Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman relJA: Za celo leto predplaža 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau Teljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za žetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki', vea na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija, Scmcniške ulice št. 2.
Kaznauila (inserati) se sprejemajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr.,ee se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniiki ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
^tev. no.
v Ljubljani, v torek 20. maja 1884.
Letnilt 3CII.
Državni zbor.
z Dunaja, 19. maja.
Obrtnijska postava.
(četrti dan.)
Ob desetih dopoludne pričela se je posebna obravnava o šestem oddelicu obrtnijsko postave in že pri prvem paragrafu, ki ima pa številko 72, začeli so se poslanci popraševati, kdaj bode postava dovršena, ako pojde tako naprej? Nekteri so se namreč zibali v sladki nadi, da bo mogoče že 24. t. m. državni zbor za letos skleniti in iti domu. Zdaj pa jim je ta nada upadla in veseli bodo, ako bo reč do konca tega meseca dovršena. Gosp. predsednik dr. Smolka hoče sicer razprave po vsej moči po speševati in namerava, kakor sem že poročal, napovedati že v sredo večerno sejo, ako obravnava jutri ne pojde urnejši spod rok, vendar pa tega ne bo dosegel, da bi liberalni poslanci molčali in s svojimi starimi ugovori ne zavirali urnejšega posvetovanja.
Precej pri prvem (72.) paragrafu, ki določuje, da za razsojevanje razmer med gospodarjem in njegovimi delavci velja med njima sklenjena pogodba in določbe obrtnijske postave ali pa splošnjega državnega zakonika, poprijel je Matscheko besedo in pričel novo splošnjo obravnavo; ravno to je storil tudi poljski poslanec grof Mieroszowski, ki je zlasti spominjal na silne težave, ki jih je imel obrt-nijski odsek s to postavo. Paragrafu 72. noben ni ugovarjal in pri glasovanji bil je sprejet, kakor je bil nasve^ovan od obrtnijskega odseka.
Pri § 73 oglasil se je štajarski poslanec Heils-berg in priporočal, da naj zbornica že skoraj tudi nasvete, stavljene od poslanca Chlumeckega, vzame v pretres. O paragrafu samem tudi on ni govoril dosti, in § 73 bil je za tem sprejet brez premembe. On razločuje razne vrste obrtnijskih pomočnikov, za ktere veljii ta postava.
§ 74 določuje, da morajo biti delavnice prostorne, čiste, svitle, zračne, mašine pa morajo biti tako zagrajene, da za življenje delavcev ni nevar-
nosti, ako so previdni pri svojem delu. Dalje določuje, da morajo tudi stanovanja biti snažna, ki jih delavcem daje, in da se mora ozirati pri delavcih pod 18 leti in pri ženskah sploh tudi na posebne razmere, ki jih je treba zarad njih mladosti in splola imeti pred ečmi. Neka resolucija razun tega vladi še priporoča, naj stanovanja delavcev in za nje odločenih hiš ne preobklada z davki. Tudi pri tem paragrafu ni bilo brez govora, ker se jo oglasil Loblich in razkladal, da si od omenjeno resolucije ne obeta nobene koristi. Tndi Purnkranz je hotel govoriti, pa ko je končal Loblich, ga ni bilo v zbornici in vsled tega je zgubil pravico govoriti. Gosp. poročevalec grof Bel čred i je razkladal potrebo določb, ki jih obsega § 74 in potem je bil tudi ta paragraf sprejet brez premembe.
§ 74 a) določuje, da morajo imeti delavci najmanj poldrugo uro na dan počitka med delom, in sicer o poludne, ako mogoče, eno uro, drugi počitek pa naj so primerno razdeli na dopoludne in popoludne. Enak počitek morajo imeti tudi delavci, ki delajo po noči. Pri obrtnijah, kjer ni mogoče dela pretrgati, sme iHinister kupčijstva v porazumljenji z ministrom notranjih zadev postavni počitek nekoliko skrčiti.
