LETO Lil, št. 27 PTUJ, 8. JULIJ 1999 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Kai iim pa moremo
... če so poslanec. Tako nekako bi lahko zapeli mi, navadni
smrtniki, tisto znano veseljaško pesem ob nemočnih pogledih na
dogajanja v slovenskem parlamentu. Ob pogledu na mogočno
poslansko srenjo, ki brezkompromisno in brez kančka slabe ves-
ti dokazuje svojo moč, tepta demokracijo in vzvišeno kroji svo-
jo priviligirano usodo, nam drugega ne preostane.
Žerjavico nezadovoljstva je razpihnilo moralno nedopustno
dejanje najvišjega zkonodajnega telesa naše države, ki se je
zgodilo 9. junija v državnem zboru s sprejemom zakona o pos-
lancih. V njem je med drugim zapisano, da lahko poslanec, ki
mu je prenehal mandat, uveljavi pravico do predčasne pokojni-
ne, če je opravljal mandat polno mandatno dobo, dopolnil 58
ali dopolnila 53 let in če ima najmanj 30 let pokojninske dobe.
Vsakemu poslancu se za vsako leto opravljanja poslanske fun-
kcije v polni mandatni dobi prizna tudi znižanje starosti za
eno leto, pokojnina pa se poslancem odmeri po splošnih predpi-
sih brez znižanja zaradi starosti. Človek ne more verjeti, koliko
neupravičenih privilegijev poslancev. Kot da bi rekel: Mizica,
pogrni se ...
In ta izbruh nezrelosti tistih, ki bi morali imeti največji čut
za odgovornost, se dogaja v času, ko Slovenija v sklepni fazi
tranzicije že smelo trka na vrata Eropske unije, ko svet zre v
nas, saj približno že ve, kje je bil predsednik Clinton na obisku.
Na to, da smo še zmeraj na razvojnem razpotju, nas poleg
omenjenih nepravičnosti opozarja tudi prenizka rast bruto
domačega proizvoda. S 3,5-odstotno letno stopnjo rasti se Slo-
venija nikakor ne more uvrščati med razvite države. V krog
razvitih se je mogoče vključiti samo z vlaganjem v znanje, v
novo tehnologijo in nove izdelke. Naš vložek v znanje pa je
zdaleč premajhen, medtem ko vlagamo prevelik del domačega
proizvoda v porabo, tudi v plače in posledično v pokojnine -
tudi poslanske, seveda. Še večja težava pa je, da ob vsem tem
ne premoremo dovolj politične volje za iskanje pravih rešitev. A
to je že druga zgodba.
Proti neupravičenim privilegijem poslancev je bil v torek po-
poldne pred slovenskim parlamentom v Ljubljani protestni
shod slovenskih sindikatov, pridružili pa so se jim tudi upoko-
jenci. Predvsem zato, ker so se ta dan v parlamentu odločali o
sprejemu novega zakona o poslancih, ki predvideva vrsto neup-
ravičenih privilegijev, kar je, milo rečeno, nedemokratično in
usmerjeno proti Evropi in razvitemu svetu.
In tako se spet dogaja, da "psi lajamo, karavana pa gre dal-
je''. Hm, če bi bil jaz tisti pametni Polde iz uspešne televizijske
reklame, bi si namesto dobrih vil yn
zaželel le dobre poslance. A kaj, / M a , n j
ko jih ni od nikoder - tudi / fl/lCUlU^ /
i dobrih vil ne.	I	I U
Ptuj ni zaman'član družine objezerskih nnest glede na celo vrsto plovnih poti, vendar.te danosti
ne zna izkoristiti. Za začetnike je idealna relacija od Dupleka proti Ptuju, saj je stara struga
Drave dokaj nizka.	Foto: Majda Goznik
PTUJ / POLETNI VEČERI
Izbrani komerti in uiita
Letošnje ptujsko poletno dogajanje z zanimivimi prireditvami,
ki naj bi v tem času razgibale življenje v starem mestnem jedru
in dodatno obogatile njegovo ponudbo, se bo pričelo 20. julija
(lani je bil dan pričetka 2. julij). Tokrat tudi ne bo skupne or-
ganizacijske "strehe", lani pa so se prireditve promovirale pod
imenom Festival Poetovio in v skupni programski knjižici z
okrog 50 prireditvami, čeprav - resnici na ljubo - vse niso sodi-
le vanj.
Za poletni festival oziroma
dogajanje je mestna občina Ptuj
letos namenila le 2,1 milijona
tolarjev in jih podelila organiza-
torju Francu Mlakarju, ki delu-
je pod streho Društva umetni-
kov in ustvarjalcev Ptuj. Pro-
gram je bolj ali manj nared,
predstavili ga bodo na tiskovni
konferenci, ki naj bi bila v teh
dneh.
Koncertni program vsebuje
pet oziroma šest nastopov, ki se
bodo pričeli 20. julija, dopolnju-
je pa ga "ulica" z bogatim doga-
janjem (poulično glasbo, prika-
zom izdelovanja turističnih spo-
minkov, nastopi oldtimerjev),
ki bo na prostoru Murkove, Slo-
venskega trga in Prešernovi uli-
ci do Cankarjeve ter bo živela v
času od 24. julija do 4. avgusta.
Prva prireditev bo nastop
simfoničnega orkestra RTV
Slovenija na temo filmske glas-
be. Koncert bo na dvorišču mi-
noritskega samostana. 24. julija
bo na dvorišču minoritskega sa-
mostana nastopil Andrej Sifrer,
27. julija se bo po zagotovilih
Franca Mlakarja zgodila os-
rednja in največja atrakcija po-
letnih večerov, ko bo nastopil
moskovski simfonični orkes-
ter z znanim basistom. Koncert
bo obogatil še violonist Peter
Kuhar iz Maribora, ki ga
ptujsko glasbeno občinstvo že
pozna, p^ič je nastopil pred tre-
mi leti. Četrti glasbeni večer bo
2. avgusta v znamenju ever-
greenov Toma Juraka, na pe-
tem in obenem zadnjem polet-
nem večeru iz tega programa, ki
bo kot vsi dosedanji na dvorišču
minoritskega samostana 4. av-
gusta, pa se bo za prijetne kul-
turne užitke trudil Ziah Soko-
lovič s predstavo Cabares caba-
rei. 22. avgusta pa bo na dvo-
rišču minoritskega samostana
nastopil še Oto Pestner, ki letos
22. avgusta praznuje 35-letnico
pevskega udejstvovanja.
S programom prireditev se bo
te dni oglasil tudi GIZ Poetovio
vivat, pa tudi v mestni občini
zavzeto pripravljajo program
prireditev, ki se bodo zvrstile ob
letošnjem prazniku mestne
občine, 5. avgustu.
Ptujske ulice in trgi bodo tudi
letošnje poletje prijetna kulisa
za takšne in drugačne prireditve
različnih organizatorjev, ki
kljub napovedim in obljubam
ne najdejo skupnega jezika,
skupna streha pa je bila zgolj
poskus, ki so se ga lotili s figo v
žepu, kar je v bistvu naprejeno
proti nam samim. Programska
knjižica oziroma program polet-
nih prireditev bi mesto moralo
imeti že, ko je z dvodnevnimi
prireditvami simbolično pričelo
svojo letošnjo turistično sezono.
Prireditve naj bi dodatno moti-
virale turiste za obisk Ptuja. Pa
še nekaj: Ptuj s svojo izredno
kuliso potrebuje kvaliten prire-
ditveni program in program, za
katerim bo stalo celotno mesto z
vsem svojim potencialom, od
gospodarstva naprej.
Iz zakulisja pa vendarle počasi
curlja v javnost, da dolgo več ne
bo tako in da se bo stari Ptuj
lahko v bodoče postavil tudi s
poletnim festivalom. Ne bo
samo Lent tisti, na katerega
bodo množično drli Ptujčani,
tudi doma bodo našli pravo do-
gajanje, privlačno tudi za obis-
kovalce.
MG

2
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
iUniMiNO
GORNJA RADGONA / JUBILEJNO OCENJEVANJE MESA IN
MESNIH IZDELKOV
Perutnina Ptuj ponovno
med nosilci kakovosti
Sredi junija se je v Gornji Radgoni iiončalo ocenjevanje mesa
in mesnih izdelkov v oliviru letošnjega 37. kmetijsko-živilslie-
ga sejma. Na ocenjevanje, letos jubilejno, 20., je bilo poslanih
rekordnih 746 vzorcev iz kar 33 podjetij, kar je za okoli 30 od-
stotkov več kot lani.
Letošnje ocenjevanje mesa in
mesnih izdelkov v Gornji Radgo-
ni je postreglo z več presenečenji.
Poleg rekordnega števila vzorcev
in rekordnega števila sodelujočih
podjetij sta posebno presenečenje
ocenjevanja nedvomno dva nosil-
ca k^ovosti za leto 1999. Laskavi
naziv, ki ga Pomurski sejem pode-
li najuspešnejšemu podjetju, je
uspelo že v drugo osvojiti Perutni-
ni Ptuj. Letos bo naziv delila z no-
vogoriškim MlP-om. Obe podjetji
sta namreč dosegli popolnoma
enako število točk in o(^ičij - 6
zlatih in 19 srebrnih medalj. Per-
utnina Ptuj bo avgusta, v okviru
37. kmetijsko-živilskega sejma,
prejela tudi posebno priznanje za
najboljšo hrenovko iz perutnin-
skega in druge vrste mesa, že
četrtič doslej pa so zlato osvojili s
svojo pašteto z orehi, za katero so
lani že prejeli šampiona kakovos-
ti.
Poleg Perutnine Ptuj je odličja
tudi letos osvojilo podjetje Meso
izdelki Žerak iz Podlehnika. Zbir-
ki najbvišjih priznanj za kakovost
so bodo pridružile 1 srebrna in 4
bronaste medalje. Za dve bronasti
medalji pa je letos bogatejša tudi
bera medalj Mesarije Fekonja od
Sv. Trojice v Slovenskih goricah.
Kljub visoki kakovosti poslanih
mesnih izdelkov, ki kaže napre-
dek v tehnologiji mesnopredelo-
valne industrije, pa letos v Gornji
Radgoni ne bodo podelili nobene-
ga šampiona. Ocenjevalci, ki so
zaradi večjega števila delali v treh
komisijah, so z odličji nagradili
okoli 60 odstotkov izdelkov, brez
sta ostali le dve sodelujoči podjet-
ji. Še pred ocenjevanjem je bilo
zaradi neizpolnjevanja razpisnih
pogojev izločenih okoli 5 odstot-
kov izdelkov. Podobno kot druga
leta so tudi letos prevladoval
standardni izdelki, ki se na ocen-
jevanju pojavljajo že več let, po-
rastlo pa je tudi število novih
proizvodov. Manjši od pričakova-
nega je bil delež varnih mesnin z
manj maščobami, manj holestero-
la manj soli in manj drugih tradi-
cionalnih kemijskih dodatkov, po
katerih povpraševanje pri po-
trošnikih narašča. Prvič pa so se
letos na ocenjevanju pojavile ribe
in ribji izdelki in z njimi je izolski
Delamaris že osvojil kar dve zlati
odličji.
Rezultate in potek 20. ocenje-
vanja mesa in mesnih izdelkov sta
predstavila predsednik ocenjeval-
nih komisij prof. dr. Božidar
Žlender in direktor Pomurskega
sejma Janez Erjavec ter med dru-
gim izrazila težnjo, da bi se tradi-
cija ocenjevanja mesa in mesnih
izdelkov v Gornji Radgoni v pri-
hodnje nadaljevala tudi v medna-
rodnih okvirih.
AK
PET HAJU5PESHCJSIH
V LETU 1999
LMIP,d.d.
2.	Perutnina Ptuj, Ad.
3.	Kras, d.d.
4.	Mesarija Arvaj, s.p.
5.	Emona MIZ, d.d.
V Gornji Radgoni so se pojavile težnje, da bi ocenjevanje
mesa in mesnili izdiekov postalo mednarodno. Na sliki: di-
rektor Pomurskega sejma Janez Erjavec in predsednik
ocenjevalnih komisij prof. dr. Božidar Žlender.
HAJDINA / SEDMA SEJA SVETA OBČINE
»Haidiniam ne bo poKtUno trobilo?
Svetniki občine Hajdina so na 7. seji, ki je bila 30. junija, raz-
pravljali o sedemnajstih točkah dnevnega reda, o štirih pa
skladno s 76. členom poslovnika po hitrem postopku in jih že
na seji preoblikovali v predloge.
Po odloku o kategorizaciji
občinskih cest in kolesarskih i^ti
na območju občine Hajdina, ki so
ga sprejeli na osnovi zakona o jav-
nih cestah, odredbe o kategoriza-
ciji cest in istoimenskega pravil-
nika imajo v tej občini 13,241 km
občinskih cest, 46,211 km javnih
poti in še nekaj kilometrov javnih
poti za kolesarje, ki so sestavni del
republiškega omrežja kolesarskih
poti. S kategorizacijo cest je
občina Hajdina sprejela tudi skrb
za njihovo vzdrževanje, tam pa,
kjer še ni rešeno lastništvo, pa ga
morajo čim prej rešiti; še zlasti to
velja za cesto ob kanalu, ki je iz-
rednega pomena za krajane Skor-
be. Slovenje vasi in Hajdine, kot
so v svojih razpravah poudarili
svetniki Branko Burjan (nestran-
karska lista Hajdina - naša občina),
Slavko Burjan (LDS), Ivan
Brodnjak (SLS) in Alfonz Stmad
(SDS). V občini Hajdina si tudi
prizadevajo, da bi čim prej prišlo
do izbire datuma občinskega praz-
nika in obeležij, kot sta ^b in zas-
tava. Na podlagi 30. jimija spreje-
tih odlokov jih bodo izbirali z jav-
nim razpisom. Po hitrem postop-
ku so sprejeli tudi odlok o izdaja-
teljstvu javnega glasila Haj-
dinčan, v katerem naj bi se zrcali-
lo življenje in delo v tej novi
občini na Ptujskem ter tudi poli-
tičnih strank, čeprav nekateri
svetniki niso bili zadovoljni, da
glasilo opravlja tudi naloge os-
rednjega informatorja o delu poli-
tičnih strank. Janko Mere (LDS)
je bil mnenja, da občinskega glasi-
la politične stranke ne morejo
uporabljati za propagiranje svoje-
ga dela, Ivan Brodnjak (SLS) je
menil, da ni potrebe po izključitvi
političnih strank, Branko Biuian
(nestrankarska lista) je govoril o
tem, "da če pustimo politične
stranke, si te lahko časopis naredi-
jo za svojega", Antonu Cestniku
(SDS) ni bilo jasno, zakaj bi poli-
tične stranke morale plačevati za
objave prispevkov o svojem delu v
občinskem glasilu, Alfonz Stmad
(SDS) pa je svetnike spomnil, da
vsi prihajajo iz političnih strank,
in pripomnil, da pa je Ptujčan gla-
silo mestne občine Ptuj, pa odprt
za politične stranke. Slavko Bur-
jan (LDS) je bil za to, da se stran-
ke iz odloka črtajo, ni pa proti
temu, da se občasno v glasilu o
njih piše. Tudi Ignac Skaza
(SLS) se je zavzel za to, da Haj-
dinčan ne sme postati politično
trobilo. Svetniki so v svojih raz-
pravah predvsem izhajali iz bojaz-
ni, da bi si katera od političnih
strank prilastila občinsko glasilo,
čeprav so v odlok zapisali tudi ne-
katere varovalke, ki to onemo-
pčajo. Za ogovomo urednico so
imenovali Silvo Brodnjak, za čla-
nice uredniškega odbora pa An-
drejo Drevenšek, Metko Vidovič
in Tatjano Mohorko. Prva števil-
ka Hajdinčana naj bi izšla glede
na možnosti še letos. Glasilo se bo
financiralo iz sredstev proračuna,
prihodkov od reklam in drugih
objav ter drugih prihodkov.
Soglasja k šolskemu okolišu
osnovne šole Breg hajdinski svet-
niki na sedmi seji sveta niso spre-
jeli, ker za odločitev potrebujejo
dodatne informacije. K šolskemu
okolišu OŠ Breg spadajo tudi na-
selje Spodnja Hajdina od št. 65 do
77 ter 141 do 143, to je območje, ki
je po ustanovitvi nove občine Haj-
dina postalo njeno; za to območje
naj bi svetniki občine Hajdina iz-
dali tudi soglasje.
V svet območne izpostave Skla-
da Republike Slovenije za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti Ptuj so
imenovali Karla Fridla (DeSus),
pristopili pa bodo tudi k razpisu
za investicije na področju osnov-
nega šolstva in predšolske vzgoje
v Republiki Sloveniji v obdobju
od leta 2000 do 2004 in sprejeli
predlog o ustanovitvi skupne
občinske uprave za trinajst ol^in
na območju bivše občine Ptuj.
MG
PTUJ / TA TEDEN ZAČETEK ŽETVE
Soliden pridelek pšeniie
Te dni se bo začela žetev pšenice. Letošnji pridelek ne bo re-
korden, kljub temu pa lahko pričakujemo solidno letino.
Težave pridelovalcev so se začele že jeseni zaradi nekoliko
slabših pogojev za setev, pa tudi naslednji meseci so bili za
pšenico mnogokrat manj ugodni. Ob izdatnem dognojevanju
in ustrezni zaščiti so nekateri posevki kljub vsemu zelo obe-
tavni in lahko dajo tudi 7 in več ton zrnja na hektar.
Pri odkupu pšenice se bo merila
vlažnost zrnja, pri čemer je stand-
ardna vlaga 13-odstotna, primesi
je lahko 2 odstotka, hektolitrska
masa 76-odstotna, količina belja-
kovin 11,5-odstotna, novost pa je
letos ugotavljanje padajočega šte-
vila. To je nov kriterij, ki pa je
ključnega pomena za ceno pšeni-
ce. Letos je zato toliko f)omemb-
nejša pravočasna žetev in se ne bo
izplačalo čakati na čim bolj suho
zrnje, temveč je potrebno pšenico
požeti takoj, ko je tehnološko zre-
la, ne glede na morebitno nekoli-
ko višjo stopnjo vlage.
ZAČETEK
PREVZEMA
KONEC TEDNA
v tovarni močnih krmil Kmetij-
skega kombinata Ptuj v Dražen-
cih bodo začeli prevzem pšenice
predvidoma v petek ali soboto.
Kot je povedal direktor Marjan
Goznik, pričakujejo prevzem oko-
li 15 tisoč ton pšenice in to od
kmetijskih zadrug in kmetijskih
podjetij. Zavod za blagovne rezer-
ve - enota za kmetijske intervenci-
je bo odkupoval pšenico po
zaščimi ceni od proizvajalcev, ki
so sklenili pogodbo o odkupu do
15. jimija. Uradni čas intervent-
nega odkupa je med 1. julijem in
31. avgustom. Kakovost pšenice
bo na odkupnem mestu kontroli-
rala pooblaščena institucija, ki si
je za to opravilo pridobila ustrez-
no koncesijo. V PC Tovarna
močnih krmil so v lanskem letu
organizirali prevzem pšenice
tako, da kljub prevzemu 16 tisoč
ton ni bilo večje gneče. Lansko-
letne izkušnje, kako organizirati
delo znotraj prevzemnega mesta
in kako se dogovoriti z dobavitelji
pšenice, so upoštevali tudi letos,
zato pri prevzemu ne pričakujejo
večjih težav, veliko pa bo seveda
odvisno tudi od vremena v času
žetve. Odkup bo potekal vse dni v
tednu, dnevno pa lahko prevza-
mejo okoli tisoč ton zlatega zrnja.
Na sestanku v ponedeljek so se
predstavniki PC TMK in kmetij-
skih organizacij dogovorili o
predvidenih količinah pšenice in
o poteku prevzema, ki naj bi pote-
kd po dogovorjenem načrtu, na
prevzemnem mestu pa se bodo po-
trudili, da bodo dogovorjene ndo-
ge izvajali strokovno in pra-
vočasno. Kot smo že omenili, je
zelo pomemben čas žetve, zato naj
kmetovalci pri tem upoštevajo na-
vodila strokovnjakov, saj bo cena
pšenice med standariio in mini-
malno kakovostjo v razkoraku
tudi do 35 odstotkov oziroma doj
tolarjev po kilogramu.
VKZ PTUJ 10.000
TON PŠENICE
v Kmetijski zadrugi Ptuj s^
sklenili pogodbe za več kot l(
tisoč ton pšenice. Neugodno vr^,
me, predvsem obilne padavine ij
v zadnjem času hitro dozorevanj;
pa napovedujejo nekoliko manjš{
pridelke. Kljub temu v zadrug
načrtujejo odkup med 9 in iij
tisoč tonami. Kot je povedal vodj;
komerciale Marjan Janžekovir
bodo za blagovne rezerve, s kateri,
mi imajo sldenjeno po^dbo o do
bavi pogodbenih količin pšenice
zrnje prevzemali v Tovarn
močnih krmil v Dražencih in?
Koroščevem mlinu v Zabovcih. ()
začetku odkupa bodo pridelovalci
pravočasno obvestili. Kot je zni
no, bodo pridelovalci letos prejel:
neposredno državno subvencijo ^
višini 54 tisoč tolarjev na hektai
pšenice, odkupna cena stand
ardne pšenice pa bo 23 tolarjev a
kilogram. Zaradi različnih pogo
jev in različne tehnologije pride,
lovanja pa bo končna odkupm
cena od pridelovalca do pridelo
valca drugačna.
J. Bračii
Pšenico bo treba požeti takoj, ko bo dozorela. Foto: OK
TEDE^JSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOSRE-1
DNISKE HISE
Vtisi po DDV'iu
Ugibanja o vplivu in posledicah davka na doda-
no vr^nost so se pretekli teden razblinila.
Država s svojo cenovno politiko še vedno drži
"svoje" cene na konstantnih ravneh, tako da bist-
venih podražitev in s tem tudi bistvenega vpliva
na ir^acijo, ki bi neg^ivno vplivala na gospo-
darstvo, trenutno ni. Mjub temu pa se bodo v
naslednjih nekaj mesecih na trgu odrazile dejan-
ske reakcije trgovca, ki bodo objektivni poka-
zatelji inflacije.
Na spremembe v fiskalni sferi se slovenski borz-
ni indeks ni odzval. V preteklem tednu se je z
vrednosti 1709 indeksnih točk ponnaknil pod
1700, v petek pa se je zopet vrnit na 1701 ind-
eksno točko. Zn^ilnost kapitalskega trga je bila
pretekli teden še vedno nizko število poslov in
nizek promet. Investitorji so si verjetno pred
uvedbo davka rezervirali precejšnja denarna
sredstva za čase, ko bo nov sistem plačevanja
davka podjetja udaril po žepih. Tako večjih na-
kupov, ki bi dvignili tečaje, v tDližnji prihodnosti
še ne pričakujemo, vendar pa upcymo, da bo
vroče poletno sonce prineslo poleg vročine tudi
bolj optimistično razpoloženje.
V uradnih borznih kotacijah v preteklem tednu ni
bilo bistvenih pretresov. Po hudem padcu iz-
pred dveh tednov je najbolj porasla delnica
časopisnega podjetja Delo. Njegov tečaj se je
dvignil za 7 odstotkov in pol na 12.434 tolarjev.
Med pozitivnimi delnicami pretekli teden sta bili
tudi delnici Kovinotehne. Prednostne so zrasle
za malo manj kot 3 odstotke na 700 tolarjev, red-
ne delnice pa so teden končale pri 709 tolarjih
oziroma dober odstotek višje kot teden prej.
Rastočim delnicam se je pridružila tudi delnica
Emone Obale Koper. Vrednost se je v preteklem
tednu zvišala za pol odstotka na 2155 tolarjev.
Mercator, katerega delnica je bila v zadnjem ob-
dobju v rastočem trendu, pa se je obrnil
navzdol. Delnica je izgubila na svoji vrednosti
1,5 odstotka, vendar pa stanje pri tej delnici ni
kritično, saj gre po vs^ verjetnosti le za popra-
vek tečaja, delnica pa ima še obilo možnosti za
rast. Slabe rezultate je zabeležila tudi farma-
cevtska panoga. Lek sicer v tednu dni ni izgubil
svoje vrednoti 33.130 tolarjev, vendar pa je bila
višina tečeta posledica predvsem petkove nagle
rasti, v začetku tedna pa so se posli z delnico že
približevali 32.000 tolarjem. Krka je v preteki^
tednu zabeležita odstoten padec, enotni tečaj
pa se je v petek ustavil pri 25.452 tolarjih. Ves^
ni bilo niti na Primorskem. Delnice Luke Kc^
so po datumu, ki je delničarjem še prinašal dM;
dendo, naglo padle, tečaj pa se je ustavil korr8|
pri 3000 tolarjih. Tudi v naftni industriji se je
den končat v rdečih številkah. Petrol se je M
uspel zadržati nad 25.000 tolarji, Istrabenz pa^
padel za 0,3 odstotka na 2918 tolarjev. 1
Na prostem trgu so bile zopet v ospredju delft
ce praznih pooblaščenih investicijskih dru^
Zlata moneta 2 je porasla za malo manj kot 9 m
stotkov, kar je bilo največ med praznimi PlOi
Za njo nista dosti zaostala Triglav steber 2 in P^
murski investicijski sklad 2. Za Triglav so lahM
prodajalci dobili okoli 239 tolarjev, za Pomura
investicijski sklad 2 pa so lahko iztržili 232 tota«
jev oziroma 8 odstotkov več kot teden prej. Vp^
na indeks pooblaščenih investicijskih družb
bil zato pozitiven. V enem tednu je indeks p«
sel za 0,6 odstotka na 993 indeksnih točk. M
pdpraznimi investicijskimi družbami je
občutek deljen. Nekatere družbe so porasle, I
na primer delnice Atene, nekatere pa so izgi43
na svojih vrednostih. Tudi vsi polni PlD-i se f^
gibati v isti smeri. Triglav steber 1 in Pon%»^
investicijska družba 1 sta se povišati za pot I
stotka oziroma 0,9 odstotka, Nacion^na,
nančna družba 1 pa je izgubila 0,8 odstotka ^
je vrednosti in je teden zaključita pri 529 tcrfž^
za delnico.	1
Trgovanje s poobtačenimi investicij^
družbami bo po datumu, ko bo začel veljata
kon o pokojninskem skladu, začasno zau^
jeno. Koliko časa se z njimi ne bo trgovalo;^
: enkrat še ni jasno določeno, vsekakor pa bo
; pooblaščenih investicijskih družb pred zaJ
' v^tvijo izredno zanimiv.	^
Matjaž Bern
UirikaB
f nUHlK je naslednik Ptu)Skega i
tednika oziroma Našega dela ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. |
Direktor; Franc Lačen.	?>
Uredništvo: Jože Šmigoc	^
i (odgovorni urednik}, Jože Bračič, |
Majda Goznik, Viki	^
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda.- Oliver Težak,
•a 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
v (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
: faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to- -
larjev.
žiro račun: 52400-607-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na do-
dano vrednost, Uradni list 23. 12.
1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
, rokopisov ne vračamo.
strani na Internetu:
vvww. radio-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnik&radio-tednik.si
tednikmmis.net	i
|.EDNIK - Četrtek, 8. julij 1999
3
ODLOČITVE O IZREDNi $čjl Si NI
No ponedeljkovem kolegiju župana mestne občine Ptuj s
predstavniki političnih strank in liste KS mesta Ptuja, ki ima|0
svetnike v svetu mestne občine Ptuj, so se dogovorili, da se bodo
o sofinanciranju gradnje ptujske gimnazije odločali v skladu s
poslovnikom mejtnega na prihodnji redni ali izredni seji. Na kole-
giju sta sodelovala tudi direktor šolskega centra Ptuj Branko Ku-
mer in ravnateljica gimnazije Meta Puklavec ter udeležencem ko-
legija še dodatno razložila projekt, za katerega bi morala mestna
občina Ptuj v okviru proračuna leta 2000 in 2001 zagotoviti dves-
to milijonov tolarjev, da se bodo svetniki v okviru redne oziroma
izredne seje lažje odločali. Redna seja sveta bo predvidoma 26.
julija, če pa bo odločitev o sofinanciranju potrebno sprejeti do 15.
julija, bodo o tem sklepali na izredni seji predvidoma 12. julija.
PRAVILNIK O NAJEMNINAH IN ZNIŽANJE
NAJEMNINE
Ma junijski seji mestnega sveta sta bila sprejeta dva pomembna
|Wdokumenta, na osnovi katerih se bodo po pričakovanjih na-
jemnikov poslovnih prostorov v mestni občini Ptuj oziroma v sta-
rem mestnem jedru vsaj delno omilile njihove težave. Prvi je sklep
o znižanju vrednosti točke za izračun najemnin za poslovne pros-
tore in garaže, ki so last mestne občine Ptuj s sedanjih 225 na
201, ki velja od prvega julija dalje. V osnutku pravilnika o osno-
vah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in
garaže, ki bo nadomestil dosedanji sklep o oblikovanju najemnin
za poslovne prostore, pa se glede na predlog spreminjajo posa-
mezne cone, najemnine pa se bodo glede na dejavnost znižale od
enega do enajst odstotkov.
OiiOVi liSTiiMiOVi
fteh dneh naj bi se pričela težko pričakovana in že dlje časa
načrtovana obnova Trstenjakove ulice v Ptuju, ob kateri bodo
uredili tudi pločnike. Celotna investicija je ocenjena na 25 milijo-
nov tolarjev. Država bo plačala ureditev cestišča, za pločnike pa
so denar zagotovili v proračunu mestne občine Ptuj. 30. junija pa
se je pričelo asfaltiranje Potrčeve ceste, ki je po novem občinska
cesta in ki je že dolgo burila duhove zaradi svoje neurejenosti in
predvsem številnih lukenj.
FiiAMŽii POPATiCi O POSiOVAMJU
F nalitiki v sektorju za investicijsko bančništvo v Novi Ljubljanski
banki so izdali že četrto publikacijo s finančnimi podatki in ka-
zalci poslovanja podjetij. V njej so pregledno prikazani najpo-
membnejši kazalci o poslovanju 1 10 največjih slovenskih podjetij
zo pretekla tri leta. Zbrani podatki niso samo koristen napotek za
f\ste, ki trgujejo z vrednostni papirji, ampak predvsem koristna in-
formacija za vse posameznike in podjetja, ki se odločajo za
naložbe v vrednostne papirje.
