259. številka. Ljabljana, v ponedeljek 11. novembra 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izlmBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avstro-ogrsk* dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se.blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon st. 85. Za vseučilišče v Ljubljani. Iz občinskega sveta ljubljanskega. Občinski svet ljubljanski imel je včeraj ob jednajstih dopoludne izredno nujno sejo v zadevi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. K seji, kateri je predsedoval župan Hribar, prišli so občinski svetniki polnoštevilno. Otvorivši sejo in imenovavši obč. svet. Senekoviča in dr. Tavčarja overovateljema zapisnika te seje, spregovoril je župan Hribar izjavljajoč, da se mu je zadeva, katere se tiče današnje posvetovanje, zdela tako važna in za naše mesto tako vitalnega pomena, da je zaradi nje sklical to izredno sejo ter postavil na dnevni red le posvetovanje o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani, da se ne oslabi izredni pomen sklepov, katere namerava občinski svet storiti pri tej kardi-nalnej posvetovalnej točki. Mali dogodki imajo mnogokedaj velike ali vsaj važne posledice. Jeden takih dogodkov — rekel je gospod župan — doživali smo te dni. Na inomoškem vseučilišči imel je privatni docent dr. Mene-strina začeti svoja predavanja v italijanskem jeziku. Tedaj so se pa zbrali nemško-narodnega duha opojeni slušatelji tega vseučilišča ter so z vpitjem in tuljenjem preprečili to predavanje. In zgodilo se je čudo: v avstrijskem naučnem ministru uprl se je pravni čut proti takemu poče-njanju nemške akademične mladine. Kon-sekvenca tega pa je bila, da je odposlanstvu laških dijakov baje naravnost obljubil ustanoviti laško vseučilišče v Trstu in da je celo v državnem zboru — odgovarjajoč na interpelacijo Malfattijevo — izrazil se na način, ki izključuje vsak dvom o tem, da res namerava kaj podobnega. Tedaj pa je zavriščalo po Slovenskem. To pa ni čudo: saj v našem narodu ni izumrl pravni čut. Živo so torej občutili vsi otroci jedne matere ob Muri in Dravi, ob Soči in Savi, ob Kolpi in Zilji, na trdih kraških tleh in ob sinjem adri-janskem morju, kako zelo se razlikuje ta rahločutnost avstrij- skega ministra od one nebriž-nosti, katere smo od visoke strani vajeni Slovenci, pa naj se nam gode še take vnebovpi-jočs krivice. Saj je se v živem spominu, kako se je godilo našim in ostalim jugoslovanskim dijakom leta 1898. na velikih šolah na Dunaji in Gradci. Preganjani zunaj vseučilišča, zaničevani in napadani na akademičnih tleh, brez zaščite od rektorjev in profesorjev, katerih nekateri so jih naravnost proglašali za nejednakopravne z nemškimi dijaki, poslali so tudi odposlanstvo k naučnemu ministru. A le-ta ni imel zanje — dasi jih je več ko dvakrat toliko — takih to-lažilnih besedij, ko sedanji naučni minister za italijanske dijake, katerim poleg tega na dunajskih in graških velikih šolah nikdo ne skrivlja lasu. Tudi posredovanja naših poslancev za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani ostala so brezuspešna. Ali naj torej narod naš molči, ko vidi, kako se hočejo nejednakomerno in krivično deliti pravice! Ne in stokrat ne! Zato pa se je — pozabivši za trenotek vseh medsebojnih nasprotstev — dvignil složno v obrambo svojih pravic. In to je brezdvomno zasluga naučnega ministra pl. Hartla. Njegova zasluga je pa še večja. On je provzročil, da Slovenci pri tej svojej akciji, katera mora privesti do ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, niso osamljeni. Hrvatski in srbski narod solidarna sta z njimi. V prvič se tedaj mogočno razlega glas praktične solidarnosti slovanske od boke kotorske in divnoslavnega Dubrovnika ter izpod Dinare, Promine in Učke preko slovenskega domovja do cesarskega Dunaja. I n k a r seje pred malo dnevi zdelo še nemogoče, zgodilo seje. Vse tri jugoslovanske frakcije državnega zbora sešlesosepod skupnim predsedstvom k skupnemu posvetovanju. Sad tega skupnega posvetovanja je bila zahteva po ustanovitvi vseučilišča za Jugoslovane. Pa tudi občinski svet ljubljanski — nadaljeval je župan Hribar — mora o tej stvari izpregovoriti. Naravno je pač, da je občinski svet ljubljanski dolžan izreči se o nameri c. kr. učne uprave glede laškega vseučilišča v Trstu. V tem oziru pač ne more druzega, ko proti takej nameri kar najodločneje protestovati. N i namreč res, da bi Trst bil na laških tleh. Ime tega mesta in zgodovina njegova pričata, da leži na slovenskej zemlji. Žalostno fikcijo o italijanskem značaju mesta Trsta ustvarile so kratkovidne avstrijske vlade same, ki so priseljeni italijanski živelj na vse mogoče načine na očitno škodo državi sami podpirale in favorizirale, do čim so avtohtonoslovenskoprebival stvo s pripomočjo laških priseljencev zatirale ter mu odrekale in mu še odrekajo celo najprimitivnejše pravice. KIju-bu vsemu temu bi ta fikcija še sedaj razpadla v nič, ko bi se vlada zamogla povspeti do tolike nepristranosti, da bi dala prebivalstvo mesta Trsta sešteti po zanesljivih svojih organih po materinem in ne po občevalnem jeziku. Proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Tridentu ali kakem drugem krr'ju laškega Tirola mi pač nečemo in ne bomo ugovarjali, ker do njega daje državni osnovni zakon italijanskim sodržavljanom pravico; pač pa moramo odločno oporekati, da bi se ustanovilo preje, ko vseučilišče vLjubljani, do katerega imamo mi tem večjo pravico, ker nas je trikrat toliko ko Italijanov in ker zato dajemo državi tudi toliko večji davek v krvi in denarju. Ta naša zahteva je pa opravičena tudi s splošno državnega stališča. Dobra administracija zahteva dobro usposobljenih uradnikov. Dobro usposobljen uradnik pa je gotovo le oni, ki je popolnem vešč jezika naroda, med katerim ima službovati. Ni dvoma, da bi takih usposobljenih uradnikov za vse stroke uprave odgajalo ljubljansko vseučilišče, na katerem bi se poleg slovenskih in hrvatskih predavanj nekatere discipline zamogle predavati tudi v nemškem jeziku. Ljubljana je silno trpela po potresu leta 1895. Država jej je sicer priskočila na pomoč z nepovratnimi podporami, brezobrestnimi ponapredščinami in 3°/0 posojilom. Trenutno so ta sredstva sicer pomagala; trajnega uspeha pa ne bodo imela. In vendar je v interesu države in nje davčne sile, da pomore Ljubljani do trajnega zdravega razvoja. Tak razvoj zagotovilo bi jej vseučilišče. Kaj bi torej — glede na to, da se z raznimi specialnimi zakoni in ugodnostmi podpirajo druga mesta, ki