanje scene, pa nas je vodnik, ki ga nam je dodelil režiser Mac Frič, potegnil za seboj, češ, pojdite, ftfmali še dolgo ne ker morajo čakati, da se sonce navijal film režiser Mac Frič. Vse je bilo narobe. Igralci so letali kakor brez glave, občinstvo je oblegalo restavracijo, nihče pa ni vedel točno, kaj se je zgodilo. Šele očividec nam je povedal, da se je bivši gledališki ravnatelj Marek pri- Pesem z neba se imenuje najnovejši film svetovno znanega mladega tenorista Jana Kiepure. Toda « Kiepuro je označena šele polovica uspeha. Tokrat ima namreč za tovarišioo .priljubljeno pevko in igralko Marto Egger-thovo. O uspehu filma najbolj ljubko govori dejstvo, da sta Jan Kiepura in Marta Eggerthova medtem, ko gre film po Ev- < ropi, resnično postala mož in žena in pravkar v vsej sreči uživata medene tedne. zopet pokaže izza oblakov, kamor se je hajajočemu cestnemu valjarju namesto pravkaT za dalje časa skrilo. | na levo ognil na desno, da se je spod- In šli smo. V ateljeju je pa ta čas navijal film drug znamenit češki režiser namreč g. Lamač, ki je dobil nalogo, da sfiima Nedbalovo opereto »Poljsko kri« z Ano On dr o, Štefanom Hozo in Ivanom Petrovičem v glavnih vlogah. Menda je hotel slučaj, da srno naleteli ravno na sceno, v kateri nastopa Ami Ondra in tako sem imel srečo, da sem videl to znamenito igralko sredi njenega dela. Nemo smo jo pozdravili in prijazno se nam je nasmehnila in bila je našega obiska vesela. Atelje obstoji iz dveh velikih dvoran, kjer so postavljene potrebne kulise in nešteto velikih in malih reflektorjev, ki ožareva-jo igralce tako ostro, da jim mora vzeti vid. Naiičem so vsi za največjo svetlobo. Zvočna aparatura je urejena po najmodernejšem načimra. Oni, ki sledi zvočnemu posnetku, sedi v posebni zvočni celici, kamor so napeljani potrebni mikrofoni in odkoder se regulira potem moč in barva glasov. Igralci govore skoro popolnoma tiho, da se jat na oddaljenost 5 m komaj razume. Pregledali smo vse naprave v ateljeju in zunaj na dvorišču, kjer je že postavljena kmetija z vsemi gospodarskimi poslopji, ki je potrebna za filmanje operete »Poljska kri«. Nemško verzijo v Nedfoatovi opere« »Poljska kri« bo pel in igral naš rojak Ivan Petrovič, ki stanuje trenutno v hotelu Flora na Vinohradih. Petrovič je jako zaprt človek, ki nerad o sebi govori, pa tudi svojemu tajniku je prepovedal kaj več o njem povedati. Njegov tajnik je grof Evgen de Monti, kateremu se je zareklo, da je njegov gospodar Ivan Petrovič oženjem, kar bo tudi naš ženski svet gotovo zanimalo, ko je znano, da je tudi pri njem izredno priljubljen. Petrovič je nedavno gostoval petinsedemdesetič v »Rumenih lilijah« na Dunaju, kjer je dosegel izredne uspehe. Sedaj komaj čaka, da bo odpel partijo iz »Poljske krvi«. Češko partijo te priljubljene operete poje Štefan H oz a. To je umetnik, ki ima na ustnah stalno vesel smeh in kateremu je življenje naklon S o izredno veselo natnro. Seveda je tudi ožemjen in sicer iz gole ljubezni. Njegova žena je ruska emigrantka. Oženil se je, ko je imel 900 Kč plače in njegova ženlka mu je s tem denarjem znala pričarati rai v katerem še danes najrajši prebiva. Filma in poje z velikim uspehom. V talismane ne veruje, ker veruje v Boga; sam sebi bi se zdel kot pogan, če bi veroval v talismane. Pri sebi ima vedno majhno sveto pismo, ki je njegovo tafcnil ob zdrobljene mize in stole in da je padel naravnost pod prednje kolo valjarja, ki si je počasi delal pot, med tem ko je tekel film dalje, dokler ga ni režiser na krik sodelujočih igralcev n sta vil. Cestni valjar ie povozil nesrečnega igraka tako, da je ostala le glava