V PONEPEUEK ZAČifilC reLiTNiOA BROŽA
Pruštvo za izboljšanje kvalitete življenja Timotej Ptuj^bo tudi v
letošnjem poletju pripravilo poletne delavnice BROŽ - Blazno
resno o življenju. Potekale bodo pod vojaškim šotorom v ptujskih
Termah od 12. julija do 1. avgusta. Program je razdeljen na tri.
tedne in vsebuje tri tematske sklope. V prvem tednu se bodo ude-
leženci pod vodstvom Olge Popov posvečali zdravi prehrani, v
drugem tednu bodo obravnavali teme v okviru odnosov med spo-
loma in v tretjem tednu o odvisnosti. Delavnic se lahko udeležijo
vsi, ki bodo od 12. julija do 1. avgusta obiskovali ptujske Terme.
TA ICOHiC TEPiA HA TOlSiCi T¥
tudi v tokratni oddaji bo marsikaj zanimivega. Predstavile se
bodo bistre glavce iz OŠ Olge Meglič, v Sloveniji je pričel izha-
jati novi humoristični list, voda je zalilo garažne bokse in avtomo-
bile v Gregorčičevem dr. 2 v Ptuju - kdo je kriv?, v Moškanjcih so
hrumeli motorji. Perutnina Ptuj je na kolesarski dirki za državno
prvenstvo zabeležila izjemen uspeh, glasbeni gost bo skupina Me-
tulj, tudi v TV galeriji bo videti marsikaj, dobrodošla bodo tudi
spoznanja o pripravi kitajske hrane, prav tako pa nasveti iz pol-
judne oddaje "Kako biti zdrav in zmagovati".
Pripravila: MG
PTUJ/ODKUP KUMARIC
Za zaietek samo v Ptuju
^nieUjska zadruga Ptuj že nekaj časa odkupuje vrtnine.
konec maja so začeli odkup zgodnjega krompiija,
Zgodnjega zelja, čebule, raznih vrst solate, prav tako pa
rdeče pese.
. ^ ponedeljek pa so začeli prevzemati tudi kumarice za vlagan-
1 ako so jih v ponedeljek začeli prevzemati v zadržni hladil-
l^^ci v centralnem skladišču v Ptuju, naslednji prevzem bo jutri
petek) od 7.30 do 9. ure na istem mestu. Od 12. julija dalje
"O kumarice prevzemali tudi v poslovalnicah kmetijske zad-
Odkupna cena prvorazrednih kumaric, torej tistih do 6
tirtietrov, je 110, drugorazrednih pa 60 tolarjev za kilogram.
Vse zadruga Ptuj svetuje kmetovalcem, da redno izvajajo
Pol	ukrepe in rastline zavarujejo pred boleznimi.
svetujejo kmetovalcem, ki imajo poslovne odnose s
Pav« I	^^ ^^ davčnem uradu pridobijo dovoljenje do
^»nega 4-odstotnega vstopnega davka na dodano vrednost.
JB
PTUJ / SE O SEDMI SEJI SVETA MESTNE OBČINE
Poplave, plaie, obvozniio
Ptujski mestni svetniki in svetnice so se na sedmi seji sveta, o
kateri smo poročali že zadnjič, seznanili tudi s poročilom o
poplavah, ki jih je na območju Ptuja z okolico 28. maja letos
povzročilo neuije s točo, pri čemer je zaradi močnega deževja
prišlo do nenormalne količine padavin v izredno kratkem
času. Ocena škode na osnovi prijav in ogledov komisij znaša
303 milijonov 439 tisoč tolarjev, od tega je 130 milijonov
škode utrpelo kmetijstvo, na gospodarskih, stanovanjskih in
poslovnih objektih je je bilo za skoraj 142 milijonov, na
infrastrukturi skupaj s plazovi pa skoraj 33 milijonov. De-
janska škoda pa je večja od ocenjene, saj mnogi občani škode
niso niti prijavili, prav tako ne nekatera podjetja in posamez-
niki. Nekateri svetniki s poročilom o poplavah niso bili zado-
voljni, ocenili so ga kot prosti spis. Podrobno poročilo o sa-
naciji nastale škode naj bi dobili na julijski seji.
Mestna občina Ptuj že v letu
1997 odkupila zemljišče za
potrebe policijske postaje in ga s
pogodbo prenesla na mi-
nistrstvo za notranje zadeve, ki
bo investitor gradnje. Pri prido-
bivanju dovoljenj za gradnjo pa
je bilo ugotovljeno, da je za rea-
lizacijo projekta potrebno pri-
dobiti še dodatno zemljišče in
mestna občina Ptuj ga bo na
podlagi odločitve mestnega sve-
ta pridobila v okviru poravnave
v denacionalizaciji, in sicer v iz-
meri 114 m^, za katerega bo
plačala dva milijona 625 tisoč
tolarjev. Tudi to zemljišče bo
neodplačno prenesla na mi-
nistrstvo za notranje zadeve, ker
se je zavezala, da bo njen delež
pri gradnji nove Policijske pos-
taje Ptuj komunalno urejeno
nezazidano stavbno zemljišče.
Novo policijsko postajo Ptuj bo
ministrstvo za notranje zadeve
zgradilo ob Osojnikovi cesti v
neposredni bližini ptujskega ga-
silskega doma. Po neuradnih
podatkih naj bi jo pričeli graditi
še letos.
Po odločitvi sveta mestne
občine 28. junija (sprejem pra-
vilnika o plačah funkcionarjev
mestne občine Ptuj in nagradah
članov delovnih teles mestnega
sveta ter članov drugih občins-
kih organov ter o povrailčih
stroškov) znaša neto plača
ptujskega župana, ki svojo fun-
kcijo opravlja neprofesionalno,
163.808 tolarjev, podžupanska
plača je 113.875 tolarjev, plača
svetnika pa 28.693 tolarjev in se
lahko poveča za udeležbo na iz-
redni seji; ta znaša 5700 tolar-
jev. Toliko pa dobi ptujski svet-
nik, četudi se sklicane seje sveta
ne udeleži. V prvem poletju le-
tos je bilo za plače funkcionar-
jev mestne občine Ptuj in za
nagrade članov delovnih teles
porabljenih 4,6 milijona to-
alrjev, do konca leta pa bodo
stroški rednih sej sveta in delov-
nih teles skupaj znesli 7 milijo-
nov 601 tisoč tolarjev. K tej vso-
ti je prišteti še stroške izrednih
sej, ki so planirane v višini ne-
kaj nad dva milijona tolarjev.
Skupaj s stroški za uredništvo
Ptujčana bodo letošnji predvi-
deni stroški za plače funakcio-
narjev mestne občine Ptuj in
nagrade članov delovnih teles
dosegli 16 milijonov 393 tisoč
tolarjev.
Ptujski svetniki in svetnice so
se na sedmi seji seznanili tudi s
poročilom o dosedanjih pripra-
vah na gradnjo obvoznice Ptuja.
V sodelovanju z ministrstvom
za promet in zveze, mi-
nistrstvom za okolje in prostor
ter ministrstvom za kulturo je
bil predlagan nov potek trase
koridorja hitre ceste Hajdina -
Ormož, ker je prejšnji potekal
prek bogatih arheoloških
najdbišč, čemur so nasprotovali
še zlasti strokovnjaki s področja
kulture. Nova trasa zajema
priključek na bodočo avtocesto
Fram - Hajdina - Gruškovje na
Hajdini, severno od nadvoza čez
železniško progo, nato južno od
Rogaške ceste, odcep na obsto-
ječi cestni most čez Dravo, nato
proti Zagrebški cesti s podvo-
zom pod železnico proti sever-
nemu delu Ptujskega jezera in
njegovo prečkanje v severnem
delu, prečkanje Ormoške, nato
severno od Spuhlje do križišča v
Gajke in se nadaljuje v smeri
tankovskega jarka proti Marko-
vcem, vzhodno od ceste Ptuj -
Zavrč in po južni strani do-
vodnega kanala hidroelektrarne
Formin. Potek trase še ni uskla-
jen z lokalnimi skupnostmi,
usklajevanje bo potekalo v okvi-
ru sprememb planskih aktov in
sprejemanja lokacijskega načrta
še v letošnjem letu. S to varianto
se nadomešča severni most, Ptuj
dobi drugi most, razbremenil se
bo tudi obstoječi podvoz oziro-
ma odpravile kolone na
Ormoški cesti, ker most pod
markovskim jezerom te funkcije
ne bi mogel opravljati. Ker pa se
že gradi hitra cesta Hajdina -
Ormož iz smeri Ormoža in je
tudi že sprejet lokacijski načrt
do Gorišnice, gradi pa se tudi že
odsek Hajdina - Slovenska Bist-
rica na odseku Slovenska Bistri-
ca - Pragersko, bo potrebno ak-
tivnosti na odseku ptujske ob-
voznice, kot poudarja Stanislav
Napast, vodja oddelka za okol-
je, prostor in gospodarsko infra-
strukturo v mestni občini, pohi-
teti, ker bo sicer prišlo do popol-
nega zamaška cestnega prometa
na sedanjem ptujskem mostu in
podvozu.
MG
^Ol^ORI SE...
E«. DA je po uvedbi DDV iz-
^^hnila prava revščina. Celo
in postavne ženske hodijo te
tpudše skoraj povsem nage.
... DA se je bog usmilil malega
slovenskega naroda in mu poslal
peklensko vročino. "Če bodo
okoli skakali nagi, bo morda
prišlo tudi do kakega potomca!"
... DA hoda morda novi poko-
pališki redi zmanjšali število
smrti. Oh ormoškem svetniškem
umotvorjenju je domači novinar
obupano vzdihnil: "Mene nedo
^ipj^r^alipja^m se negde izgub-
m v Markovcih diskri-
minatomo zapisali: "pokop
posmrtnih ostankov umrlih v
krsti". Bog varuj tistega, ki bi
umrl v postelji ali celo na cesti
Ta bo ostal zunaj.
... DA so imeli na Destrniku
ob otvoritvi gasilskega doma
presneto žilavo vrvico, saj je
rezanje trajalo kar sedem minut
(škarij pa od nikoder).
... DA;> šolski minister odsto-
pil tik pred koncem študijskega
leta. Morda ni imel pogojev za
nadaljevanje.
... DA kmetijskega ministra
"kegljajo" zaradi svinjskih
pečenk, mleka, masla in vina.
Nekoč je to pomenilo blagostan-
je, danes pa ...
... DA se v sodobnem času tudi
stare resnice nerazumljivo
preobračajo. V kmetijstvu po
novem velja: več imaš, manj
veljaš.
VIDI SE ...
... DA seje kozel modro obrnil
od uvožene in z afero povezane
pijače in odločno zahteval: "Da-
jte mi pravi domači špricar!"
4
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|
i
KIDRIČEVO / KOPALNA SEZONA SE JE PRIČELA 1. JULIJA
Poletno kopališie že odpto
Mesec dni pozneje kot obi-
čajno so v četrtek, 1. julija,
pričeli kopalno sezono tudi v
poletnem kopališču Kidriče-
vo. Kot je povedala direktori-
ca podjetja Vital Antonija
Krajnc, jim je po zapletih, a
poznejšem dogovoru med
lastnikom, kidričevskim Ta-
lumom, in občino Kidričevo
uspelo opraviti obnovitvena
dela v pičlih 14 dneh.
Odprtja kopališča so bili
Kidričani in okoličani zelo ve-
seli. To so dokazali že prvi ko-
palni dan, ko je bilo kopanje si-
cer brezplačno in se jih je oko-
palo več kot 1500. Že naslednji
dan jih je bilo že blizu 2000, ob
koncu tedna, predvsem v nedel-
jo, pa jih je bilo bojda že več kot
2500.
Sicer pa v Kidričevem ostajajo
med najprivlačnejšimi in tudi
najcenejšimi kopališči v Slove-
niji. Ne le da so vsi trije bazeni v
prijetnem zavetju borovcev,
akacije in hrasta, kar je zaradi
sence v največji vročini posebej
primerno za tiste namlajše in
tudi najstarejše kopalce, tudi
med najcenejšimi so, saj za ce-
lodnevno kopalno karto plačajo
odrasli le 700, otroci pa 500 to-
larjev; ob koncu tedna so vstop-
nice za 100 tolarjev dražje, pose-
bej ugoden pa je nakup
sezonskih, mesečnih in abon-
majskih 10-dnevnih kart.
Poskrbeli so seveda tudi za
lačne in žejne, saj je v kopališki
restavraciji na voljo okoli 80
sedežev. Poleg osvežilnih pijač
in sladoledov po ugodni ceni
ponujajo hamburgerje, vroče
hrenovke in ocvrt krompirček,
v dnevni ponudbi pa so tudi ko-
silca in vegetarijanska kosilca.
Če se boste naveličali kopanja,
so za enako ceno na voljo tudi
igrišča za odbojko, kegljanje in
igralni avtomati, minigolf in še
kaj. Sicer pa je za vse druge in-
formacije na voljo njihov
dežurni telefon 796-141; v po-
letnem kopališču Kidričevo vas
bodo zagotovo veseli.
-OM
Poletno kopališče v objemu zelenja je bilo dobro obiskano že prvi letošnji kopalni
dan.	Foto: M.Ozmec
V štirinajstih dneh so uspeli kopališče pripraviti
HAJDINA / SPREJEM ZA UCENCE OS-
MIH RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE
Popatniia mladim
za uspešno solan/e
v prostorih OŠ Hajdina je hajdinski župan Radoslav Simo-
nič 24. junija organiziral sprejem za učence, ki so končali
osnovno šolanje. Čeprav naj bi bil to sprejem za odličnjake,
torej tiste, ki so bili vseh osem let odličnjaki, se je župan
odločil, da sprejme vse, ki so končali osnovno šolanje.
Pred vsemi je sedaj nov izziv,
odločitev o nadaljnjem šolanju in
za nekatere tudi o poklicu. Gre za
občutljivo obdobje, v katerem je
izrednega pomena vsaka pozor-
nost, tudi županova, ki se zaveda,
da gre za mlade ljudi, ki bodo že
prav kmalu prevzeli v roke po-
membne dolžnosti v podjetjih, us-
tanovah in tudi občini. Od tega,
kolikšno bo njihovo znanje, je v
veliki meri odvisen tudi razvoj
občine Hajdina.
Na sprejemu je hajdinski župan
izročil knjižna darila sedmim
učencem, ki so bili vseh osem let
odličnjaki. Knjige z županskim
podpisom so prejeli Andrej Omik,
Luka Šmigoc, Aleksandra Kise-
lak, Saša Kokol, Maja Metličar,
Mateja Sagadin in Nataša Vlah.
Knjižni darili za odličen uspeh sta
prejeli tudi mladi Hajdinčanki
Maja Kračun in Katja Šegula, ki
sta obiskovali OŠ Breg.
MG
ummssmmii
Razisliovalne in
zabavne poiitnite
Veliko dopustnikov preživlja
počitniške dni doma. Mnogi tudi
trdijo, da brez potovanja ni pra-
vega dopusta. Kakor za koga!
Niso izjeme družine, ki so
pripravljene odšteti čezmerne
denarce za potovanje ter pred
dopustom in po njem tarnajo o
presušenem družinskem pro-
računu. In niso izjeme družine,
ki znajo imenitno izkoristiti brez-
delne dni v domačem kraju.
Poletne dni je najbolje prežive-
ti v naravi, kjer je nešteto
možnosti za zanimive dogo-
divščine, ki imajo v družbi prija-
teljev poseben čar in vrednost.
Pri tem lahko pomagajo knjige,
ki predstavljajo pestre ideje ra-
ziskovanja domačega dvorišča
in bližnje okolice: Šola nara-
voslovja, 50 zamisli za otroke v
naravi in 1000 idej za naravoslo-
vce.
Šola naravoslovja je namenje-
na otrokom od devetega leta
dalje, v družbi odraslih pa jo
lahko uporabljajo tudi mlajši.
Avtorja Mick Mainning in Brita
Granstrom sta v prijetni slikanici
združila zabavno in hkrati ko-
ristno stikanje v naravi. Knjiga je
jezikovno in likovno enostaven
poduk veščega opazovanja in
igranja na prostem. Mladi razis-
kovalci lahko naredijo skriva-
lišče in zaščitna oblačila za
uspešno opazovanje, zabavno
je kukanje v »hotel za male
pošasti«, tiskanje z gobjimi klo-
buki je vabljiv likovni izdelek,
nekaj posebnega sta farma
deževnikov in ples z deževniki
... Obilico dejavnosti v naravi
zaključujeta sprehod in zabava
v naravi in čisto na koncu knjige
je še potrdilo za opravljeno šolo
naravoslovja. Šola naravoslovja
nosi podnaslov S knjigo v roki
na pustolovščine v naravo in je
izšla leta 1997 pri založbi Učila
iz Tržiča v prevodu Andreje
Blažič.
50 zamisli za otroke v naravi je
avtorica Cecilia Fitzsimons na-
menila otrokom za samostojno
delo, saj knjiga temelji na velikih
fotografijah in ilustracijah, ki jim
je besedilo le dopolnilo ali po-
jasnilo. Knjiga vzpodbuja kreati-
ven in spoštljiv odnos do narave
ter ponuja odlične zamisli, ki jih
lahko izvedemo na prostem.
Razdeljena je na šest poglavij:
Dobrave in gozdovi. Polja in
žive meje, Parki in vrtovi, Življen-
je v ribniku. Na morju in Razved-
rilo doma. Med zamislimi je
merjenje drevesnih debel in
določanje starosti dreves,
sajenje le-teh, zbiranje pajkovih
mrež, preslikavanje lubja in list-
ja, izdelava mavčnih odlitkov,
piskanje na travo, postavljanje
preže, izdelava vrže in ribnika,
umetnije iz morskega rastlinja,
barvanje cvetlic in zelene ...
Knjiga je izšla v prevodu Nine
Grahek Križnar pri založbi Di-
dakta iz Radovljice leta 1997.
1000 idej za naravoslovce je
knjiga, ki jo bodo s pridom upo-
rabljali mlajši in starejši bralci.
Avtor Michael Chinery jo je
podnaslovu Opazujte, zbirajte,
shranjujte, spoznavajte okolje s
privlačnimi raziskavami in pos-
kusi. Zraven naštetega pa knji-
ga vzpodbuja ljubezen do nara-
ve in vseh živih bitij, tudi tistih, ki
so na prvi pogled neprivlačna in
strašljiva. 1000 idej za nara-
voslovce je izdala Državna
založba Slovenije (1989) v pre-
vodu Mete Povž, ki je besedilo
tudi priredila in posamezna
poglavja spremenila v korist
domačega naravnega okolja.
Na skoraj dvestotih straneh po-
nuja avtor številne informacije iz
narave ter nakazuje mikavne ak-
tivnosti v naravi. V knjigi je deset
obširnih poglavij: Opazovanje
narave. Življenje v vodi, Riči,
Sesalci, Žuželke in druge
manjše živali, Drevesa, Ostale
rastlinske skupine. Kamnine in
pokrajine, Tehnični pripomočki
v naravoslovju in Zanimivosti.
Vesele počitnice v naravnem
okolju vam želi
ill/ona Klemenili
FILMSKI KOTIČEK
Analiza pa taka
(Analyse This)
Kaj se zgodi, če se mafijski boter pomehkuži?
Vprašanje, ki vam verjetno pade na pamet tako po-
gosto, kot zakaj se Zemlja vrti na desno in ne na
levo stran. Kljub vsemu boste odgovor na pn/o
vprašanje dobili; z vso resnostjo je prikazan v
današnjem filmu.
VItti je mafijec, ki obvladuje pol New Yorka. Toda
njegova prihodnost ni tako svetla, kot se zdi na prvi
pogled - zraven težav s potenco ima premehko
srce, saj niti ne more maščevati smrti svojega pri-
jatelja. Skrajni čas, da poišče psihiatra...
Komedija ima toliko smešnih prizorov, da so jih vse
uspeli spraviti v reklamo zanjo. Še sreča, da rekla-
ma traja le nekaj minut, sicer bi jim zmanjkalo ma-
teriala tudi za to. Sicer pa se scenarist lahko resno
zamisli nad svojim smislom za humor: najbolj
komične naj bi bile scene, ko boter newyorške ma-
fije izpoveduje svoja čustva in se razjoče ob bolj ab-
surdnih stvareh, kot se jih uspejo spomniti v limo-
nadah španske produkcije. In to neprestano "cmi-
hanje" vam bo počasi pričenjalo iti na živce.
Sicer pa je ideja filma dobra - pri nekaterih prizorih
se boste res nasmejali od srca (seveda če poprej
niste videli reklame za film). Izvedeli boste celo ne-
kaj o psihologiji, ne uidejo vam pojmi, kot so Ojdl-
pov kompleks, stres, Freudova razlaga sanj... Do-
volj, da boste pri sebi zasledili nekatere simptome
in se tudi sami začeli spraševati, ali potrebujete pro-
fesionalno pomoč.
Zanimiva zasnova filma, svojevrstna parodija na le-
gendarnega Botra. Na žalost se bodo vaša pričako-
vanja razblinila v prvih trenutkih komedije. Spoznali
boste, da bi bilo bolje, če bi verjeli naslovu - analiza
pa taka!
Nataša Žuran
^lHHl^-četrtek, 8. julij 1999
5
PO KMšiH muum
SLOV. BISTRICA / V GALERIJI
gradu razstavlja ZVONKA POŽUN
Umetnost na steklu
Komaj so si pri Zavodu za iculturo Slovenska Bistrica uspeli
oddahniti od zahtevne razstave japonske sodobne keramike,
Ic so v obnovljenih grajskih galerijskih prostorih skupaj s
I steklarskim centrom iz avstrijskega Barnbacha in ta-
mkajšnjim steklarskim muzejem razstavili 51 kosov krhkih
Lnikatnih umetnin grafične oblikovalke Zvonke Požun, ki
deluje kot samostojna kulturna delavka v Celju in
Barnbachu, obiskovalci pa jih bodo lahko občudovali vse do
17. septembra.
Ni potrebno posebej poudarjati,
da se je odprtja razstave Zvonke
Požun ob številnih Bistričanih in
Celjanih, pa tudi Mariborčanih,
Ljubljančanih, Kamničanih, ude-
ležilo veliko gostov iz zamejstva,
med njimi tudi župan Barnbacha
Karel Neuhauser, ravnatelj stek-
larskega muzeja Martin Hittaller,
predsednik Društva štajerskih
steklerjev Walter Kienreich in še
številni drugi prijatelji. Oba župa-
na - slovenjebistriški dr. Ivan
Žagar in barnbachski - sta izmen-
jala pozdravne nagovore. Tako je
Karel Neuhauser omenil, da se je
vesel prijaznega sprejema, glasbe,
violine, recitacij (v kulturnem
delu so sodelovali učitelji in
učenci slovenjebistriške glasbene
šole in seveda povezovalka Jana
Jeglič) ter celotnega vzdušja. Žal
mu je bilo samo, da ni imel časa za
ogled okolice Slovenske Bistrice,
kar bo storil kdaj drugič. Ob kon-
cu je izrazil željo, da bi se iz tega
prisrčnega srečanja rodilo kaj
globljega in lepega v medsebo-
jnem sodelovanju obeh štajerskih
dežel, še posebej ker v Barnbachu,
kjer steklarna daje gospodarski in
tudi kulturni ton celotnemu kra-
ju, dela veliko sposobnih steklar-
jev iz Slovenije.
Razstava Zvonke Požun
predstavlja 51 kosov krhkih umet-
iz stekla, poslikanih z motivi
•^roetniških videnj. Kot je v
spremnem katalogu zapisal Wal-
Kienreich, je Zvonka Požun v
'^"ogih priložnostih dokazala
^voje ročne spretnosti, pri njenem
pa resnično prevladuje umet-
nad rokodelstvom, kar do-
J^zujejo tudi njeni grafični in
J^niišljijsko izdelani motivi,
'^onka je namreč pred kratkim
dvoje poslikav na steklo
g ^l^tarni sakramentarij cerkve sv.
^^"■oare v Barnbachu, ki je sicer
^^ o Znanega (nekoliko ekstrem-
dunajskega arhitekta Frie-
^^'^sreicha Hundertwasserja.
I^^onka Požun izraža svoje sli-
stva kot "sprehajanje z barvo"
Pri^ poudari lahkoto, s katero
pelje svoj slikarski stil do po-
nosti. Pri svojem delu ne pos-
soč^ P^^^^mati trenutne mode in
slikarskega toka, tem-
zvesta sama sebi in zato
j^^osvoja. Na steklo slika z vesel-
rok	prihajajo izpod njenih
ti trajne slikarske vrednos-
Stalna želja Zvonke Požun, ki je
sicer grafična oblikovalka in je po
končanem šolanju delala * na
različnih področjih, je vedno bila,
najti delo v svojem izvirnem po-
klicu. Njena prva iskanja in sa-
mostojni začetki poslikave na
steklo so se začeli doma, kjer je
poskušala kot samouk. Svojo po-
klicno in umetniško pot je nadal-
jevala v avstrijskem Barnbachu,
kjer je ob priporočilih priznanih
steklarjev lahko nadaljevala
šolanje pri upokojenem slikarju
na steklo Norbertu Laneggerju,
uspešno pa sodeluje ne samo s
steklarji, temveč tudi z drugimi
umetniki iz avstrijskega kulturne-
ga prostora in iz ostale Evrope.
Sama je od 1997. leta gostja stek-
larske šole Kramsach s Tirolske.
Vse to je zanjo velik izziv, steklo
pa je tako postalo material, v kate-
rem je našla svoje najkvalitetnejše
umetniško izražanje, in kot sama
pravi, "se je tu njena pot končala
in hkrati nadaljevala..."
Vida Topolovec
Avtoportret	Zvonke
Požun, ki sodi med
razstavljene umetnine v
galerijskili prostorih bist-
riškega gradu
PTUJ / RAZGRNJEN IDEJNI PROJEKT REKONSTRUKCIJE MINORITSKE CERKVE
še zadnje deianie ptuiske troike
v kleti minoritskega samostana v Ptuju so 29. junija prvič
širši javnosti predstavili načrte o ponovni gradnji med drugo
svetovno vojno porušene minoritske cerkve z baročnim
pročeljem. Po napovedih bodo tej predstavitvi sledile še dru-
ge, med drugim naj bi se s tem projektom v kratkem seznanil
tudi ptujski mestni svet, z njim pa se bo seznanila tudi
neodvisna strokovna komisija, da ne bo na temeljih nekdanje
baročne cerkve nastalo nekaj novega, ampak to, kar je nekoč
že bilo. "Vsi upamo na to, da bomo sposobni v 20. stoletju
narediti to, kar so naredili ob koncu 17. stoletja, ko je bila
izvedena temeljita barokizacija, ki je prinesla edinstveno
baročno pročelje in kakovostno notranjo opremo, ker danes
razpolagamo z drugačnimi materiali, z drugačnimi tehnika-
mi. Naredili smo korake, s katerimi smo presegli to stoletje.
Upam, da bomo z današnjo tehniko in materiali uspeli ne
samo tehnično obnoviti ta spomenik, temveč tudi s srcem in
dušo", je uvodoma povedala koordinatorica rekonstrukcije
minoritske cerkve Kristina Šamperl Purg.
Gre za projekt, vreden okrog
650 milijonov tolarjev. Če jim bo
uspelo zbrati denar, bodo lahko
gradnjo pričeli konec prihodnjega
leta, do takrat pa bodo izdelani
tudi že vsi potrebni dokumenti.
Še letos pa naj bi bila porušena
nekdanja pošta (postopek rušitve
poteka), ki so jo postavili na pros-
toru leta 1945 porušene cerkve
pred 30 leti. Doslej je mestna
občina v ta projetk vložila nekaj
nad 30 milijonov tolarjev, mi-
nistrstvo za kulturo pa iz sredstev
kulturnega tolarja 5 milijonov to-
larjev. Idejni projekt je na podlagi
naročila mestne občine Ptuj, ki ga
je prevzelo podjetje lUSING Ptuj,
izvedlo podjetje Arhe z odgovor-
nim arh. Borisom Vovkom.
Idejni projekt je po besedah
Kristine Samperl Purg papirni te-
melj za izvedbo tega izjemno po-
membnega baročnega spomenika.
Dela na tem projektu so se pričela
leta 1990, prizadevanja za ponov-
no zidavo minoritske cerkve in
njenega pročela pa so stara že več
desetletij. Leta 1990 je takratna
skupščina občine Ptuj sprejela
sklep, da se bo pristopilo k temu
projektu v okviru tako imenovane
ptujske trojke. Ta, kot je znano,
uspešno napreduje: pošta je že iz-
seljena, drugi del je obnova Male-
ga gradu za potrebe Knjižnice
Ivana Potrča, ki gre prav tako h
koncu, tretji del pa je obnova mi-
noritske cerkve z baročnim
pročeljem.
"Ta projekt je bil zastavljen iz
več razlogov. Mesto Ptuj bo z re-
konstrukcijo minoritske cerkve,
predvsem baročnega pročelja, do-
bilo nazaj enega zelo pomembnih
kulturnih spomenikov. Baročno
pročelje minoritske cerkve je vel-
jalo za najlepše baročno pročelje v
Sloveniji. Z obnovo bo tudi Mino-
ritski trg dobil nazaj svojo kuliso
(pred leti so tam že ponovno pos-
tavili Marijin steber), hkrati pa
bodo minoriti dobili cerkev kot
bogoslužni prostor, ker je sedaj
njihova dejavnost v tem pogledu
okrnjena. Ker pa imajo samos-
tansko dvorišče, lahko na njem iz-
vedejo marsikatero svojo in tudi
prireditve drugih. Tudi v bodoče
naj bi bilo tako. Uspelo jim je ure-
diti minoritsko klet, ki služi kot
prostor za srečanja in za razstave,
veliko pa se dogaja tudi v reflekto-
riju," je ob predstavitvi projekta za
Tednikove bralce povedala Kris-
tina Šamperl Purg.
Preden so se strokovnjaki lotili
izvedbe idejnega projekta, so ve-
deli, da so omejeni s prostorom,
višino, ptujsko veduto in podobo,
skratka postavljeni so bili pred ve-
liko dokončnih odločitev.