imajo, kakor Trst, že sama na sebi ugodnejšo lego ko Ljubljana — o zdravej narodnogospodarski politiki države bilo naravnejega, ko da Ljubljani na ta način priskoči na pomoč, zlasti ako se misli, da bi s tem vstregla opravičenim in v državnem osnovnem zakonu utemeljenim zahtevam slovenskega naroda. splošno državne koristi govore torej za vseučilišče v Ljubljani. Proti tem se bodo seveda navajali od tradicijonalne mržnje do avstrijskih Slovanov narekovani razlogi, kateri so se proti vsakej njihovej še tako pravičnej in v ustavi utemeljenej zahtevi navajali od onih, ki so se uživeli v misel, da mi nismo jednakopravni državljani. A mi vemo, da imamo do vseučilišča popolno pravico; vemo, da imamo za uspevanje istega zadostno število dijakov; vemo, da bi se dobilo potrebno število znanstveno kvalifikova-nih profesorjev, in vemo, da mora vseučilišče biti le v Ljubljani. Župan Hribar stavil je v tej zavesti ko-nečno sledeče pogoje: I. Glede na izjavo, katero je Njegova ekscelenca gospod naučni minister v zadevi laških vseučiliščnih predavanj podal v zbornici poslancev, izreka občinski svet ljubljanski, da imajo številnejši slovenski, hrvatski in srbski narod, ako ne večje, vsaj jednako pravico do vseučiliščnih predavanj v svojem jeziku, kakor italijanski narod. II. Ker glede na narodnostne in po- LISTEK. Jerica in Marta. Povest. Spisal Rudolf Arko. (Dalje.) Duša se mu je nekoliko pomirila, in jel je popolnoma mirno, trezno premišljevati ljudi, ki hočejo podjarmiti, ki hočejo v verige, duševne in telesne, okovati človeško družbo . . . In videl je pred svojimi duševnimi očmi dolge vrste sključenih ljudij s suhimi, asketičnimi obrazi, z velikimi, vdr-timi očmi in s težkimi verigami na rokah, pleča in hrbet so imeli raztepen, razpraskan, krvav — in drug za drugim so se plazili po golih, raztrganih, krvavih, kolenih Pot je bila črna, le tupatam so se videle krvave srage . . . Plazili so se dalje in dalje ter izginjali v črno, neprodirno noč . . . brez sledu . . . brez sledu .. . Prišle so druge vrste, se bolj dolge, nepregledne vrste suhih, tresočih se ljudij, ki so imeli hrapave, od prevelike solnčne vročine posušene obraze, oči povešene. Hodili so pripognjeni ter nosili težke vreče . . . Neki strah je napolnjeval ves vzduh, katerega so dihale te dolge, nepregledne vrste, kateri je legal na duše teh ljudij, jih težil, dušil . . . Zasmilile so se mu te velikanske množice, te nepregledne vrste, ki so liki sencam tavale dalje . . . dalje . . . brez lastnega prepričanja, brez lastne volje . . . dalje . . . dalje . . . Gledal je lepe pomladanske dneve. Mlado solnce se je smejalo naravi, ki se je prebujala ter kazala vse svoje lepote, ki je odpirala svoje zaklade ter klicala zemeljske prebivalce v svoje naročje, da se vesele življenja, da vživajo te lepe, jasne pomladanske dneve. Mali krilati pevci so prileteli ter znašali suhe lističe, slamice ter si zidali domovja. Veselo žvrgolenje je napolnjevalo mirno ozračje. In človek je pripeljal plug izpod strehe ter oral pomlajeno zemljo ter sejal . . . Življenje, življenje — povsod! Jelo se je mračiti. Polagoma so lezle sence na zemljo, da jo uspavajo. Človek je pospravil svoje orodje ter se vesel vračal proti domu . . . Nasproti mu je prišla ljubljena družica, katero je objel ter poljubil . . . in pritekli so zdravi, čvrsti otroci ... In vsi so se ozrli proti nebu, pokleknili in tiha, pobožna hvala seje dvigala iz src... Svečanostna tihota je vladala v tej edini hiši božji — v naravi . .. Duša mu je vzdrhtela, vzradostil se je teh prizorov, ki so vstajali pred njegovo dušo in za hip mu je prešel oni gnus nad onimi ljudmi, ki so hoteli človeka zapreti v tesno celico, ki so hoteli uničiti ono, kar je najvišje — uničiti medsebojno ljubezen, ki stvarja življenje. To uničevanje življenja naj bo če-ščenje Boga? To naj bo izpolnjevanje onega, kar zahteva Najvišji?! In ko je prišel do tega zaključka, je bil tako zadovoljen, tako srečen . . . V sobi je postalo toplo. Svetlinu je postalo skoraj prevroče, gorkotagaje na pol omamila, in .glava nia je zlezla na mizo. Zadremal je za par hipov, neka blažena mirnost se je polastila njegovih živcev . . . In pred dušo so mu vstajale sanje. Videl je, kako se one dolge, nepregledne vrste suhih, tresočih se ljudij s hrapavimi, posušenimi obrazi in povešenimi očmi vstavljajo ter nekako boječe ozirajo na desno, od koder prihaja jedva vidna svetloba. Kakor si manejo meglene oči, kako vzdigavajo glave; toda le za hip . . . Zopet so zlezli skupaj, oči povesili ter lezli dalje .. . dalje . . . Svetlin je skočil, hotel si je prepoditi sitni spanec, ki ga je hotel prevladati, vzel suknjo, jo oblekel ter sel na cesto ... In še je videl one sanje pred seboj . . . Da, da — zasvetilo, zabliskalo se bo — tema se bode morala umakniti — in solnce, poživljajoče solnce bo zasvetilo na horicontu . . . Sel je, da si ohladi dušo . . . Tiho je bilo zunaj, le melanholični akordi so se zibali po mrzlem zraku, se oddaljevali ter izgubljali v črno noč . . . bel je mimo okna, od koder so prihajali akordi — bilo je zagrnjeno s temnordečo zaveso, za katero je igrala njegova Marta — ne slute, da zel človek onečašča tempelj čiste, neomadeže-vane ljubezni . .. Šel je dalje ter videl pri naslednjem nezagrnjenem oknu svojega očeta, kako je popravljal šolske naloge svoje dece . . . Ura bo enajst, in še si ta stari revež ne da miru, dela in dela, trpi, se muči, da preživi svojo družino, — drugi tudi delajo — a čemu? . . . čemu? . . . Zapustili ne bodo nikogar, o komur bi mogli reči: to je moja kri, to sem jaz vzredil s krvavimi žulji, to — to zapuščam ... In spominjal se je svojih mladih let . . . Kako ga je oče — ubog vaški učitelj — skrbno vzgajal s svoja itične razmere t državi ni pričakovati, da bi se taka predavanja vpeljati zamogla na graškem ali dunajskem vseučilišču, morejo se te pravice uveljaviti le z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani. III. C. kr. učna uprava se naprosi, da takoj stori vse potrebne predpriprave za ustanovitev takega vseučilišča. IV. Izvoli se odposlanstvo treh članov občinskega sveta, ki naj to prošnjo osebno izroči gospodu naučnemu ministru in na Dunaju tudi sicer stori vse korake, ki bi utegnili privesti kar najhitreje do zaželjenega cilja. V. Državnemu zboru odpošlje se utemeljena prošnja za ustanovitev vseuči lišča v Ljubljani. Predlogi županovi so bili z burnimi dobroklici pozdravljeni ter pri glasovanju soglasno vzprejeti. V deputacijo, ki se poda v kratkem na Dunaj, so bili soglasno izvoljeni: župan Hribar, podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniski in dr. M a-j a r o n. Župan prečital je konečno naslednji brzojavni pozdrav iz Gradca : »Občinskemu svetu, ki stoji vselej prvi na braniku za narodove pravice, in njega dičnemu županu pošiljajo iskreno zahvalo in pozdrav, proseč najkrepkeje podpore, jugoslovanski akademiki graški«. Potem pa je župan to velepomembno sejo ob dvanajstih zaključil. Za slovensko vseučilišče! Na Dunaju, 9. novembra. 