nedotaknjena. Polomil mu je vsa rebra in noge. Marek je bil takoj mrtev. S to nesrečo, ki jo je povzročil zgolj nesrečen siučaj, je bilo seveda tudi filmanja takoj konec. Policija je natočen film konfiscirala in bo služil kot priča sodni preiskavi, kdo da je povzročil smrt. Bivši gledališki ravnatelj Marek je statiral prvič v filmu in bi dobil nagrado 50 Kč za en dan. Režiser Mac Frič ga ni hotel sprejeti med statiste, toda naposled se je vdal njegovim prošnjam in ga posadil v ozadje restavracije, od koder bi bil brez vsake nevarnosti zbežal pred prihajajočim valjarjem. Marek pa ni poslušal njegovih navodil in je zavzel mesto pred valjarjem in je še vrhu vsega odskočil na desno namesto na levo. Pravijo, da je storil to v samomorilnem namenu. Ta nesreča je vse igralce silno potrla, režiserja Mac Friča pa živčno uničila za do-lgo časa. Nam je vzela tudi vsako razpoloženje za nadaljnji pregled filmskih naprav. Kratko smo se poslovili in se zahvalili za naklonjenost in odšli srno domov v Hodikovičke, kjer ima moj svak svojo vilo, Še prej pa smo videli na Barrandovem visok obisk japonskega princa in njegove soproge, ki sta na potovanju okrog sveta in sta si prav tako kakor mi ogledala filmske naprave na Banrandovem. A. L, V nteu Kiepnrinih filmov trrdke »Cine-Alliana« je ta fibn po vsebini kakor tudi glede na vrsto odličnih soigralcev posebno pomemben. Seveda znova prikazuje usodo izprva zapostavljenega ln potem slavnega tenorista. Toda vse je predstavljeno na način, ki je prav človeški. Igrača ®a Kie-puro, ki razpolaga s tafkim glasom in ki je tudi zal. Vsebine vam danes ne bomo razlagali, da ne povemo preveč. Je pa tudi polna zaipletkov in veselih epi®od. Skratka: dejamje ostane ves čas živo in resnično. Najboljši užitek nudi seveda pevska stran, in to ne le po zaslugi tenorista Kiepure, marveč tuidi ostalih članov izvrstnega zbora. Film nam za prav bližnji čas obetajo tudi v Ljubljani. Rumena knjižica je naslov sijajnega filma, v katerem bomo »pet videH dolgo pogrešano znanko Eliso Landi. Ali se spominjate tiste prekrasne blondimke, ki je v film« »V znamenju križa« zlasti našim damam in vsem, ki so mehkega srca, izvabljala solze na oči? To pot Jo bomo gledali kot Manjo Kališevo. Njen oče umira v petrograjski ječL Ker Ž kije ne morejo dobiti potnega lista sa inozemstvo, vzame lepa Manja pri policiji rumeno knjižico, kakršne so svoj čas morale imeti prostitutke v Rusiji. V Petrogradu očeta ne najde več živega. Vsa obupana se pozabi prijaviti policiji, kakor je to predpisano za prostitutke. Zapro jo s«. 14 dni. Domov ne more ve«, ker ji je policija povsod za petami, in tako ee potika po mestu. Slučajno se seznani s šefom tajne policije, kmalu nato na potovanju tudi z angleškim novinarjem RoHom, ki zaradi svojih iskrenih člankov o Rusiji ni baš priljubljen. Manja postane Rolfova tajnica in ndaj prično obadva preganjati. Policijski šef srnami Manjo v svojo hišo, kjer ji hoče storiti silo. V zadnjem svojem obupu in v samoobrambi ubije Manja .policijskega šefa in pobegne... Medtem je že nastopila svetovna vojna. Rolf in Manja odletita a letalom v poslednjem trenutku, ko je že bila todana zapoved, da ju aretirajo. Poleg Elise Landijeve Igrata Lionel Bar-rymore in Laurenoe Olivier, oba znana po svojih stvariteljskih zmožnostih. To Je fihn izvrstne režije (Rani Walsch) in močnih dramatskih momentov, borbe proti mračni tajni policiji carske Rusije. Žena v sodobnem svetu Najnovejši češki ženski roman Charlott Serdova nastopa večkrat v barkah. Tako je nedavno igrala v »Kratkem Pipinu« z velikim uspehom glavno žensko vlogo Ukrajinska profesorica gospa