"Znotraj tega so poskušali najti
najboljši način izrisa nove podobe
v novih materialih. Dokumenta-
cija zajema posamezne faze pristo-
pov h gradnji objekta, ki bo pote-
kala sočasno, tako cerkvene ladje
kot baročnega pročelja. Cerkvena
ladja bo stala na že obstoječih te-
meljih starega poštnega poslopja,
da ne bo potreben večji poseg v
mestno zemljišče. Največji prob-
lem je baročno pročelje, za katere-
ga je nekaj kubikov materiala
(kamna) za spodnji del že kuplje-
nega in se že profilira na podlagi
izrisov Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine. Nekaj
problemov je pri sami konstrukci-
ji, ker je gotski prezbiterij že
obnovljen in je nekohko nižji kot
zdajšnji nivo Minoritskega trga.
Ti nivoji bodo gradbenikom ver-
jetno povzročali nekaj težav, v
idejnem projektu pa so tudi ti
rešeni. Rešen pa je tudi problem
prehoda prezbiterija v cerkveno
ladjo, ker je za 1,5 metra krajši,
kot je bil izvirni prezbiterij, kajti
poštno poslopje je kljub dogovo-
rom s takratnim zavodom, da ne
smejo poseči v prezbiterij, seglo v
le-tega. Tako je prezbiterij ostal
brez slavoločne stene. To bo
potrebno sedaj zgraditi in je v pro-
jektu tako opredeljeno, da se bo
na to lahko navezala cerkvena
ladja in nanjo baročno pročelje.
Snovalci projekta so razmišljali
tudi o opremi objekta - ne v tem
smislu, kaj bo v cerkvi stalo, am-
pak o infrastrukturni opremi
(ozvočenje, zavarovanje, ogrevan-
je, prezračevanje), kar k takemu
objektu sodi. Prve ocene kažejo,
da je projekt ponovne zidave mi-
noritske cerkve z baročnim
pročeljem zelo kvaliteten. Majhni
popravki bodo potrebni za zdaj v
delu zunanje podobe cerkve, ker
na računalniškem izrisu stena sa-
mostana in stena cerkve nista
ravno identični. Lahko da je to za-
radi tehnike izrisa, vendar smo
želeli, da se že v računalniškem iz-
risu vidi, da gre za celoto, da cer-
kev zaradi novih materialov in
novih načinov ne bo drugačna,
ampak da bo dihala v sozvočju s
samostanom. S terri manjšim pop-
ravkom je idejni projekt potrjen
in gre v javni razpis," je o projektu
obnove povedala koordinatorica
projekta rekonstrukcije minorits-
ke cerkve z baročnim pročeljem
Kristina Šamperl Purg.
Malo manj kot polovica
sredstev, potrebnih za rekon-
strukcijo, naj bi šla za baročno
pročelje, preostanek za cerkveno
ladjo s pripadajočo opremo in
infrastrukturo. Zidava baročnega
pročelja je izredno zahtevna tudi
po finančni strani. Finančni pred-
račun je narejen na osnovi opti-
malnih videnj o tem, kakšna naj
bi bila ta fasada glede materialov
in tudi izvedbe. Za fasadne ele-
mente bo uporabljen kamen, čep-
rav je v izvirniku bila prej opeka,
sestavljena, zazidana in ometana
tako, da je izgledala kot kamen.
Za baročno pročelje bosta
sredstva prispevala mestna občina
Ptuj in ministrstvo za kulturo, ki
sta odgovorna za to, da mesto dobi
nazaj svojo podobo in da se rekon-
struira spomenik, za cerkveno
ladjo pa minoriti (celotne mino-
ritska provinca) in verniki. Pro-
jekt je nastavljen dolgoročno, saj
so se veliki spomeniki vedno gra-
dili dlje časa. Po najbolj optimis-
tičnih napovedih, seveda če bodo
finančno konstrukcijo uspeli za-
preti, naj bi bil ta kulturni spome-
nik na novo zazidan v petih, po
drugih variantah v desetih, a če bo
v petnajstih letih, bo opravljeno
veliko delo, je sklenila pogovor
Kristina Šamperl Purg.
MG
Kristina Šamperl Purg: "Z
rekonstrukcijo minorits-
ke cerkve bo mesto do-
bilo nazaj enega svojih
zelo pomembnih spome-
nikov."
"Ponovna zidava minoritske cerkve in baročnega
pročelja bo potekala sočasno." Foto: Črtomir Goznik
6
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
Kuharski nasveti
Maline
Te dni se na naših vrtovih bohotijo temno rdeči sadeži malin,
ki se jim le s težavo odpovemo. Za večino ljudi so še vedno naj-
boljše tiste, ki jih le narahlo sladkamo in ponudimo z malo
tolčene sladke smetane ali pa kar brez vseh dodatkov. Nekoli-
ko sladkane in pomešane s sladko smetano so tudi nadev za
znano linško torto iz mandljevega testa. Iz malin večinoma pri-
pravljamo različne sladke jedi, od sladoleda in sadnih rezin do
tort, lahko pa jih ponudimo tudi kot dodatek ali omako pri div-
jačini.
Pripravimo si lahko tudi ma-
lino\^e kruhke, ki jih lahko po-
nudimo zraven sladic z vanili-
jevo kremo. Pripravimo jih
tako, da 4 velike jedilne žlice
malin na hitro operemo in jih
nato skupaj z 1 žlico sladkorja
med mešanjem zavremo in ter
ohladimo. Posebej ločimo pri 4
jajcih rumenjak od beljaka, bel-
jake stepemo v trd sneg in
počasi po žlicah dodamo 25 de-
kagramov sladkorja, nato pa
enega za drugim rumenjake,
ohlajene maline in na koncu
postopoma 25 dekagramov
moke. Pekač narahlo pre-
mažemo z margarino, potrese-
mo z ostro moko in s pomočjo
žlice nadevamo nanj po želji ve-
like kupčke v primerni razdalji.
Pečemo pri temperaturi 180-
200C deset do petnajst minut.
Zelo okusna je tudi linška tor-
ta z malinami, ki jo pripravimo
tako, da presejemo 20 dekagra-
mov mehke moke na delovno
površino, na sredini naredimo
jamico in vanjo damo 10 deka-
gramov mletega sladkorja,
ščepec soli, 15 dekagramov
mletih mandljev, polovico
čajne žličke cimeta, ščepec
klinčkov, eno jajce in 5 deka-
gramov piškotnih ali biskvit-
nih drobtin. Na rob moke
narežemo 20 dekagramov masla
ali margarine. Vse sestavine s
hladnimi rokami na hitro zag-
netemo v testo. Ko se sestavine
med sabo temeljito povežejo,
testo damo na pomokan
krožnik, ga pokrijemo in za 30
minut postavimo v hladilnik.
Tortni model premera 26 centi-
metrov premažemo z maslom
in potresemo z ostro moko. Po-
sebej na pomokani delovni
površini razvaljamo 2/3 testa v
obliko tortnega modela, ga
položimo v pomaščen pekač in
v pekaču oblikujemo še 2 centi-
metra visok rob. Testeno dno z
vilicami nekajkrat prepičimo.
Nato po testu premažemo 20
dekagramov malinine marme-
lade, po njej potresemo še 15
dekagramov svežih malin,
pomešanih s sladkorjem, in po
mnalinah potresemo še 10 de-
kagramov mletih mandljev. Po
nadevu lahko pokapljamo še
malo malininega ali drugega
sadnega žganja. Preostalo testo
razvaljamo približno pol centi-
metra na debelo, ga razrežemo s
pomočjo koleščka v trakove in
te položimo na maline v obliki
v mreže. Posebej razžvrkljamo
en rumenjak in z njim pre-
mažemo testeno mrežo. Torto
pečemo pri temperaturi 190C
35 do 40 minut.
Linška torta z malinami se
posebej dobro ujema s toplimi
napitki, kot so kava in čaj. Še
posebej okusna je, če jo pusti-
mo čez noč, da se dobro napoji
in je dovolj sočna.
Iz malin si lahko pripravimo
tudi malinino kremo v kozarcu
tako, da 2 rumenjaka in 10 de-
kagramov sladkorja penasto
umešamo in dodamo 2 dekagra-
ma škroba, ki smo ga razmešali
v enem decilitru hladnega mle-
ka. Posebej zavremo 4 decilitre
mleka in ga prilijemo k rumen-
jakom. Kremo nato postavimo
nad vodno soparo in stepamo
tako dolgo, da se zgosti, nato
odstavimo, jo nekoliko ohladi-
mo in počasi dodamo 10 deka-
gramov zmečkanih in po želji
sladkanih malin ter 1 deciliter
tolčene sladke smetane. Še
mlačno kremo nalijemo v ko-
zarce in počakamo, da se ohladi
in strdi. Pred serviranjem jo
okrasimo s tolčeno sladko sme-
tano in svežimi
malinami.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
22. JUNIJ - Ivanka Narat, Sestrže 84/a, Janko Arnuš,
Bukovci 173, Milan Prapotnlk, CMD17, Ptuj, Jože Ko-
ren, Sedlašek 119, Jože Hentak, Dornava 119, Stanis-
lav Mrčinko, Sedlašek 55, Rudolf Jerenec, Podleiinik
6/a, Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj, Marija Gajšek,
Podlehnik 61, Mira Zajšek, Kozminci 6/b, Zvonko
Žabota, Mestni trg 4, Ruj, Stanko Plavčak, Podlehnik
2/a, Danica Kurež, Podlehnik 3/a, Zdenka Selinšek,
Draženci 42, Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu, Mili-
ca Jeza, Podlehnik 6/a, Branko Srdinšek, Dežno pri
Podtehniku, Andrej Belšak, Podlehnik 2/d, Zdenka Vi-
dovič, Velika Varnica 32, Franc Čuš, Flnžgarjeva 23,
Ruj, Franc Zupane, Skrblje 11, Edi Gajšek, Kraigher-
jeva 29, Kidričevo, Anton Butolen, Žetale 42, Konrad
Vaupotič, Sedlašek 71, Franc Cafuta, Kraigherjeva 14,
Kidričevo, Anton Satler, Podlehnik 67, Miha Batista,
Bazoviška 7, Nova Gorica, Robert Slana, Stara Nova
vas 25/a, Robert Jevnik, Dolnja Stara vas 53, Stanko
Topolovec, Jablovec 39, Igor Gorše, Apostlova 3,
Limbuš, Aleš Železnik, Roška c. 17, Ljubljana, Dam-
jan Vlaj, Panonska 28, Gornja Radgona, Vekoslav Ha-
iadeja, Videm 28, Rok Miklič, Stranska vas 13, Jože
Terplan, Andrejcj 16, Rok Povšič, Ob Blažovnlci 62,
Limbuš, Robert Avsec, Mali Statnik 26, Novo mesto,
Iztok Pestotnik, Mačkovec 15/a, Jernej Pleteršek,
Mejna ulica 30, Maribor, Boštjan Forstnerič, Turniška
25, Ptuj, Matej Maučec, Tomšičeva 6, Boris Bratuša,
Aškerčeva 3/b, Šoštanj, Ingo Kovač, Kajuhova 19,
Murska Sobota, Boštjan Kovačec, Čeče 6/a, Peter Be-
sal, Kogojeva 6, Ljubljana, Denis GHebe, Trg Dušana
Kvedra 2, Maribor, Miroslav Kosi, Loka 8.
24. JUNIJ - Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a, Franc Mur-
ko, Slovenski trg 10, Ptuj, Robert Krajnc, Hlaponci 52,
Miran Koser, Vintarovci 53, Edi Veršič, Bukovci 152,
Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Jože Šegula, Polenšak 16,
Irena Bedrač, Hlaponci 49, Jože Strelec Strelci 4/a,
Dragica Perhač, Placar 14, Boštjan Žunkovič, Grdina
2, Bojan Bertalanič, K Brodu 27, Maribor, Franc Korez,
Uskoška 9, Miklavž na Dravskem polju, Milan Gajser,
Gruškovje 31, Ivan Brumen, Moškanjci 113, Vlado
Perhač, Mestni Vrh 7, Dušan Tetičkovič, Slovensko-
goriška c. 1, Ptuj, Srečko Veit, Štuki 32/a.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI.
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 232. NAD
Zmkon^ druiinu in
dfiiieviio Edrmvje
94. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakoncev in družine -
na splošno - 7. nad.
Pa nadaljujmo opis metode
strukturirane ločitve.
Izhodiščna situacija (pakt)
te terapije je naslednja; za-
konca se obvežeta, da se razi-
deta za tri mesece. V tera času
ne smeta stanovati v istem sta-
novanju (ali hiši), iskati prav-
nih nasvetov pri odvetnikih,
sklepati dolgoročnih fi-
nančnih obveznosti ali spreje-
mati odločitve o skupnem
premoženju in o delitvi oziro-
ma bivanju otrok. Med
začasno ločitvijo ostanejo
otroci pri tistem zakoncu, ki
lahko zanje najbolje skrbi. Za-
konca se lahko v tem času
srečata le na obojestransko
željo in tedaj lahko ostaneta
skupaj le, dokler si oba želita.
Seksualni stiki so pravtako
dovoljeni le ob želji obeh.
Tudi do stikov z otroki lahko
prihaja le na sočasno Mfo za-
konca in otroka. V Času
ločitve, ki se lahko tudi po-
daljša, hodita zakonca na
skupne pogovore k psihotera-
pevtu,
3. Metoda direktne konfron-
tacije
Pri tej obliki krizne inter-
vencije gre v bistvu za struk-
turiran prepir in voden prepir
med zakoncema (Bach in sod.,
1969). Terapevt je bodisi pris-
oten v prostoru ali pa prek
zvočnika sledi konfrontacijo
para. Njegova naloga je, da in-
tervenira, če bi prepir prešel
iz vnaprej dogovorjenih meja.
Po mnenju avtorjev je lahko
tak "prepir" konstruktiven, če
se zakonca ravnata po nas-
lednjih navodilih:
-	izrazi mnenje, skrbi, želje
na čimbolj miren in jasen
način. Ne govori samo, tem-
več tudi poslušaj;
-	poskušaj upoštevati mnen-
je in stališče partnerja, čeprav
se ti v tistem trenutku prepira
zdita neutemeljena in nesmi-
selna;
-	zelo važno je, kdaj se prepi-
rati; ne prepiraj se takrat, ko
pride mož z dela, ko gresta
spat ali pri kosilu. Najslabše je
reči: "Takoj sedaj bomo to
razčistili." Vsekakor je boljše
v takem primeru razčiščevan-
je nekoliko odgoditi;
-	ne zmerjaj;
-	ne ciljaj na zakončeva
ranljiva mesta. Ne išči njego-
vih šibkih točk samo zato, da
ga raniš, ker s tem ne prispe-
vaš h konstruktivnosti prepi-
ra;
-	drži se teme, ne pogrevaj
starih argumentov, ne širi
prepira na nova področja in
teme;
-	ne umakni se v molk, ker
tako pretrgaš možnosti priti v
prepiru do zaključka;
-	ne vpij, ne grozi s samomo-
rom, ločitvijo ali vrnitvijo k
staršem. Hrup ni nadomestek
za argumente;
-	ne igraj se psihiatra, ne
analiziraj zakonca in ne dajaj
"diagnoz";
-	v prepir ne vključuj otrok,
staršev, znancev in sorodni-
kov, da bi bili posredovalci,
razsodniki ali zavezniki;
-	fizičnega nasilja se je po-
trebno vsekakor izogibati;
-	solze so oblika psiho-
loškega vojskovanja, ki pa
problema v zakonu ne rešijo.
Po mnenju Bacha je prepi-
ranje, če poteka po teh pravi-
lih, pred otroki dovoljeno in
celo koristno, saj vidijo, da je
jeza nekaj povsem normalne-
ga in da je možno probleme
razčistiti in razrešiti.
Naslednjič pa nekaj o ve-
denjski terapiji zakonskih in
družinskih konfliktov.
mag. Bojan Šinko
PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO
Spomeniki nekih
obdobij
William Shakespeare je nekoč
zapisal: "Marsikdo velja za mo-
drega, ker nič ne zine." Ker ne
sodim med modre, bom pač zi-
nil, oprostite, zapisal nekaj mis-
li k prispevku Maksa Lečnika
"Stara pošta čaka", objavljenem
v junijski številki Ptujčana.
Avtor na prijazen, a kritičen
način ošvrkne mestno občinsko
upravo, ki da zavlačuje dena-
cionalizacijo in s tem onemo-
goča nadaljnje postopke za pri-
dobivanje druge potrebne do-
kumentacije za rekonstrukcijo
ptujske minoritske cerkve. V
mestnem proračunu ni zago-
tovljenih sredstev za rušenje
stare pošte, da "spomenik neke-
ga obdobja" pcJStaja vse bolj
moteč objekt starega mestnega
jedra itd.
Lepo in prav! Za novodobne
oblastnike so bila moteča tudi
imena ulic, šol, Lackov spome-
nik na Slovenskem trgu ...
Čudim se, da so si bili takrat
tako soglasni, danes pa zav-
lačujejo obnovitev kulturnoz-
godovinskega spomenika. Bodo
postopki za rekonstrukcijo
pročelja ptujskega gledališča
tudi tako dolgotrajni? Utemel-
jitev, da Lackov spomenik ne
sodi v staro mestno jedro, je
zame privlečena za lase. Zakaj?
Zato, ker so kmalu za tem poS'
tavili "lulajočo skalo" v Prešer
novi ulici. Ta sodi v ta del Ptuj)
tako, kot če bi Marijin sponifr
nik postavili med bloke v Ra^
belčji vasi - zahod in ne na Mi'
noritski trg. Je bilo to v soglasji'
z Zavodom za varstvo kultura
in naravne dediščine? Mordi
pa je to le v posmeh tej institu
ciji, saj je "vodnjak" skoraj p«
njenim okonom na nekdanj
Gosposki ulici. In ta "vodnjak
je tudi "spomenik nekega ob
dobja", zato ga je potrebno od
straniti, v Prešernovo ulico p
postaviti	rekonstrukcij
vodnjaka, ki je tam že bil.
Stanko Lepej
PISE: ING. MIRAN GLUSIC/^ V VRTU ^ V VRTU ^
Vrt v polef/v
Medtem ko smo v prvem polletju v vrtu pretežno opravljali setev, sajen-
je in nego vrtnega rastlinja, se mesec mali srpan v vrtu kaže v v pobiran-
ju sadežev in plodov; opravila pri negi vrtnega rastlinja in varstvo pred
boleznimi pa opravljam le posamično pri posameznih vrstah, sortah
glede na njihovo starost in kot je potrebno za njihovo zdravo ohranitev.
V SADNEM VRTU je za prehodno obdobje v
drugo polletje značilen konec bujne rasti in raz-
voja drevesa ter nadaljevanje razvoja plodov in
sennena, v malem srpanu pa se že pričenja ob-
dobje formiranje cvetnega nastavka za rodnost v
naslednjem letu.
Hruške so v letošnji vegetaciji že končale rast,
druge sadne vrste pa ji bodo sledile vse do me-
seca kimavca, ko jablane zadnje sklenejo letno
rast. V obdobju, ko se pri sadnem drevju umirja
bujna rast, dobiva tudi pretok rastlinskih sokov v
novih mladikah drugačno vlogo. Medtem ko v
navpičnih poganjkih hitrejši pretok rastlinskih so-
kov še pospešuje rast, pa se v vodoravnih ali
upognjenih navzdol upočasni in prične nako-
pičen tvoriti cvetne brste. To naravno značilnost
pri sadnem drevju koristno izrabimo tako, da v
tem času navpične poganjke upognemo v stran-
ski položaj in jih s tem prisilimo, da se preobrazi-
jo v rodne. Upogibamo enoletne mladike, ki so
zrastle po ogrodnih vejah prvega in drugega
reda izmenično v levo in desno stran v obliki rib-
jega hrbta. Pregoste, navpično rastoče mladike
odstranimo, ker bi se iz njih razvile nerodne bo-
hotivke. Najmanj upogibamo v spodnjem delu
krošnje, najbolj pa v zgornjem. Upogibanje naj
tx) v vodoravni položaj ali v rahlem loku navzdol.
Za upogibanje uporabljamo različne materiale in
priponrK)čke: vrvico, rafijo, plastificirano žico ali
t)etonske uteži v obliki vlitkov v kozarce plastične
folije. Upogibanje mladik je pri sadnem drevju iz-
redno pomembno letno opravilo, ki ni nannenje-
no sanno večji rodnosti sadnega drevesa, marveč
tudi boljši osvetlitvi in oblikovanju drevesne
krošnje.
Da OKFIASNI VRT v prehodu v poletje ne bi
sameval z redko cvetočimi okrasnimi rastlinami,
skrbimo, da z nego, varstvom, obdelavo in dopo-
lnilnim gnojenjem se trajno cvetoče okrasne cve-
tnice sproti obraščajo in obnavljajo cvetne brste.
Pri sobnih in balkonskih okrasnih cvetnicah
smo posebno pozorni na vsakršno spremembo
barve listja. Na listju se kaj hitro pokažejo motnje,
ki izhajajo iz neustreznega zalivanja, pomanjkan-
ja rastlinskih hranil in poškodb, ki so jih na rastli-
nah povzročile bolezni, škodljivci ali drugi zunanji
zanje škodljivi vplivi. Ko motnjo dodobra razpoz-
namo, jo lahko odpravimo, rastlini pa pomaga-
mo, da si opomore.
Ko se leto prevesi v drugo polovico, v ZELEN-
JAVNEM VRTU sejemo in sadimo vrtnine s krajšo
vegetacijsko dobo, ki jih bomo pobirali pozno v
jeseni za zimsko rabo. Med njimi so mnoge sorte
iz vrst solatnic, kapusnic, gomoljnic in korenovk,
med katere sodi tudi črna redkev.
Črna redkev je značilna korenovka in za zim-
sko rabo nrx)ra biti posejana pravočasno v prvi
polovici julija. Kot korenovka bi sodila med pom-
ladanske posevke, vendar bi takrat posejana se-
daj zaradi dolgega dne ušla v cvet, koreni pa bi
zaradi predolge vegetacije postali robavi. Seje-
nno jo na gredice sredi julija v medvrstni razdalji
20 do 30 cm in 3 cm globoko, v vrsti pa jo raz-
redčimo na 15 do 20 cm. Pri vzniku snno pozorni
na pojav repnega bolhača, ki je lahko tako števi-
len, da posevek ob kalitvi požre. Proti bolhaču
posevek nekaj dni po setvi poškropinno ali f^
prašinno s pripravki proti bolhačem. Na slabših
tleh bodo rastli nnanjši koreni in ostrejšega oku-
sa. Črna redkev v sušnih obdobjih slabše uspe-
va, če pa raste v prevlažnih tleh in če jo pregnoji-
mo z dušičnimi gnojili, pa so koreni običajno
puhli in slabše trpežnosti.
Na Radio-Tednik je bilo naslovljenih nekaj
vprašanj o pojavu in varstvu pred boleznimi na
paradižniku. V tej rubriki je bil že govor o kronn-
pirjevi plesni, ki napada tudi paradižnik in je pri
nas najbolj razširjena, manj pa o črni gnilobi, ki
se je še posebej razširila v letošnjem izredno
deževnem letu.
Paradižnik ogrožajo mnoge glivične, bakterij-
ske in virusne bolezni. Najpogostejše med njimi
so: krompirjeva plesen, črna listna pegavost,
trohnenje paradižnikovega stebla, tobakov mo-
zaik, metličavost paradižnika in črna gniloba plo-
dov. Črna gniloba plodov je značilna v prekomer-
nih daljših deževnih obdobjih in jo spoznanno
tako, da se ob strani plodu prično pojavljati
majhne temne pege in se postopoma večajo do
popolnega zgnitja plodu. Več je te bolezni na plo-
dovih, katerih rastline izhajajo iz nerazkuženega
semena in če paradižnik več let zapovrstjo goji-
mo na isti gredi. Zdravljenje rastlin in plodov,
okuženih s to boleznijo, v tem času ni več
mogoče. Lahko pa preprečinno oziroma zavrne;
mo njeno širjenje tako, da obolele plodove sproti
pobiramo in uničimo, ne smemo pa jih zavreči v
kompost, ker bi se s tem škodljive kali ohranile
do naslednjega leta. Nasad škropimo v presled-
kih vsakih deset dni in izmenjaje z 0,2% ditha-
nom, nato pa z 0,3% bakrenim antracolom enako
kot pred okužbami z drugimi tx)leznimi para-
dižnika.
Miran Glušič, ing. ag^'
fiOiaK-četrtek, 8. julij 1999
1
plUJ/ S PODŽUPANOM ERVINOM HOJKERJEM O PTUJSKEM SOLSTVU
ftazvojna vprašania bi morali reševati celovito
OPLOCITEV O GRADNJI NOVE PTUJSKE OSNOVNE SOLE ZGOU FORMALNOST
prugi podžupan mestne občine Ptuj, s katerim smo se pogo-
varjali za Tednik, je Ervin Hojker, ki odgovarja za široko po-
dročje družbenih dejavnosti, ki vključuje, šolstvo, kulturo in
■port. To so dejavnosti, ki zahtevajo veliko in ki glede na ome-
jena proračunska sredstva nujno zahtevajo opredelitev priori-
tet* ^^ občutljivo področje, saj če ne bomo vlagali
vanj organizirali, kot je treba, bodo problemi tudi dolgo-
fočni' Dejstvo je, da bomo morali v bodoče na področje izo-
braževanja, kulture in športa narediti ali dati več. To so po-
dročja-. od katerih je odvisen naš jutrišnji dan, naš razvoj," je
^vodoma povedal podžupan Ervin Hojker.
V tokratnem pogovoru daje-
jjio prednost vprašanjem s po-
dročja šolstva, ki že nekaj časa
ljurijo duhove tako strokovne,
politične in laične javnosti, še
posebej ko gre za vlaganja v
osnovno- in srednješolski pros-
tor, zlasti še za novo gimnazijo.
TEDNIK: Lahko ocenite raz-
mere v šolstvu v mestni občini
Ptuj?
E. Hojker: "Razmere bo oce-
nil z dveh vidikov, čeprav je
v-prašanje, ali je dajanje ocene v
moji pristojnosti. Ker pa sem s
tem področjem tudi sicer pove-
zan kot ravnatelj ene od osnov-
nih šol, bi lahko rekel, da je vse-
binsko delo na področju
predšolske vzgoje ter v osnov-
nih in srednjih šolah dobro.
Naši učitelji, ravnatelji in drugi
strokovnjaki so v tem pogledu
nad slovenskim povprečjem. To
potrjujejo analize, ki jih pri-
pravljajo drugi, kot sta Zavod za
šolstvo in ministrstva za šolstvo.
Pri eksternem preverjanju, pri
maturah, pri tekmovanjih iz
matematike, fizike, na področju
raziskovalnih nalog so naši mla-
di med najboljšimi v regiji in
državi. Če je to eno izmed meril
\is.pešnosti, potem lahko rečem,
da je šolstvo v mestni občini
Ptuj uspešno, naši mladi so
angažirani in ob pomoči učitel-
jev oziroma mentorjev dobro
delajo. Razvoj vsebin in njihova
kvaliteta pa sta v tesni poveza-
nosti z materialnimi pogoji, pri
tem pa, posebej ko gre za pros-
tor, ta ocena ni najboljša. Naši
otroci in učitelji delajo pogosto
v nemogočih prostorskih raz-
' merah in od jutra do večera. Pri
tem pa imajo vpliv tudi neure-
jen urnik, neurejene delavnice,
neprimerne in premalo telovad-
•lic. Iz tega izhaja, da gre za re-
sne težave pri organizaciji in iz-
vedbi programov. Trdimo
lahko, da so pogoji dela v ptuj-
skem šolstvu težki in da smo re-
snično lahko le veseli, da naši
®ladi in njihovi učitelji dosega-
lo takšne rezultate v bistveno
slabših razmerah kot drugje v
Sloveniji."
TEDNIK: Kako se ptujska
"testna oblast odziva na izka-
zane potrebe šolstva?
E- Hojker : "Ugotoviti mo-
''^ni, da se premalo hitro odziva
na te potrebe. Drugi izraz za to
^ bil, da tudi premalo celovito.
Zadnjem času smo izvedli si-
nekaj 'gasilskih' akcij, ki pa
^^ Vodijo k želenim rezultatom
jJJ predvsem k celovitosti. V
^stni občini dajemo daleč pre-
sredstev za potrebe šolst-
• "^s je, da smo na to področje
jjenesli neki dolg. Kot je zna-
> smo področje srednjega
sanirali z referendum-
denarjem Ptujčani
S tem smo razbre-
mii državo, obremenili pa
^ane nekdanje občine Ptuj in
grad'"""
n)a osnovnih šol zunaj sa-
ga mesta. Danes vemo, koli-
obči	je ostalo v mestni
izirar' ' zgradili in modern-
nai ^ ^^ osnovne šole zu-
mesta. Tudi na tem po-
smo delali na račun mes-
ta. V preteklosti se je na šolstvo
morda gledalo preveč regional-'
no, premalo pa lokalno. Danes
pa, ko se se nakopičile potrebe
•po vlaganjih, pa ugotavljamo, da
je premalo sredstev. Pa še nekaj
je ob tem umestno povedati, da
ko smo se že lotili adaptacij ozi-
roma reševanja osnovnošolske-
ga prostora v mestu Ptuju, se ga
nismo celovito in dolgoročno.
Pri tem bi omenil vlaganja v
osnovno šolo Mladika in osnov-
no šolo Ljudski vrt, ki danes še
vedno nista celovito rešeni, ni-
mata pogojev za develetno
šolanje, kar pomeni, da je bilo
vlaganje premalo ambiciozno
oziroma premalo premišljeno.
Lahko bi rekel celo premalo
strokovno in dolgoročno, saj bi
po končanih adaptacijah to mo-
rali biti šoli z vsemi pogoji za
devetletno šolanje. Na koncu
lahko rečem le, da smo vlagali v
osnovno šolo, vendar premalo
in premalo učinkovito. Tudi v
letošnjem proračunu ne bomo
našli velikih sredstev za investi-
cijsko vlaganje v osnovno in
kakšno drugo šolstvo."
ŠOLE JE
POTREBNO
GRADITI ZA
JUTRI
TEDNIK: Kaj pa strategija za
področje šolstva v mestni
občini Ptuj, kaj bo morala vse-
bovati in zakaj z njo kljub izka-
zanim potrebam zavlačujemo?