8. november 1901 ostane zgodovinski, časten dan za slovenske visokošolce dunajske univerze, velevažen dan v boju za slovensko vseučilišče, znamenit dan dejanske in praktične vzajemnosti jugoslovanskega dijaitva. Bilo je koncem zadnjega letnega tečaja, ko je nemško nacionalno dijaštvo priredilo v avli dunajske univerze hrupno ovacijo rektorju na napade dr. Luegerja, povodom protestnega shoda svobodomiselnega nemškega dijaštva proti katoliški univerzi v Inomostu, kojemu shodu je prisostvoval tudi rektor. Ko se je rektor zahvalil za simpatije dijaštva, obstopili so ga v »Glanz und Wichs« uniformirani »bursi», podignili meče iz nožnic in naredili ganljivo živo sliko. V avli so pa odkritih glav »komilitoni« glasno in burno zapeli »Gaudeamus«. Lep prizor je bil to — za Nemce. Slovane pa, ki smo prisostvovali temu slavlju kot občinstvo, so ti trenotki boleli v dušo, čutili smo se zapuščene, osamljene, brezpravne, in z vso silo se nam je obudila želja po lastni slovenski univerzi, kjer bi naš naroden ponos svobodno razvijal svoje peroti. Včeraj pa se je dalo temu ponosu zmagoslavno zadoščenje. Ko je peščici laških dijakov vsled izgledov v Inomostu in na Dunaju posvetila javnost toliko pozornosti in celo vlada po naučnem ministru namignila, da hoče ustreči njih zahtevam glede italijanske univerze v Trstu; ko je neki nemški list borno plačo, kako se je veseli vsakega najmanjšega njegovega napredka ... in in potem, ko je zajokal zopet novorojenec, kako je bil zopet oče vesel . . . »življenje, življenje«, je dejal ter se veselil deteta. . . In Bog ga je še blagoslavljal — dal mu je še petero otrok, a oče ni obupal, delal je, se trudil ter bil srečen, zadovoljen. Svetlin se je oddaljevel od šole, šel je dalje po tihi, že spavajoči vasi. Mrzle snežinke so se dotikale njegovega obraza ter ga ščegetale ... In gledal je te črne hiše, kjer so spali ubogi kmečki Pariji strpinčeni, utrujeni — a vendar zadovoljni, ker se boljšega niti želeti niso upali, ker se je nadejala, da se ji po smrti odpre življenje, ki bo podobno življenju onih, ki živo v visokih, lepih hišah . . . Cerkvena ura je udarjala enajst, postajalo je vedno mrzlejše . . . Svetlin se je tesno zavil v suknjo ter šel proti domu. Drugi dan je sedela poštna upravi-teljica pri župnikov! kuharici ter hitela praviti o novici, katero je brala v časopisu. Govorila je mnogo . . . pravila, kako je videla Svetlina z učiteljico v gozdu, da to znanje ne more brez vsega biti, da se ljudje res pohujšujejo. Poleg tega je pa jedla omeleto, katera je ostala župniku . . . (Dalje prih.) pisal, da preti germanskim načrtom glede Adrije od strani Italijanov resna nevarnost, da pa se od Slovencev ni bati uspešnega odpora, temveč se z lahkoto v kratkem germanizujejo: zavrela je nam slovenskim visokošolcem kri in sklenili smo z vso energijo zopet poživiti začeto akcijo glede vseučilišča v Ljubljani. Poslali smo nemudoma poziv na slovenske visokošolce v Gradec, Prago in Inomost, da se nam pridružijo in takoj prirede zborovanja za slov. vseučilišče. 4. novembra smo hoteli sklicati po § 2. vse avstrijske jugoslovanske visokošolce na Dunaju v ta namen na zborovanje, ali policija shoda ni dovolila, češ, da je protipostaven, da ima samo rektor pravico dopustiti zborovanje na univerzi. Nato je šla deputacija Slovencev, Hrvatov in Srbov k rektorju s prošnjo, da nam od-kaže dvorano za shod. Rektor ni dovolil. Preostalo nam ni drugega, kot da se snidemo v avli in se tam prečita protest proti italijanski univerzi in memorandum za slovensko univerzo. • 8. novembra ob pol 11. uri dopoludne se zberemo v avli Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari, do 800 po številu in okrog 200 severnih Slovanov. Vzdignejo na rame slovanskega dijaka, ki prečita protest v nemškem jeziku, ko pa začne citati memorandum v slovenskem jeziku, zaženo Nemci huronski krik in dejanjski napadejo v krepko, nepremagljivo falango združeno maso Slovanov, ki so zapeli mogočno himno: »Hej Slovane«, na kar udarijo Nemci »Wacht am Rhein«, katero so pa močni naši glasovi kmalu udušili. Vname se pravi pravcati boj, kajti Slovani nismo smeli in ne hoteli sramotno oditi, temveč dokazali smo, da smo z Nemci jednakopravni na akademičnih tleh. Slovenske hrbte so krepko podpirali Hrvatje, Srbi, Bolgari in severni Slovani. Upilo se je, kričalo, piskalo, žvižgalo, v prednjih vrstah so se ruvali, suvali, stiskali, bili s pestmi in palicami. Zdaj se naš val zažene v nemškega, zdaj nasprotni v našega. Stiska in gnječa je bila tako strahovita, da je bilo življenje v nevarnosti; marsikdo je hotel le od strani opazovati, ali zagrabil ga je vrtinec in hočeš, nočeš, moral je v naše bojne vrste. Slovenci smo hoteli paktirati z Nemci, da se razidemo pod pogojem, ako Nemci istočasno in paralelno z nami odidejo pri drugih vratih. Dvignemo Slovenca na ramo, da otvori pogajanja: »posluh«, »silentium«, »ein Slovene spricht«, ali Nemci ne dopuste tega, in klici: »Nieder«, »Abzug«, »Hinaus«, — »Živio«, »Na zdar«, odmevajo brez konca in kraja po avli. Razkačeni Nemci narede uprav srdit naskok na Slovane ali brez uspeha; bojevanje se nadaljuje, le tupatam nastopi kratek odmor, da se prednje vrste, onemogle in zasopele, nadomestijo z novimi, čilimi . . . Čepice frče sem, klobuki tja ... Če treba, zna Slovenec svojo pravico in svojo posest braniti tudi s pestjo. — Med tem je šla deputacija Slovencev k rektorju in mu izročila memorandum. Rektor je skušal s pogajanjem pomiriti razgrete duhove in obljubljal, da izposluje dvorano za zborovanje, če ne na univerzi, pa zunaj univerze. Deputacija ga je zavrnila, zakaj preje ni dal te obljube, sedaj je prekasno, protest, memorandum sta z burnim odobrenjem iz tisoč grl v avli sprejeta in namen — za sedaj — dosežen. Brezuspešen boj je pojemal in ob 12. uri ponehal. Slovani so se prostovoljno i n m i r n o pomikali proti izhodu brez pritiskaod strani Nemcev — in bojišče se je izpraznilo. Le kravate, ovratniki, manšete, gumbi in zlomljene palice na tleh so pričale, da so se tu vršili ravnokar burni prizori. Pred univerzo se je dalo povelje »pred parlament!