Tudi pri tem paragrafu bilo je precej ugovora, ker so se oglasili zoper njegove določbe trije govorniki, namreč Bohaty, Matscheko in HaUwich (vsi trije nemški liberalci najčistejše krvi, dasi imajo zgolj slovanska imena), poslanec Loblich, pa je govoril za to določbo. Veliko govoričenja bo tudi pri naslednjem paragrafu, ki določuje počitek ob nedeljah in praznikih. Toda za zdaj sklepam poročilo, ker bi sicer za jutranji list došlo prepozno.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja.
Visoka zbornica! Pričujoči predlog je jako imeniten člen v vrsti socijalnih podvzetij, s kterimi se
je začel sedanji državni zbor vspešno pečati. Jaz pravim „v vrsti", ker vsem naredbam države pripisujem socijalen značaj, ktere imajo namen, tiste, ki so gospodarsko slabeji, čuvati, oziroma v nesreči jih podpirati in v tem smislu ne prištevam semkaj samo raznobrojnih podpor, ki so se razdeljevale deželam po povodnjah in druzih nesrečah poškodovanim, temveč tudi prav posebno oderuško postavo, ki se je svoje dni z nekako porogljivostjo izdala za Galicijo, ktero so pa pozneje druge dežele same zahtevale, ker so spoznale, da je koristna, kakor tudi tisti del preosnovanega obrtnijskega reda, ki je bil namenjen, da vstavi propad male obrtnije, konečno pa tudi obe postavi, ki ste s poprejšnjim v zvezi, namreč o olajšavi davkov in pristojbin za zadruge in založne.
Toda, gospoda moja, sedanji parlament ima svoje zasluge tudi glede delavškega vprašanja, ktero je sicer le en del, toda jako pomenljiv del socijal-nega vprašanja.
Semkaj spada že vravnava zadrugovanja v prvem odseku obrtnijskega reda, kolikor ono obsega začetek splošnemu zavarovanju na bolezen ni na vstanovo zadrug; dalje opomnim na obrtnijske nadzornike, ki so že do sedaj marsikaj ustvarili le na podlagi prostovoljnih ukrepov in so se pripravljali na izvršitev šestega poglavja obrtnijskega reda.
Pričujoč predlog postave je najbolj važen izmed vseh postav, kolikor smo jih do sedaj obravnavali. Smoter ji je vravnava razmer med delavcem in gospodarjem. Ne maram se spuščati v podrobnosti, ali je to dopuščeno ali ne, kajti najstrogeji manšestrovci prepirajo se le še o tem, kako daleč da se sme, in vsaj je občno priznano, da bi neomejena sloboda tukaj ne bila na svojem mestu, ker stranki pogodbo sklepajoči nimate enakega stališča v gospodarskem pomenu. Neogibno je toraj potrebno, da država tistega postavno podpira, ki ima slabeje gmotno stališče, ter tako ravnotežje med obema gospodar-stvenima silama napravi. Vpraša se toraj le za namen postave in za meje, v kterih naj se postava napravi. Tu se pa lahko reče, da so v prvem oziru delavci slabeja stranka pri razmerah med gospodarjem in
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjdidovo 1.1878-79.
(Spisal prof. I. S teki asa.)
(Dalje.)