E. Hojker: "Strategije za ce-
lotno področje driizbenih dejav-
nosti so nastajale in še nastajajo.
Vesel sem, da se na tem po-
dročju angažirano dela. Kaj bi
morale prinesti? Predvsem od-
govore na vprašanja, kaj sploh
potrebujemo v mestu in kaj si
mesto sploh lahko privošči. To
je ključno vprašanje, iz tega po-
tem sledijo načrtovanje, financi-
ranje in opredelitev vsebine.
Dolgoročno namreč ni pričako-
vati, da se bo glede na znane raz-
mere v ptujskem šolstvu, zlasti
še glede prostora, naredilo več.
V tej strategiji bi morali odgo-
voriti na vprašanja, ki bodo
pred tem mestom jutri, ne da-
nes. Na prehodu v novo tisočlet-
je je premalo reči, da danes po-
trebujemo to in to. Pogovoriti se
moramo o tem, kaj bomo potre-
bovali od 30 do 50 let od danes
naprej ter na podlagi teh odgo-
vorov doreči tudi letno financi-
ranje teh potreb. Cilj vizije je,
da načrtuješ čim več, potem po
etapah skušaš doseči čim več.
Vizije morajo biti bolj manj
takšne, da jih nikoli ne moreš
stoodstotno doseči. Te vizije so
v osnutkih sedaj pripravljene,
sodelovale so strokovne institu-
cije in tudi znanstvenorazisko-
valno središče Bistra. Razprave
so tudi že bile, pa še jih bomo
nadaljevali. Ko bodo te stvari
objektivneje zapisane, bomo v
razprave pritegnili tudi
Ptujčane in Ptujčanke, ker gre
za vse nas. Potem pa se razprava
seli v politiko, na mestni svet,
pri tem je pomembna tudi vlog
župana, ki je kreator dolgoročne
politike in odločitev in ki bo
mestnemu svetu predlagal
ustrezne rešitve v sprejem.
Naša šolstva strategija bi mo-
rala odgovoriti predvsem na
vprašanje, kje smo zdaj in kako
bomo gradili za potrebe ju-
trišnjega dne. Odločitve na tem
področju bodo težke, potrebe in
zapisi pa so že znani. Vendar ker
na tem področju prihaja vedno
do novih elementov, bi bilo po-
trebno dokončne odločitve čim
prej sprejeti. Tudi na tem po-
dročju načrtujemo namreč za
naslednjih 50 let."
TEDNIK: S čim utemeljujete
izraženo potrebo tega okolja
po gradnji nove ptujske osnov-
ne šole?
E. Hojker: "To potrebo ni
težko utemeljiti. Osnovna šola v
stari del mesta ne sodi, ker ni
potrebnih sončnih učilnic, ni
zelenega okolja, predvsem pa ne
varnega pristopa, prav tako ni
dovolj igralnih površin. Vsega
tega lokacija v starem delu mes-
ta ne nudi, so pa to izhodišča za
moderno pedagoško delo in do-
seganje določenih ciljev na tem
področju. Drugi vidik je po mo-
jem najtrdnejši, saj z adaptacijo
oziroma gradnjo prizidka ne
rešimo problema OŠ Olge Me-
glič, saj tudi ta projekt ne pri-
naša oziroma ne zagotavlja izho-
dišč za moderno pedagoško
delo. In ne nazadnje, vlaganje v
adaptacijo je vredno skoraj toli-
ko kot osnovna šola. Če damo
oboje na tehtnico, bomo hitro
ugotovili, da je vlaganje na staro
lokacijo neprimerno in fi-
nančno neučinkovito. Zato je
bolje vlagati v šolski prostor na
novi lokaciji, kjer lahko ob ne
bistveno več denarja zagotoviš
optimalne razvojne možnosti
tako za pedagoški kolektiv kot
učence. Verjetno ni daleč od re-
snice, da se je Ptuj že odločil za
gradnjo nove osnovne šole na
lokaciji novega marofa v nepos-
redni bližini samopostrežne
trgovine bratje Reš, med poto-
kom Grajeno in med novim de-
lom mesta, kjer je tudi dovolj
otrok. Odločitev o tem sicer
mora sprejeti še mestni svet,
vendar je vzdušje ugodno in v
prid gradnje nove ptujske
osnovne' šole."
POTREBE ZA
SEDEM
OZIROMA
NAJVEČ OSEM
ODDELKOV
TEDNIK: Kaj pa kažejo de-
mografski podatki glede števi-
la otrok v mestu?
E. Hojker: "Demografski po-
datki za mestno občino Ptuj
kažejo na to, da bodo potrebe v
naslednjem obdobju za sedem,
največ osem oddelkov. Pomeni,
da bomo gradili šolski prostor v
tem smislu, da bomo zagotovili
možnosti otrokom za vpis v se-
dem oziroma osem oddelkov.
Kako to zagotoviti, je bistveno
vprašanje. Današnji šolski oko-
liš je trenutni in odvisen od
tega, kako bo z investicijami na
tem področju. Če bomo gradili
novo osnovno šolo, bo moralo
priti do spremembe šolskega
okoliša med OS Mladika in OŠ
Ljudski vrt tako, da bo OŠ Mla-
dika prevzemala čim večji del
starega mestnega jedra, nova
osnovna šola pa bo prevzemala
tudi delež OŠ Ljudski vrt in no-
vega dela Ptuja, saj bo v bodoče
individualna gradnja šla v smeri
proti Grajeni in bo nova šola v
bistvu v centru novo nastaja-
jočega dela mesta. OŠ Ljudski
vrt bo izgubila del šolskega oko-
liša, bo pa pridobila otroke, ki
so trenutno iz takih ali dru-
gačnih razlogov, hodili v OŠ
Dornava in se bodo vedno bolj
vračali v to območje.
S številom otrok v Ptuju ni-
smo in tudi v bodoče ne bomo
imeli težav. V Ptuju so težave
samo glede tega, kako opraviti
razporeditev. V moji viziji je to
videti takole: dogradili naj bi
OŠ Mladika v dvovzporedno
osnovno šolo (z majhnimi in hi-
trimi vlaganji bi šolo lahko pri-
pravili za devetletno šolanje),
pri OŠ Ljudski vrt sta dve opci-
ji, z majhnimi vlaganji v telo-
vadnico in še kakšen oddelek bi
jo podobno kot OŠ Mladika
lahko pripravili na develetno
šolanje, novo šolo bi zgradili s
tremi oddelki, možno pa je, da
tudi pri OŠ Ljudski vrt zagoto-
vimo tri oddelke, če bodo potre-
be oziroma sprejet takšen dogo-
vor. Osebno pa se mi zdi bolje
dve šoli hitro pripraviti na deve-
letno šolanje, pa zgraditi še
novo, pri kateri ne bo potrebnih
prizidkov."
TEDNIK: Kaj pa šolski oko-
liš Domava, o katerem je ptuj-
ski mestni svet že večkrat raz-
pravljal, in kot kaže, še bo?
E. Hojker: "Mestni svet je
tudi na predlog, ki sem ga sam
podpiral, sprejel sklep, ki je
skladen z zakonom, da se šolski
okoliš v mestni občini zaokroži.
To pomeni, da je občina dolžna
vsakemu svojemu otroku zago-
toviti šolski prostor in kvalitet-
no delo tako, da ni potrebno za-
radi tega, ker ne bi imel šolske-
ga prostora v svoji občini, iti v
drugo občino. Temu je s svojo
odločitvijo sledil tudi ptujski
mestni svet, ker tudi zakonoda-
jalec govori, da če niso rešeni
šolski okoliši in šolski prostor,
ne bo zagotavljal financiranja
investicij in bi lahko v mestu
imeli velike probleme, ker zara-
di nerešenih šolskih okolišev ne
bi mogli kandidirati za 30 od-
stotkov sredstev, ki jih država
namenja za gradnjo osnovnošol-
skega prostora. Na podlagi
takšnega sklepa mestnega sveta
je dornavski župan napisal do-
pis, ki ugotavlja, da nekateri
starši, ki so tako ali drugače ve-
zani na občino Dornava, še ved-
no vztrajajo pri tem, da bi imeli
možnost vpisovanja otrok v OŠ
Dornava. Zato je bil sprejet
sklep o tem, da se zainteresirane
še vseeno povabi na razgovor in
se jih vpraša o tem, ali želijo
svoje otroke, ki bodo prvošolčki
v šolskem letu 2000/2001, vpisa-
ti v OŠ Dornava ali Ptuj. Prišlo
je več kot 30 staršev, bili so več
kot tolerantni, izjemno razume-
vajoči, ena od mamic je ob tej
priložnosti povedala, da je OŠ
Ljudski vrt njena šola, ker jo je
sama obiskovala, da je to tradi-
cija in da bo v to šolo z veseljem
vpisala tudi svojega otroka. Do-
govorili smo se, da bo večina
staršev s Kicarja, pa tudi iz Pa-
cinja in Velovleka vpisala otro-
ke v OŠ Ljudski vrt. Nekateri
pa so tradicionalno vezani na
OŠ Dornava in jo nekateri tudi
skoraj vidijo, saj imajo do nje
komaj 1,5 km, do Ptuja pa osem,
zato ne bi bilo prav, da izjem ne
bi dovolili. Pogovarjali smo se v
tej smeri, da ne bomo delali
težav in da bomo dovolili otro-
kom z mejnih območij^ če je to
njihova želja, vpis v OŠ Dorna-
va, v vseh drugih primerih pa
ne; če pa bi to kdo izjemoma
želel, bo moral zaprositi ravna-
teljstvo OŠ Ljudski vrt za sogla-
sje. Le-to naj bi se izdajalo le v
primerih zdravstvenih razlogov,
sicer pa ne, ker je v OS Ljudski
vrt za te otroke dovolj prostora."
TEDNIK: Ampak v javnosti
to "odstopljanje" otrok drugi
občini ni najbolje sprejeto ...
E. Hojker: "Mi ničesar ne "od-
stopljamo" iz enostavnega razlo-
ga, ker so šolski okoliši takšni,
kot so. Izjeme pa vedno so. Ne
zdi se mi smiselno, da bi jih
preusmerjali proti njihovi volji,
dolgoročno pa gledam na to
tako, da bomo morali narediti
spremembe, da bodo ti starši
čutili pripadnost mestni občini
Ptuj, da bodo čutili pripadnost
osnovni šoli, v katero naj bi ho-
dili njihovi otroci. Ena od ma-
mic je na že omenjenem pogo-
voru tudi povedala, da je svojega
otroka želela pred tremi leti vpi-
sati v OŠ Ljudski vrt, a tega ni
mogla. Pomeni, da niso samo
starši tisti, ki so morda ob tem
naredili kakšno napako, tudi mi
smo jo, in da je proces vračanja
zaupanja dolgotrajen. Morda si
bo potrebno prizadevati tudi za
kakšen projekt na tem mejnem
območju, da bodo ljudje začuti-
li, da so potrebni tej občini in da
ta zanje skrbi. Nisem pa pri-
pravljen verjeti v to, da bo
občina izgubila del ozemlja, ker
bo nekaj otrok obiskovalo OŠ
Dornava. Če bo zaupanje, do
tega ne bo prišlo. Sicer pa je to
stvar političnega razmisleka -
odločitve mestnega sveta."
TEDNIK: Kdaj se bo torej
ptujski mestni svet seznanil s
konkretnim programom vla-
ganj v osnovnošolskiu prostor
v mestni občini Ptuj v nas-
lednjih letih?
E. Hojker: "Zelo konkretno
vprašanje. Kolegij bo o tem
odločal 5. julija, takrat bo tudi
bolj jasno, ali bo o tem razprava
na izredni ali redni seji, saj naj
bi že kmalu sprejeli sklep o sofi-
nanciranju gradnje ptujske gim-
nazije. Ta razprava pa ne more
iti mimo predloga vlaganj v
osnovnošolski prostor. Po-
dročje, ki ga pokrivam
(družbene dejavnosti), je samo
element celotne sfere, ob tem je
namreč potrebno upoštevati še
druge potrebe v nekem okolju,
od komunale naprej, zato bi že
enkrat morali pričeti razpravo o
kompletnem razvoju mesta in
vseh, ki živijo in delajo v njem,
saj ni mogoče reči, da bomo v
naslednjih letih dajali toliko in
toliko odstotkov sredstev pro-
računa za šolstvo, ob tem pa za-
nemarjali vse drugo."
TEDNIK: Kdaj se bo torej
pričela graditi ptujska gimna-
zija?
E. Hojker: "Upam, da čim
prej. Sem optimist. Če bodo od-
govori, ki jih pričakujemo z mi-
nistrstva za šolstvo, pozitivni, je
pričakovati, da bo nova ptujska
gimnazija zgrajena že do leta
2000. Odprtih je namreč še
dvesto in nekaj milijonov, ki naj
bi jih pri tej gradnji zagotovila
mestna občina Ptuj, glavnina
sredstev pa je zagotovljena s
pariškim kreditom. Sicer pa bo
tem že v kratkem odločal ptuj-
ski mestni svet."
MG
Kot delovno gradivo je pripravljena informacija o pregledu
potrebnih investicijskih vlaganjih v mestni občini Ptuj na
področju družbenih dejavnosti od letos do leta 2002. Omeni-
li bomo samo potrebne investicije v šolski prostor, kjer pri
osnovnošolskem prostoru občina zagotavlja 70 odstotkov
potrebnih sredstev, preostalih 30 pa ministrstvo za šolstvo
in šport. Adaptacija OŠ Grajena s prizidkom na površini 1905
m^ je ocenjena na nekaj več kot 285 milijonov tolarjev, od tega
bi mestna občina Ptuj morala zagotoviti 70 odstotkov ali dves-
to milijonov, skoraj 86 (30 odstotkov) pa ministrstvo za šolstvo
in šport. Ocenjena vrednost adaptacije in prizidka OŠ Olge
Meglič je skupaj skoraj 639 milijonov tolarjev, novogradnja pa
750 milijonov tolarjev. Tudi pri tej investiciji je delež mestne
občine 70-odstoten, preostanek bo financiralo ininistrstvo za
šolstvo in šport. Za prizidek in telovadnico k OŠ Ljudski vrt
bo po oceni potrebnih skoraj 400 milijonov tolarjev. Skupno
pridobljena površina bo znašala 2654 m^. Za prizidek k OŠ
Mladika v izmeri 1053 m^ bo potrebnih okrog 158 milijonov
tolarjev. Za prizidek na površini 402 m^ k OŠ Breg bo potreb-
nih več kot 60 milijonov tolarjev, za adaptacijo in prizidek OŠ
Ljudevita Pivka pa okrog 148 milijonov tolarjev, za sofinanci-
ranje gimnazije Ptuj pa dvesto milijonov tolarjev, plačati pa bo
potrebno tudi komunalno opremo.
Ervin Hojker: "V bodoče bo potrebno za šolstvo, kultu-
ro in šport nameniti več."
"investicij v osnovnošol-
ski prostor v mestni
občini Ptuj se nismo lotili
celovito in dolgoročno."
Foto: Črtomir Goznik
8
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
|.EDNIK - Četrtek, 8. julij 1999
9
PTUJ / DEVET LET
PODJETJA PETLJA
IN PETLJIN DAN
Dobrodošla
sreianja
Devetlenico podjetja Petlja in 6.
dan prodajaln Petlja so tudi letos
proslavili z velikim srečanjem za
kupce in poslovne partnerje, ki je
bilo 24. junija. Bogat program s
Kaličopkom, čarodejem Augus-
tinom in ansamblom Agropop ter
žrebanjem je privabil več tisoč
kupcev in prijateljev Petlje, ki so
se zabavali pozno v noč. Petljin
dan je bil tudi edina večja ptujska
junijska množična prireditev.
MG
Petljina srečanja so vedno
dobro obiskana. Foto: Kosi
DESTRNIK / PRVI OBČINSKI PRAZNIK
Desimik onznvle
Minulo soboto so se s slavnostno sejo občinskega sveta in ot-
voritvijo likovne in kulinarične razstave na Destrniku pričele
prireditve v počastitev prvega občinskega praznika. Nadaljeva-
le so se v nedeljo, ko je bila na Destrniku osrednja svečanost
ob prazniku. Prireditve se bodo zaključile v nedeljo, 25.julija,
v Desencih s praznovanjem 70-letnice tamkajšnjega gasilske-
ga društva in predajo novega gasilskega vozila.
Umetniki so lepote Destrnika in
okolice zlivali na platno že dvajse-
tič doslej. Skupaj s stvaritvami
destrniških učencev in nekateri-
mi deli preteklih likovnih kolonij
so bile te letos predstavljene v
večnamenski učilnici na destr-
niški osnovni šoli. Le streljaj od
likovne razstave je dišalo po
sladkarijah. Svoje sladke dobrote
so namreč predstavile destrniške
gospodinje, ki jih vodi Marica
Mohorič. V društvu jih je že ka-
kih štirideset, pecivo in druge do-
borote za 1. občinski praznik pa
jih je letos pripravljalo 23. Razsta-
vo je s suhim cvetjem in čaji obo-
gatila Irena Zelenik z Janežovs-
kega Vrha.
Osrednje prireditve ob prazniku
destrnišku občine so se pričele z
nedeljsko slovesno mašo, ki ji je
sledila svečana proslava. Po nago-
voru župana Franca Pukšiča so
Destrničani razvili svojo novo
zastavo in predstavili nov grb.
Novo rumeno-zeleno zastavo so
na slovesnosti dobiU vsi
predsedniki vaških odborov, zas-
tave pa so bile ta dan izobešene že
po vsej občini. V okviru proslave
so podeli tudi občinska priznanja.
Posmrtno zlato priznanje občine
so podelili likovnemu pedagogu
Emilu Štumbergerju in enemu
idejnih očetov destrniške likovne
kolonije, srebrno PGD Desenci,
ki letos praznuje svoj 70 jubilej,
bronasto pa domačemu GD
Destrnik ob njegovi 30-letnici.
Po svečani proslavi so prazno-
vanje začeli tudi gasilci. Tri deset-
letja dela so okronali z razvitjem
svojega prapora in otvoritvijo pre-
novljenega gasilskega doma.
Še posebej slovesno pa je bilo v
nedeljo nekaj pred 15. uro, ko so
si po prerezu vrvice v roke segli
državna podsekretarka na mi-
nistrstvu za zdravstvo prim. dr.
Dunja Piškur-Kosmač, novi
destrniški zdravnik Franc Šuta,
dr. med., in destrniški župan
Franc Pukšič ter odprli prostore
nove zdravstvene ambulante, ki
pa bo dejansko oživela šele na je-
sen. Obe pridobitvi je blagoslovil
domači župnik Mihael Valdhu-
ber, nato pa so se Destrničani pre-
dali veselim vižam Ptujskih 5 in
se zabavali še pozno v noč.
AK
Prenovljen gasilski dom sta ob županu Francu Pukšiču sloves-
no odprla predsednik gasilskega društva Destrnik Marjan Zele-
nik in predsednik požarnega sklada Slovenije Ivan Sisenger
Društvo kmetic z Destrnika je ob prazniku razstavilo svoje
sladke dobrote
Destrnik na platnu skozi dela umetnikov 20. likovne kolonije, le-
tos posvečene preminulemu likovnemu pedagogu Emilu Štum-
bergerju, v večnamenski učilnici osnovne šole na Destrniku
Največjo pridobitev v občini - novo zdravstveno ambulanto - so
slovesno odprli državna podsekretarka na ministrstvu za
zdravstvo prim. dr. Dunja PIškur-Kosmač, destrniški zdravnik
dr. Franc Šuta in seveda destrniški župan Franc Pukšič
10
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
O D TOD IN TAM
PTUJ / AVTOPREVOZNIKI O UREDITVI PARKIRNIH MEST
Rok se nezadržno priUiiuie
Sekcija za promet pri Območni obrtni zbornici Ptuj šteje
321 članov in je največja sekcija obrtnikov na Ptujskem.
Vodijo Janko Jaušovec. Pred kratkim so med člani podobno
kot v drugih sekcijah za promet Območnih obrtnih zbornic
Slovenije izvedli anketo o potrebnih parkiriščih. Skladno z
zakonom bodo namreč morali vsi prevozniki pri naslednji
vlogi za dodelitev licence, torej po petih letih, priložiti vlogi
tudi dokazilo, da imajo za svoja vozila zagotovljeno parkirno
mesto. Zadnji rok za ureditev parkirnega mesta je 11. junij
2001, kar pomeni, da prevozniki nimajo več dolgo časa in da
bodo morali pohiteti.
Parkirno mesto za tovorna vozi-
la in avtobuse mora namreč biti
zgrajeno skladno s predpisi o gra-
ditvi objektov ter mora imeti upo-
rabno dovoljenje. Od 321 članov
sekcije za promet pri Območni
obrtni zbornici Ptuj, ki vključuje
prevoznike z območja petnajstih
občin upravne enote Ptuj, je anke-
to izpolnilo le dvanajst, kar kaže
na to, da se prevozniki še na zave-
dajo resnosti omenjene problema-
tike in vsega, kar jih čaka pri ure-
janju dokumentacije za ureditev
parkirišča, niti stroškov, ki so po-
vezani z njihovim urejanjem. Med
tistimi, ki so odgovorili, je enajst
takih, ki so mnenja, da predstavlja
skupinsko parkirišče v občini po-
zitivno rešitev, vendar pa cena
parkiranja ne bi smela biti previ-
soka. Skupinsko parkirišče bi po-
skušali urediti preko sekcije za
promet pri Območni obrtni zbor-
nici Ptuj, lahko pa bi imelo tudi
remontno delavnico. Skupinsko
parkirišče ima več prednosti, od
tega, da pomeni prihranek pri
urejanju, uspešneje kot na posa-
meznih parkiriščih, ki lahko tudi
sicer kazijo okolico, lahko neko
okolje rešuje ekološka vprašanja,
v tem okviru pa tudi vprašanje
hrupa.
Pri Območni obrtni zbornici
Ptuj oziroma sekciji za promet se
zavedajo, da bodo temu vprašanju
morali posvetiti večjo pozornost,
zato bodo po vsej verjetnosti an-
keto ponovili, da bi čim več avto-
prevoznikov - večina jih je še brez
zakonsko urejenih parkirnih mest
- vključili v projekt urejanja le-teh
po občinah.
MG
HOTINJA VAS / PREMIERA GROTESKNE KOMEDIJE "JANC
Vsestnndto ustvarialna
Stmia Vofo/en
V soboto, 5. junija, je bila dvorana KUD v Hotinji vasi nabito
polna, kar se ni zgodilo že celo večnost. Še več, mnogi gle-
dalci so morali oditi domov in se zadovoljiti z ugotovitvijo,
da si bodo lahko groteskno komedijo ogledali kdaj drugič,
kajti prostih sedežev ni bilo več.
Amaterska gledališča skupina,
ki bi ji zlahka odvzeli naziv "ama-
terska", kajti meje amaterizma so
bile izničene, je navdušila polno
dvorano z "Jančem" avtorice Sonje
Votolen, sicer Ptujčanke, kakor jo
radi imenujemo, saj deluje na
ptujskem območju. Avtorica, pe-
snica, pisateljica, ljubiteljska sli-
karka, je, kot kaže, vešča zlaga-
teljica tu^ dramskega besedila.
Kdo je "kriv" za uspešnost pred-
stave? Je to izkušen režiser, ki se
je domiselno spomnil urediti pri-
zorišče po vsej dvorani in ki je
delo oziroma tekst "razstavil" vse
tja do vhodnih vrat, torej k publi-
ki, med publiko, da se i^alci in
publika stikajo na prizorišču
igralca in istočasno gledalca? Da
imata oba, igralec in gledalec, isti
prostor sprejemanja, dojemanja,
dajanja in prejemanja. Je to tisto.
kar je navdušilo publiko? Ali pa
nemara pod kožo zlezljiva igra
vsako leto boljših igralcev KUD-
a, ki s svojo pretanjenostjo in pos-
luhom za like, ki jih ustvarjajo,
zbezljajo ljudsko podkožje in
vzdramijo njihovo percepcijo s
svojskostjo in prirojeno žlaht-
nostjo igralca, kar bi jim lahko za-
vidal marsikateri profesionalec?
Je "vzrok" bolj pesniško poznana
avtorica ali pa enostavno in edino
in le tematika igre? Snov, ki je še
kako vsakdanja in naša, le da se v
vsakdanjem življenju ob takih te-
mah ne smejemo, temveč nerga-
mo. Junak Janč ni edini jtmak
igre. Igra ima več glavnih likov,
čeprav se vse dogajanje vrti prav-
zaprav okoli Janča. Le-ta se gre
sodobnega Don Juana, izkaže se,
da je tudi pravi narcis, patriarh,
ženskolastniški despot, pa ga vidi-
mo tudi kot sodobnega Don Ki-
hota, osmešenega, do konca igre
nevzravnanega Tartuffa, ki pa,
kot pravim, vendarle na koncu
pokaže eno hrbtenično vretence
in preseneti gledalca s svojim
odločnim dejanjem. Ves čas ga
vrtinčijo njegove tri ženske, nobe-
ni se pravzaprav ne bi rad odrekel
in je tartuffovsko spreten, vzoren
poročen mož, tako kot je vzoren
ljubimec in barski klatež. Tudi
drugi liki, čeprav se nam zdijo
obrobni, imajo svoj vpliv na
Jančevo reagiranje in njegova de-
janja, predvsem ne gre prezreti
župnikovega posvetnega razume-
vanja vseh grehov polnega
Jančevega življenja. Župnik sicer
da Janču odvezo, da se lahko
"osvobojen" nečednosti požene v
naslednjo nečednost.
Skratka groteskno komedijsko
iz prizora v prizor, šokantno iz
prizora v prizor, zasuk prav na-
sproten od pričakuj očega.
Marjana Virtnik
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Letošnji dan državnosti je bil
očitno spet priložnost za različna
izpovedovanja in - prepire. Spet se
je veliko govorilo o tem, kakšen
naj bi bil "karakter" proslavljanja in
kako slabo je, ker nimamo kakšne
množičnejše manifestacije ob tem
prazniku. Kot da bi bilo bistvo
državnosti (in ponosa nanjo)
samo v zunanjem pompu. Veliko
lepše bi bilo, če bi dan državnosti
(vsaj enkrat) praznovali v skup-
nem soglasju, da smo lahko (kljub
vsemu) ponosni na državo, ki jo
imamo. Vsekakor je pomenljivo -
in žalostno -, da nekateri kar na-
prej poskušajo drugim (proti njiho-
vi volji) dopovedati, da niso pravi
Slovenci, da ne marajo samostoj-
ne Slovenije. Kot da bi bila samos-
tojna Slovenija samo njihova last
in "prava" samo takšna, kakršno si
sami predstavljajo in želijo.
KJE JE ZAČETEK
Eden izmed povodov za letošnji
prepir je bil govor nekdanjega
člana predsedstva Slovenije in ug-
lednega javnega delavca dr. Mat-
jaža Kmecla na proslavi v Velenju,
na kateri so proslavili tri pomemb-
ne dogodke iz slovenske zgodovi-
ne: boj Maistrovih borcev za se-
verno mejo, narodnoosvobodilni
boj in osamosvojitveno vojno. Dr.
Kmecl je med drugim dejal, da bi
bila Slovenija že zdavnaj "samo
kaj malo več kot ljubljansko
močvirje z okolico," če ne bi bilo
Slomška, Maistra in njegovih
odločnih mož, Šarha, Kvedra, Ka-
juha ... in vseh, ki so se v najbolj
krvavem in surovem obdobju bo-
jeval za našo svobodo, če ne bi
bilo rodu 1991 ...
Časopisni poročevalci so zapi-
sali, da je dr. Matjaž Kmecl "v svo-
jem izredno čustvenem govoru
dejal, da v svojem spominu hrani-
mo neizmerno bogastvo po-
končnosti in svobodnosti številnih
rodov, njihovih upanj, žrtev in de-
janj za svobodo in človečnost ...
Naj nas ne bo sram ubitih in
mučenih borcev, ne ukradenih
otrok, ne Kajuhovih pesmi in še
mnogih drugih plemenitih dejanj
in žrtev, ker nas bi potem moralo
biti sram tudi tega, da nas niso
uspeli zbrisati z zemljevida in iz
življenja." Dr. Kmecl je tudi opozo-
ril: "Bolj ko se bomo med seboj
žrli, manj nas bo. Po številu bomo
seveda isti, toda navznoter nas bi
bilo zmeraj manj, zmeraj manj bi
bilo tiste moči, ki nam zagotavlja
svobodo in gospodarjenje z lastno
usodo."
Predsednik republike Milan
Kučan je na isti proslavi dodal: "Če
leta 1941 ne bi bilo odpora zavoje-
valcem, ki so nas hoteli iztrebiti.
tudi 50 let kasneje ne bi imel kdo
ustanavljati slovenske države ...
Premalo nas je in predragoceni
smo, da bi se med seboj izničevali
ali se sovražili."
Predsednik SDS Janez Janša in
predsednik SKD Lojze Peterle sta
na skupni tiskovni konferenci deja-
la, "da v delu oblasti vlada pre-
pričanje, da osamosvojitev ni
vrednota. Po Janševih besedah se
dan državnosti skuša premakniti
za 50 let nazaj, kar naj bi dokazo-
vala slovesnost v Velenju, saj naj
bi bil pod vabilo podpisan samo
predsednik ZZB NOB, organizaci-
je, ki je leta 1991 nasprotovala
osamosvojitvi. Program je bil nar-
avnan tako, kot da bi bila sloven-
ska državnost nastala pred 50 leti,
je dejal Janša in ocenil, da gre za
potvarjanje zgodovine." (Večer,
26. junija 1999).
KUČANOVO
"TRETJE
SOGLASJE"
Predsednik republike Milan
Kučan je na osrednji proslavi dne-
va državnosti dejal, da je "Sloveni-
ja z državnostjo dobila varnost in
se še bolj odprla v svet". Misli, da
je zdaj čas, ko je spet treba
združiti svoje moči v skupne cilje.