Mar-rija Omeljčenkova iz Prage, urednica lista »La femme Slave«, je ob svojem bivanju v Ljubljani napisala za »Jutro* naslednji daljši informativni članek. Imam priliko zasledovati literarno delovanje sodobnih žen vsega sveta, bodisi kot čitateljica njihovih del v prevodih, bodisi v recenzijah o izišlih knjigah. V tuje literature pridejo navactoo le pisateljice ln dela, ki imajo zagotovljen uspeh, gre torej za izbrane spise izmed velikega števila pisateljic, toda ko hočem govoriti o najnovejšem češkem ženskem romanu, ne bom analizirala samo najizbranejših del, marveč bom podala kratek referat o ženskih knjigah, ki so izšle v zadnjih 3—5 letih. B02ENA BENESEVA Ena izmed znamenitih sodobnih pisateljic starejše generacije, Božena Beneševa, članica češke akademije znanosti in umetnosti, je zadnje čase spisala trilogijo iz vojnih let: »Udarec«, »Podzemeljski plameni« in »Tragična mavrica«. V teh treh delih podaja sliko vojne dobe in prvega časa po preobratu, od L 1914 do L 1918. V »Udarcu« slika pisateljica življenje in tragične dogodke na Moravskem v 1. 1914, torej v začetku vojne. Junakinja romana je Alena Hudcovd, okrog katere se osredo-točajo tragični dogodki. Tovarnar Malota, očim Alene Hudcove, in mestni župan, advokat Mareček verujeta popolnoma v zmago Rusije v svetovni vojni in hočeta dobiti prepis manifesta Velikega kneza Nikolaja, s katerim obljublja osvobojenje čeških dežel. Malota ima pastorka, ki naj bi postal njegov dedič, a Malota in njegova žena, Alenina mati, sta mu določila Aleno za ženo; toda Alena ljubi svojega tovariša iz študentovskih let Slavka Pfikryla, ki je nameščen v Malotovi tovarni. Slavek dobi manifest od policijskega agenta Senohraba ter ga da Maloti, ki shrani prepis manifesta pri svoji ženi, Alenini materi. Ko mati zazna, da Alena ljubi Slavka in neče vzeti Je zdravila dr. Marečka, ko je Ml ranjen, ter ae je zaljubila vanj. Mareček ae slučajno sreča a Senohrabom, kateri deluje v Pragi pod Imenom Slib in ki trdi dr. Ma-rečku, da je nedolžen. Slib je odkril v mladi ženi kurirko Mafije, katera je prinesla iz tujine politična poročila Vesnickemu — Aleno Hudcovo, ki tudi potrdi nedolžnost Senohraba in mu razkrije krivdo svoje matere, ki noei zanjo posledice — duševno bolezen. Dejanje romana »Tragična mavrica« je postavljeno v zadnje mesece svetovne vojne, odigrava se v Pragi in v drugih mestih češkoslovaške republike . V »Udarcu« je Beneševa nenavadno silno in slikovito podala razpoloženje prvih mesecev svetovne vojne, atmosfero malega mesta Ro vin ova po izbruhu vojne, družbo, ki se je razdelila v več smeri. Eni gledajo na vojno z vso realnostjo ter se skušajo okoristiti, drugi se navdušujejo za prihod Rusov in naivno sanjajo o njihovi zmagi, a najboljši med njimi kažejo hrepenenje in srčnost za narodno osvobojenje. Toda vse dejanje se vrti okoli Alene Hudcove in pisateljica se ne spušča v resnične podrobnosti; v romanu se čuti enotnost in jasnost; avtorici je uspelo, da zgrabi čitatelja z vso silo in izdelanostjo svojega sloga. Roman »Podzemeljski plameni« pa nima take enotnosti ter tako popolne zgradbe in jasnosti stila kakor »Udarec«. Tukaj je avtorica precej komplicirala dejanje in tudi hote rabila nejasnosti, ki nekoliko motijo čitatelja Toda tudi tukaj je z jarkimi barvami podala bedo in razrvanost družbe ter vso teskobnost predzadnjega leta vojne. Težak pritisk je ležal na vsem življenju češkoslovaškega naroda v dobi svetovne vojne, vendar so tudi med visokimi policijskimi uradniki bili možje s slovanskim, češkim srcem, toda uradniki so morali reševati zanje kot poštene državne uradnike nerazrešljiv problem — država in dolžnost do svojega naroda. To je Slavik, policijski predsednik, ki je svoj duševni spor med ciljem in uradniško dolžnostjo rešil a svojo smrtjo. Anka HudcovA, žena rodoljuba, je znala brzdati svojo osebno bol z delom v prospeh trpečim in z mirnim delovanjem za osvobojenje svojega naroda. ANA MARIJA TTLSCHOVA ■ Druga izmed najpriljubljenejših pisateljic, Ana Marija Tilschova, predsednica Penkluba, je izdala 1. 