Preden pa so začeli Norvežani svoje vožnje na sever zarad ribolova podvzimati, imamo še dve ruski ekspediciji navesti. Prva je bila izvedena po želji ruskega morskega kapetana Pavla Krusensterna v svrho, da bi se obale daljo proti iztoku kartografsko narisale. On je mislil o početku sam zapovedništvo prevzeti na svoji ladiji „Jermak", ki so je nahajala v Pečori, poročnika pri ruski mornarici Pavla Krusensterna mlajega, pa za podzapovednika vpredeliti. Za-toraj je tudi tega poslednjega poslal naprej, da priredi ladijo, kolikor se je dalo storiti. Ker pa stareji Krusenstern ni mogel sam prispeti na dobo, predal je zapovedništvo svojemu sinu. Le-ta jo zapustil Pečoro 10. sept. 1. 1860. Tri dni kasneje jo prišel
do Karskih vrat, ki so bile brez ledu, kakor tudi morje proti iztoku. Ali nedostatna priprava in prepozni čas ga je prisilil, da se je vrnil iz Karskega morja. Tako je prišel 19. sept. zopet v Pečoro ne-vspevši s svojim podvzetjem. L. 1862 pa se je zavzel za to podvzetje kasneje tako glasovit ter neumoren podvzetnik za spojitev Azije z Evropo Mihel Sidorov. „Jerraak" seje zopet popravil, a njemu se je pridružila mala švedska ladija, imenovana „Embrio". Zapo-vednik je bil zopet Pavel Krusenstern mlaji. 13. avgusta je zapustil sidrišče svoje na Pečori. 26. avgusta ste brodili obe mali ladiji v Jugoršar. Nekoliko od ribarjev postavljenih hišic je bilo opaziti na levem bregu zaliva, a na obeh straneh tako zvane „Samojed-čums" (šatori od sobove kože). Prebivalci so splezali na strehe ter so se jako čudili tem pri-došliin mornarjem. Obe ladiji ste se vsidrili blizo Vajgačkega otoka. Čez dve uri pa je v luko pridrvil veter led, ki jo nJormaka" strgal ter ga odnesel v Karsko morje. Samo z velikim trudom se jo mogel zopet rešiti ter usidriti so na iztočnem vhodu Ju-goršara.
27. avgusta je Krusenstern zopet jadra razpel, da brodi proti iztoku, ali pa da najde varneje si-
drišče, nego je bilo dosedanje. Ali veter je bil tako slab, da se ni dalo proti morski struji broditi. Bilo je potrebno ladijo na led privezati ter z ledom odpluti v Karsko morje. Ali v kratkem je bila ladija obdana od ledu ter tako popolnoma nezmožna za ploritbo. Vreme je bilo večkrat lepo, termometer je kazal + 4«. 8. sept. se je začel led stiskati vsled vetra od zjz. Mornarji so bili večkrat v veliki nevarnosti ter so vselej pri ti priliki hrano in druge stvari iz ladije na led iznašali. Prišli so do 70" s. šir. in 65® izt. dolž.; 11. sept. jo bilo toplo vreme, 13. sept. pa strašen veter, ki jih je gnal proti se-vero-iztoku. Mislili so, da morajo vsaki čas propasti. Postavili so zatoraj na ledu šator, vzeli malo hrane in drv s seboj. To je bil ravno dan tisočletnice obstanka ruske države ter so jo tudi ti mornarji v prav nepovoljnem stanju slavili s petjem in drugimi zabavami. 14. sept. je led stisnil ladijo tako, da je na enem mestu začela voda v njo vreti; mornarji jo toraj zapuste ter se podado na led; ali led poči in ladija se zopet stisne, mornarji pa se vrnejo na-njo. 15. sept. je bil zopet hud dan; ladija se je zvijala kakor svod, zatoraj je Krusenstern 19. sept. poklicaJU-'^=>-^.^ tri najboljše mornarje k sebi, da se posvetuje ž njitfii^^ '^ *
:m
delavcem, kajti zuano je, da je lastaik tistega blaga, ki se »delo" imenuje v marsikakem oziru na sla-bejem, kakor pa oni, ki to blago od njega kupi. Kolikor bo sedanji predlog toraj imel namena delavca, kakor slabeji del pri sklepanji delavske pogodbe varovati in podpirati, zadobil.a bo značaj prvega koraka k rešitvi socijalnega vprašanja in to v najbolj konservativnem pomenu besede namreč v prid varstva in ohranenja sedanjega socijalnega delovanja. Jaz namreč mislim, da bo imela ta postava v zvezi z bodočimi postavami o zavarovanji na nesrečo, bolezen oziroma na onemoglost nalogo, napraviti potrebno zavarovanje proti velikim poobla-stilam, ki jih ima vlada vsled izjemnih določil.