"Bili smo soglasni, ko smo ustvarili
svojo državo, bili smo složni, ko
smo si napisali svojo lastno usta-
vo, dosezimo soglasje tudi o pri-
hodnosti Slovenije. Ta prihodnost
je v združeni Evropi, za katero
upravičeno pričakujemo, da se bo
zgodila kot skupnost enakoprav-
nih in po nacionalni identiteti pre-
poznavnih velikih in malih evrop-
skih držav, ki bodo živele v miru,
sodelovanju in tekmovanju. Te pri-
hodnosti nas ne bi smelo biti
strah. Nasprotno. Trdno sem pre-
pričan, da smo jo sposobni soobli-
kovati." Kučan je poudaril, da si je
Slovenija v osmih letih državnega
življenja v svetu pridobila velik ug-
led, "ki temelji tudi na zaupanju
vase, predvsem pa na uspešnem
delu in sodelovanju v mednarodni
skupnosti. Tudi visoki obiski
državnikov iz številnih držav, na-
zadnje predsednika ZDA, so izraz
visokega priznanja in spoštovanja
za preudarno osamosvojitev, za
že opravljene reforme in za demo-
kratičnost države, za njeno stabil-
nost in za našo dejavnost v svetu,
ki v njem živimo." Pozval je k nove-
mu, tretjemu soglasju vseh, ki jim
je bilo po demokratični poti zaupa-
no vodenje države, urejanje javnih
zadev. "Slovenija potrebuje sogla-
sje za ustvarjanje nove kakovosti
življenja, soglasje o odločitvah in
dejanjih za nov razvojni zagon ..."
KAJ JE
NACIONALNA
SLOGA
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek je v posebni poslanici
ob dnevu državnosti opozoril na
"velike premike" v Sloveniji, ki jim
le redko kdo oporeka, "čeprav
splošnega soglasja o dosežkih,
uspehih in spodrsljajih ni in ga ne
more biti". Zapisal je, da je v vsa-
koletnih raziskavah javnega
mnenja "jasno izražena večinska
zaveza državljanov Slovenije svoji
državi: če bi se morali zanjo še en-
krat odločati, plebiscitni rezultat
skoraj ne bi odstopal od tistega iz
leta 1990".
V Večerovi anketi ob dnevu
državnosti je dr. Dimitrij Rupel za-
pisal: "Slovenska država je stara
osem let, to seveda ni velika sta-
rost, čeprav seveda ne mislim, da
bi morali zaradi 'mladosti' še na-
prej odpuščati škodljive lahkomi-
selnosti. Znano je, da smo si Slo-
venci s svojimi spori in zdrahami
naredili veliko škode ob začetku in
seveda ob koncu druge svetovne
vojne. V kritičnih letih 1990-1992,
ko smo si prizadevali za medna-
rodno priznanje, brez katerega se-
veda ne bi bilo slovenske države,
smo bili mnogo bolj složni. Vsaka
normalna država pozna sfero na-
cionalne sloge. Predvsem v zu-
nanji politiki, v državnem delovan-
ju navzven je potrebno imeti pred
očmi nacionalne interese, torej tis-
to, kar je dobro za vse Slovence,
ne glede na različne stranke in
ideološke razlike. O tem se bomo
morali na Slovenskem še sporazu-
meti, saj bomo vsi na slabšem, če
bomo kot celota, kot država zbuja-
li vtis nekakšne hladne državljan-
ske vojne..."
Za mariborskega naslovnega
škofa dr. Vekoslava Grmiča je slo-
venska država "velika pridobitev,
na katero smo čakali tisočletja, saj
tako naš narod lažje ohranja svoj
jezik, identiteto in kulturo ... Nel
teri Slovenci bodo vedno nezat
voljni, zlasti, če je v ozadju njihc
politično prepričanje in če s2
niso na oblasti. Tedaj je oW
druge politične stranke za
ničeva, brez vrednosti. To je 2
nevarno v majhnih državah, ^
se vsi med sabo poznajo in p
tična nasprotja prehajajo v oset
in obratno. V takih razmerati
vsak, ki drugače misli, sovražni!
ne drugače misleči, s katerim
morali znati voditi dialog. Saj tc
demokracija..."
Ljubljanski nadškof in sloven
metropolit dr. Franc Rode j®
maši za domovino med druS
dejal, da je "po osmih letih satT»
tojnosti med ljudmi vse *
razočaranj, ker država ni izpoH
pričakovanj in upov, ki so jih pf
gali vanjo. Zato ta narod f*
zdravega in pozitivnega odrt
do življenja..." Kot razlog za "fi«
dovoljstvo" je navedel neur^
odnose med cerkvijo in drŽi
državna šola naj bi dušila usf
jalnost in zavirala svoboden rai
otrokove osebnosti, državna tJf
va naj bi kazala znamenja P
tične pristranskosti, nekateri
logi in politiki pa po Rodet^
mnenju podžigajo nestrpnoS"
spore...
Zgodovinar Vaško Simoniti fl
da je obstoj slovenske držav<
Slovence nujen in potreben,
klanjam pa trenutno oblast v'
državi, ki skoraj v celoti hlini I
za njeno blaginjo in blaginjo ^f
ljudi, dejansko pa ne ornc^
vsem, da bi v njej prijetno, vai^
ustvarjalno živeli..."
Jak KopH
OD TOD IN TAM
LENART m
Svetniki le sprejeli proračun
Lenarškim svetnikom je na nadaljevanju 5. seje
v drugo le uspelo sprejeti letošnji proračun. Ta ob-
sega 1.186,272.119 tolarjev. Največ sredstev - ne-
kaj več kot 213 milijonov tolarjev - lenarški pro-
račun namenja vzdrževanju, modernizaciji in re-
konstrukciji lokalnih cest. Svetniki so na tokratni
seji pKjtrdili še predlog programa in finančnega
načrta stanovanjskega sklada, predlog odloka o
sprememebni odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v občini, predlog odloka o
občinskih cestah ter potrdili predlog sklepa o so-
glasju k strokovnim podlagam za lokacijo poslov-
ne stavbe Radia Slovenske gorice. S seje so uma-
knili 8. in 9. točko, ki predvidevata povišanje cen
vode in kanalščine, kar bodo ločeno obravnavali
še vsi odbori, nato pa bo župan pripravil novi od-
lok.
AK
LENART m
Končan odkup ribeza in malin
v Lenartu končujejo letošnji odkup ribeza in
malin. Kmetijska zadruga je doslej odkupila okoli
2 toni rdečega in črnega ribeza ter približno 500
kilogramov malin. Odkupna cena za kilogram ri-
beza je 80 tolarjev, za kilogram malin pa bodo pri-
delovalci dobili po 210 tolarjev za kilogram. Kot
nam je povedal Marjan Cuček iz KZ Lenart, so
uspeli doslej odkupiti vse ponujeno jagodičevje.
Robide bodo pričeli odkupovati konec meseca.
AK
ORMOŽ m
Izobraževanje za svetnike in
svetnice
Ormoški svetniki in svetnice so te dni dobili po-
vabilo na letošnjo zadnjo učno delavnico, ki pote-
ka v okviru projekta Občinske svetnice in svetniki
za razvoj demokracije, v četrtek, 8. julija, ob
19.uri v hotelu Ormož. Tokratna tema bo Kaj po-
meni nerazvitost, zaostalost, depriviligiranost in kako
jo reševati. Predavala bo dr. Marija Ovsenik, iz-
redna profesorica Univerze v Ljubljani, ki
poučuje na Visoki šoli za socialno delo. Zbranim
bo predstavila svoje razmišljanje in teze o tej temi.
Upamo, da bodo ormoški svetniki in svetnice to-
krat premagali osebna in strankarska nesoglasje
ter si vzeli za tokratno temo več časa kot za prido-
bivanje znanja s področja komunikacije.
Majda Fridl
KOG%
Aktivne počitnice m otroke
Zavod za odprto družbo Slovenija bo v okviru
projekta "Kogovski "klopotci" ustvarjamo med
počitnicami" poskrbel za prijetno in poučno
preživljanje prostega časa tistih otrok na Kogu, ki
nikoli ne gredo na počitnice ali pa se v mesecu ju-
liju in avgustu dolgočasijo. Od 15. do 28. avgusta
bo potekala delavnica, ki je za udeležence brez-
plačna. Teme so zelo raznolike. Otroci bodo obi-
skali lončarja, fotografa, spoznali domači kraj
vaška znamenja in turistične zanimivosti Koga'
Oblikovali bodo figtu-ice iz gline, nakit iz materia-
la famo, izdelke iz usnja in blaga, mlinčke in klo.
potce ter slikali na steklo. Fotografirali bodo
domači kraj ter nato fotografije sami razvili. Pri.
pravili bodo matrice in ročno odtiskovali razgled-
niče ter vaška znamenja iz mavčnih modelov. Ko-
lešarili bodo po kogovški transverzali in spozna-
vali prometne znake. Vsi, ki jih delavnice zanima-
jo in bi se jih želeli udeležiti, lahko pokličejo v
krajevno skupnost Kog na telefon 716-405 ter se
prijavijo. Vabijo vas, da se jim pridružite, pa
čeprav samo za en dan.
Majda Fridl
KOG • Zaključek projekta
Sodelavke in sodelavci projekta Z boljšim razu-
mevanjem v družini v enaindvajseto stoletje se bodo
na letošnje zadnje srečanje odpravili kar v Logar-
sko dolino. Med potjo se bodo ustavili v samosta-
nu v Nazarjah, kjer jih bo sprejela županja Ljubna
ob Savinji Anka Rakun. Nato si bodo v radmirski
cerkvi ogledali dragoceno zbirko mašnih plaščev,
Na poti domov se bodo ustavili še v novi občini
Tabor, kjer jih bo sprejela županja Vida Slakan.
Majda Fridl
VITOMARCI m
Kreativne delavnice zja mlade
v dvorani gasilskega doma v Vitomarcih so se v
ponedeljek začele kreativne delavnice za osnov-
nošolce, ki jih pripravlja Center za socialno delo iz
Ptuja. Potekajo vsak dan med 10. in 14. uro, vodita
pa jih Valerija Ilešič in Meta Šijavec. Udeležuje
se jih 18 učencev od 2. do 8. razreda. Delavnice se
bodo končale jutri, v petek, 9. julija, ko bodo
učenci o svojem delu pripravili razstavo. Kreativ-
ne delavnice v Vitomarcih so omogočili občina
Sv. Andraž^starši otrok. Trgovsko podjetje Petija,
Sadjarstvo Silec, Trgovina Peter Pan in Steklarst-
vo Vojsk.
ak
UUBUANA •
2. festival novih vin na
slovenskem trgu
Prejšnji teden se je na prvi seji v Ljubljani sešel
programski svet za pripravo 2. festivala novih vin
na slovenskem trgu. Po nekoliko slabšem odzivu
decembra lani, tudi zaradi izredno slabih vremen-
skih razmer, organizator - ljubljanski INFOS - le-
tos pričakuje, da bodo na festivalu prisomi vsi vid-
nejši slovenski pridelovalci vin, gostinci, hotelirji
in predvsem potrošniki. Člani programskega sveta
so se zavzeli za čim večjo tržno naravnost festivala,
povabiti pa nameravajo tudi pomembnejše trgov-
ce z vini iz tujine. V aktivno sooblikovanje dogod-
kov ob 2. festivalu novih vin na slovenskem trgu,
ki bo med 2. in 4. decembrom v Cankarjevem
domu v Ljubljani, naj bi se vključila tudi Sloven-
ska akademija za gastronomijo, ki jo septembra
odpirajo na Ptuju.
AK
|.EDNIK - Četrtek, 8. julij 1999
11
pTUJ / 50 LET PODJETJA GRADIŠ - GRADNJE PTUJ
V zgraienih stavbah /e del žMienia zaposlenih
(2 majhne gradbene obrtne delavnice ob Ormoški cesti se je v
-0 letih razvilo sodobno gradbeno podjetje Gradis-Gradnje
ki uspešno gradi stanovanja, industrijske objekte, šole,
^ftce, poslovno stavbe in proizvodne prostore.
pirektor Ljubo Cimerman, ki
odi podjetje od leta 1986, je o
Začetkih in razvoju podjetja po-
vedal: "Predhodnik današnjega
podjetja je bilo Okrajno re-
iiiontno podjetje Ptuj, ustanovl-
jgiio 13- julija 1949 z namenom,
ja bi obnavljalo in popravljalo
jjanovanjske hiše na območju
tedanjega ptujskega okraja. Prvi
upravnik podjetja, v katerem je
Ijjlo ob ustanovitvi 12 delavcev,
jj bil Mihael Rogina. Zaradi po-
jjeb po taki dejavnosti se je pod-
jetje hitro razvijalo, tako da je
imelo leta 1952 že 60 delavcev,
leta 1955 pa 237.
V svoji zgodovini je podjetje
doživelo več reorganizacij. Ena
pomembnejših je bila preime-
novanje v Obrtno gradbeno
podjetje Gradnje Ptuj leta 1961.
Od prvotnih vzdrževalnih in
obnovitvenih del je počasi
pričelo graditi tudi svoje objek-
te, najprej predvsem po kmetij-
slcih posestvih in zavodih, kot
so Trate, Hrastovec, Dornava in
podobno. Glede na razvijajoče
se gradbeništvo in zaradi potreb
se je leta 1970 preimenovalo v
Grabeno podjetje Gradnje Ptuj
'in po raznih neuspelih poskusih
združevanja v bivši občini Ptuj
se je leta 1975 kot TOZD prikl-
jučilo Gradisu. To je nedvomno
prelomno leto, saj pomeni
pričetek večjega razvoja podjet-
ja, pridobivanja večjih del in
gradnje večjih objektov: stano-
vanjskih sosesk v Kidričevem,
Ptuju, Mariboru, večjih indu-
strijskih gradenj in seveda sode-
lovanje na gradbiščih Gradisa
po vsej Sloveniji. Leta 1990 se je
zaradi spremembe zakonodaje
podjetje iz TOZD-a preimeno-
valo v Gradbeno podjetje
Gradnje Ptuj, p.o., z lastnin-
skim preoblikovanjem po letu
1993 pa v delniško družbo, ki je
bila registrirana leta 1995. Vesel
sem, da smo se prav letos, ko
slavimo 50-letnico, uspeli v ce-
loti odkupiti delnice PID-ov in
skladov. Danes je latniška
struktura bistveno drugačna:
okoli 26% imajo poslovni part-
nerji, 8 % upokojenci, 8 % bivši
zaposleni, razliko pa zaposleni v
podjetju."
Na čelu podjetja ste 13 let. Ko-
liko direktorjev je bilo pred
vami?
"V bistvu sem šele tretji direk-
tor. Prvi je bil Mihael Rogina,
ki je vodil podjetje od ustanovit-
ve do leta 1965, takrat je postal
direktor Jurij Gjurasek in je vo-
dil podjetje do leta 1986, od ta-
krat pa sem na tem položaju
jaz."
TEDNIK: V pol stoletja ste
doma in tudi na tujem zgradili
veliko objektov. Lahko omeni-
te nekaj najpomembnejših?
"Resnično jih preveč, da bi jih
naštevali. Med večjimi in po-
membnejšimi so na Ptuju stano-
vanjski blok v novi soseski Ra-
belčja vas, na Osojnikovi in v
Kvedrovi ulici, ptujski gasilski
dom, upravna zgradba Elektro
Ptuj, poslovna zgradba ob želez-
niškem prelazu, nova pošta, oba
objekta poslovnega centra Do-
mino v Trstenjakovi, interni
oddelek ter pozneje laboratorij
in specialistične ambulante v
ptujski bolnišnici, Mercatorjev
market v Rogoznici, stadion
Drave, upravna zgradba bivšega
Gorenja na Ormoški cesti, ob-
jekt Super Lija, vse hale želez-
niških delavnic, bivši Agro-
transport, upravne prostore Ko-
munalnega podjetja Ptuj ter še
in še. Med pomembnejšimi deli
po Sloveniji naj omenim še naše
sodelovanje pri gradnji nuklear-
ke v Krškem, hidroelektrarne
Maučiče, objektov v Železarni
Ravne, sodelovali smo tudi pri
izgradnji turističnega komplek-
sa v Portorožu, naši delavci pa
so prek Gradisa sodelovali tudi
pri večjih delih v Nemčiji in
Iraku. Dandanes v tujini ne de-
lamo več, saj Gradiš kot podjetje
ne obstaja več, ampak se je ime
ohranilo le kot blagovna znam-
ka in prek Gospodarskega inter-
esnega združenja združje 14 sa-
mostojnih podjetij za sodelo-
vanje pri makro projektih. To
pomeni gradnje avtocest, ener-
getike, železnice ipd. Naš grad-
beni prostor pa v glavnem zaje-
ma širši prostor bivše občine
Ptuj, Lenart, Ljutomer in Mari-
bor. V teh 50 letih je podjetje se-
veda raslo, pa tudi padalo, pos-
ledično je nihalo tudi število za-
poslenih. Mislim, da je bila
maksimalna številka 285, danes
pa nas je zaposlenih okoli 150."
TEDNIK: Zakaj pa ste ga uki-
nili mizarski obrat?
"Včasih smo res imeh precej
močan mizarski obrat, a je z za-
tonom stanovanjske gradnje
prerasel potrebe podjetja in
očitno ni bil več rentabilen.
Imeli smo razne poskuse, od us-
tanovitve samostojnega podjetja
do sovlaganja s partnerji, ven-
dar nič ni dajalo rezultatov, zato
smo mizarski obrat pred krat-
kim ukinili. Prevzelo ga je pod-
jetje Zlahtič in prevzelo tudi
večino tam zaposlenih."
Krizo v gradbeništvu ste
uspešno prebrodili in danes spet
trdo stojite na svojih nogah z
obetajočo vizijo.
"Tako je, največjo krizo smo
imeli v letih od 1989 do 1991 ob
tisti 1000-odstotni inflaciji. Z
lanskoletno bilanco smo vse za-
ostale izgube dobro počistili,
tako da smo danes spet trdno na
svojih nogah. V gradbeništvu je
sicer še problem, ker je glede na
kapacitete premalo investicij,
zato se dela v glavnem pridobi-
vajo prek razpisov in licitacij,
kjer pa dosežene cene ne zagot-
avljajo takih dobičkov, ki bi za-
gotavljali hitrejši razvoj. Glede
na to smo pred 4 leti pričeli
gradnjo za trg, ki je nekoliko
uspešnejša, vendar Ptuj ni
Ljubljana, zato je tudi ta kruh
precej trd, saj se ne dosežejo
take prodajne cene in ne efekti."
TEDNIK: Pa vendar ste na
svoje delo lahko ponosni, saj
ga srečujete skoraj na vsakem
koraku?
"Vsekakor. Gradbeniki smo
pač taki, da za sabo vedno
puščamo 'spomenike', ki ostaja-
jo. To so zgradbe, ki so vidne, in
nanje smo ponosni, saj je v njih
del življenja vseh zaposlenih.
Zato ob 50-letnici iskreno česti-
tam vsem zaposlenih in bivšim
sodelavcem, vsem, ki so v tem
obdobju z nami sodelovali, po-
sebej pa se zahvaljujem vsem
stalnim in občasnim investitor-
jem, ki jih ni malo tako v občini
Ptuj kot po vsej Sloveniji."
Glede na to, da je sedaj višek
gradbene sezone, bodo v Gradi-
su -Gradnjah Ptuj svoj 50-letni
jubilej proslavili šele v novem-
bru, ko se gradbena sezona
končuje.
M. Ozmec
Direktor Gradisa - Gradenj
Ptuj Ljubo Cimerman je na
čelu podjetja že od leta 1986
Poslovni center Pošta je eden največjih objektov, ki so jih zadnje
čase zgradili na Ptuju. V njem je na voljo še nekaj poslovnih
prostorov ter možnost zakupa ali nakupa garaž v kletni garažni
hiši.	Foto: M.Ozmec
Pokili so nove prostore
Tudi letošnje praznovanje "Dupleškega tedna" - 3. občinskega
praznika je bilo zaznamovano s številnimi prireditvami. Neka-
tere smo omenili že v zadnji številki Tednika in tako tudi
možnosti, da se ljudje zabavajo in družijo, kar spada k prazno-
vanju.
V četrtek so na prireditvenem
prostoru v prisotnosti župana
•Janeza Ribiča in poslanca
Franca Kanglerja odprli sejem
.drobnega gospodarstva občine
I^uplek; uradno ga je odprl mi-
nister za drobno gospodarstvo
turizem Janko Razgoršek.
Predsednik združenja podjetni-
kov Duplek Zlatko Kopun je
:Povedal, da se obrtniki na
-i^akšnem sejmu želijo približati s
^^'ojimi storitvami in dejavnost-
mi ludi domačinom. Gre bolj za
Pi'edstavitveni sejem, prav tako
za ustanovitev omenjenega
. ^i^štva, katerega predsednik je.
^skšnim povezovanjem želijo
oseči večje poznavanje med
■ °°rtniki tudi v tistih trenutkih,
^ le to potrebno za večje sode-
'^^njein pomoč.
Medli je kulturni program pod
šotorom, ki so ga pripravili
člani domačih društev in sku-
pin. Tam pa je bila tudi ekipa
radia Ptuj z oddajo Rajžamo iz
kraja v kraj.
V petek so delavci občinske
uprave in župan občine Duplek
na široko odprli varata svoje
zgradbe in predstavili svoje
delo.
Zabavno je bilo tudi v soboto,
ko so svoj dan imeli rancarji in
ko je bilo srečanje oldtimerjev,
pozneje pa so se srečali še upo-
kojenci in športniki na prija-
teljskih tekmah.
Osrednji dan je bila nedelja,
ko so Duplečane in okoličane
prebudili zvoki domačega pi-
halnega orkestra. V njihovi žup-
nijski cerkvi sv. Martina je bila
slavnostna maša, ki je bila tudi
zaobljuba gorski materi Božji.
Po maši se je povorka s slavnost-
nimi gosti, konjeniki, člani ga-
silskih društev, lovske družine,
načelu s pihalnim orkestrom in
mladimi mažoretkami napotila
k novemu centru, ki je največja
pridobitev ob letošnjem občin-
skem prazniku.
Nove prostore zdravstvene
ambulante so odprli minister za
zdravstvo dr. Marjan Jereb, na-
mestnica generalne sekretarke
Vlade RS Marija Ribič, poslanec
Franc Kangler in direktor pod-
jetja Stavbar Peter Klevže ob
prisotnosti župana Janeza
Ribiča. Župan je v slavnostnem
govoru omenil pomembne pri-
dobitve z zadnjih letih tega pre-
lomnega stoletja tako na
državni ravni kot v občinskem
merilu. V občinskem je prav go-
tovo najpomembnejša pridobi-
tev center, v katerem so nov,
lepo opremljen zdravstveni
dom, lekarna, knjižnica in pros-
tori za upokojence. Marjan Je-
reb, dr. medicine in minister za
zdravstvo, je omenil, da jim za
to pridobitev ni potrebno biti
poseb^ hvaležni, saj je jim pri-
pada. Se posebej je bil nove am-
bulante vesel zdravnik Anton
Kolar - Sluga, dr. med, ki je od-
krito povedal, da je bil zelo
skeptičen in ni pričakoval, da
bo dočakal nove prostore. Želi si
le, da bi bilo več politikov, ki bi
tako hitro izpolnjevali predvo-
lilne obljube, kot je to njihov
župan. Objekt je blagoslovil
domači župnik Ivan Vodeb.
Številne zbrane domačine in
goste je pozdravil in jim spo-
ročil, da se med njimi dobro
počuti, tudi župan prijateljskega
mesta Dormagen Heinz Hil-
gers. Pozneje so rajali še otroci s
Spidijem in Gogijem, podelili
so pokale in medalje ter priz-
nanja vsem, ki so se preizkusili
v športnih prireditvah v času
prazničnega tedna. Uspeli Du-
pleški teden so zaključili in
ovenčali z veličastnim ognjeme-
tom.
Marija Slodnjak
Ključ novega objekta so prinesli padalci in ga izročili županu Ja-
nezu Ribiču
KoiT^c''^' vesel je bil nove ambulante domači zdravnik Anton
* ^luga.	Foto: MS
Občinsko združenje RK Ptu|
se zahvaljuje Upravni enoti Ruj za nakazilo pris-
pevkov namesto vencev na grob: Franca Donaja
- 11.000,00 SIT; Franca Rebernika - 11.000,00
SIT in Edvarda Kozela -11.000 SIT.
OZRKRuj
SLOVENSKA BISTRICAV
TRETJI STAROBISTRISKI VEČERI
Priieli bodo
s kaborejem
že tretje poletje zapored organizira Zavod za kulturo Slo-
venska Bistrica poletne Starobistriške večere. Letošnji
bodo potekali med 9. julijem in 14. avgustom, pričeli pa
jih bodo s kabarejem Žur z Martinom Krpanom. Organi-
zatoiji so se odločili, da bodo potekale vse predstave ob
petkih ob 21. uri na notranjem grajskem dvorišču. Le če
jim bo nagajalo vreme, se bodo preselili v viteško dvorano.
V jutrišnjem kabareju Žur z Martinom Krpanom se bodo
predstavili igralci Gojmir Lešnik Gojc, Iztok Valič, Vojko Zi-
dar, Bogomir Veras, Milena Grm in Barbara Vidovič. V dru-
gem večeru v petek, 16. julija, si bo bistriško občinstvo lahko
ogledalo uspešnico Primorskega poletnega festivala 1998
Bužec on - bušca jaz. Delo je režiral Boris Cavazza, igra pa Saša
Pavček. Tretji večer, 23. julija, bo glasbeno obarvan. Z ruskimi
in ciganskimi melodijami se bo predstavil ansambel Ira Roma.
Zadnji petek v juliju bo koncert kvarteta saksofonistov z Du-
naja. Zadnja prireditev, potekala bo med 9. in 14. avgustom, s
koncertom pa se bodo predstavili solisti iz Moskve, sodi tudi v
okvir vseslovenskega projekta Imago Sloveniae (Podoba Slo-
venije).
Vsi, ki jih predstave na tretjih Starobistriških večerih zani-
majo, si lahko zagotovijo vstopnice v sprejemni pisarni zavoda
za kulturo. Na voljo pa so tudi abonmajske vstopnice za vseh
pet predstav.
VT
12
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
PO NAŠIM lOAJIH
POLICIJA OPOZARJA / OB PRIČETKU POČITNIC
Varnostne razmere
s/pet poslabšane
Po podatkih policijske uprave Maribor so se varnostne razme-
re na širšem mariborskem območju v juniju, zlasti od 13. juni-
ja dalje, izredno poslabšale. Skrb zbujajoče so predvsem pos-
ledice prometnih nesreč, ki so nastale predvsem zaradi vse po-
gostejših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Kot je povedal direktor policij-
ske uprave Maribor Milan Čuš,
se je od 13. do 26. junija, torej v
slabih 14 dneh, na območju PU
Maribor pripetilo kar šest promet-
nih nesreč, ki so se končale s
smrtnim izzidom. V njih so umrli
trije potniki in po en pešec, kole-
sar in voznik ti^torja. Tri pro-
pietne nesreče so se zgodile zaradi
neprilagojene hitrosti, dve zaradi
nepravilne strani vožnje in ena ža-
ra^ nepravilno naloženega tovo-
ra. Policisti so pri preiskovanju
omenjenih nesreč ugotovili, da sta
bila v dveh povzročitelja pod vpli-
vom alkohola, da je voznik avto-
mobila vozil brez vozniškega dov-
oljenja, v enem primeru pa so
ugotovili tudi neprevidnosti pešca
in kolesarke.
V omenjenem obdobju so poli-
cisti obravnavali 14 prometnih
nesreč, v katerih je kar 18 ude-
ležencev utrpelo hude telesne
poškodbe. Največ teh nesreč - se-
dem - se je pripetilo na območju
PP Maribor II, takoj na drugem
mestu pa je PP Ptuj s štirimi, PP
Lenart z dvema in PP Slovenska
Bistrica z eno prometno nesrečo.
V prometnih nesrečah je bilo ude-
leženih 15 voznikov osebnih avto-
mobilov, 7 potnikov, 3 vozniki
motornih koles, 2 voznika koles z
motorjem ter po en kolesar, pešec
in voznik traktorja. Največ, šest
teh nesreč se je pripetilo zaradi
neprilagojene hitrosti, 4 zaradi
neupoštevanja prednosti in 3 za-
radi zaradi nepravilne strani ali
smeri vožnje. Grozljive so ugoto-
vitve, da je kar osem udeležencev
vozilo pod vplivom alkohola, dva
voznika koles z motorjem nista
uporabljala zaščitnik čelad, dva
potnika nista uporabljala varnost-
nih pasov, itd. V teh prometnih
nesrečah pa so bili žal udeleženi
tudi trije mladoletniki in trije
otroci.
Zaradi vsega tega in tudi zaradi
pričetka poletnih počitnic policis-
ti opozarjajo udeležence v prome-
tu na previdnejšo vožnjo in na
doslednejše upoštevanje cestno-
prometne zakonodaje. V nas-
lednjih dneh bodo poostrili nad-
zor v cestnem prometu in izločali
vse, ki bodo vozili prehitro ali
celo pod vplivom alkohola. Tako
kot vsi mi namreč želijo, da bi
otroci preživeli počitnice čimbolj
varno, pa tudi da bi tisti, ki se od-
pravljajo na dopust, potovali tja in
nazaj v čimbolj varnih razmerah.
M. Ozmec
Pred pričetkom poletnih počitnic je na območju policijske postaje
Ptuj potekala preventivna akcija Otrok varno v in na vozilu, ki jo je
na pobudo ptujska sveta za preventivo in v2^ojo v cestnem prome-
tu izvajalo 10 policistov in 2 člana sveta. Med ^cijo so ustavili 35 vo-
zil, v liaterih so se prevažali otroci, od tep 30 osebnih avtomobilov,
1 motorno kolo, 2 kolesi z motorjem in 2 kolesi. In kakšne kršitve so
ugotovili? V CTiana primeru so ugotovili otroka na prvem sedežu,
čq)rav še ni dopolnil 18 let, v enem primeru se je otrok, star manj kot
8 let, peljal na kolesu brez posebej pritrjenega sedeža, 4 otroci niso
bili prip^ z varnostnim pasom, 2 otroka - potnika na kolesu z mo-
torjem nista imela zaščitne čdade, 2 otroka, ki sta se vozila na kolesu,
pa nista uporabljala varnostne čedale. Zaradi vseh omenjenih
prekrškov je bilo 9 oseb kaznovanih, I pa bodo prijavili sodniku za
prekrške. Med akcijo so opazili tudi več drugih prekrekov, a vozni-
kov niso utonili pravočasno ustaviti. Starše cipozarjajo, da morajo
biti otroci v avtomobilih obvezno pripeti, kjerkoli se&jo.