1931 roman »Gita Tura j a«, zgrajen na špijonažni aferi med svetovno' vojno. Gita Turaja, eksotična plesalka, je bila nemška špijonka. Z njeno pustolovsko usodo je tesno spojena usoda prekrasne, nežne deklice Mihaele, napol Slovakinje, napol Židinje. Hčerka zdravnika, ima mačeho, pa se ne čuti srečna v družini in iz sočutja do ranjencev postane bolničarka. V dunajski bolnici se zaljubi v francoskega dostojanstvenika Maksa de JBonta, kateremu streže ter odpotuje ž njim v Švico, kjer se sreča z Gito Turajo. Gita je bila nekdaj ljubica Maksova in ko Mihaela to dozna in tudi zazna, da je Gita nemška fpTjonka, jo ovadi, nakar je Gita ustreljena Mihaela postane Maksova žena, odpeljeta se v Pariz, toda Mihaelo muči vest in ne more najti sreče poleg ljubečega Maksa in njegove plemiške rodbine. Zapusti Maksa, vstopi kot bodoča zvezda v filmsko podjetje, toda pred svojim prvim nastopom, ki ji je prinesel uspeh, se ustreli. Maks in Mihaela utrujena od življenja, se ne moreta postaviti proti toku, ne moreta se boriti proti silam življenja in podleže ta pri prvem neuspehu. Tilschova umetniško slika tragično usodo dveh žen, tako tesno sugestivno spojenih. To je bizaren roman utrujenih duš, komplicirano, dramatsko stopnjevano dejanje, ki doseže v poslednjem aktu tragični vrhunec. Vidimo na njem vpliv novodobnih povojnih romanov o osebah, ki so sugestivno zvezane med seboj. Pisateljici je uspelo zasaditi človeške duše v žive, pestre alpske planine, in to so naj-krasnejše strani knjige. (Konec prihodnjč:) Ideal ženske lepote v raznih Ideal ženske lepote »e je v teku časa zelo izpremenil. Kar je ugajalo starim Asiroem m Babiloncetn, ni bilo po godu Judom in Egipčanom. Ko so Grki zagospodovali na »vetu se je uveljavil spet drugačen ideal ženske lepote. Znana je Vilendorfska Venera, ki je v davnini veljala za pravo lepotico. Današnje ženske »e ji roga jo, saj je po modernih pojmih o idealni ženski lepoti prava skaza. Pri Grkih je bila ideal ienske lepote Afrodita, pri Rimljanih Venera. Ampak kar je bilo v enem času lepo, ie nekaj časa pozneje ni veljalo. Tako vidimo pri kipih Venere, ki »o se stalno menjavali. Tudi če bi vprašali, katera njih je bila prava Venera in katera je predstavljala resnično idealno lepoto, bi mogli samo reči, da vsaka, vsaka ob svojem času. Stari Egipčani ao imeli posebno razvrt okus za lepoto, ki je bil drugačen od vseh prejšnjih, in so si ustvarili novo estetiko. Po grobovih, sarkofagih in raznih predmetih iz starega Egipta srečujemo neštevilne sohe m slike, ki nam jasno kažejo, kaj so stari Egipčani spoštovali kot ideal ženske lepote. Dandanes bi nam take ženske kar nič ne ugajale. Ne samo, da »o imele temno, cigansko barvo kože. nego tudi sicer niso bile lepe po našem naziranju. Navadno so imele velik nos, precej velika usta, majhne črne oči, blesteče črne lese. precej kratke, a ctelo tanke, drobne noge. Kolikor drobnejso nogo je imela Egipčanka m kolikor večji nos, za toliko večjo lepotico je veljala. Egrp-oanke so bile bržčas tudi prve, ki so se znanstveno olepšavale. Grki in Rimljani so imeli že docela droga naziranja o idealni ženski lepoti. Ugajale so jim nežne, bolj polne, plavolase