Proti onim prenapetim delavcem, ki le prevrat oznanujejo, kteri ne poznajo ne domovine ne vere, kteri se vzdvigujejo proti državi, posestvu in družini, ne more se drugače postopati, kakor se silo; zmer-nejim pa, in nadjam se, da imajo še večino, moramo dati zagotovilo, da zamorejo na spolnitev svojih pravičnih željd od strani sedanje vlade računiti. Ako pa pravim ^pravičnih želja", ne mislim, kakor je to včeraj gospod poslanec IX. Dunajskega okraja menil, na splošno volilno pravo, kajti če tudi bi bilo potrebno, kar pa sedaj odločno zanikam, bi splošna volilna pravica vendar nikakor ne mogla v šestem poglavji obrtnijskega reda svojega prostora dobiti; ako toraj pravim »pravičnih željd", menim s tem le, da se socijalno vprašanje ne sme enostransko rešiti, da se ono ne sme rešiti na način, da bi opravičene zahteve drugih stanov oškodovalo.
Lahko je mogoče, da se podjetnik pri pogodbinih razmerah na slabejem stališči nahaja mimo delavca in tudi tega mora postava varovati. Kapital in delo, gospoda moja, ki sta živelj vsakega proizvoda, toraj tudi obrtnije, morata se pred sodnim stolom znanosti in postavodajalstva za enakovredna smatrati, ker propast jednega vgonobi druzega. Neopravičene predpravice enih, recimo delavcev, porušile bi industrijo, kar pa vendar nihče želeti ne more, komur je gospodarski in financijelni pomen industrije znan.
Posebno mi, kar nas je iz Galicije, ktera ima, žal da, tako malo obrtnije in kjer si deželni zbor na vse mogoče načine prizadeva, da bi povzdignil male obrtne poskuse, kjer deželni zbor leto za letom žrtvuje velike svote za povzdigo obrtnije in je sosta-vil posebno komisijo, ki ima edino le to nalogo, obrt in obrtniške šole povzdigniti, mi zastopniki take dežele bi nikdar ne mogli glasovati za kaj, kar bi imelo namen, da poruši obrt.
Saj vam je včeraj g. poslanec Celovške trgovinske zbornice na jako hvalevreden način razložil, da ima Galicija manjšo in slabejo davčno moč, da Galicija manj davka plačuje in sicer ne vsled čez-naturnih dogodkov, temveč zarad pomanjkanja obrtnije.
Od nas toraj, gospoda moja, nikakor ne morete zahtevati, da bomo za kaj glasovali, kar bi obrtniji škodovalo.
Po drugi strani pa zopet socijalnega vprašanja ne smemo tako rešiti, da bi bili vsled tega delavci prikrajšani. Obstoječih zlorab, ki škodujejo deželi in obrtniji, če tudi so morda posamičnim obrtnikom kratek čas koristne, ne smemo dalje trpeti. Tukaj je nekake prave srede potreba, treba je pravega so-
glasja T oziru na interes, kolikor se namreč v tem obziru od postave zahtevati more.
Ne moremo se v to spuščati, da bi prenapet-nežem iz enega ali iz druzega tabora stregli, ne prenapetim delavcem, ne prenapetim podjetnikom. Pravo sredo moramo zadeti. Skušati moramo, da Tstrežemo zmernim, kar ni ravno težko doseči, samo ako se postavimo na stališče, da ima postava nalogo na delavsko razmerje le toliko vplivati, kolikor je ena izmed obeh strank slabeja. To je meja, v kteri naj se suče postava in dokazati hočem visoki zbornici, da po tej postavi ne bodo oškodovani ne delavci in ne obrtnija.
(Dalje prili.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 20. maja.
!Bfotrauje dežele.
Tudi po Jseri se pripravljajo za bodoče dopolnilne volitve. Tržaško politično društvo nEdinost" priredilo je iz tega namena v Istri shod, na kterega je prišlo več kot 400 kmetov iz okolice.