8. TEK OB SLOVEHSM JMEJI - TEKMOVANJE EKIP
Zahvislti sponzorjem
člani TK Maraton smo ob dnevu državnosti
uspešno izvedli že 8. tek ob slovenski meji, ki se
vztrajno širi v veliko športno prireditev. Zave-
damo pa se, da tega zahtevnega projekta nismo
izvedli sami. Zato se zahvaljujemo vsem spon-
zorjem, medijem, ekipam, s katerimi smo tek-
movali, policistom PP Ptuj in vsem, ki ste ka-
korkoli sodelovali pri 8. teku in nam ga pomaga-
li izvesti. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so
nas bodrili ob progi po vsej Sloveniji in na cilju
v Ptuju. Vse skupaj pa prosimo, da še naprej os-
tanete ali postanete del TEKA OB SLOVEN-
SKI MEJI, ki je s tekmovanjem postal velik in
organizacijsko zelo zahteven projekt, a ni nastal
sam od sebe - kot tudi država Slovenija ni nasta-
la sama od sebe.
Hvala vsem in nasvidenje na 9. teku ob sloven-
ski meji v letu 2000.
Sponzorji: Mestna občina Ptuj, Taliun, Občina
Ormož, Kmetijski kombinat - Vinarstvo Sloven-
ske gorice - Haloze, Jeruzalem Ormož^ Mobitel,
Telekom Slovenije, Daemobil Pmj, Stuk, GP
Drava Ptuj, Nova Ljubljanska banka, IVD Mari-
bor, Občina Markovci, Zavarovalnica Triglav, Se-
menarna Ljubljana, Sava Ptuj, Športni zavod
Ptuj, Copy studio Sitar, Reha center Ptuj, Casjrol,
d.0.0., Emona Merktu: Pmj, Pizzerija MarCelo,
Obrtno združenje Ptuj, Petovia avto, d.d.. Špedi-
cija Goja, Betoos, d.o.o.. Občina Kidričevo,
Občina Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Met-
lika, Radenska, Gradiš Pmj, Miran Vuk, d.o.o,
Silkem, d.o.o, Mercator SVS, Posrednik, d.o.o.
Mlekarna Ptuj, Kruhek, Mil^odata, Komimala
Ptuj, Radio Tednik Ptuj, Maks Drevenšek, s.p.,
Agrocenter Krajnc.
Predsednik TK Maraton: Miha Svržnjak
BENEDIKT / PRAZNIČNI TEDEN
Zltrfi jubihi lelene bratovšiine
v novi slovenskogoriški občini Benedikt se vrstijo najraz-
ličnejša športna srečanja in kulturni večeri, posvečeni
letošnjemu Tednu Benedikta, s katerim nova občina nadalju-
je tradicijo nekdanje krajevne skupnosti. Letošnji program je
vsebinsko bogat in raznolik, vanj pa so se vključila vsa društva
in organizacije, še posebej kulturno in turistično ter lovska
družina, ki praznuje 50-letnico.
Ob tej priložnosti so benediški
lovci izddi družinsko kroniko s
povzetki zanimivejših dogodkov
in bogatim slikovnim gradivom.
Lovci so imeli v nedeljo veliko
tekmovanje v streljanju na glinas-
te golobe na novem strelišču v
Fartekovi grabi. Včeraj so v telo-
vadnici osnovne šole Benedikt
odprli lovsko razstavo, s katero
bodo prikazali ravnovesje žival-
skega in rastlinskega sveta in opo-
zorili na nekatere ekološke pro-
bleme, s katerimi se vse bolj
srečujejo mdi člani benediške ze-
lene bratovščine. Na razstavi bodo
na ogled trofeje uplenjene divjadi
in statistični podatki o gospodar-
jenju z značilnimi vrstami poljske
divjadi, ki je v velikem upadanju.
Zlati jubilej bodo lovci sklenili v
nedeljo, ko bo na šolskem igrišču
pod šotorom veliko zborovanje
lovcev iz Slovenskih goric s kul-
turnim programom in podelitvijo
lovskih odlikovanj in priznanj
zaslužnim članom in sodelavcem.
V program Tedna Benedikta so se
dejavno vključili tudi turistični in
kulturni delavci Benedikta, saj so
že prejšnjo nedeljo pripravili po-
hod s pomenljivim naslovom
Spoznavajmo svoj kraj, jutri pa bo
v domačem kulturnem domu še
kulturni večer z naslovom Kultura
nekoč in danes.
Med prireditvami naj omenimo
še sobotno srečanje upokojencev
Slovenskih goric in nedeljsko
svečano dopoldne, ko bo v Bene-
diktu svečano bogoslužje v počas-
titev farnega zavemika svetega
Benedikta, končen godbe na pi-
hala iz Lenarta, lovsko zborovan-
je in za konec še veliko družabno
srečanje z Alfijem Nipičem. Že v
sredo zvečer pa je benediški župan
Milan Gumzar pripravil županov
večer, na katerega je povabil vse
občane Benedikta in goste iz so-
sednjih krajev. Na srečanju naj bi
ljudje poblije spoznali novo
občino, ki leži v severnem delu
Slovenskih goric ob magistralni
cesti Maribor - Lendava med
Lenartom in Gornjo Radgono.
V novi občini Benedikt veliko
stavijo na turizem, kmalu naj bi
izdali turistični prospekt in zbor-
nik, dobili naj bi tudi grb, zastavo
in občinski praznik. K sodelovan-
ju bodo pritegnili strokovnjake.
Če bo občinski svet sprejel novi
datum občinskega praznika, bo
Teden Benedikta kljub temu ostal,
saj se je lepo uveljavil, z njim pa
prijetno popestrijo poletno kul-
tiuTio dogajanje na podeželju, je
na tiskovni konferenci povedal
župan Milan Gumzar. Ugodno je
ocenil polletno delovanje občine
in opozoril na razvojna hotenja
ljudi, ki so z novo občino veliko
pridobili. Letošnji proračtm
znaša namreč 186 milijonov SIT,
kar je bistveno več, kot so
pričakovali. Z denarjem bodo
smotrno gospodarili, je še povda-
ril župan Milan Gumzar, ki je zelo
zadovoljen s korektnim sodelo-
vanjem občinskih svetnikov in
vseh občanov občine Benedikt.
Marjan Toš
ORMOŽ / PODJETJE POSREDNIK ODPRLO PRVO
KNJIGARNO V ORMOŽU
Omnianl poslej bolji
M^loMont s Knjitf€nni
v ponedeljek, 5. julija, so se ljubitelji knjig, prijatelji in znan-
ci ter drugi povabljeni pridružili slovesnosti družinskega pod-
jetja Posrednik. I\a Vrazovi ulici 14. so odprli svojo prvo pos-
lovna enoto - knjigarno in papirnico, v katero so investirali
okoli 5 milijonov tolaijev. Vrvico je prerezal Marko
Tomaževič, direktor dejavnosti trgovine pri DZS.
Danica Veselic Košnik se je na
svečani otvoritvi zahvalila podjet-
ju DZS, ki je s ponedeljkovo slo-
vesnostjo odprlo svojo deseto
franšizno enoto v Sloveniji. Gre
za poslovno-partoerski odnos po-
sebne vrste, ki zagotavlja razvoj
obeh podjetij ter seveda kupcev
njihovih artiklov v Ormožu.
Drzni znanilci sprememb zagot-
avljajo dobavo okoli 30.000 raz-
ličnih izdelkov v roku, ki ne sme
biti daljši od 48 ur. Tako ima trgo-
vina zagotovljeno dobavo pod
ugodnejšimi pogoji, maloprodaj-
ne cene pa so usklajene s cenovno
politiko dobavitelja, je pov®
Marko Tomaževič, direktor d
avnosti trgovine pri DZS. S t,
zagotavljajo tudi kupcem
stabilnost cen. Podjetji pa druj
tudi enotna zunanja obelej
Poln naziv poslovne enote
DZS Knjigama in papirnica J
rednik.
Trgovina, za katero delajo ti
člani družine Veselič Košnik,
dala zaposlitev še trem mladj
Ormožanom ter zapolnila vrze
ponudbi. Najenmi prostor, ki
velik 86 kvadratnih metrov,
razdeljen na dva dela, knjigaj
in nekoliko večjo papirnico. P|
dajali pa bodo tudi biro oprej
mobitele, pisalne, računske in
tokopime stroje, računalnike,
dio in videokasete, učbenike
osnovno in srednjo šolo ter sev(
KNJIGE. Predvsem mladi gim
zijci so dejali, da so knjigarno a
pogrešali.
Otvoritev je spremljal kultm
program z glasbo, petjem in p
som učencev ormoške osnovne!
glasbene šole. Zbranim je z^
tudi moški pevski zbor iz J
dričevega, ki ga vodi Ladisi
Pulko.
Majda h
PTUJ / UCENCA OS BREG ODLIČNA NA DRŽAVNEM
TEKMOVANJU
Ilati prananji za Ujaia in Rubm
Na OS Breg so v juniju na zaključni slovenosti razglasili naj-
boljše in najuspešnejše učence in učenke šole. Mednje sodita
tudi sedmošolca Aljaž Godec in Ruben Sipoš, ki sta na tekmo-
vanju mladih fizikov postala državna prvaka, Ruben pa je bil
zlat tudi pri kemiji.
Odlično sta se odrezala že na po-
dročnem in regijskem tekmovan-
ju, kar jima je ^o vzpobudo za
nadaljnje priprave, kajti čakalo ju
je še državno te^ovanje. Z men-
torjem Milan Čemelom, učitel-
jem fizike in matematike, so se
"namučili" pri fiziki, redno so se
dobivali tudi med šolskimi urami,
največ pa sta Aljaž in Ruben dela-
la doma. Posvetiti sta se morala
celoletni snovi iz fizike. Na tek-
movanju sta se najprej preizkusila
v teoriji, zelo zahtevno pa je bila
še naloga z eksperimentiranje
In med 40 mladimi fiziki jim
uspelo, da sta osvojila nasl
dr^vnega prvaka ter se tako
šoli Breg vpisal med
spešnejše učence.
Ruben pa ni bil odličen samoj
fiziki, temveč se je udeležil I
državnega tekmovanja iz kea
kjer je osvojil prav tako naJ
državnega prvaka. Njegova m
torica je bila prof. Irena T«
nič.
Oba, tako Aljaž kot Rub^
bosta najbolj zapomnila prija
sprejem pri ministru za šolstvi
šport dr. Slavku Gabru, kjer st
nekaj dni pred koncem šolsk
leta srečala tudi z drugimi dri
nimi prvaki med osnovnošolo
srednješolci. Na koncu sta
obljubila, da se bosta prihod
leto znova preizkusila na teb
vanju iz fizike, želita pa si poi
no postati državna prvaka.
Aljaž Godec. Foto: TM
Ruben Sipoš. Foto: MG
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Obvestilo vinoaradnikom
V	letošnjem letu, ko smo priča velikim vre-
menskim spremembam (mnogo padavin, velika
nihanja temperatur), je napad lwlezni izredno
močan. Tako v vinogradih, kjer imate še proble-
me s peronosporo, priporočamo uporabo kombi-
niranih pripravkov, kot sta antracol combi ali
curzate M, oba v 0,25% konc. Kjer ni peronospo-
re, bi bilo mogoče uporabiti kontaktne fimgici-
de: dithane M 45 0,25% konc., antracol 0,2%
konc., folpet 0,25% konc., polyram DF 0,25%
konc. ali folpan 50 WP 0,25% konc.
V	juliju obstaja največja nevarnost oidija, zato se-
daj priporočamo uporabo sistemikov, kot so: topas
100 EC 0,025% konc., tilt 250 EC 0,015 konc., ru-
bigan 0,2% konc., systhane 12 E 0,025% konc.,
quardis 0,075% konc. ali stroby WG 0,02% konc.
Sistemikom pa dodamo še žveplene pripravke v
nekoliko manjši koncentraciji. Opozorilo: tempe-
ratura ne sme biti višja od 25 stopinj Celzija!
Obveščamo tudi, da je sedaj nastopil rok za upor-
abo insekticida insegar WP 25 v 0,04% konc. Opti-
malni rok za uporalw drugih insekticidov (reldan,
zolon^ basudin) bo kasneje in je sedanja uporaba
nesmiselna. O optimalnem roku Vas bomo na-
knadno obvestili.
V	fazi razvoja jagod je smiselno dodajanje mi-
kroelementov, kot je magnezij - magnesiogreen od
0,2 do 0,6 kg/1001 vode.
Prubajševanje mladic (prvo vršičkanje)
Prvič mladike rodnega lesa prikrajšujemo tafos
ko večina poganjkov preraste zgornji par žic in!
začenjajo močno nagibati v medvrstni prostor, to
onemogoči brezhibno zaščito trte in zasen^
Slednje liste. Najpogosteje je to v prvi polovici j'
nij^ odvisno od moči vegetacije. Zgodnje p'
krajševanje po^jkov poveča rast zalistnikov'1
mestu prikrajšitve. Ti zalistniki imajo bujno P
končno rast in jih moramo še enkrat prikajšatii
4 do 5 listov. V tej bujni rasti zalistnikov prip
ročamo uporabo polsistemikov proti peronospf
(Aatracol combi). Zelena masa, ki se razvije, pa^
sneje pripomore k tvorbi sladkorja v jagodi- P
volj :^odnje prikrajševanje omogči še pravoča^
razvijanje nove listne mase, ki je sposobna asinu^
cije. To listje na zalistnikih je do 6-krat fotosi
tetsko aktivnejšo kot listje ob grozdju. Razisl^
so pokazale, da po 40. dnevu starosti listje zaC
fotosintetsko nazadovati in hirati. Kasnejše
krajševanje mladih (od začetka do polovice avg^
ta) sicer povzroči rast zalistnikov, ti pa z^
krajšega časa vegetacije ne dosežejo več poziti^J
lasmosti. Hrana se uporablja za rast zalistni^
namesto za rast in razvoj jagod ter diferencia'^
novih očes.
OZVŽ Ptuj ■ Oddelek za kmetijsko svetovat^'
Andrej Reberni^
|.EDNIK - Četrtek, 8. julij 1999
15
ZA RAZVEDRILO
16
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
PTUJ / KONCERT OPERNIH ARIJ ZA ŠTEVILNO OBČINSTVO
Nastopila tudi Ptujtan-
ka Karmen Ivaniii
Študetje Operne šole Akademije za glasbo iz Ljubljane so se le-
tos znova predstavili v najstarejšem slovenskem mestu: viteška
dvorana na ptujskem gradu je namreč v petkovih večernih urah
gostila koncert opernih arij. Prepolna dvorana je še en dokaz,
da tudi na Ptuju znamo ceniti resno glasbo in znamo prisluh-
niti že znanim ter bodočim slovenskim umetnikom. Za zares
prelep in glasbeno bogat večer so poskrbeli mladi umetniki
pod vodstvom prof. Alexandra Brovma.
Ariana Debeljak, Katja Pre-
dovnik, Mateja Stražar, Jože
Oblak, Miran Žitko, Silvo
Škvarč in Ptujčanka Karmen
Ivančič (doma z Zg. Hajdine) so
kar blesteli v programu, ko smo
lahko prisluhnili delom Verdija,
Bizeta, Puccinija, Donizettija,
Mozarta, Wagnerja in še nekate-
rih drugih skladateljev. Na klavir-
ju je mlade umetnike spremljal
Vladimir Mlinaric, dobitnik ne-
kaj prvih nagrad na tekmovanjih
učencev in študentov glasbe, pre-
jel je že mednarodna priznanja in
Prešernovo nagrado za študente.
Sicer pa Mlinaric koncertira solis-
tično in v komornih zasedbah že
od leta 1981 na Hrvaškem, v Slo-
veniji, Bosni, Italiji, Avstriji,
Franciji in Nemčiji. Snemal je za
radio in TV Slovenija, pa tudi za
nekatere druge radijske in tele-
vizijske hiše, posnel pa je tudi dve
zgoščenki.
V programu je s petjem navdušil
tudi profesor Alexandar Brown iz
Anglije, ki trenutno deluje kot
profesor solo petja operne šole na
ljubljanski akademiji za glasbo.
Glasbeni kritiki in publika ga ce-
nijo kot pevca s stilsko dovršenim
muzikalnim fraziranjem, s kont-
rolirano močjo, enovitostjo in le-
poto tona, pa tudi s prefmjenim
odrskim nastopom. Njegov operni
repertoar obsega številne znane
vloge, za svoje delo je prejel števil-
na priznanja, sedem let je prepe-
val na odrskih deskah. Prof.
Brown pa je tudi član Institute of
Linguists v Angliji, saj se poleg
maternega jezika ukvarja še s pre-
valjstvom iz italijanščine, fran-
coščine in nizozemščine.
Ptujčanka Karmen Ivančič je
bila na koncu srečna in zadovol-
jna, ker je bilo zadovoljno in nav-
dušeno občinstvu, pa tudi ker je
koncert na Ptuju v njeni organiza-
ciji zelo dobro uspel. Karmen je
povedala, da si Ptuj kot najstarejše
in po številnih umetnikih in od-
mevnih kulturnih dogodkih iz-
redno znano slovensko mesto tak
operni večer zasluži. Prihodnje
leto se lahko Ptujčani ponovno
nadejamo večera arij.
T. Mohorko
Mezzpsopranistka Ptuj-
čanka Karmen ivančič.
Foto: TM
V viteški dvorani ptujskega gradu so študentje
operne šole poskrbeli za izjemno bogat umetniški
večer
PLES / PONOVEN USPEH PLESALCEV PK MAMBO IZ PTUJA
Panoven uspeh
Daniele in Jernefa
Plesalca plesnega kluba
Pingi Maribor Daniela
Pekič iz Miklavža ter
domačin Jernej Brenholc
sta na odprtem prveNstvu
Italije v Cervii, ki je poteka-
lo od 19. do 27. junija, po-
novno pokazala vse svoje
plesno znanje ter dosegla
odlično peto mesto v
standardnih plesih. Z uspe-
hom sta več kot zadovol-
jna, saj je bila konkurenca
izredno močna - nastopilo
je namreč več kot sto na-
jboljših parov iz cele Evro-
pe.
Daniela in Jerneja si bosta
privoščila kratek počitek,
poskušala si bosta nabrati
novih moči, saj ju že v avgus-
tu čakajo intenzivni treningi
za novo sezono ter novo
plesno tekmovanje, ki bo ko-
nec avgusta v Nemčiji.
Daniela in Jernej se ponov-
no zahvaljujeta vsem, ki ima-
jo radi ples in plesalcema
tudi finančno pomagajo in
brez katerih se turnirjev ne bi
mogla udeleževati.
I.M.
ORMOŽ / V OKVIRU ORMOŠKEGA POLETJA NASTOPILA
SKUPINA IZ SRI LANKE
Ogniemet ritma, barv
in temperamenta
Ormoško poletje že drugo leto uspešno poteka. Tretja letošnja
predstava je bila praktično razprodana, tudi julijske predstave
so delno prodane že v predprodaji. Obiskovalci prihajajo iz
Ormoža, Ptuja, Ljutomera in okolice. V petek, 2. julija, je nas-
topilo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica s predstavo
Muhca. Nedeljska večerna predstava, ki je sledila, pa je nav-
dušila občinstvo, ki je z burnimi ovacijami priklicalo plesalce
folklorne skupine Sama Ballet iz Šri Lanke ponovno na oder.
V nedeljo, 4. julija, so gledalci,
ki so do konca napolnili grajsko
dvorišče, doživeli pravi plesni
spektakel. Že folklorna skupina
kulturnega društva Ivanjkovci, ki
deluje pod vodstvom Irene Cero-
vič in je nastopila kot predskupi-
na, je navdušila s svojim tempera-
mentom. Skupina Sama Ballet iz
Colomba, glavnega mesta Šri
Lanke, pa je zares prikazala vso
lepoto in veličino kulture, ki te-
melji na sporočilu miru in spošto-
vanja med ljudmi različnih religij.
Videli smo lahko, zakaj slovi Sri
Lanka kot otok, katerega pravo
bogastvo so plesi, rituali in cere-
monije.
Ples je del kulture vsakega naro-
da. Njegov pomen se je marsikje
izgubil, na Šri Lanki pa se
uspešno prenaša iz roda v rod.
Sčasoma so se oblikovale tri
glavne smeri plesa in ritualov.
Kandyan izvira iz goratega prede-
la otoka, ples sabaragamuwa se je
razvil v centralnem delu otoka,
ruhuma pa izvira iz južnega dela.
Te tri smeri se razlikujejo med se-
boj v kostumih, po gibih, v glasbi,
ki ples spremljan ter po temah, ki
jih predstavljajo. Vse tri smeri so
bile zastopane v nastopu Sama
Balleta, ki je edina profesionalna
šola tradicionalnega plesa na Šri
Lanki. 20 do 25 mladih plesalcev
je bilo zelo skrbno izbranih. Na
avdicijo se je prijavilo 10.000 ple-
salcev, a izbranih je bilo le 6. Vsak
ples predstavlja zgodbo zase in
ima pripovedno vlogo. Poudarjeni
so gibi rok in nog, prav tako pa je
izrazita obrazna mimika. Nekoli-
ko spominja na indijskega, vendar
ni tako trd in strogo gibalno
določen. Pomembno vlogo so
odigrali bobnarji, ki so ves čas
spremljali plesalce. Tudi oni se te
umetnosti naučijo od staršev.
V osmih plesnih točkah so ple
salci predstavili tradicionalno po
vabilo na ples, veličastno gibanj
slona, ples z maskami v borbi me
orlom in kobro. Zelo prvinski j
bil ples, ki je ponazarjal lov. 1
točki, ki je prikazovala grs
cioznost labodov, pa smo lahki
videli primer posodobitve tradi
cionalnega plesa z elementi kla
sičnega baleta, skratka orientalsk
balet, kot ga sami imenujejo. \
kasnejšem pogovoru smo izvedeli
da imajo v svojem repertoarju tud
orientalsko plesno izvedbo Ro
mea in Julije. Doživeli smo tuJ
komični ples z masko. Plesalec!
je pomešal med gledalce in se en(
mu tudi vlegel v naročje. Sledil j
izredno graciozen ples, ki je poni
zarjal gibanje konjev. Za konec s
plesalci uprizorili pravi ognja
spektakel z baklami. Gre za ritui
ki ga še dandanes uporabljajo!
zdravljenje. Z gorečimi baklan
so potovali po telesu, da
požiranju ognja sploh ne govoii
mo.
Plesalci so navdušili s svojo ga
cioznostjo in akrobatskimi el
menti. Prava paša za oči so bi
včasih živopisni, drugič spet b<
elegantni kostumi. Tudi pri ko
tumografiji smo lahko opazili pi
mer posodobitve. Plesalke so i
kot smo izvedeli, "praktični
razlogov namesto tradicionaln
ozkih bombažnih dolgih hlač n
sile elastične trikoje, kar je bilo
poznavalce nekoliko moteče.
Majda Frii
Gracioznost orientals
kega laboda.
Foto Majda Fridl
V juliju se bodo zvrstile še
štiri prireditve. V petek, 9. juli-
ja, ob 20.30 bo orkester Akord
iz Celja, ki ga sestavljajo mladi
glasbeniki, izvedel koncert po-
pularnih opernih arij. Orkes-
ter deluje že 54 let, zadnjih ne-
kaj let pod umetniškim
vodstvom mladega dirigenta
Matjaža Brežnika. V tem času
je orkester prerasel v najboljši
tovrstni sestav v Sloveniji. So-
delujejo z najvidnejšimi
domačimi in tujimi solisti. V
soboto, 17. julija, ob 20.30 pa
bo nastopil Vlado Kreslin z
Malimi bogovi. Obe prireditvi
bosta potekali na dvorišču
ormoškega gradu, če bo
deževalo, pa v Domu kulture.
Tradicionalni ples z masko.	Foto Majda Fridl
VIDEM / SREČANJE MUZIKANTOV, PEVCEV IN PLESALCEV
Veliko nastopajotih, malo gledakei
Srečanja ljubiteljskih skupin iz vseh kulturnih društev v občini Videm pod naslovom Spoznaji
se v pesmi, plesu in glasbi so postala stalnica; letošnje srečanje minulo soboto je pripravilo B
Franceta Prešerna iz Vidma. Malo številnemu občinstvu se je na ploščadi pred videmsko šo
predstavilo blizu 200 nastopajočih pevcev, muzikantov in plesalcev.
Kulturni programa je bil iz-
redno bogat in pester, sodelujoče
skupine pa izvirne v svojih
predstavitvah. Tako smo lahko
slišali ljudske pevce, muzikante,
otroško in odraslo folklorno sku-
pino FD Rožmarin iz Dolene,
ljudske pevke KD Sela, mešani
pevski zbor in ljudske pevke KD
Zg. Leskovec, folklorno skupino
iz Pobrežja, FD Lancova vas, ki se
je predstavila z ljudskimi pevkami
in pevci ter ljudskimi muzikan
domačini pa so v program tofc
vključili mešani pevski zbor, tai
buraško skupino in ljudske pe'
vinogradnike. Nastopili so f
pevci KTD Soviče - Dravci, ^
gostje pa so se z ubrano pesif
predstavili Juršinski fantje.
Škoda, so menili nekateri po P
reditvi, da je bilo srečanje Ij®
teljskih kulturnih ustvarja"
bolj slabo obiskano, kajti progf
je bil izredno dober. Morda bi'
ganizatorji za nastop lahko iz^'
kakšen drug prostor, kjer bi
tudi skupine bolje slišale, pa ^
ura prireditve in sam termi^
bila bolj ponesrečeno dolo^
Ampak upajmo, da bo prihod
leto bolje, kajti bodoči orga''!
torji so si ta cilj že zadali in P^'
devali si bodo, da bi srečanl'
smislu spoznavanja pesmi, pj®
in glasbe dobilo nekoliko šir®'
men, preko meja videfl"
občine.
■r mi^hO/
Prireditev je zbrala staro in mlado.
Foto: TM
|.EDNIK - Četrtek, 8. julij 1999
17
jVETI TOMAŽ / prvič proslavili krajevni praznik
pri Svetem Tomažu so doma veseli in pošteni Ijudie
v nedeljo so se zaključile prireditve, ki so jih krajani Sv. Tomaža
organizirali v okviru 1. krajevnega praznika. 3. julij, dan farnega
zavetnika sv. Tomaža, so krajani izbrali na osnovi javnomnenjske
fiizisk^^^i l^i so jo izvedli po vaških skupnostih. Prireditve so bile
dobro obiskane, kar priča o dobro organiziranem in izpeljanem
prazniku.
ŠPORTNE
PRIREDITVE
številna športna tekmovanja so
je pričela s turnirjem v malem no-
gometu za prehodni pokal KS 26.
junija. Sodelovalo je 13 ekip.
2magali so nogometaši iz Brčkove
ulice. 27. junija so tekmovali v
streljanju z zračno puško. Na-
jboljši so prejeli praktične nagra-
de. V četrtek, 1. julija, so se člani
društva upokojencev pomerili v
podiranju kegljev. Najboljše
ženske so bile od Sv. Tomaža,
med moškimi pa so bili najboljši
tisti Podgorčani. Naslednji dan se
je 13 ekip iz različnih vasi KS po-
merilo v streljanju z zračno puško.
Prva je bila ekipa iz Hranjigovcev.
V	soboto, 3. julija, na sam kra-
jevni praznik, pa je sledilo tekmo-
vanje na višjem nivoju. Strelska
društva občine Ormož so tekmo-
vala za pokal krajevnih skupnosti.
Zmagala je ekipa od Miklavža pri
Ormožu.
V	soboto so za prehodni pokal
krajevne skupnosti tekmovali
tudi gasilci. Najboljši so bili
Pršetinčani.
Prireditve so se zaključile v
nedeljo s kolesarskim marato-
nom. Okoli 30 kolesarjev se je po-
peljalo po 12 km dolgi progi ob
meji krajeVne skupnosti.
Tajnik KS Ivan Rakuša nam je
povedal, da so bile vse športne ak-
tivnosti dobro obiskane, dovolj je
bilo tekmovalcev in gledalcev, pa
tudi vreme je bilo tokrat na njiho-
vi strani.
PRIREDITVE ZA
STARE IN MLADE
Pri Sv. Tomažu se radi spomnijo
tudi na starejše občane, za katere
so v torek, 29. junija, organizirali
sprejem s krajšim kulturnim
programom. Prisluhnili so
Tomaževskemu kvartetu, ki delu-
je pod vodstvom Stanka Pšaka, ter
igranju Mirka Cvetka na harmo-
niko. V telovadnici osnovne šole
se je zbralo več kot 200 članov
društva upokojencev ter občanov,
ki so stari več kot 70 let.
Od torka, 29. junija, do petka, 2.
julija, pa so v kulturnem domu
pod vodstvom Nade Antolič pote-
kale delavnice za aktivno
preživljanje prostega časa osnov-
nošolskih otrok. 10 do 20 mladih
je ustvarjalo likovne izdelke iz
različnih materialov. Opravili so
tudi dva pohoda: prvič so odšli v
Vičance k lončarju Plohlu, kjer so
preizkusili svoje spretnosti na
lončarskem kolesu, drugič pa so
se odpravili kar v naravo.
Nekaj posebnega je bil pohod od
Svetega Tomaža do domačije Fra-
na Ksavra Meška in nazaj, ki se ga
je v petek, 2. julija, udeležilo okoli
30 krajanov. Po vrnitvi je sledil
kulturni program, ki ga je pripra-
vilo Prosvetno društvo Frana
Ksavra Meška. Učenci 4. razreda
domače osnovne šole so ob tej pri-
ložnosti predstavili učno pla-
ninsko pot po domačem kraju.
OSREDNJA
PRIREDITEV
3. JULIJA
v soboto, 3. julija, so se krajani
zbrali na osrednji proslavi, ki je
potekala pod motom "Moja dežela
je dežela veselih ljudi". Programs-
ki vodja prireditve je bila Zlatka
Majcen, predmetna učiteljica slo-
venskega jezika na domači osnov-
ni šoli.
Otvoritveni govor je imela
predsednica pripravljalnega odbo-
ra Vera Jeromelj, tudi predsednica
turističnega društva Sveti Tomaž.