«, ali policija je zaprla vsa pota tja in velikanska kolona Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bolgarov in severnih Slovanov se je pomikala po »Alserci«, prepevaje navdušeno in svečanostno odkritih glav »Hej Slovane«, »Liepa naša domovina«, »Naprej zastava Slave« in »U boj, u boj« — vmes pa so orili klici »Živela slovenska univerza t Ljubljani«, »Živela zajednica jugoslaven-ska«. Zavili smo v Budjevičko pivnico, napolnili vse prostore do zadnjega, stoje se domenili glede nadaljnje taktike in se potem popolnoma mirno razšli. Energičen nastop in vrla organizacija vseh slovanskih visokošolcev na Dunaju je rektorja prestrašila, poklical je popo- ludne o.b 5. uri predsednika »Slovenije« in »Zvonimira« in prosil, naj vsaj drugi dan, v soboto, vzdrže mir ter mu dado 24 "ur pomisleka; konferiral da je že z na-učnim ministrom in z ministrskim predsednikom ter nam obljubil izposlovati dvorano zunaj univerze, v koji bomo po § 2. lahko zborovali; na univerzi da se princi-pijelno ne dovoli nikak shod, ker je pri tolikem številu dunajskih vseučiliščnikov vsaka kontrola nemogoča, policijskega organa pa ne more dopustiti k zborovanju na akademičnih tleh. Deputacija je oblju bila za drugi dan popoln mir in odšla. Zvečer je imel senat sejo. Ker so se dijaške demonstracije za Badenija ponavljale še pozno zvečer, pa trulirali so burši še kasno v noči pridno okoli univerze, tudi policija je bila posti-rana za raznimi ogli. Danes so Nemci že ob 8. uri zjutraj zasedli najprvo takozvani slovanski trakt v avli in potem celo avlo. Ali Slovani se vsled striktnih obljub rektorja glede zbo-rovalne dvorane danes nismo shajali v avli — in tako siromaki zaman čakali cel dopoldan. Danes je rektor zopet pozval zastopnike Slovencev in Hrvatov ter izjavil, da da v ponedeljek 11. t. m. ob 10. dopoldne definitiven — najbrže ugoden odgovor glede dvorane. Ta demonstracija je pokazala, da so Slovenci oprti na druge Slovane, v državi narod, preko katerega vlada nikakor ne sme iti na dnevni red, če nas tudi »Ostdeutsche Rundschau« in »Deutsches Volksblatt« nazivljata »ein Natiönchen«. Ako rektor naši zahtevi glede dvorane ugodi, tedaj se zberemo vsi slovanski visokošolci v jedni največjih dvoran dunajskih, kjer pozovemo Slovenci vlado, da se po vzgledu deželnega zbora kranjskega in stolnega mesta Ljubljane resno zavzame za naše vseučilišče, za ognjišče naše pro-svete, ako ne, tedaj bo vsled zadnjih dogodkov krepko organizirano slovansko visokošolsko dijaštvo naDunaju p o 1 n o š t e v i 1 n o j a v n o in glasno protestiralo proti kratenju naših državljanskih pravic. Poživljamo vse slovenske občine in vsa društva, vse odločilne faktorje na političnem polju in vse slovenske časopise brez izjeme, da nas po vzgledu impozant-nega solidarnega nastopa vseh slovanskih visokošolcev dunajskih po svojem delokrogu krepko podpirate in ne pustite z dnevnega reda slovenskega vseučilišča v Ljubljani, dokler ni — zmaga naša. Opomba uredništva: Pri ti priliki omenimo, da slovenski visokošolci niso pozdravili policije z »Živio-klici«, nego da so si to nemški listi izmislili. Mi smo dotični telegram priobčili tako, kakor nam je došel, ker nismo vedeli, kaka je bila situvacija ter smo smatrali, da so naši visokošolci pozdravili policijo z i r o n i č n i m i Živio klici, češ, s policijo nas že ven spravite, drugače pa ne. Da bi slovenski visokošolci delali policiji ovacije, na to nihče m mislil, in tako tudi v Ljubljani telegran. . nihče ni tolmačil. • * V Gradcu, 10. nov. Akcija, katero so začeli slovenski visokošolci glede naše univerze, naredila je v vseh krogih, s katerimi smo v zvezi, globok utis. Niti najnacionalnejši nemški krogi se ne obotavljajo priznati opravičenosti slovenske zahteve. To je danes gotovo, da je naša stvar — vsaj principialno — na celi črti sijajno zmagala. Če bi nemško dijaštvo ne bilo pod vplivom vse-nemškega terorizma in če bi izraziti smelo svoje mnenje odkritosrčno, mogli bi vladi že jutri predložiti od tisočev nemških, po-štenjaško mislečih dijakov podpisane izjave. Nemcem, kar je nemškega, Slovencem, kar je našega! Danes je imel rektor tri ure trajajoč razgovor z zastopniki Slovencev. Slovenci so ga natančneje informirali o vprašanju glede naše bodoče univerze. Popolnoma so mu tudi dokazali, da, kar se literature tiče, ni prav nikakega vzroka misliti, da bi ista zadrževala ustanovitev univerze. Rektor se pelje osebno k ministru, da mu razloži našo zadevo. Ko je zastopnik rektorju izrekel zahvalo, da se na naše želje ozira, zatrdil je isti, da se na nje ne bode samo oziral, ampak da jih bode kot upra- vičene tudi energično zastopal. Predlagati hoče vladi, naj za zdaj ustanovi tri judi-cialne stolice. Slovenci so izjavili, da od svoje zahteva po celi univerzi niti za las ne morejo odstopiti, zahtevajo vsekako v smislu sklepa kranjskega deželnega zbora, bogoslovsko, modroslovsko in pravniško fakulteto, če rektor hoče staviti predlog glede začasnih stolic za juriste, naj to predlaga kot svoje osebno menje, poleg tega pa naj v polni vsebini tolmači naše zahteve. Akademični senat je zategadelj na jutri sklican k nujnemu sklepanju glede stvari. Slovenci so se zavezali, da za odsotnosti rektorjeva, če se pelje na Dunaj, v javnosti ne bodo manifestirali-če bi pa bili napadeni, tedaj je stvar seveda drugačna. Za tak slučaj je pa rektor izjavil, da postavi akademično razsodišče, ki bode strogo pazilo, da se red ne krši. Zastopniki nemških visokošolcev prosili so rektorja pojasnila, ali hočejo Slovenci proti njim nastopati. Rektor je odgovoril, da tega ne veruje, ker so Jugoslovani do zdaj v vsakem oziru zelo taktno postopali. Danes se je poslala poslancu Ploju peticija slovenskih graških visokošolcev na državno zbornico, v kateri od vlade zahtevajo na podlagi motivacije, katero so poslali ministrstvu potom akademičnega senata, da ustanovi v Ljubljani slovensko univerzo. Peticijo je podpisalo nad 150 slovenskih akademikov, ki so vpisani v Gradcu. Tako stvar zdaj stoji in z napetostjo pričakujejo visokošolci, kaj sklene v tem oziru vlada, ki vendar ne more biti gluha in mora vedeti, da ves olikani svet priznava principialno opravičenost naše zahteve in je to le zavist, če se ji nasprotuje. Jugoslovanski akademiki graški so poslali poljskemu klubu v roke predsedniku posl. Javorskemu naslednje pismo: Swietne Kolo polskie! Odbyte