Iz Štajarskega se čuje, da se misli „Špiel-feldsko kmetsko društvo" 26. t. m. preleviti v „kmetsko društvo Mariborske okolice". Pa zakaj? I za to, ker misli Nagele ob bodočih volitvah v deželni zbor slepiti volilce, češ, da se je društvo izreklo proti svojima dosedanjima zastopnikoma, da ju ne mara več in si druzih (znabiti kakor sta gg. Nagele in Schmiderer?) želi. Nadjamo se, da bodo naši prijatelji svojo politično dolžnost storili in nevedne podučili, kam pes taco moli. Slovenski kmet nima kar nič opraviti pri Špielfeldskem nemškem kmetskem društvu, to, prosimo Vas, povejte vsakemu, kogar bi misel obhajala, vsesti se na Nagelove limance, ktere bo v kratkem nastavil.
JVemški Dunajski Usti, ki svet skozi barvasta stekla gledajo, požarnamestnemgledišči vsak po svoje porabljajo za politični kapital. Bedaste so ideje „N. fr. Presse" in „Deutsche Ztg.", ki nesrečo na vsak način in po vsaki ceni na politično polje zavleči hočete. Prav pa ima „AlIg. W. Ztg.", ki pravi, da je v tako kratkem času požar na glediščih na Dunaji vže drugič tukaj, kar je za Dunaj velika sramota, kera o malomarnosti spričuje, s ktero se je ondi postopalo. — Mislimo, da je tudi ta opomba nepotrebna, ker oboje nesreča in malomarnost je povsod doma, drugih zanikrnost se pa do zdaj ni očitalo niti vladi, niti gledišnim vodstvom.
Cesar Franc Josip je sedaj, kakor smo vže omenili, v svoji madjarski prestolnici v Buda-peštu. Ko mu je došla vest, da gori na Dunaji mestno gledišče, se je silno prestrašil in ga ni bilo moč poprej pomiriti, kakor še le tedaj, ko so mu sporočili , dani nobenega človeškega življenja v nevarnosti. Zapovedal je, da se mu vsake četrt ure pošlje brzojavno poročilo o požaru. Nadvojvoda Viljem mu je brzojavil: „ Javim Vašemu Veličanstvu, da je mestno gledišče brez vsake nade zgubljeno."
Cesarjevih Rtidolf — častni doktor dveh univerz. Ni še dolgo, kar smo javili novico, da misli Dunajska modroslovna fakulteta cesarjeviča Eudolfa imenovati za častnega doktorja. Evo Vam, to imenovanje, oziroma predlog na imenovanje se je že zvršil v sredo teden na Dunajski univerzi. Ko je imel profesorski kolegij modroslovne fakultete svojo prvo sejo po Velikinoči, javil je dekan dr. Oermak, da se cesarjevič Eudolf predlaga za častnega doktorja filozofične fakultete. Ker ima predlog jako visok pomen, sklenili so sklicati izvanredno sejo, ki je bila
poslednjo sredo v dvorani akademičnega senata, kjer so se vsi profesorji zbrali. Na dnevnem redu je bil edino le predlog Kudolfovega imenovanja za Častnega doktorja. Pri vtemeljitvi tega predloga sklica-vali so se na visoko učenost, ki si jo je Eudolf pridobil in ne le da on sam učenost na vso moč podpira in pospešuje, temveč sam piše na zemljepisnem in natoroznanskem polji knjige, ki so velikega in učenostnega pomena. Tako n. pr. njegove obravnave o ptičeslovji in posebno pa ravno kar izšli popis njegovega popotovanja po Jutrovem dal je prav za prav povod temu predlogu. Po prebranem sporočilu se je predlog soglasno sprejel. Takoj na to opozorili so rektorat na nameravano imenovanje, in ta ga je predložil, kakor to postava zahteva akademičnemu senatu v sprejem. Eektorat sklical je akademični senat k izredni seji. Zbrali so se pod predsedništvom rektorjevem in so sklep filozofične fakultete takoj soglasno potrdili. Predlog bo šel svojo pot do nauč-nega ministra, kteri ga bo cesarju v potrjenje predložil. Takoj, ko ga ko cesar potrdil, izročili bodo cesarjeviču prekrasno diplomo, ki bo posebno umetno izdelana. Podala mu jo bo na slovesen način posebno deputacija. Opomniti nam je še, da je cesarjevič Eudolf že častni doktor Budapeštanske univerze.