Prireditve sta se udeležila kot gos-
ta ormoški župan Vili Trofenik,
ki je zbrane tudi pozdravil, ter
ptujski župan Miroslav Luci. V
vlogi slavnostnega govornika je
krajane v nabito polni dvorani
pozdravil predsednik Mirko
Cvetko. V kulturnem programu
so sodelovali učenci osnovne šole,
ki ima kar dve folklorni skupini.
Delujeta pod vodstvom Jožice
Rep. Mlajši so predstavili otroške
igre, starejši pa so zaplesali go-
renjske plese; na harmoniki jih je
spremljal^ Damjan Klemenčič.
Alenka Čurin Janžekovič pa je
bila mentorica osmošolkam, ki so
zapele navdušenemu občinstvu.
Sodelovali so tudi plesalci plesne
šole Pandora, ki deluje na domači
OŠ pod vodstvom Tomaža Bolcar-
ja. Z domačo ljudsko pesmijo so se
predstavile tudi ljudske pevke od
Tomaža. Nastopila sta tudi Miha
Lovrec in Aleš Petrena, osnov-
nošolca, ki obvladata frajtonarico.
Domači mešani pevski zbor, ki ga
vodi Stanko Pšak, je zapel tri pes-
mi. Kot gostje so nastopili člani
mešanega pevskega zbora Ra-
denska iz Radencev, ki ga vodi pe-
vovodja Tomaž Kuhar.Program
so z literarnimi vložki povezovale
recitatorke.
Po zaključku prireditve so se
krajani z gosti odpravili na ogled
kulinarične razstave in pogosti-
tev. Gospodinje in članice Aktiva
kmečkih žena Ormož so pripravi-
le pod vodstvom Silve Ivanuša
razstavo z naslovom Od zrna do
kruha, ki je bila prava paša za oči.
Poleg tradicionalnih jedi, značil-
nih za domači kraj, so predstavile
tudi vrsto slaščičarskih izdelkov
ter tako dokazale svojo spretnost v
peki in oblikovanju. Razstavljeno
je bilo tudi različno zrnje ter več
vrst moke iz Stajnkovega mlina,
ki ga upravlja Marko Zemljič. S
svojimi likovnimi izdelki pa so se
predstavili tudi predšolski otroci,
ki so sodelovali na celjskem sejmu
Vse za otroka. Gospodinje so nam
zaupale, da ustanavljajo pri Sve-
tem Tomažu svoj aktiv, ki je
nekoč že obstajal, a je pred 12 leti
prenehal delovati.
PGD Koračice je v večernih
urah organiziralo zabavo z ansam-
blom Lojzeta Slaka. Do ranih jut-
ranjih ur se je na športnem igrišču
zabavalo okoli 2000 ljubiteljev
domače zabavne glasbe.
V nedeljo je bila ob 10. uri
svečana maša ob 1. krajevnem
prazniku.
Ob tej priložnosti smo se pogo-
varjali s predsednikom krajevne
skupnosti Mirkom Cvetkom. Po-
vedal nam je, da je priprava kon-
cepta prvega praznovanja poteka-
la s skupnimi močmi. Smisel in
cilj prireditev je druženje in med-
sebojno spoznavanje krajanov.
Povedal je še, da je bila udeležba
na prireditvah sicer dobra, vendar
je pričakoval, da bo odziv kra-
janov še večji. Ker pa gre za prvo
tovrstno praznovanje po nekaj le-
tih premora, optimistično sklepa,
da bo naslednjič udeležba še večja.
V sodobnem načinu življenja lju-
dem primanjkuje časa za
družabne prireditve. Meni tudi,
da naj bi bili mladi začetniki vse-
ga novega, kar se v kraju dogaja.
Oni so tisti, ki naj bi bili v prvih
vrstah na tovrstnih prireditvah
kot izvajalci in udeleženci.
In kaj sicer počnejo v krajevni
skupnosti? Izgradnja infrastruk-
ture je prioritetna naloga, vendar
je kot vedno tudi tokrat problem
denar, ki ga primanjkuje, je pove-
dal predsednik KS Mirko Cvetko.
Kot pomembno investicijo je pou-
daril tudi dograditev mrliške
vežice, ki jo gradijo od leta 1997.
V prvem delu leta so izdelali
notranje omete ter izolirali tla, v
nadaljevanju pa želijo urediti tudi
njeno zunanjost.
Sveti Tomaž je čudoviti kraj pri-
jaznih in veselih ljudi, ki pa ljubi-
jo in hočejo resnico in poštenost,
je na koncu dodal Mirko Cvetko,
ki kot največji problem domačega
kraja čuti pomanjkanje finančnih
sredstev za ureditev infrastruktu-
re. Ne glede na to pa verjame, da
bodo v prihodnosti s skupnimi
močmi dosegli dobre rezultate v
dobro skupnosti.
Majda FridI
Razstava Od zrna do kruha je bila prava paša za oči
IVlirko Cvetko, predsednik
krajevne skupnosti Sv.
Tomaž. Foto l\^ajda FridI
Kako se pripravi
kruh na staroda-
ven način
Pšenica se zmelje "na ka-
men". Taka moka je temnejša
in bolj groba. Kruh lahko
spečemo na domačem kvasu,
ki ga pripravimo tako, da del
surovega krušnega testa shra-
nimo za naslednjič. V košari
ga pustimo pri miru do nas-
lednje peke, da se posuši. Ko
ga želimo uporabiti, ga
predhodno namočimo. Pri-
poročljivo pa je, da se za hitro
vzhajanje doda tudi nekaj
svežega kvasa. Tak kruh se
seveda speče v domači krušni
peči. Kruh je malo nižji, a
boljšega okusa in bolj zdrav,
so nam povedale gospodinje
od Sv. Tomaža.
SOBETINCI / 3. DAN GASILCEV MESTNE OBČINE PTUJ
Kljub vroiini mnoziino in slovesno
Minulo sončno, vročo in soparno poletno nedeljo, 4. julija, sta
v Sobetincih prijetno zapolnila dva pomembna gasilska dogod-
ka, ki sta po svoje prispevala tudi k letošnjemu slavju ob 130-
letnici slovenske gasilske organizacije.
V organizaciji domačega gasils-
kega društva in Gasilske zveze
mestne občine Ptuj je od 9. ure
(dopoldne na sobetinškem igrišču
potekalo 16. gasilsko tekmovanje
^ pokal Sobetincev, na katerem je
tokrat dokazovalo svoje znanje,
spretnost in hitrost več kot 110
Sasilcev. Kot je povedal
predsednik tekmovalnega odbora
Marjan Horvat, je bila med pio-
'^irji najboljša desetina iz GD Bu-
'^ovci pred vrstniki iz Žamencev,
članicami A desetina iz
^sbrnika pred vrstnicami iz Biša,
"^ed člani pa GD Steklar iz
Rogaške Slatine pred gasilci iz
Sel.
Najbolje uvrščenim so pokale in
priznanja izročili na popoldanski
osrednji slovesnosti ob 3. dnevu
gasilcev, ki se je pričela po 15. uri,
na njej pa je sodelovalo več kot
190 gasilcev iz vseh 24 društev
Gasilske zveze Ptuj in številni
gostje. Gasilskemu prazniku in
srečanju v pozdrav so zapele
ljudske pevke iz Zabovcev.
Dobrodošlico jim je zaželel
predsednik domačega društva
Dušan Plohi in povedal, da so v
GD Sobetinci vstopili v drugo po-
lovico stoletja svojega delovanja.
saj so lani praznovali 50-letnico.
Ob tem so kupili novo gasilsko
vozilo, obnovili gasilski dom ter
osvetlili bližnje večnamensko
igrišče.
Dejavnost in namen gasilske
zveze mestne občine je predstavil
podpredsednik zveze Franci
Vogrinec. Zbranim gasilcem pa je
čestital in se v imenu domačinov
zahvalil župan občine Markovci
Franc Kekec in ob tem poudaril,
da so poleg skrbi za požarno var-
nost gasilci koristni in potrebni
tudi zato, ker so mnogokje edino
gibalo življenja na vasi. Čestitki in
zahvali se je za gasilsko požrtvo-
valnost in nesebično pomoč
pridružil podžupan mestne
občine Ptuj Milan Čuček in ugo-
tovil, da je tam, kjer so gasilci
zmeraj vroče; posebej se jim je
zahvalil za nudeno pomoč ob
lanskih in letošnjih poplavah, tis-
te, ki krojijo usodo, pa je pozval,
naj namenijo več sredstev za delo-
vanje gasilskih organizacij. Gasil-
cem so čestitali še župan
hajdinske občine Rado Simonič,
Franc Predikaka z Uprave za
obrambo Ptuj ter predstavniki
sosednjih gasilskih zvez. V kul-
turnem programu so nastopili še
člani pihalnega orkestra
kidričevskega Taluma, ki ga vodi
Štefan Garkov, ob koncu pa so
najzaslužnejšim izročili gasilska
priznanja in pohvale. Za izredne
zasluge v gasilstvu so z zlato pla-
keto gasilske zveze posmrtno odli-
kovali nedavno preminulega in iz-
redno aktivnega predsednika Ga-
silske zveze mestne občine Edvar-
da Kozela.
P rril5,°P°'danskem tekmovanju za pokal Sobetincev se je po-
"'0 110 gasilcev
Posmrtno odlikovanje za nenadoma preminulega predsednika
Edvarka Kozela je prevzel njegov sin Edi. Foto: M.Ozmec
18
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
ZA KRATEK CAS
Sodobni plesni ritmi so pose-
bej tudi izraženi s sodobnimi
plesi in ptujske plesne šole
imajo posebne programe, v
katerih mladi plesalci "migajo"
ob trendovski glasbi.
GARY BARLOVV je bil vodja sku-
pine Take That in je na solo poti
posnel debitantski album z nas-
lovom Open Road. GARY ima v
zasebnem življenju težave z
drogo, vendar v novi poletni
temi STRONGER tttttnar-
avnost blesti, saj gre za atraktiv-
no mešanico različnih glasbe-
nih zvrsti.
ikikik
Nemški pevec SASHA je še na
nekaterih lestvicah s popevko
We Can Leave the VVorId. Ljubi-
teljice popularnega pevca bodo
pozorno poslušale njegovo
novo popevko I FEEL LONELV
)K)t()Kz zgoščenke Dedicated to
Britanska pevka DIANA CAR-
ROLL je do sedaj največ uspeha
požela z balado Don't be a
Stranger, ki jo je zapela za bri-
tansko soul ter r&b usmerjeno
založbo 1st Avenue, za katero
snema tudi skupina ETERNAL.
Čudovita DINA ponovno vokal-
no blesti v skladbi VVITHOUT
LOVE	Dodati pa mo-
ram, da ta priznana pevka vo-
kalno nevepetno spominja na
našo Darjo Svajger.
v glasbi je še zmeraj preveč pri-
redb starih uspešnic in tako je
tokrat na sporedu klasična po-
pevka O La Paloma iz leta 1975,
ko so jo v orginalu izvajali člani
skupine George Baker Selec-
tion. Različni nemški izvajalci so
se poimenovali O LA PALOMA
BOYS ter so na humorističen
način priredili popevko O LA
PALOMA	ki je bila v
prejšnjem tednu na 2. mestu
nemške lestvice.
Ameriški kvartet DESTINVS
CHILD je uspel s komadom No,
No, No, ki gaje produciral Wyc-
lef Jean. Štiri temnopolte lepoti-
ce tokrat razvijajo svojo r&b teo-
rijo o računih v komadu BILLS,
BILLS, BILLS ki vas lahko
spominja tudi na Davek na do-
dano vrednost.
Britanski nov "boy-band" se
imenuje A1 in fantje snemajo
glasbo celo za založbo Colum-
bia. V fantovski kvartet Al je bilo
vložene veliko reklame in ti
predstavljajo enostavno hitrejšo
pop pesem BE THE FIRST TO
BELI EVE ki zelo spomin-
ja na glasbo skupine Cought in
the Act.
Španska skupina LOONA nas je
lansko poletje zabavala s koma-
dom Bamboleo. Letošnje polet-
je bo, kot kaže, v znamenju
mamba ter hita Mambo. No 5, ki
ga izvaja Lou Bega. Trendovsko
usmerjena skupina LOONA pa
promovira zanimiv plesni ko-
mad MAMBOLEO *** in si
obeta vsaj delček letošnje
mambo slave.
ikikik
THEREE AMIGOS je nova sku-
pina, ki je obdelala v house ver-
zijo uspešnico LOUIE, LOUIE
ki v izvirniku pripada
skupini Kingsman. Novo plesno
verzijo je remiksiral priznani Wi-
seguys, ki je trenutno na lestvi-
cah s komadom Ooh La La.
Ameriški raper MASE velja za
desno roko raperja Puffa Dad-
dyja. Mladi MASE je z albuma
Double up izdal prvi potencialni
rap hit GET READY ki pa
je premalo agresiven in so ga
vsekakor s svojimi spremljeval-
nimi vokali i-zboljšajo člani sku-
pine Blackstreet.
Britansko skupino BEAUTIFUL
SOUTH sestavljajo Paul Hea-
ton, Jacgueline Abbott, Dave
Hemingway, David Rotheray,
Sean VVeloh, David Stead, Da-
mon Butcher in Briana Corri-
gan. Izjemna skupina izvaja iz-
jemno pesem THE TABLE ^leN^
in v njej se prepleta čudovito
večglasno petje.
V filmu Nothing Hill glavni vlogi
Julia Roberts in Hugh Grant. Iz
tega filma sem že opisal hita z
naslovoma From the Heat sku-
pine Another Level in You've
got a Man pevke Shanie Twain.
Tretjo malo ploščo iz filma Not-
hing Hill prispeva glavni pevec
skupine Boyzone RONAN KEA-
TING, ki prepeva odlično pop
balado WHEN YOU SAY NOT-
HING AT ALL tttn ki jo je
napisal Don Schitz, produciral
pa Stephen Lipson.
David Breznik
UUDJE SE NE
ZAVEDAMO
Po radiu in televiziji se veliko
sliši o onesnaževanju okolja. Po-
datki so grozljivi. Komimalne od-
padke, industrijske odpadke,
škropiva, dim iz tovarn, smeti, ki
jih nekontrolirano odvržemo - vse
to ogroža naš planet. Ne bi več
naštevala, s čim vse onesnažujemo
naše okolje. Pred desedetji ni bilo
potrebno opravljati toliko meritev
v zvezi z onesnaženostjo okolja.
Pili smo čisto vodo in vdihavali
čist zrak. Moderno življenje, to-
varne, letala, avtomobili in škro-
piva pa so prinesli sam boj za
ohranitev čistega okolja.
Kaj storiti, da ne bi hodili po
smeteh, ko gremo v naravo? V
vsako vas bi namestili velike po-
sode za smeti, ki bi jih komunalno
podjetje redno praznilo. Tako
gozd ne bi več služil za odlagališče
smeti. Kako ohraniti čisto podtal-
LUJZEK
Dober den vsoki den! Zaj pa
mi je tak vroče, ke mi jezik kak
našemi pesi skoro do popka visi.
Ja, tak je pač mesca julija, gdo
se priprovlamo na žetev pšenice.
Ječmen smo že skombajnirali.
Na našem Suhem bregije resen
že prova suša. Prejšji mesec so
nas poplove in druge ujme
strašle, v totem pa nas bo suša
unontrala in doj vujžgala. Lidje
smo pač takšni, ke rmm nič ne
paše. Vsoki bi rad meja svojo
vreme. Tisti, ki trovo siši, bi rad
meja sunce, tisti, ki ma sušo na
njivi in travniki, za dež prosi,
dopustniki bi radi tudi lepo vre-
men meli. Se sam gospod Bogec
se nemre znajti v totih vremen-
skih željah.
Včeraj sma z Mico v gorici
špricala in švicala pr<rii perono-
spori, oidiji in drugim državnim
škodljivcom. V kleti še mama
puno dobrega vina, pa ga nihče
neče kupti, tak ke sploh ne vema,
v kero posodo boma letošji mošt
vlela. Vete, to je hujdič, če liter
mineralne vode skoro tejo košta
kak liter vina, za kerega je treba
celo leto po strmem bregi rintati
od spomladanske rezi in kopan-
ja, poletnega pletja in švicaja, je-
senske trgotve do zimskega
pretokaja, lokanja in skakanja.
Gremo dale za iste pare, smo
rekli včosik. Zaj velja tisti rek, ki
provi: "Keri majo dnare, koplje-
jo se v morji, tisti brez dirmrov
pa v domačem lavoiji." Provijo,
ke je morje tudi letos soleno, pa
tudi cene so baje vredik osoljene.
Zaj je pač začeja veljati tisti
DDV- dodano vrednost. To bi se
boj po domočem rekla Držova
Doji Vole. Pač po tistem načeli,
da ne loči krov molznic in bikov
brez jajc. Že v štorih cajtih smo
rekli: Plačaj dačo, če ne, pa greš
v kobačo oziroma v arest. Meni
tudi grozi zaporna kazen, saj
sen naši ta mlajši sosedi reka,
da je krava brez bika. Toži me za
razžalitev časti, čeglih je tudi
una mene hujdo razžalila, ko mi
je rekla, da sen nevozni junec.
Nekak bo se že razšlo, najbrž s
pobotom in obejstransldm opra-
vičilom, če ne pa jo bom enkrat
prav pošteno med roge tresna ...
Tak, tejko za gnes. Nega več.
Dobro se mejte vsepovsodik, Ige
bote. Vaš LUJZEK
nico, tisto vodo, ki jo srečamo
samo še redko pri izviru? Zakaj
ljudje ne bi škropili polj, sadovn-
jakov in vinogradov z naravnimi,
okolju neškodljivimi škropivi iz
rastlin? Tako razmišljam jaz,
čeprav vem, da je to komaj iz-
vedljivo, saj so obdelovalne
površine prevelike in jih škropijo
tudi s helikopterji in letali. Koli-
ko dreves bi morali posaditi, da bi
lahko očistila ves onesnaženi
zrak? Kam bi se valile gmote
dima? Zmanjšati število tovarn je
nemogoče. Strokovnjaki bi morda
lahko naredili naprave za
prečiščevanje dima. Morda bi
tako lahko kaj rešili.
Človek se ne zaveda, kaj za naš
planet pomeni čisto okolje. Vsak
bi moral o tem razmišljati in za
čistočo tudi skrbeti. Sama bom
vedno dobro premislila, kam naj
vržem smeti, in skrbela, da bom
čim manj onesnažila okolje.
Gordana Lešnik, 6. r.,
OŠ Leskovec
PRI ZDRAVNIKU
Bil sem zelo bolan. Z atijem in
sva šla v Ptuj k zdravniku Solma-
nu. Ko sem vstopil v čakalnico, je
bilo polno otrok, ki so bili bolni.
Ati in jaz sva vstopila v ordinaci-
jo. Zdravnik mi je pogledal ušes^
grlo in mi poslušal bitje srca in di-
halne organe. Zdravnik mi je na-
pisal recept za zdravilo. Z atijem
sva šla v lekarno po zdravilo. Po-
tem sem šel domov in sem redno
jemal zdravila.
Gregor Horvat, 2. a,
OŠ Gorišnica
NARAVNE
NESREČE -
POPLAVA
I
Narava se velikokrat poigrava z
I nami. To se je letos zgodilo že
večkrat. Toča je uničila vse naše
pridelke, a vendar za naravo to ni
bilo dovolj, zato nam je postregla
še z velikimi poplavami. Te popla-
ve so zajele celotno Slovenijo in
povzročile veliko škodo. Po televi-
ziji sem že velikokrat opazila po-
plavljena površja, vendar si nikoli
nisem mogla predstavljati, kaj vse
lahko voda naredi in da bi te kata-
strofe lahko doletele tudi našo
državo. Voda, ki je prestopila bre-
gove, je zajela tudi našo hišo.
Mimo nas teče reka Polskava.
Polskava je bila mirna vse do 18.
ure, ko je ?ačela prestopati brego-
ve in poplavljati vse pred sabo. Z
mamico sva hodili okrog hiše in
voda se je sunkovito približevala
naši hiši. Bilo naju je zelo strah,
saj nisva vedeli, kaj bi storili, pa
tudi vode se ni dalo zadrževati.
Nekaj časa sva jo še nemo opazo-
vali, ampak voda nam je vedno
bolj grozila. Z mamico naju je bilo
zelo strah. Ker'sva bili sami
doma, sva stekli do sosedovih, da
bi nama pomagali. V trenutku so
nam pomagali, saj je bilo treba iz-
prazniti vse kletne prostore in
rešiti, kar se je rešiti dalo. Voda je
počasi začela prodirati v prostore
in poplavljati. Bilo mi je zelo
hudo, ko sem videla, da imamo v
hiši vodo. Vodo smo morali črpati
s črpalkami, ker je zelo hitro
naraščala. Črpanje vode se je zav-
leklo do jutranjih ur. Vsi smo bili
že zelo utrujeni in premočeni od
celovečernega garanja. Naslednji
dan je voda že začela počasi upa-
dati in postavljati v svojo strugo,
mi pa smo začeli pospravljati in
brisati kletne prostore. Voda je
naredila veliko škodo, vendar bi
brez pomoči sosedov naredila še
hujšo.
Nikoli nisem raztmiela, ko mi je
ati govoril, da je voda veliko
hujša, kot so ognjeni zublji. Zdaj
to razumem.
Barbara Murko, 7. h,
OŠ Videm
VETER V LASEH
Ko tako razmišljam o sebi, svoj-
ih vrstnikih, s katerimi se ne-
nehno srečujem, vidim v nas, mla-
dih, razposajene, igrive, najst-
niške duše. V vsakem od nas se
skriva veliko različnih osebnosti
in prav vsak nosi v sebi svoj
sanjski idol. Zdaj s tem, zdaj z
onim se vsak na svoj način po-
skuša uveljaviti in postavljati pred
svojimi vrstniki. Nekdo brez ok-
levanja kakšno pokadi, celo popi-
je, samo da smo odrasli. Za kre-
ganje in opozorila se ne zmenimo.
Pravila, ki jih postavljajo odrasli,
negiramo, saj nas oni tako ali tako
ne razumejo. "Le kaj težijo ti sta-
ri," se vse preveč krat sliši. Tudi
takšni, ki se odrečemo cigareti,
smo takoj člani piflarskega kluba,
kamor le redki zaidejo.
Morda pa le ni tako slabo, če se
včlaniš v kakšen klub ali si omis-
liš svoj hobi. V prvi vrsti lahko
narediš tudi kaj za zdravo telo in
pojdeš še ti, razgreta pametna
najstniška duša, na kolo. Ste po-
mislili kdaj, da bi svoj skriti talent
našli na igrišču? Se pobahali, da
ste dobri pri metu na koš ali mor-
da celo najboljši strelec tekme?
Gotovo bi bili najbolj kul v razre-
du, če že ne na celi šoli. Kaj pa
posluh? Morda, bi bila prav glas-
ba tista, ki si jo želi vaša željna
duša. Tudi po knjigi lahko sežete.
Pustolovske dogodiviščine in pre-
hitro odraščanje lahko najdete na
knjižnih policah. Vedno vabljivo
šolsko igrišče daje idealne
možnosti za rekreacijske športe,
kot je naprimer tek. Morda bi si
celo lahko omislili kakšno ragbi
tekmo na travi.
Vem, že sem preveč tečna z
naštevanjem možnosti, kako si za-
poslimo trenutke dolgočasja in
brezdelja. Iz glave nam spodijo
misli o skritih kotičkih in še čem
Čeprav sem član piflarskega klu-
ba, si želim, da o nekaterih
možnostih vsi pošteno razmisli-
mo: Z vetrom v laseh in športno
aktivni bomo začutili opojnost in
mamljivost športa in narave. Mor-
da bo tu in tam kakšen poredni
Tonček priznal naglas, da lahko
tudi s športom postaneš pravi as.
Naj bo naša mladost z vetrom v la-
seh, z nasmehom na ustih začetek
v lepo, zdravo prihodnost.
Ta^a Frangeš, 6. h,
OS Cirkovce
RAD TE IMAM
Rad te imam
do vesolja.
rad te imam
v neskončnost.
Rad te imam
do konca sveta,
zate dal bi svoje
življenje in srce.
Denis Gojkovič, 4. h,
OŠ Hajdina
IVAN CANKAR:
"... ŠTIRIDESET
LET SEM
GARAL..."
štirideset let je garal, potem pa
"bum" in vse je bilo uničeno zara-
di pohlepa nekaterih ljudi. Hiša,
ki so jo zgradili njegovi starši z
lastnimi rokami, s svojo dušo in
srcem, se je pogreznila v tla. Od
nje je ostal le še pepel in tu in tam
kakšen zidak. Med zadanimi tru-
pli je tu in tam videl igračo, me^
vedka. Slišal je ženske, ki so vzkli^
kale in jokale. Videl je otroke^'
kako so molili, in moške, ki so »
obedovali škodo na svojih dom(>
vih. Gozdovi, v katerih so se sprei
hajali, nabirali sadove narave,
opazovali življenje in narave
samo, kako se je spreminjala skozi
letne čase, so goreli. Živali s^
bežale in zapušŽle svoje domove.
Ptički so letali sem ter tja in ni^
vedeli, kaj se dogaja. Srne so se
ozirale za svojimi mladiči, ki
niso bili toliko hitri kot on^'
Zajčki in lisice so bežali skupaj
sožitju, šlo jim je samo za go}®
preživetje. Nebo je bilo črno in
začele so kapljati kapljice dežja^
Brez strehe nad glavo so tavali p®
pokrajini in zbirali skupaj poljska
pridelke, ki še niso bili uničenj)
da ne bi bili lačni. Ljudje so bil'
obupani, zaskrbljeni in pf,^
strašeni. Med ruševinami svojih
hiš so iskali odeje in ostanka
oblačil, da se bodo čimbol)^
zaščitili pred mrazom. Mrzel v^
ter je pihal, tulil in se jim smejal
Ljudje, ki so bili odgovorni za t""
so bili daleč vstran na tople® i"
so imeli hrano ter streho nad gl^
vo. Niso razmišljali o njih in ^
so storili; razmišljali so samo"
ozemlju, ki so si ga pridobili.
Uroš Požgan, 8. h,
OŠ Kidričevo
|.EDNIK - Četrtek, 8. julij 1999
21
ItOKOMET / USPESEN NASTOP KADETOV MRK PTUJ
Rokometna šola n^adih
y rokometni šoli mladih v Izoli, ki jo je že dvajsetič vodil priznani rokometni strokovnjak Tone
(^ršič, so sodelovali tudi kadeti MRK Ptuj. Fantje, ki so bili zelo uspešni v drugem delu prvenst-
va, saj so ga končali brez poraza, so svojo uspešnost dokazali tudi v Izoli. Zaradi odsotnosti tre-
^eija Maksa Žurana, ki je fante zelo dobro pripravil, je ekipo vodil Dragan Stefanovič.
Mladi ptujski rokometaši so ne-
koliko presenetili favorizirane
ekipe, med drugim tudi kadete Pi-
vovarne Laško, ter na koncu zas-
luženo osvojili prvo mesto. Ta ve-
liki uspeh kaže, da se v klubu zelo
dobro dela, saj je znano, da so v
preteklem obdobju Ptujčani zelo
dobro delali z naraščajniki, če se
sponmimo samo sedanjega repre-
zentanta Renata Vugrinca.
ZA MRK Ptuj so nastopili:
Damjan Majcen, Martin Kline,
Daniel Predikaka, Dejan Horvat,
Sašo Hmčič, Boštjan Maračič,
Darko Berlak in Aleksander Ste-
fanovič.
Danilo Klajnšek
^ PTUJ / NA OBISKU MLADI IZ KOPRA
^Mor/e lameniali za ptujska /ezero
Ptujsko brodarsko društvo
Ranča je prejšnji teden gostilo
23 mladih in njihovih mentorjev
iz brodarskega kluba Žustema v
i Kopru, s katerimi že nekaj let
uspešno sodelujejo in izmenju-
jejo obiske. Mladi Primorci so
tudi letos toplo slovensko morje
za teden dni zamenjali z razme-
roma hladnim ptujskim jezerom
iii na njem s svojimi kajaki in
kanuji ves teden od jutra do
večera pridno trenirali.
Dneve in predvsem noči v Ptuju
so sicer preživljali v šotorih ob
Rančinem privezu v Budini, ob
zaključku veslaškega tabora pa so
se v soboto udeležili mednarodne
regate v kajaku in kanuju na mir-
ni vodi na ptujskem jezeru.
-OM
Trener Žusterne Mitija Ponomarenko, daje svojim mladim varo-
vancem na ptujskem jezeru napotke za trening. Foto: M. Ozmec
KOLESARSTVO
Nadalievanje dobrih uvrstitev
Kolesarji Perutnine Ptuj in krovne ekipe Perutnine Ptuj& Raden-
ske Rog so bili uspešni na mednarodnem kriteriju slovenskih mest v
Novi Gorici. Pri članih je prvo mesto osvojil Igor Kranjec in s tem
rezultatom samo potrdil, da spada v vrh kolesarjev v Sloveniji in mu
je na Ptuju za las ušlo prvo mesto za VN Perutnine Ptuj. Peto mesto
je osvojil Borut Božič.
V	kategoriji starejših mladincev (vozili so 30 krogov /36,8 km/ s pov-
prečno hitrostjo 45 km/uro) je 4. mesto osvojil Matjaž Finšgar, osmo pa
Gregor Gazvoda, ki je v telmovanju kriterija slovenskih mest v gene-
raliii uvrstitvi na drugem mestu, Matjaž Finšgar pa na osmem. V kate-
goriji mlajših mladincev (vozili so 24 krogov /30 km/ s povprečno hi-
trostjo 42 km/uro) je deveto mesto zasedel Aldo Ilešič.