wczoraj v Gracu zgromad-zenie akademiköw poludniovo-slawianskich uchwalilo jednoglošnie prosič wysokiego rzadu o zatoženie wszechniey poludniowo-slawiariskej W Lublanie. Zarazem zgro-madzenie uchwalilo udač sie do swietnego Kola polskiego w austryackiej Radzie Paiistwa z prošba, aby swietne Koto w uczuciu sprawiedliwosci, kt^rem zawsze jest ozywione, raczylo prosba powyzsz.t do wysokiego rz.idu wuscona, ze swej strany poprzeč. Przedkladajac powy/äza uchwaf? zgro-madzenia akademiköw poludniowo sla-wiänskich swietnemu Kolu polskiemu mam zaszcyt krešlič sie swietnego Kola polskiego unižonvm sluge, Vi d o v i č m. p., prezes „Triglava". Obema češkima kluboma, Mlado-čehom in veleposestnikom pa naslednje pisanje: Sjezd všech jihoslovanskych akademiku, studujicich ve Styrskem Hradci, usnesl se zadati o brzke zfizeni slovanski" university v Lublani! Zaroven usnesl so zadati uctive Vaš klub, aby tento laskave račil podporovati vrouci tuto tužbu všech Jihoslovanü. Sdžluje Vam toto usneseni porou. čim se etc. * Manifesiacijski shod v Pragi. Danes, v ponedeljek, ob treh popoldne se je pod predsedstvom profesorja češke tehnike, deželnega poslanca gosp. I. Vlad. Hraskega v zlati Pragi vršil manifestacijski shod čeških in jugoslovan-skich akademikov na praški univerzi v zadevi ustanovitve univerze za južne Slovane v Ljubljani. V IjJiil»IJaiif9 11. novembra. Duhovniki proti celibatu. Odbor sicilijanskih duhovnikov je poslal kongregaciji škofov prošnjo, katera se je razmnožila tudi v tisku in ki se odločno poteza za odpravo celibata. Tudi za odpravo nepreklicnega samstva redovnikov in nun se poganja prošnja. Papež — pravi prošnja — je pač dobil od Kristusa pravico, dajati zakone in vezati vest, ali dajati ne more zakonov, ki se obračajo proti naravi in proti zakramentu sv. zakona 11 apostolov Kristusovih je bilo oženjenih in sv. pismo pravi izrecno, da je sv. zakon koristen vsakomur. Tudi sv. Pavel je de« jal, da je bolje oženiti se, kakor goreti v peklu. Obvezni celibat zapelje mnogo duhovnikov v izkušnjavo, v kateri omagajo na škodo svoje duše, cerkve in na pohujšanje vernikov. Prošnja je pisana jako ostro. Prišla je iz škofije Palerma ter se je jako razširila. Škofje seveda tiskano prošnjo preganjajo. Južnotirolski duhovniki so nastopili že večkrat proti celibatu, a vedno brez vspeha. Turškofrancoski konflikt se poravna menda mirnim potom. Francosko ladijevje je dobilo nalogo, odpluti takoj zopet nazaj, ko izidejo sultanovi ukazi, da se vztreza raznim francoskim zahtevam. Ostalo pa bo ladijevje tako dolgo v turškem vodovju, da se začno turške obljube v resnici izvrševati. To je sporočila francoska vlada drugim vladam. Francoski listi s tem niso zadovoljni. Upali so, da se polasti Francija kosa turškega ozemlja. Te dni odpluje prva italijanska oklopna divizija v turško vodovje. Vojna v Južni Afriki. V Londonu se govori in piše, da se je poslednji ministrski svet bavil z — mirom. Ali angleška vlada zahteva, da se naj Buri najprej brezpogojno udajo in potem šele se bodo začela mirovna pogajanja. To je pač narobe svet! Buri se ne bodo brezpogojno udajali, kajti dobro vedo, da bi potem mirovnih pogajanj sploh nič več ne bilo. Cham-berlain <št Comp, se bodo že morali z Buri pravilno pogajati za mir, sicer se bo vojna nadaljevala. Vlada je baje tudi sklenila, poslati še--16.400 mož v Južno Afriko. Skleniti in izvršiti pa je dvoje. Kje, odkod naj vzame vlada še 16 tisoč izvežbanih vojakov?! Kitche-ner je šele pred kratkim dobil toliko nerabnega vojaškega materijala, da ga je moral poslati nazaj. Iz Southamptona po-poročajo, da je odpeljal parnik »Bava-rian« 73 častnikov in 1223 mož v Južno Afriko. Kraljica Aleksandra hoče posnemati pokojno kraljico Viktorijo ter razveseliti angleške vojake z božičnim darom. Viktorija je poslala vojakom škatljice s šokolado, Aleksandra pa je naročila — pipe! Pipe so srebrno okovane in nosijo iniciale kraljice ! ! O Božiču bodo torej Angleži v Južni Afriki navdušeno pu-šili iz kraljičinih pip. »Times« je prinesla obširno pismo odličnega angleškega politika Harcourta, ki obsoja politiko in postopanje sedanje angleške vlade. Harcourt dokazuje, da so zastopniki Anglije v Južni Afriki nevedni in da je izgajanje Burov ter konfisciranje njih imetja protiustavno in neodpustno. Tako se ne doseže mir nikdar, nego se odpor Burov le množi. Harcourt priporoča novo metodo, ali pa naj se poveri vlada novim možem. Angleži so nakupili v južni Rusiji zopet 18.000 konj. Vojno ministrstvo poroča, da je bilo doslej ubitih 578 častnikov in 6105 mož; umrlo za boleznimi je pa 261 častnikov in 10.425 mož. Ponesrečilo se je 16 častnikov in 459 mož. Invalidnih se je vrnilo v Anglijo 2505 častnikov in 57.136 mož. Miss Hobhouse, ki je opozarjala na velikansko umrljivost v taboriščih ujetih Burov in ki je grajala bestialno ravnanje z ujetniki, ne sme več na bojišča. Dovoljeno ji ni, izkrcati se, nego se mora vrniti domov. Miss Hobhouse je pač pisala preveč resnično o škandaloznem postopanju svojih rojakov! Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. novembra. — Za vseučilišče v Ljubljani. Župan g. Hribar je poslal g. iur. Vidoviču kot predsedniku zbora jugoslov. akademikov naslednji brzojav: »Hvala Vam in vsem ostalim jugoslovanskim akademikom na možatem nastopu za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Od moje strani kakor tudi od občinskega sveta ljubljanskega storilo se bode vse, da se Vaše resolucije kar najkrepkeje podpro. Vigilantibus jura ! Neustrašljivo in neutrudljivo torej na delo! Župan Hribar«. — Občinski svet ima v torek, 12. t. m. ob petih popoludne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, poročilo o izvolitvi zastopnika mestne občine o v »Verein zur Herstellung von Arbeiterhäusern«, o dopisu dež. odbora v zadevi uravnave katasterskih map za Karlovsko in Trnovsko predmestje, o žu- panovem dopisu v zadevi olajiav glede vračanja državne brezobrestne ponapred-ščine in 3% posojila, o županovem dopisu v zadevi pokopališča pri sv. Krištofu. — So že tu I Kdo? Vse tiste tiče, ki se vsikdar prikažejo, kadar hočemo kakega tržaškega velepolitika privaditi na to, da bi nas puščal pri miru. Posebno težko se hoče temu privaditi dr. Rybar, zategadelj Brno ga malo bolj okrcali po jeziku, kakor druge. In sedaj so znane tiče na obnebju. Najprej bombastična iz java okrcanega, ki v kranjskih in goriških prepirih ribari za svojo popularnostjo. Kdor čita to izjavo, zdi se mu, kakor bi gledal človeka, ki je kruljev na