ali rja-volase, temperamentne ženske. V srednjem veku je krščanstvo dajalo nove smernice za okus in lepoto ženske. Versko življenje, inkvizicija in drugi srednjeveški pojavi so močno vplivali na pojmovanje ideala ženske lepote. Kot idealni tip lepe ženske iz srednjega veka velja znana Venera iz Miloša, ki ni iz starega veka, kakor se navadno misli. Ta lepota, katero predstavlja Venera iz Miloša, je veljala za adeal iz starega veka globoko v srednji vek. Morda je to edini tip ženske lepote, ki je trajal toliko časa. Takrat so ugajale polne, oble linije, debela, okrogla lica, odločna brada, velike oči, lepo zaokroženi vrat in zaokrožene rame, bela koža, graciozna boja. Srednjeveške ženske so se sploh odlikovale z razvitimi ledji rn širokimi hrbti. To je bilo lepo. Dandanes se vsaka ženska boji kaj takega kot največjega zla. Ko je prišla doba renesanse, se je v Evropi obrnil kuh človeškega telesa. Opustili so predsodke srednjega veta in ženske so začele kazati svoje telesne care in lepoto kakor redkokdaj dotlej. Sloviti slikarji, kakor Rafael, Tizian, Leonardo da Vinci in številni drugi nudijo kresne primere, kakšen je bil ideal ženske lepote v tej dobi. Prof. Marija Omeljčenkova svojega bogatega polbrata, ovadi anonimno Slavka avstrijskim oblastvom, da bi tako preprečila Alenino poroko s Slavkom. Slavka so zaprli in ustrelili. Nikdo ne sluti, kdo je ovaduh, vsi obdolžujejo Senohraba. Toda po obnašanju svoje matere Alena zasluti, da je mati kriva smrti njenega fanta ln v razburjenju in obupu zapusti skrivaj ne le Malotovo hišo, ampak tudi deželo. V »Podzemeljskih plamenih« prenese pisateljica dejanje v Prago. Po dogodkih v Rovinovu je bil advokat Mareček zaprt, toda 1. 1917. amnestiran ter se je preselil v Prago. Tukaj vstopi v tajno društvo, katero deluje za osvobojenje češkoslovaškega naroda in ima zveze z inozemskim češkoslovaškim odborom. Na čelu stoji dr. Vesnick? Važno ulogo igra v tem društvu zdravnica Ana Horovš, žena čistega značaja, katera Iz akvaristove torbe 0 uspehih akvaristov in drugo Zgodnja pomlad, zgodnja jeseni Ta pregovor velja ne le za rastlinstvo, ki nam s svo i o nestrostjo oznanja prihod vigredi, svojo pestrostjo -------- , - temveč za vsa bitja. Kar bujno raste, kar se naglo razvija, se tudi kmalu postara. Letošnja pomlad je nastopila skoraj mesec dni prej kakor navadno paradi tega je pa že v avgustu hladneje — jesensko, dasi smo v oni dobi, ko vzhaja ozvezdje velikega psa, v katerem se nahaja orjaško sonce Sirius, v tekočem mesecu z našim soncem, kar je dalo že starim Egipčanom povod za domnevo, da je baš zaradi Sinusa toplota na zemlji mnogo višja. Mislili so si, da izžarevata obe sonci svojo toploto »A zemljo. Ker je Sirius v ozvezdju velikega psa, imenujemo še dandanes dobo istočasnega vzhajanja obeh sonc »pasje dni«. Nu — vročih dni ni, kar je pa za izlete akvarista še prijetneje. _ Zadnjič sem akvariralv dolnp Ljublja-nici po malih vretencih ali upiravcih (Aspro streber), ki so našim akvaristom manj znani, ogledajo si jih pa lahko rjMOd nb ljubljanskega muzeja. Majhni J^tenci pod kamenjem in če postaviš mrežo h kakemu kamnu, ki ga potem malo dvigneš, ti utegne smukniti vanjo upiravcek. — Nedavno sem bil tudi v Ponikvi, ki je majhna kraška vdolbina za vasjo Preser ob poti med Preserjem in dolnjo Brezovico. Za časa suše usahne skoroda popolnoma, po jačjem deževju se pa spremeni dolina v več metrov globoko jezero. Voda odteka pod zemljo na ravnici ob vznožju grička Sv. Jožefa, od tod p« v Ljubljanico. V tej vodi ni, razen kapeljnov, nobenih rib, na nekih mestih pa samotarijo poedine pijavka Krajina