V	krožni cestni dirki so v kategoriji starejših mladincev vozili 15 kro-
gov /80 km/ s povprečno hitrostjo 38 km/uro. Četrto mesto je osvojil
Andrej Omulec, dvanajsto pa Matjaž Finšgar. Andrej Omulec zaseda v
pokalu Slovenije v generalni razvrstitvi tretje mesto. Pri mlajših mla-
dincih so vozili 59 kilometrov s povprečno hitrostjo 36 km/uro. 11.
niesto je zasedel Bojan Potrč, 16. mesto pa Anej Jabločnik.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
Primanjo
najbolistm
v d. ligi
Medobčinska nogometna
zveza Celje, ki je vodila tek-
movanje v 3. slovenski nogo-
metni ligi - sever, v 2. sloven-
ski in kadetski ligi vzhod, bo
v četrtek, 8. julija, ob 18. uri v
prostorih nogometnega kluba
Publikum v C^lju organizira-
la {»delitev priznanj naj-
boljšim v tekmovalni sezoni
1998/99 in ob tem izvedla tudi
javno žrebanje za naslednjo
tekmovalno sezono. V žreban-
ju bodo sodelovale tudi ekipe
Gerečje vasi, Ifejdine in nove-
ga tretjeligaša Bistrice.
Danilo iOa/nšek
STRELSTVO / DRŽAVNO PRVENSTVO V UUBUANI
fka »V	•	Vb	• m» •	ff«V«*
Pfuicaiii s sestmnshmi odiKii
^ Ljubljani so si na državnem prvenstvu v streljanju z maloka-
''brskimi pištolami na 25 metrov ptujski strelci priborili 16
^ličij ■ dva pokala in štirinajst medalj.
y streljanju z malokalibrsko
športno pištolo si je ekipa Šport-
nega kluba Ptuj Janez štuhec,
^lavko Ivanovič in Milan
^trazišar priborila pokal za tretje
'^esto, člani pa ekipne bronaste
čedalje. Posamezno je bil zmago-
^^ec Andrej Brunšvik iz Rečice s
J . pred Francem Petemelom
12 Kranja, 556 kr., tretji je bil
J^ujČan Slavko Ivanovič, 552 kr.,
• iimon Bučan in Peter Tkalec,
^ kr. Med članicama je zmagala
Serija Kufner iz Rečice 549 kr..
Majda Raušl iz Domave je bila
osma in Alenka Peteršič, SK Ptuj,
deveta. V konkurenci mladincev
si je zlato in naslov državnega
šampiona priboril Ptujčan Matija
Potočnik, 521 kr. Srebrna medalja
je pripadla Jerneju Peteršiču iz
Domave, bron pa Robiju Šimen-
ku iz Ptuja.
V drugi strelski disciplini - ma-
lokalibrska standard pištola na 25
metrov 20-1-20-1-20 je ekipno zma-
gala SD Dušana Poženela 1610 kr,
drugi je bil Moriš, 1565, ekipa SD
Ptuj pa je bila tretja, 1536. Posa-
mezno tekmovanje se je končalo z
delitvijo prvega mesta med Simo-
nom Brumškom in Petrom Tkal-
cem - oba Rečic^ 545 kr. Na tret-
jem mestu sta bila s po 534 krogi
Janez Selan iz Olimpije in Milan
Stražišar iz Ptuja; po dodatni tret-
ji seriji je Stražišar zmagal za
krog, Slavko Ivanovič je bil šesti,
Janez Štuhec trinajsti, Stanko
Lenart iz Petovio avta petnajsti.
V mladinski konkurenci je zma-
gal državni reprezentant in dopi-
sni državni prvak Matija Potočnik
iz Ptuja s 438 kr., srebro je pripad-
lo tudi Ptujčanu Robiju Simenku,
bron si je priboril strelec SD Dor-
nava Jernej Peteršič.
Najboljša strelca prvenstva sta
bila s po dvema zlatima odličjema
član Simon Brunšvik in ptujski
mladinec Matija Potočnik. Največ
odličij so si priborili ptujski strel-
ci: posamezno osem medalj, ekip-
no šest in dva pokala za dve tretji
mesti ekipno.
Sponzor ptujskih tekmovalcev
je bilo ptujsko podjetje Star Ptuj.
SI
NOGOMET / POLETNE AKTIVNOSTI MLADIH
Uspela nogometna šola
v nogometnem klubu Gorišnica so tudi po končanju nogomet-
ne sezone zelo aktivni. Zavedajoč se vloge, ki jo imajo, in ob
spoznanju, da imajo mladi fantje radi nogomet, so se odločili,
da bodo izvedli poletno nogometno šolo. Vodil jo je trener prve-
ga moštva Borut Kopše, pomagala pa sta mu dva demonstrator-
ja Sandi Colnarič in Filip Žnidarič.
Na sedemdnevnem druženju je
21 mladih nogometašev po tri ure
dnevno spoznavalo elemente no-
gometne igre. Delo mladih je bilo
pestro. Načrtovali so tudi obisk
kapetana Maribora Teatanika,
vendar je bil Matjaž Kek ravno ta-
krat na pripravah z mariborskim
prvoli^em. V nedeljo pa so
končali šolo z me^ebojnim
srečanjem in podelitvijo značke
mladega nogometaša.
Zanimanje je bilo nad pričako-
vanim in je vsekakor potrebno
razmišljati o takšni obliki dela, ki
se je pokazala kot zelo dobra. V
poletni nogometni šoli so sodelo-
vali: Dejan Munda, Samo Kocjan,
Sašo Juričinec, Jernej Fric, Sergej
Štiberc, Aleš Petek, Matjaž Valen-
ko, Alen Poplatnik, Mitja Rožma-
rin, Tomaž Petrovič, Alen Balas,
Nejc Bombek, Blaž Š^ula, Jani
Zamuda, Luka Zorli, Uroš Cvet-
ko, Tadej Cvetko, Peter Marin,
Leno Šincek, Rok Muršič in Ma-
tej Drevenšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Kosi
ORMOŽ / ODPRTO PRVENSTVO V AMATERSKI
RADIOGONIOMETRIJI
iav na lisiia uspešen za Ormažane
IVa tekmovanju v amaterski radiogoniometriji v soboto, 26. juni-
ja, ki gaje organiziral Radioklub Ormož pod vodstvom predsed-
nika Ivana Lazara, je sodelovalo 46 radioamateijev iz Slovenije,
Hrvaške in Avstrije. Amaterska radiogoniometrija na UKV fre-
kvenci je športna disciplina, primerna za vse, ženske in moške
pa tudi otroke. Starost ni pomembna. Specifika tega športa je
povezava tehnike z naravo. Tokratna tekma je bila zadnja v se-
riji klasifikacijskih tekem za reprezentanco Slovenije.
Tekmovalci so startali na Har-
deku pri starem glinokopu. Imeli
so dve uri časa, da najdejo štiri ali
pet oddajnikov, ki so bili skriti,
nekje na terenu v okoliških goz-
dovih. Najboljši so jih tokrat od-
krili prej kot v eni uri. Na cilju na
Dobravi jih je čakal šesti oddaj-
nik. Vsak tekmovalec je imel s
sabo sprejemnik, kompas,
svinčnik ter zemljevid, ki ga je do-
bil od članov komisije. S slušalka-
mi na ušesih je lovil sijale, ki so
jih v ritmičnih zaporedjih pošilja-
li skriti oddajnih. To, kar je s
sprejemnikom izmeril, je primer-
jd s podatki na zemljevidu ter
tako odkrival skrite oddajnike
enega za drugim. Polega vsak^a
oddajnika je bil postavljen član
komisije, ki je tekmovalcem
beležil čas, ko so ga odkrili. Tek-
movanje zahteva dobro fizično
pripravljenost, tekmovalci večino
časa pretečejo, zato so moški raz-
deljeni v več starostnih kategorij.
V kategoriji juniorji so udeleženci
stari do 19 let, 20 do 40 let so stari
seniorji, ki so najmočnejša in
fizično najbolj pripravljena kate-
gorija. So tudi edini, ki so iskali
vseh pet oddajnikov, člani ostalih
kategorij so iskali po štiri. Vetera-
ni so zreli možje do petinpetdese-
tega leta. Vsi ostali nad to starost-
no mejo tekmujejo v kategoriji
starejši veterani. V posebni kate-
goriji sodelujejo tudi ženske, ki
jih je bilo na tokratnem tekmo-
vanju šest. Tekmovanje na UKV
fi-ekvenci je tehnično zahtevnejše,
zato tokrat najmlajši, ki tekmo-
vanju v radioamaterskem žargonu
radi rečejo "Lov na lisico", niso
sodelovali.
Sobotna tekma je bila zadnja v
seriji klasifikacijskih tekem za re-
prezentanco Slovenije. Tekmoval-
ci se pripravljajo na Evropsko
prvenstvo, ki bo v začetku sep-
tembra v Varaždinskih Toplicah.
Ormožani so veseli, ker so se tudi
tokrat na tekmovanjih izkazali.
Po neuradnih podatkih, jih bo v
državni reprezentanci Slovenije
tokrat 6, kar pomeni, da je polovi-
ca slovenske reprezentance iz Ra-
diokluba Ormož. Tajnik Radio-
kluba Ormož in vodja ekipa za ra-
diogoniometrijo Jože Kosi je po-
vedal, da je tak uspeh rezultat do-
brega večletnega treninga de-
vetčlanske izkušene ekipe. V pre-
teklosti so sodelovali na evrop-
skih in svetovnih prvenstvih, kjer
so dosegali dobre rezultate. Sode-
lujejo pa seveda tudi na različnih
tekmovanjih v Sloveniji, Avstriji
in na Hrvaškem.
Član predsedstva radioamater-
jev Slovenije ter vodja delovne
skupine ^ za radiogoniometrijo
Franci Zankar je zmagovalcem
podelil pokale in nagrade po zakl-
jučku tekmovanja, ki je praviloma
tudi veselo druženje in priložnost
za sklepanje prijateljstev, ne glede
na državne meje.
Majda FridI
Rezultati tekmovanja: ju-
niorji: 1. Niko Gaberc, Ormož,
2. Mitja Štrman, Ormož, 3. Zo-
ran Podvez, Ludbreg na
Hrvaškem; seniorji: 1. Andrej
Rakuša, Ormož, 2. Robert Ore-
hoci, Zagreb, 3. Boris Hrovai^
Domžale; veterani: 1. Vladi-
mir Vinko, Mursko Središče,
2. Slavko Sopina, Zagreb, 3.
Jože Kosi, Ormož; starejši ve-
terani: 1. Milan Božinovič,
Varaždin, 2. Werner Grun-
bichler, Avstrija, 3. Jože Onič,
Slovenske Konjice; ženske: 1.
Tanja Kosi, Onnož, 2. Cvetka
Mavsar, Krško, 3. Željka
Krupka, Nove Rače pri Bjelo-
varju
KIKBOKS
Medobiinsko tekmovanje
v Kick boxing centru na Ruju v nadzidavi dvorane Mladika je v dru-
gi polovici junija potekal 2. turnir medobčinskega prvenstva v discipli-
ni semi kontakt za vse starostne kategorije. V treh dneh je tekmovalo 63
tekmovalcev. Dobro so sodili domači sodniki Franc Šlodnjak, Franc
Brumec, Marjan Šibila, Edvard Štegar, Dušan Pavlica in Vladimir Si-
tar.
Rezultati (prvi dve mesti): 4ečki: do 25 kg: 1. Pintarič Matej, 2. Vido-
vič Sašo; do 321^: 1. Denis Šamprl, 2. Janžekovič Denis; do 40 kg: 1.
Timi Kupčič, 2. Serdinšek Tadej; do 48 kg: 1. Jure Volgemut, 2. Svit
Zvonar; nad 48 kg: 1. Gorazd Bilanovič; deklice: do 30 1. Adriana
Korez, 2. Jasna Pintarič; do 40 kg: 1. Desa Repič, 2. Sabina Kolednik;
nad 40 kg: 1. Maja Volgemut, 2. Laura Maksimovič; mladinci: do 50
kg: 1. Dorote[ Kline, 2. Andrej Bezjak; do 60 kg: 1. Alexander Koled-
nik, 2. Matej Samprl; nad 60 kg: 1. Rupert Fišer, 2. Kristjan Slodnjak;
mladinke - članice: do 60 kg: 1. Mateja Erlač, 2. Renata Polanec; nad
60 kg: 1. Nadja Šibila, 2. Katja Janžekovič; člani: do 65 kg: 1. Boštjan
Brumec, 2. Milan Breg; do 75 kg: 1. Stanko Brumen, 2. Boštjan
Goričan; nad 75 kg: 1. J^tjaž Vindiš, 2. Robert Raj h.
Zadnji, tretji turnir medobčinskega prvenstva bo v decembru, ko
bodo proglašeni medobčinski prvaki za leto 1999.
Milan Krajnc Pavlica
22
četrtek, 8. julij 1999 - TEDNI|||
NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET
•	Zaietek priprav ptujske Drave
V ponedeljek pozno popoldne so vadbo za novo sezono pričeli nogometaši ptujske Drave. Pod
vodstvom novega trenerja Dušana Čeha je pričelo vaditi petnajst igralcev. Za Dravo naj ne bi
igral Andrej Vršič, ki odhaja v tujino, vratar Kristjan Zver je prestopil k prvoligašu iz Beltincev,
ne ve pa se še, kaj bo s tujcem Kljajičem. K Dravi naj bi pristopil vratar in dva igralca celjskega
Publikuma, drugače pa so Dravo okrepili: Boris Klinger in Štebih, ki prihajata iz Dornave, Kralj
iz Ormoža, Ljubeč iz Stojncev in Pečnik iz Tržca. K Aluminiju iz Kidričevega pa so prestopili tri-
je mladinci: Stres, Grabrovec in Železnik, ki bi se drugače priključili pripravam prvega moštva.
Ptujčani bodo zaradi renoviranja igrišča trenirali na pomožnem igrišču ter na šolskem igrišču pri
OŠ Mladika. Prvo prijateljsko tekmo naj bi odigrali 13. julija v Gerečji vasi s celjskim prvoligašem.
•	Okrepljeni Aluminil priiel priprave
v ponedeljek so priprave za novo tekmovalno sezono v 2. SNL pričeli tudi nogometaši Aluminija
iz Kidričevega. Po osvojenem šestem mestu v lanski sezoni se želijo letos še bolje pripraviti in
doseči še boljšo uvrstitev. Trener Aluminija Branko Horjak je na prvem treningu imel 25 igralcev.
Aluminij se je med prestopnim rokom okrepil s Pučkom, ki je prišel iz ptujske Drave, s tremi
igralci mariborskega Železničarja Andrejem Dukaričem, Petrom Francijem in Petrom Prapotni-
kom, k Aluminiju pa je prestopil tudi Daniel Voglar iz MM Brunšvik. Klub so zapustili Aleš
Lampreht, Anton Habjanič, Aleksander Zelko in Andrej Vindiš. Nogometaše iz Kidričevega
čakajo naporni pripravljalni dnevi, saj bodo trenirali vsak dan dvakrat. Prvo priložnost, da
pokažejo, kaj znajo, pa bo že jutri, ko se bodo pomerili s hrvaškim prvoligašem Zagrebom.
•	Pionirji Drave na turnirju v Domialalt
Pionirji ptujske Drave, ki jih vodi trener Miro Zorčič, so se v Domžalah udeležili 3. turnirja To-
neta Hribarja. Nastopilo je devet ekip. Mladi Ptujčani so po zmagah nad Mengom 28 (4:0),
Durdevcem (5:2), Slovanom (4:1) in ameriško ekipo Team America (2:1 ) osvojili prvo mesto. Za
Dravo so nastopili: Matjaž Vesenjak, Ino Šimenko, Uroš Knez, Darjan Čeh, Denis Grošič, Davo-
rin Cingiser, Dejan Novak, Aleš Gril, Damir Zagoršek, Mitja Letonja in Aleš Vesenjak. Najboljši
strelec turnirja je bil Dejan Novak s 6 zadetki.
Danilo Klajnšek
KOMENDA / 12.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE
Meri LobelI premagala vse uvožene kasaie
V peklenski vročini so se v nedeljo na hi-
podromu v Komendi že dvanajstič letos
predstavili slovenski kasači. Najuspešnejši
voznik dneva je bil Zvone Vidic z Brda.
Najhitrejši čas dneva je zabeležila Meri Lo-
belI na vajetih Mirka Babiča - 1:19,6 in po-
novno potrdila svojo odlično formo. Hkrati je
bila tudi boljša od uvoženih kasačev, ki so
nastopili v isti dirki. Obiskovalci so si lahko
ogledali tudi dirko županov in kmečkih dvo-
vpreg.
Rezultati: 1. dirka, za 2-letne kasače: 1. Avis
(Roman Jerovšek, Komenda), 2. Lenny M (Da-
niel Heric, Ljutomer), 3. Finos (Jožko Slavič,
Ljutomer); 2. dirka, za 3-5-letne kasače: 1.
Aqua B (Zvone Vidic, Brdo), 2. Fire Lady (Jože
Hrovat, Ljubljana Stožice), 3. Corina (Miha
Skube, Komenda); 3. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Ford AS Jernej Slavič, Ljutomer), 2.
Vili LobelI (Fredi Bedekovič, Slovenske gori-
ce), 3. Doriana (Rajko Skube, Komenda); 4.
dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Nikeman (Borut
Zaletel, Krim), 2. Afrodita (Damijan Oražem,
Ljubljana Stožice), 3. Fuci Fuc (Miro Kovačič,
Posavje Krško); 5. dirka, za 3-12-letne kasače:
1. Avio AG (Lojze Gorjanc, Brdo), 2. Clif (Ivo
Dovžan, Komenda), 3. Lurado B (Mitja Remic,
Komenda); 6. dirka, za 3-12-letne kasače: 1-
Valat (Jože Judež, Šentjernej), 2. Egidij (Borut
Cerar, Ljubljana Stožice), 3. Natty (Marko De-
belak, Maribor); 7. dirka, za 3-12-letne kasače:
1. Suriya (Vojo Maletič, Šentjernej), 2. Sissi
Sara (Aleš Pavšič, Šentjernej), 3. Anomis (Si-
mona Jureš, Ljutomer); 8. dirka, za 3-12-leine
domače in uvožene kasače: 1. Meri LobelI
(Mirko Babič, Ljutomer), 2. Amita (Darja
Jureš, Ljutomer), 3. Hex Merchant (Ivo Zan,
Ljubljana Stožice); 9. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Jovanka B (Zvone Vidic, Brdo),
Lui B (Martin Mars, Posavje Krško), 3. Ahaja
(Janko Sagaj, Ljutomer).
Naslednji tekmovalni dan bo v nedeljo, 11. j'^'
lija, v Šentjerneju.
M. TOŠ
|.EDNIK - Četrtek, 8. julij 1999
OGLASI IN OBJAVE
23
PTUJ / trasa panonike določena, a ne usklajena
la gradnjo obvoznice že
letos 512 milijonov
Nova trasa ptujske obvoznice oziroma Panonike je že začrtana, vendar še ne povsem usklajena
Nova, dobro desetletje načrtovana in pred dvema letoma rea-
lizirana prometna pridobitev Ptuja - rekonstrukcija glavne
ceste s podvozom pod železniško progo - mesta ni rešila pro-
metne gneče oziroma tranzitnega prometa. Ta problem bo
odpravljen ali vsaj bistveno omiljen šele s posodobitvijo ce-
lotne hitre ceste od Slovenske Bistrice, skozi Pragersko in
prek Ptuja do Ormoža, ki jo nekateri imenujejo Panonika.
In medtem ko so v Ormožu in Slovenski Bistrici obvoznico
že zgradili, dela pa potekajo tudi na rekonstrukciji ceste pri
Pragerskem, smo v Ptuju še vedno tam, kjer smo bili pred
nekaj leti - pri dogovarjanju o poteku bodoče obvoznice.
V dneh, ko nam voda že sko-
rajda teče v grlo, so se usklajevan-
ja koridorja bodoče hitre ceste
ceste Hajdina - Ormož vendarle
lotili tudi na ptujskem mestnem
svetu. Gre za sodobno cesto, ki naj
bi kot ptujska obvoznica razbre-
menila mesto tranzitnega prome-
ta, v precejšnji meri pa naj bi raz-
bremenila tudi sedanji edini
cestni most čez Dravo, ki je z več
kot 30.000 vozili dnevno že
zdavnaj preobremenjen. Vodja
oddelka za okolje, prostor in gos-
podarsko infrastrukturo mestne
občine Ptuj Stane Napast je po-
vedal, da je nova ptujska obvozni-
ca že zajeta v državnem avtoce-
stnem programu in je v letošnjem
letu zanjo zagotovljenih 512 mili-
jonov, a jih zagotovo ne bo
mogoče porabiti, saj njena trasa še
vedno ni dokončno usklajena.
"Ko je znano, je bila prvotna za-
misel obvozne ceste, ki bi Ptuj
razbremenila tranzitnega prometa
in je bila sprejeta na mestnem sve-
tu že leta 1997, da bi zgradili tako
imenovani zahodni most, ki naj bi
stal za dominikanskim samosta-
nom. Obvoznico bi speljali iz
hajdinskega križišča južno od Ma-
riborske ceste z odcepom v sedan-
je križišče na Bregu, nato po
podvozu pod železnico, dalje ob
jezeru proti Markovcem in na
južni strani kanala proti Ormožu.
Ta varianta je bila potrjena tudi
od slovenske vlade. Na podlagi
sprejetih planskih aktov je mestna
občina leta 1998 pristopila k izde-
lavi lojcacijskega načrta za odsek
ceste od Hajdine do Zagrebške
ceste v Ptuju, a je ministrstvo za
kulturo oziroma uprava za kultur-
no dediščino v postopku izdelave
lokacijskega načrta izdalo odklo-
nilno mnenje k poteku ceste prek
arheoloških kompleksov na
Hajdini in desnem bregu Drave v
Ptuju. Izkazalo se je, da uprava
nasprotuje poteku ceste predvsem
na območju med Mariborsko in
Rogaško cesto ter izvedbi
priključka na predvideno avtoces-
to Fram - Hajdina - Gruškovje na
območju sedanje cestne deteljice
na Spodnji Hajdini ter gradnji
mostu prek Drave na zahodni
strani Ptuja.
V sodelovanju z ministrstvi za
promet in zveze, za kulturo ter za
okolje in prostor smo predlagali
nov potek trase. Priključek na
bodočo avtocesto Fram - Hajdina
- Gruškovje naj bi zgradili na
Hajdini severno od nadvoza čez
železniško progo. Južneje od
Rogaške ceste naj bi bil odcep na
obstoječi cestni most čez Dravo,
nato proti Zagrebški cesti s
podvozom pod železnico proti se-
vernemu delu ptujskega jezera,
jezero naj bi cesta prečkala v se-
vernem delu, dalje naj bi prečkala
tudi Ormoško cesto, severno od
Spuhlje pa naj bi se spustila do
križišča v Gajke, nato nadaljevala
pot v smeri tankovskega jarka
proti Markovcem, vzhodno od
ceste Ptuj -Zavrč ter po južni stra-
ni dovodnega kanala hidroe-
lektrarne Formina proti Ormožu.
Poudariti moram, da potek tra-
se še ni dokončno usklajen z lo-
kalnimi skupnostmi. Predvsem se
še nismo udpeli dokončno dogo-
voriti o trasi v mestnih četrtih
Breg in Jezero. Vendar sem pre-
pričan, da nam bo to uspelo sto-
priti v naslednjih mesecih. Časa
ni veliko in treba bo pohiteti.
V celoti bo obvoznico financi-
rala država, saj je že zajeta v
programu državnih avtocest.
Možna varianta prek jezera ni
bistveno dražja od obkanalske va-
riante, tudi če prištejemo zahodni
most. Sicer pa je država že v
letošnjem letu za to gradnjo zago-
tovila 512 milijonov, vendar se
resnično bojim, da jih ne bomo
uspeli porabiti, saj trasa dejansko
še ni dokončno usklajena."
Glede na dejstvo, da je že v
gradnji odsek ceste Hajdina -
Slovenska Bistrica (odsek od
Bistrice do Pragerskega) in da se
gradi hitra cesta Hajdina -
Ormož tudi iz ormoške strani
(lokacijski načrt je sprejet do
Gorišnice), morajo krepko pohi-
teti tudi na Ptujskem, sicer se
lahko kaj kmalu zgodi, da bomo
na sedanjem ptujskem mostu in
skozi podvoz doživljali popoln
prometni zamašek. Tega pa se-
veda nihče ne želi.
M. Ozmec
Gradbena dela za hitro cesto od Bistice do Pragerskega inten-
zivno potekajo.	Foto: M. Ozmec
PTUJ • Danes (v četrtek) ob
20.	uri bo v gostiču Ribič na
Ptuju pisatelj Darko Žlebnik
predstavil svojo novo knjigo
Prešuštvo.
PTUJ • Jutri, 9. julija, ob 19.
uri bo na ploščadi pred gleda-
liščem Ruj za najmlajše gos-
tovalo Gledališče Cirkus
Buffetto iz Rusije s predsta-
vo Buffetto in Bufekal.
SLOVENSKA BISTRICA • S
kabarejem Žur z Martinom
Krpanom" se jutri zvečer ob
21.	uri na notranjem grajskem
dvorišču pričnejo tretji staro-
bistriški večeri. Nastopajo Go-
jmir Lešnik - Gojc, Iztok Valič,
Vojko Zidar, Bogomir Veras,
Milena Grm in Barbara Vido-
vič.
PTUJ • V soboto ob 18. uri
bo v dvorani Glasbene šole
Karola Pahorja zaključni kon-
cert udeležencev letošnje 6.
poletne violinske šole, ki jo
vodi priznani češki violinist in
pedagog Tomaš Tulaček.
HAJDINA • V KPD Staneta
Petroviča Hajdina letos tretjič
zapored pripravljajo Aktivne
počitnice za osnovno- in
srednješolce. V hajdinski
prosvetni dvorani bodo od 20.
julija do 21. avgusta pripravili
različne delavnice, vpis so
imeli včeraj, vse dodatne in-
formacije pa so na voljo na te-
lefon 781-264.
PTUJ • \^organizaciji Sklada
RS za ljubiteljske kulturne de-
javnosti poteka od 5. julija v
Centru šolskih in obšolskih
dejavnosti Štrk v Spuhlji pri
Ruju prevajalska šola.
BLED • Ta teden bodo iz Ru-
ja v Festivalno dvorano na
Bled preselili likovna dela
udeležencev letošnje 1. sli-
karske kolonije Ruj - Bled.
ORMOŽ 1 V petek, 9. julija,
ob 20.30 bo na dvorišču
ormoškega gradu orkester
Akord iz Celja, ki ga sestavlja-
jo mladi glasbeniki, izvedel
koncert popularnih opernih
arij. Če bo deževalo, bo prire-
ditev, ki poteka v okviru
ormoškega poletja, v Domu
kulture Ormož.
ORMOŽ 1 V soboto, 17. juli-
ja, ob 20.30 bo na dvorišču
ormoškega gradu nastopil
Vlado Kreslin v spremljavi
glasbene skupine Mali bogo-
vi. Če bo deževalo, bo priredi-
tev v športni dvorani na Har-
deku.
KINO PTUJ ©Od 6. do 11. ju-
lija bo ob 19. uri na sporedu
Mogočni Joe Young, ob 21.
uri pa Maščevanje. Prihodnji
teden bo ob 19. uri na spore-
du Vrnitev obiskovalcev, ob
21. uri pa Podle igre.
TRČILI AVTOMOBILI IZ
TREH DRŽAV
v sredo, 30. junija, popoldne
je od Ormoža proti Ruju vozil
osebni avto 65-letni V.M. iz
Ljubljane. V bližini Moškanjcev
je nenadoma zapeljal na nas-
protni vozni pas in oplazil golfa,
ki ga je vozil hrvaški državljan,
55-letni R.P., nato pa je čelno
trčil v opel, ki ga je vozil 37-letni
O.K.H., državljan ZR Nemčije. V
nesreči je bil V.M. huje ranjen in
so ga odpeljali v ptujsko bol-
nišnico. Ostala dva voznika nista
bila poškodovana, le na avtomo-
bilih je škode za okoli 2 milijona
tolarjev.
TRČENJE V OVINKU
Po glavni cesti proti Ruju je v
petek, 2. julija, okoli 17. ure vozil
osebni avto 34-letni I.A. iz
Gorišnice. Pri Spuhlji je v bla-
gem desnem ovinku prehiteval
tovornjak v trenutku, ko je nas-
proti z osebnim avtomobilom
pripeljal 42-letni A.K. iz Šmarja
pri Jelšah. Avtomobila sta trčila,
pri tem je bil A.K. hudo, I.A. pa
lažje ranjen.
VLOM V KZ LOVRENC
v noči na ponedeljek, 28. juni-
ja, je bilo vlomljeno v prodajalno
Kmetijske zadruge Lovrenc na
Dravskem polju. Z vlomilci sta iz-
ginili dve pretočni črpalki, več
plastičnih mesoreznic in komp-
letov svedrov ter škropivo, razno
orodje in drugi pribor za kme-
tijstvo. Po oceni je zadruga
oškodovana za okoli milijon to-
larjev.
VLOMILCA OBISKALA
TRGOVINO V PTUJU
v četrtek, 1. julija, okoli 3.30 je
bilo vlomljeno v trgovino Co-
rning v Ruju. Po znakih sodeč,
sta pri vlomu sodelovala dva in
odnesla več videokamer, mobil-
nih telefonov in avtoradiev. Oce-
nili so, da sta povzročila za okoli
2,5 milijona tolarjev škode.
VLOM V POČITNIŠKO
HIŠICO
Na Vinskem Vrhu, Miklavž pri
Ormožu, je neznanec vlomil v
počitniško hišico. Odnesel je
predvsem razno električno
orodje in prazne plastične poso-
de. Po oceni je lastnika oškodo-
val za 750.000 tolarjev.
PIJAN RAZGRAJAL IN
PRETEPAL OČETA
Lenarški policisti so v sredo,
30. junija, zvečer pridržali do iz-
treznitve 37-letnega B.F. iz Iho-
ve. Že popoldne je doma opit
razgrajal in pretepal očeta in to
nadaljeval tudi v noč.
Z AVTOM V PROMETNI
ZNAK IN JAREK
v nedeljo, 4. julija, zjutraj je
66-letna J.E. iz Ljubljane na izvo-
zu z avtoceste pri Slovenski Bist-
rici zapeljala preveč na levo, po-
tem pa ostro zavila na desno,
zdrsnila na travnati nasip in trčila
v prometni znak, od koder jo je
odbilo v jarek. Voznica je bila
lažje poškodovana, hudo pa se
je ranila 76-letna A.J. iz Ljublja-
ne, sopotnica, ki je sedela na
zadnjem sedežu. Odpeljali so jo
v mariborsko bolnišnico.
FF