obe nogi, pa vzlic temu poskuša plesati — kankan! Opominja se »Edinost«, da naj z nami ne polemizuje, ker bi si drugače škodila svojemu — ugledu. Vzlic temu dobrovolj-nemu opominu — da postane smešnost teh tržaških klarinetarjev še večja, — spušča se »Edinost« v ravno isti številki, v kateri se je rodila dr. Rybafa izjava, v dolgo, dolgo polemiko z našim listom; če dotično polemiko prečitaš, imaš občutek, kakor da si napolnil svoj želodec s sirupom, ki je z limom pomešan! Ko sta tako Rvbaf kakor »Edinost« storila svojo dolžnost, oglašati se prično vdanostne izjave. Do sedaj priobčili sti se dve, no pa smo uverjeni, da jih pride še cela jata. Taka reč se v tržaški okolici prav lahko in brez stroškov napravi. Nam pa take vdanostne izjave, po katerih se dičnost in vrlost kar na cente prodajati, prav nič ne imponujejo. Tudi osodepolni udarec, da je »Tržaško podporno in bralno društvo« izključilo naš list iz blage svoje srede, bodemo skušali z božjo vdanostjo prenesti, posebno ker se lahko tolažimo s, tržaškimi politiki, da se časih tudi kaj dobrega >ven vrže«! Za vdano-stnimi izjavami, kojim želimo, kolikor mogoče največje število, prikrevsa iz Ljubljane »nomen et omen« znan čivkar, ki se rad vseda na gnezdo sorodnih člankov. Ali kolikokrat se je še vsedel na to gnezdice, napravil je s podloženih mu jajčkov same klopotce! Tako tudi v tem slučaju! Da bi se ž njim prepirali, nam ne prihaja na misel, članek je v celoti istotako neslan, kakor je podpis »nomen est omen« buda-lost. Konečno pa se je oglasila tudi tu v Ljubljani stara politična sibila, ki ne more umreti, ker ji še niso prinesli is Trsta prsti. In ta nam je odkrila bodočnost, in groza nas sedaj preletava, ker je narodno-napredni stranki dano življenja še samo šest mesecev! Ne en dan več, samo šest mesecev! Ali konečno nam druzega ne bode ostalo, kakor da ie vdamo v kruto svojo osodo! Torej umirajmo! Kakor vidite, zbrale so se vse tičice in niti jedne ne manka! Mi pa ne zgubimo ravnoduš-nosti niti za trenutek. Najbolje jo je pogodil »Slovenec«. Ta piše: Odkrite besede dr. Rybafove na občnem zboru »Edinosti«, s k at e r i m i j e t a k o r e k oč p r i p oz n al, da stoji slovenska duhovščina v domačem boju brez svoje krivde, so »Narod« silno zbodle. Tako je ! Ta dr. Ribaf svoja klepetanja na tržaških shodih vsikdar virtuozno tako zasuče, da dobe polušalci vtis, da je slovenska duhovščina v domačem boju brez svoje krivde. Proti taki mistifiikaciji javnega mišljenja pa se hočemo tudi v bodoče braniti, in to toliko časa, da se dr. Ribaf privadi na to, da bo nas puščal pri miru, kakor bi puščali mi njega, ko bi umel krotiti svoj klepetavi jezik! — Volitve v hrvatski sabor so dognane. Izvoljenih je 75 vladnih pristašev, prodrla sta dva poslanca čiste pra-vaške stranke, dočim je združena opozicija zmagala z jednajstimi zastopniki. Volitev je torej tako imenovano združeno opozicijo, katero je vodil pobožni dr. Šandor Bresztyenszky, strla in skoraj popolnoma uničila. Istina je, da ima vlada svoja sredstva, koja pri izborih brezobzirno uporablja; ali tudi pri predzadnjih izborih jih je uporabljala, pa je opozicija vzlic temu priborila si bila, če se ne motimo, celih trideset mandatov. Nekaj vzroka mora ti čati kje drugje, posebno, če poštevamo volitve po mestih. Tu opažamo, da so se izgubili gradovi, kjer so nekdaj absolutno gospodarili opozicijonalci, ali pri zadnji volitvi dobil je koaliranec sramotno man-šino. Od kod to? Mi se sicer kratkomalo ne vtikamo v zadeve zagrebških koali-rancev; ali vendar se nam vidi, da je bila koalicija nekaj slabotnega, nekaj bolehnega, kar je moralo tudi v kratkem umreti. In umrlo je tudi. Različni principi, različna mišljenja, vse skupaj vrglo se je v eno in isto posodo, in skuhalo se je nekaj, kar ni moglo posebno dobro biti. Vse skupaj pa se je zabelilo z hiperklerikalizmom gospoda Bresztyenszkega, tako, da je bila združena oporba prav za prav najbolj nazadnjaška stranka, kar jih je živelo na slovanskem jugu. Misliti pa si ne moremo, da bi v hrvatskem narodu prav nikakega zanimanja za svobodomiselnost ne bilo; zategadelj menimo, da je zadnji debakel najbolj zakrivila okoliščina, daje združena opozicija bila pravzaprav združeni kle rikalizem, kojega marsikje na Hrvatskem ne ljubijo, kakor ga mi na Slovenskem ne ljubimo. Za nas Slovence, koje hočejo tržaški politiki v vodeno juho »sloge« in »edinosti« spraviti, so hrvatski izbori poučni tudi zategadelj, ker so nam dokazali, da koalirane stranke nimajo v sebi nikake moči, nikake energije, in da bo tudi pri ljudstvu nepriljubljene. In kakor vse kaže, na Hrvatskem ne bode prej bolje, dokler se ne ustanovi krepka, a na strogo svobodomiselni podlagi sloneča opozicija! — Parni mlin je neki »vizitator« Müngersdorf iz Gradca kupil za misijonsko kongregacijo. »Slovenec« čuti, da to vedno pomnoževanje posesti »mrtve roke« ne napravi dobrega utiša, zato se izgovarja, da lazaristi potrebujejo le vrt, da bi kdo ne sezidal tam hiše z okni proti samostanu. Kaj se gode v tem samostanu take reči, da se morajo »misijonarji« bati vsacega radovednega pogleda? Če bo mrtva roka še naprej tako kupovala hiše in posestva, kakor zdaj nekaj let sem, bo kmalu pol Ljubljane v njenih krempljih. — Kaj pa to pomeni ? Slavno-znano svedrsko gnezdo Horjul pri Vrhniki izgubi mahoma oba svoja konsumarska duhovnika. Župnik Bohinjec gre v Škoci-jan na Dolenjsko, kaplan Lavretič pa »zaradi bolehnosti« v začasni pokoj. Kaj pomeni to? Ali se je v državi danemarški pojavilo kaj gnilega? — Zveza slovenskih posojilnic v Celji" namerava kupiti Hribarjevo tikamo v Celji, v kar potrebuje 40.000 kron ter želi, da bi ta kapital zložile k Zvezi spadajoče posojilnice. Ker pripadajo tej zvezi tudi najtrdnejše kranjske posojilnice, so klerikalci če v strahu, »da se v Hribarjevi tiskarni kaj neprijet nega izcimi.« Ta grozni strah, ta božjasten trepet klerikalcev pred vsakim poje-dinim liberalcem je pač že več ko smešen. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek se ponovi Leon-cavalla glasbena drama v dveh dejanjih »Glumači« (Pagliacci), v kateri imajo glavne vloge g. Olszewski, gospodična Noemi in g. rež. No 11 i. Pred opero se bo igrala v spomin za razvoj slovenskega dramatičnega slovstva zaslužnega pisatelja Jakoba Alešovca burka »Nemški ne znajo!