REHABILITACIJA PARAPLEGIKOV Iskre življenja Prvl parapleglk Je bll detežen rehabilltaclje na Zavodu za reha-' bllltacl/o Invalldov v LJublJanl pred petlndvajaetiml letl, 1956. leta dva, leta 1957/Ih Je bllo na zavodu že 22, v zadnjlh dvajsetih letlh pa sprejmejo povprečno po 30 novlh. SemkaJ prfhajajo bolnlkl po končanem zdravljenju v bolnlšnlcl. SedanJI oddelek za paraple-glke Je na zavodu že pretesen, že vrsto let čutljo pomanjkanje prostora. V srednjeročnem programu razvoja zdravstvene službe so zato predlagall prlmvrno razšliitev tega oddelka. V prispevku povzemamo sestavek avtorjev Slobodana Grobelnika in Rajka Turka v Zdravstvenem vestni-ku, v katerem tudi za širšo javnost zanimivo predstavljata pota rehabili-tacije paraplegikov v okviru zavoda v Ljubljani. Naj začnemo od začetka. Nepogrešljivi član skupine zdrav-stvenih delavcev, ki sodeluje pri re-habilitaciji paraplegika, je psiholog. Depresije, občutek manjvrednosti, nemotiviranost in še vrsta drugih psihičnih motenj zavirajo hiter in uspešeri'potek rehabilitacije. Psiho-log zato že od samega začetka daje paraplegiku prepotrebno psihično oporo, da se bo prilagodil svoji inva-lidnosti in se naučil z njo živeti. Pojmi o načrtovanju družine so bili pri paraplegikih do nedavna še dokaj nejasni. Invalidi sami so strokovnja-ke navedli na to, da so tem proble-mom posvetili potrebno pozomost in jim danes znajo dajati primeme od- govore. Uspeh se kaže v pogostejšem sklepanju zakonskih zvez in rojeva-nju otrok. Za dobro počutje in samostojno življenje paraplegikov je pomembno primerno stanovanje in možnost gi-banja v širšem prostoru, da se ljudje med seboj lahko obiskujejo, hodijo na izlete in daljša potovanja. Vpraša-nju premagovanja arhitektonskih ovir so strokovnjaki pred petimi leti posvetili posebno študijo. Pri ureja-nju primernih stanovanj zavodskim oskrbovancem svetuje strokovni tim. Dolžnost arhitektov in prostor-skih oblikovalcev pa je, da s pravil-nim načrtovanjem olajšajo življenje in gibanje tistim, ki se morajo voziti z invalidskim vozičkom. Leta 1978 so v redni rehabilitacijski program na Za-vodu za rehabilitacijo invalidov vključili tudi šofersko šolo. Tu para-plegiki in tudi drugi težji invalidi pri-dobivajo izkušnje ter pravico do sa- mostojnega upravljanja lastnega vo-zila. Včasih so imeli paraplegiki zaprto pot do rednega dela in je bil edini izhod zanje invalidska upokojitev. Danes imamo tako stališče in prakso za zmotno, saj so paraplegiki lahko povsem enakovredni zdravim po svojem delovnem učinku. Seveda je zanje potrebno primerno delo, ki ustreza njihovi delovni sposobnosti in ko jih na delo tudi priučimo. V postopek rehabilitacije je zato redno vključen tudi tim za poklicno usmer-janje. Namen invalidskega športa, ki ga vodita in nadzirata zdravnik in šport-ni vaditelj je, da fizično in psihično krepi paraplegike in jim privzgoji ve-selje, da se s športom ukvarjajo tudi doma, po končani rehabilitaciji. Tu ne vzgajajo invalidov - rekorderjev, res pa je, da se udeležujejo tudi tek-movanj. V društvenih prostorih Zve-ze paraplegikov so polne vitrine odli-čij iz domovine in vse Evrope. Leta 1972 so invalidi sodelovali na svoji olimpiadi v Heidelbergu in se vrnili z vrsto medalj, med katerimi so bile tudi zlate. Naša reprezentanca invali-dov je v Arnheimu osvojila 18 me-dalj. Tehnična ortopedija opremlja pa-raplegike z invalidskimi vozički, apa-rati, mehaničnimi in električnimi funkcionalnimi opornicami ter sani-tarnimi napravami. In slednjič je treba omeniti še tako imenovano obnovitveno rehabilitaci-jo. Na zavodu so spoznali, da ni do- volj, če po končani rehabilitaciji od-puste invalida domov in se zanj ne zanimajo več. Ker je terenska služba prav pri oskrbovanju paraplegikov na domu nezadostna, se ti invalidi vračajo v zavod. Tu imajo posebno ambulanto, kjer skušajo zdravniki pomagati pri odpravljanju težav. Že-lji po ponovnem sprejemu, ugotav-ljajo, vse prepogosto botruje poslab-šano splošno psihofizično stanje in-valida, osamljenost, zagrenjenost. Zato je zavod začel prirejati dvo- ali tritedensko usmerjeno letovanje na morju. Vsakič letuje blizu 200 članov Zveze paraplegikov Slovenije. Tu imajo tudi redno in strokovno vode-no fizioterapijo, hidroterapijo, re-kreacijo in šport. Tu sta tudi psiholog in socialni delavec. V prispevku smo že omenili Zvezo paraplegikov Slovenije. Združuje osem področnih društev s 766 včla-njenimi invalidi. Društvo je žilavo in dejavno, uredilo je vrsto pravic, kot je oprostitev naročnine za TV, ureja-nje stanovanjskih razmer, prirejanje družabnih srečanj in športnih tekmo-vanj. Pri invalidskem časopisu »Iskra življenja« imajo poseben de-lež. Društvo navezuje stike z invalidi v drugih republikah in pokrajinah in tudi s tujino. Kaj pripisati ob koncu drugega kot to, da je treba vztrajati, nadaljevati, izpopolnjevati vse doseženo, delati z roko v roki, solidarno vsi skupaj, da bo življenje paraplegikov srečnejše, ko bodo enakovredni v našem in nji-hovem okolju. A. Š.