Veselo znamenje dobrih razmer med tremi ev-ropejskimi mogotci med Avstrijo namreč, Nemiijo in Jtusijo pokazalo se je sedaj le ob priliki oklica-nja polnoletnosti ruskega velikokneza prestolonaslednika. Nemški cesar poslal je zastopnika svoje družine, ki je z rusko v sorodu, princa Viljema, avstrijski je pa ruskega careviča odlikoval z najvikšim redom, ki ga sploh cesar Franc Josip članu nekatoliške vladarske hiše dati zamore. To ste gotovo dve odlikovanji in dokazi najboljših razmer, ki se med tremi najmogočnejimi državami evropskimi nahajajo, in s zavestjo smemo trditi, da jih bodo tudi na Euskem dobro razumeli, in to tim več, ker je ruskemu caru vže za časa Gorčakovega na tem ležeče bilo, da bi se bila Eusija pridružila kakor tretja v zvezi Avstriji in Nemčiji. Stari lisjak Gorčakov je pa vse poskuse trdovratno odbijal in še le po njegovi smrti prišle so vse njegove spletke na dan, kar je Eusa silno vjezilo. Naj bi se le te tri velevlasti redno dobro porazumovale, potem se ni bati, da se nam mir skrha, če tudi se sablje in bajoneti brusijo.
Poročali smo že v drugič o Schonererjevem predlogu glede kaznovanja neresničnih časnikarskih poročil in sploh vsakega avtorja, kdor bi karkoli tiskati dal ali v zalogo sprejel, kar se ne strinja z resnico. Tudi ta predlog ima, kakor vsaka reč pod božjem solncem svoje dve strani, solnčno in senčno. Kakor bi bilo iz srca želeti, da bi se lažem pot v časnike, zlasti v liberalne, židovske časnike zabranila, kjer se sedaj tiste na račun resnice in zavijače namesto ravne poti šopirijo, tako bi vendar omenjena postava preveč oškodovala razvitek časnikarstva. Nihče ne verjame, kako težavno je tu pa tam resnico od laži ločiti. Človek sam ne more povsod biti in se na svoje poročevalce mora zanašati, o kte-rih resnicoljubnosti je popolnoma prepričan. Pa se že nakreti, da je tudi poročevalec včasih napak pod-učen in tako pride nehote neresnica na dau, če tudi sta bila pisatelj in urednik za trdno prepričana, da je gola resnica, kar poročata; in sedaj naj bi bila še zaprta in to na vsak način. Proč s tako postavo, ako se ne dfi tako prenarediti; da bi zadela le zlobno in zlovoljno razširjanje laži, nikakor pa ne nedolžnega urednika! Kdo, vprašamo, pa bo še tako bedast, da bo v bodočnost svojo moči časnikarstvu posvetil, ako mu bo iz vsake črke, iz vsake besede „Žabjek" žugal? Bolje bo kamnje tleči; ondi nebo nihče kaznovan, če tudi dvakrat ali trikrat zraven udariš, kar se pa o časnikarstvu ne bo nikdar za-moglo trditi, ako se Schonererjev predlog sprejme brez potrebne omejitve. — Lahko mogoče, da dve, tri priče enega dejanja ali primerljeja, n. pr. požara, pretepa itd., vsaka kaj druzega vidi, sliši, ali sicer
kaj jim je v tem položaju storiti. Dva dni kasneje so mornarji ladijo zapustili, pogostivši se poprej z najboljim, kar so imeli s seboj. Potem se odpotijo na suho, ali to je bila silno težavna pot, ker led ni bil raven. Kmalo so morali pustiti čoln, ki so ga vzeli s seboj, pa tudi hrano, samo najpotrebneje si je vsak s seboj nosil. Na nekterih krajih so našli odprta mesta, ter so se morali voziti čez nje na ledenih pločah. Enkrat so opazili na taki vožnji šest mržev, ki so se hoteli tudi ž njimi voziti, a ledena ploča bi bila gotovo potonila, ko bi se bili le ti gosti na-njo obesili. Posvetili so jim zatoraj s svincem in sicer prav srečno ubivši vodjo, drugi pa so zbežali. 28. septembra pride Krusenstern s svojimi mornaji na suho. Na obali so jih Samojedi prijazno sprejeli ter tudi pogostili po njihovi navadi. Kako sladko so počivali zdaj izmučeni mornarji, moremo si sami predstavljati. Od tukaj so odpotovali na saneh v Obdorsk, povsodi gostoljubno sprejemani.