« V petek, 15. t. m. se bo igrala prvikrat v sezoni narodna drama s petjem »D eseti brat«, ki je izšel tudi v tisku v Gabrščkovi »Slovanski knjižnici«. — Čajev popoludan, ki ga je priredilo včeraj »Slovensko žensko društvo« za svoje členice v društvenih prostorih v Gorupovi hiši na Rimski cesti štev. 9. je vspel izvrstno in je bil jako dobro obiskan. Slušalke so z zanimanjem sledile predavanju gospice Mile Vdovčeve: »Kako sodita Tolstoj oče in sin o zakonu in ženi«. — Enketa o zakonskem načrtu glede penzijskega zavarovanja privatnih uslužbencev, ki jo je sklicala trgovska in obrtna zbornica, se je vršila včeraj v »Mestnem domu«. Zaradi pomanjkanjka prostora smo morali poročilo odložiti. — Delavci in delavke iz tobačne tovarne so imeli včeraj popoludne v »Katoliškem domu« shod, katerega je priredilo »društvo delavcev in delavk v Ges. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani«. Govorniki so govorili o zahtevkih delavstva glede zvišanja plače delavkam v pripravnem oddelku (Vorrichtung), glede izhoda iz tovarne, o mnozih zadevah, kateri se včasih zabranjuje, glede preskrbe delavskih stanovanj, glede dobave premoga, po načinu železniških uslužbencev, glede odprave sedanje režijske kuhinje in glede občevanja delovodij in uradništva z delavci in z delavkami. Shod je bil prav dobro obiskan. Društvo delavcev in delavk v ces. kr. tobačni tovarni šteje 1700 članov. Vseh delavcev in delavk je v tovarni 2800. — Nesreča. I z Logatca se nam piše: Dne 8. t. m. peljal se je voz delavcev, namenjenih na Hrvaško, s Gola v Logatec na kolodvor. Baš pri zadnjih hišah Gor. Logatca dohiti dotični voz neki gospod iz Ljubljane na svojem ropotajočem motor-vozu. Konj, vozeč delavce, se splaši. Vsakdo se je skušal rešiti raz voza. Po* sestnik Anton Vidic iz Dol. Otlice pri An-geljski gori, 48 let star pal je tako nesrečno, da je ostal brez zavesti in še isto noč preminol. Njegova sinova in par druzih oseb rešili so se z malimi poškodbami. Žalostno je bilo videti obupana sinova, ki sta na potu za kruhom izgubila krepkega očeta. Ako ima dotični gospod kaj srca, se gotovo usmili nesrečne rodbine, ki pre hudo občuti izgubo svojega rajnega. Sploh pa bi bilo umestno, da potovalci z motorji skozi vasi in mimo voz počasi vozijo, oziroma pazijo na to, da dovolj časa pred plašnimi konji ustavijo. Sicer pa gotovo nadzorstvo cestnega reda potrebno ukrene. Omeniti je še, da je ljubljanski gospod zelo naglo vozil, kar gotovo skozi vasi in mimo voz ni dovoljeno. — Občni zbor „Narodne čitalnice v Celji" vrši se dne 22. novembra 1901 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. —Športno društvo Maribor" ima v soboto dne 16. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v Mariboru svoj občni zbor. Člani športnega društva se opozarjajo, naj se zborovanja mnogobrojno udeleže. — Afera Wallburg. Pri porotni obravnavi v tej aferi bo gospo Klotildo pl. Simics zagovarjal odvetnik dr. Viktor Rosen fe ld z Dunaja. — Strojevodja in častnik. V soboto ponoči se je tukajšnji strojevodja K. v Trstu pred gostilno »zur Stadt Leoben« spri z nekim častnikom. Prišedši iz gostilne se je izpodtaknil in v pijanosti padel častniku pod noge tako, da ga je za črevlje prijel. Beseda je dala besedo in končno je častnik potegnil sabljo in udaril strojevodjo po glavi in ga lahko ranil. Strojevodja je na to zgrabil za sabljo in jo častniku odvzel in na kolenu zlomil, na to odšel na kolodvor v bufet, kamor pa je takoj prišla za njim policija. K. sicer ni bil aretovan, a službe ni smel nastopiti. — Utopljenec. Včeraj zvečer okoli 9. ure zvečer so ljudje videli pri Poljanskem mostu nekega človeka plavati po Gruberjevem kanalu. Dotičnik je še neko-likrat zakričal, potem pa je izginil v vodi. Kdo je bil se dosedaj še ni dognalo in se tudi ne ve, če je ponesrečil ali je sam skočil v vodo. — Iz hiralnice je ušel danes opoludne umobolni Janez Solen. Ubežnik ima navado mahati z rokama okoli sebe. — Nezgoda. Včeraj popoludne prileteli sta iz hiše št. 35 na sv. Petra nasipu dve dekli in se zagnali v mimoidočo kuharico Magdaleno Platnarjevo s tako silo, da sta jo podrli na tla. Magdalena Platnarjeva si je pri padcu zlomila desno nogo nad kolenom in so jo morali z re silnim vozom prepeljati v dež. bolnico. — Povozil je v soboto zvečer na križpotu Kolodvorskih in Slomškovih ulic hlapec Jožef Skofic 81etnega dečka Franca Petriča. Deček je hotel iti čez cesto, ko je Škofic v naglem diru pripeljal po Kolodvorskih ulicah in podrl dečka na tla. Kolesa so mu šla čez noge in čez glavo in ima več ran. Prepeljali se ga v deželno bolnico. — Ubegel prisiljenec. Dne 8. t. m. je na Kadelijevem pobegnil v Windhaag na Zgornjem Avstrijskem pristojni 21 let stari prisiljenec Rudolf Buchholz. — Izgubljene reči. Zidar I. K. je izgubil v soboto zvečer na Krakovskem nasipu rujavo denarnico, v kateri je imel ves svoj zaslužek 13 K 60 vin. — Na poti iz deželnega gledališča po Franca Josipu in Dunajski cesti do hiše št. 32 je izgubila neka dama srebrno uro in srebrno verižico, na kateri je bil obesek v obliki štiriperesne deteljice. — Najdeni denar. Hlapec Blaž Zorman je našel pred dnevi na Emonski cesti tri petake, zavite v papir. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. oktrobra do 2. novembra 1901. Število novorojencev 18 (= 26-73 °/00), mrtvorojenca 2, umrlih 17 (= 25-24°/00), mej njimi jih je umrlo za skarlatioo 1, jetiko 4, vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=411 %)i i* zavodov 12 (=7050/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 5, za tifuzom 1, za vratico 1 oseba. ' človeške črepinje pri carinskem uradu. Na mejno carinsko postajo Verieres pri Lucernu v Švici je došel nedavno misijonar, ki se je, dokon-čavši znanstveno potovanje po Južni Ameriki, vračal v svoje rojstno mesto Bazilejo. V enem zaboju je peljal s seboj zgolj prastare črepinje človeike, katere je izkopal iz starih grobov v Patagoniji. Brez pomisleka so uvrstili carinski uradniki čudno robo v predel »živalske kosti« ter so zahtevali 10 rappov mitnine za kilo. Misijonar je v pravični jezi pojasnil uradnikom znanstveni pomen teh črepinj, potem so iele uradniki po kratkem posvetovanju zaznamovali zaboj s sledečo opazko: »Zaboj črepinj starih Američanov; že obnošeno osebno premično premoženje«. * Živega zamorca so sežgali v Perryju v državi Mississippi 5. t. m. Privezali so ga na drog in ga sežgali. Baje je onečastil neko belopolto žensko. Književnost. — Izvestja ,,Muzejskega društva". Vsebina 3. in 4. sešitka je tale: Razprave. 1. J. Barle: Nekoliko podatkov za zgodovino belokranjskih župnij. 2. V. Steska: Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1660.