s svojimi izviri in s svojimi na nasprotni strani ležečimi jamicami, skozi katere odteka voda, je sicer lepa in zanimiva a a kolesom preko Podpeči in Kamnika brez posebnega napora dosegljiva. • Akvaristika v slovenski banovini, a zlasti v Ljubljani, je v polnem razmahu in število akvaristov narašča stalno. Nič čudnega, kajti vodožitje nam nudi toliko zanimivega, kakor nobena druga panoga pri-rodoslovja. Zlasti jeseni in pozimi, ko nastopi hladno vreme, ni nič lepšega, kakor akvarij, poln svežega zelenila, ki ga tedaj ni v prirodi. Na prostem se jeseni ribe pripravljajo na zimski sen, doma v akvariiu so pa tudi v tej dobi živahne in razposajene. zlasti če skrbi rejec teh živalic za obilno hrano in za kisik. V tekočem letu so mnogi akvaristi zaznamovali prav lepe uspehe. Tako so »e razmnožili pri nekaterih makropodi ali ve-leperke, razni zobokrapovci, ki rode popolnoma razvite mladiče, gg. Bukovec sen. in jun. sta pa po drsti rdečih mren (Bar-bus conchonius) premestila parček v drug akvarij in ni dolgo trajalo, ko so se po- javili na steklih mladiči, ki so silno majhni za prosto oko komaj vidni. Nepozna valeč bi mislil, da vidi na steklih vejici podobne črvičke (comma), ter bi pustil parček se nadalje v akvariju. Kmalu bi pa zmanjkalo teh črvičkov — mladičev, ker bi jih starši pojedli. Doma v akvariju se mi še vedno razmnožujejo neretvanske gambuzije. Nekaj mladičev oddam, seveda brezplačno, znancem in prijateljem. V večjem akvariju imam pa prav zanimive goste. Mečonoše, kateria pradedi so pripluli z ladjami iz iMehike; svetlikavce iz beograjskih voda, katerih domovina je sicer Severna Amerika; šesto-marogaste polzače iz dolnje Save, morske globočke iz nekega bajerja v Srbiji, gambuzije iz Neretve, ploščiča in okuna pa iz Dunava. Najbolj zanimivo se ponaša okun. Kakor da bi se zavedal, da mu je bila zibelka v vodi kraj prestolnice, je silno oblasten. Imel sem že več okunov ali takega sebičneža še nikdar! Nobene ribe na pusti k mesu, ki pade na dno, dasi se je sam že do sitega najedel. Vse naj bi bilo zanj. Izrazit tip lakomnega grabežljivca, kateremu je Bog njegov nenasitljiv trebuh. Kakor je bilo svoječasno (morda pa še danes) razvpito neko nemško plems med ostalimi plemeni nordijske rase zaradi svoje oblastnosti, tako je gotovo tudi razvpit moj okun med svojimi tovariši v akvariju. Pač živalca! Zadnjič, ko sem čistil neki akvarij, sem se lotil trdoživov, ki so tičali na steklih in rastlinah ali zaman. Ker nimam v tem akvariju nobenih mladičev, jih sedaj pustim. Nedavno sem zalotil odraslega trdoživa, ko je mrcvaril orjaško bolho. Nehote sem se spomnil na mladiče rdečih mren ki so šele po preteku enega meseca taka debeli, kakor odrasla bolha. Ce se mladič (comma) dotakne ene izmed lovk trdoživa, je izgubljen. Zaradi tega moramo akva rije s takimi mladiči vestno pregledati p< trdoživih. Mladičem so tudi nevarne bol he in samooki, če jih denemo v večjen številu v akvarij. O. S Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Kapital fieseda 1 Din davek 3 Din. ea Slfro ali dajanje na tlova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kopaj«, prod«.]*, lambardi-r* St. Pm-ri^ik, Zagreb, Varfevak* S. telefon 28-53 90986-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za filfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 11 Din. Dobro fei poceni m oblečoU pri Preskerju M St. Petra ceeti St. 14 V Urejale Davorin Rartien. izdala za koozordi »Jatra« Adoif Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tžsk&rn&rja Fran« Jezertek. Za inseraad del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi f. LJubljani