—1718. leta. 3. Dr. Josip Lesar:' Kartuzijan Nikolaj Kemph (1397—1497.) Mali zapiski. 1. A. K.: Slovstvo. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, spisal Josip Lav-tižar. 2. A. K.: Nekoliko kranjskih župnikov. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 11. novembra. Odposlanec Graških slovenskih akademikov Jurist Kukovec izročil je poslancu dr. Ploju peticijo za univerzo in je imenom Jugoslovanov shod praških čeških in jugoslovanskih visokošolcev za ljubljan- j sko univerzo telegrafično pozdravil. Jutri se predstavi v parlamentu. Dunaj 11. novembra „Ostdeutsche Rundschau" javlja, da so vsenemški poslanci povabili vse druge nemške poslance na skupno posvetovanje v zadevi skupnega postopanja zoper češko tehniko v Brnu. Dunaj 11. novembra. „Neue Freie Presse" se javlja iz Monakova, da se v nemškem državnem zboru vnsme velikanski boj zoper carinski tarif. Temu tarifu nasprotne stranke se kočejo posluževati obstrukcije. Pariz 11. novembra. Turčija se je popolnoma udala in izpolui vse zahteve Francije. S tem je francosko-turški konflikt poravnan. Pariz 11. novembra. Poslanik Constans se vrne tekom prihodnjih dnij v Carigrad. Francosko brodovje pod vodstvom admirala Caillarda je že zapustilo Mitilene. Foulard-svila m'bS do 3 gld. 66 kr. meter sa blase in obleke, ter „Henneberg-svila" v črni, beli ali pisani barvi od 65 kr. do 14 gld 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se doposljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico. G. Henneberg,"^^ Dež. gledališče v Ljubljani. Ste v. 24. Dr. pr. 1133. V torek, 12. novembra 1901. Nemški ne znajo! Burka v 1 dejanji. Spisal Jakob Alesovec. Režiser A. VerovBek. Potem drugikrat v sezoni: Glumači. (Pagliacci.) Glasbena drama v 2 dejanjih s prologom. Besedo in glasbo zložil R. Leoncavallo. Kapelnik B. Tomas. Režiser J. Nolli. BiiiijuK» m *i|»re ab 7. vi. — ZafeUk »k 1 ,8. ah. — !•■•< cb 10. vi. Prt greflitivl ndelijB irtistir ti. c. le fr. pen, polu Leopold II. ii v. Prihodnja predstava bode v petek, 15. novembra. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. novembra: Stanko Urbančič, kovačev sin, 6 mesecev, Dolenjska cesta št. 1, Črevesni katar. V hiralnici: Dne 6. novembra: Martin Vevar, delavec, 74 let, ostarel ost. Meteorologično poročilo. VUina amd morjem 106-9 ta. Srednji »rsoc! tl*k 780-0 mm Stanje 1 žs* Tempe tura v Vet rovi Nebo il a? 9 9. zvečer?! 735 9 10 7. zjutraj i 739-9 2. popol. 739 7 5 5 sr. szahod del. oblač. g 4 8 si. svzhod del. jasno « 71 si. jug j jasno ° 11. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. j 7335 7395 20 si. vzhod pol.oblač. | 7361 — 0-2 si. svzhod del. jasno & 83 I si. vzhod del.oblač § Srednja temperatura sobote in nedelje 51" in 4 6", normale: 5 1" in 4 9° Dunajska borza dne 11 novembra 1900 •jkupni državni dolg v notah 3kapni državni dolg v srebru avnirijska zlata renta...... avstrijska kronska renta 4°/9 Ogrska slata renta 4°/0 ...... Dgraka kronska renta 46/a .... Avatro-ogrske bančno delnice ... Üreditne delnice . ....... London vista ... ..... flemski državni bankovci sa 100 raark, 20 mark ... ......, 20 frankov ... ...... h-alijanRki bankovci....... 3. kr. cekini . ....... 98 75 98 55 118-50 9550 11H05 93 — 1602 — 610 — 239 25 117*17»/, 2347 1904 92 60 1130 Penzijonist ne prestar, nekoliko praktično izobražen, se sprejme v službo, v kateri bi opravljal posel hišnega oskrbnika in hišnika. Ponudbe pod oskrbnik" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2475—1) Kdmund Kavčič ▼ Ljubljani, Prešernove ulloe, nasproti pofit* priporoča ksvo Santo« dobrega ukusa po gld. 1*— kilo ,, l¥«*llajherry aromatično- krepkega okusa.....„ 1*40 „ I»lr»ldy najflnejega okusa „ 160 „ Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno epeeeHJako blago v najboljši kakovosti. (12-220 Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlglava". Cts. kr. avstrijski flg državni železnlo. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod is Ljubljane ju*, kol. Proga čez Trcii Ob 12. ari 21 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno , cez Selztba) v Anasee Solnograd, čez Klein-Reining v Steyr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Iucmost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno. Selzthal, Danaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovi-u, I* rHn/.ensfeste Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Soiuograd, Lend-Qastein, Zell ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Qenevo, Pariz, čez Klein-ReiHing v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz 1. in II. razreda), Lipsko, Danaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Mouakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri bb m zvečer. Prihod v Ljabljaao juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobai vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razre la , Badejevic, Sohuograda, Linea, Steyra. Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezera, Lend-Qasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. - Ob 4. uri 41 m popoladne osobai vlak z Dunaja Ljabna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Fransensteste, Pontabla. — Ob ti. an öl m zvečer osobai vlak z Da-na;a, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progi ls Novega mesta la Scosvja. Osobni vlaki: Ob H. uii in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoladne in ob 8. uri '65 m zvečer. — Oihcd iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 23 m zjutraj, ob ari 5 rn popoladne, ob «*■• •*-» N/ S 3 F. Cassermann krojač za civilno In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unit. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Selenburgove ulice št, 4 se priporoča .slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa coni in najpovoljnejfiih cenah. Angleško, francosko in tuzernako robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. g Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovoati v žepnih in Bten-skih urah so vodno v zalogi. 46 Popravila ae Izvršujejo najtočneje. frfr'|i"j|"»» r, Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografiSnih aparatov. Vss v to stroko spadajoča popravila In vnanjs naročila točno In ceno. _ _46 j Ig x i Su nih ostankov vedno veliko v zalogi. Za jesensko in zimsko sezono t Hugo Ihl xxxy Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah it. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Izdajatelj in odpjovorni urednik: J o s i p Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 37 14