Krusensternovo strahotno potovanje skozi Karsko morje je najbolji dokaz, da so mornar v teh krajih ne sme v ledu vstavljati. Eavno okolnost, da je ledeno polje, na kterera je ostal Krusenstern v bližini Jugoršara viseč, proti iztočni obali Karskega morja
se vzdignilo, dokazuje, da je bilo ono takrat čisto brez ledii in da bi bil parobrod ali pa tudi druga dobra ladija že v tem letu prispela v Ob in Jenisej. Opis potovanja Krusensternovega je v ostalem prvo točno izvešče o potovanju od zapada proti iztoku skozi Karsko morje. Takrat se ni moglo niti slutiti, da bode čez deset let toliko ladij po tem morju sem in tje brodilo.
Eusi, Angleži, Holandezi in Norvežani so brodili po severnih krajih večjidel zarad ribolova, posebno na kitove, mrže, lisice itd., pa so te živali tečajem časa tudi na nekih mestih, kakor na Spic-bergih skoraj popolnoma (1. 1860) iztrebili, zatoraj so se lovci obrnili proti iztoku na Novo Zemljo in tudi še dalje v Karsko morje, ter so tukaj prišli dalje nego predniki njihovi. Ker so potovanja teh ribolovcev za severno-iztočno pot važna, treba je tukaj o njih nekoliko besedi spregovoriti.
Prvi lovec norveški, ki je prvi obiskal Novo Zemljo, je bil Elling Carisen, kasneje poznat kot sopodvzetnik pri avstrijski polarni ekspediciji. Dvakrat je bil v Karskem morju ter se vselej z bogatim plenom vrnil. Za njim je najvažneji lovec Edvvard Johannesen zarad svoje čudne vožnje po tem sever-
nem morju. Johannesen se je vsidril 21. maja L 1869 pri Meždužarskem ototu ter ni na potu tjekaj nikjer ledu opazil. Potem je obrodil ob zapadni obali Nove Zemlje skoraj vedno v čistem morju čez Matočkin preliv proti rtu Nassau, kamor je prišel 19. junija. Od tukaj se je vrnil proti jugu ter je 29. junija skoz Karska vrata prispel v Karsko morje, po kterem je lahko brodil ob obali Jalmala proti severju do Belega Ostrova. Na ta otok je prišel 7. avgusta in od tukaj je brodil proti jugu ob iztočni obali Nove Zemlje do Karskih vrat, skoz ktere se je vrnil nazaj v Norvegijo. Istega leta se je podal na potovanje Anglež John Palliser v Karsko morje skoz Matočkinov preliv na Beli Ostrov ter se je vrnil z bogatim plenom skoz Jugoršar na Angleško.
Ta potovanja spadajo med najčudnovateja, kar se jih najde v povesti arktičnih potovanj. Ona so namreč vse poprejšne nazore o tem severnem morju vsled slabih preiskovanj zavrgla ter ž njimi poČimlje popolnoma nov odsek v povesti severno-iztočnih potovanj.
(Dalje prih.)
prejme drugačen vtis, bode li vredniku za vsako pričo posebej tožba natvezena? Ali kako lahko se primeri, da so je reč tako vršila, dokler je poročevalec navzoč bil, potem pa, ko jo odšel, se popolno drugače zasukala ? In zato hajd na Žabjek z obema, poročevalcem in vrednikom! — Prav je, naj se le tirja, da mora vrednik sprejeti popravek laži in neresnice, naj že zadeva sedanja ali prejšnja zgodovinska fakta — marsikterega škodljivega in hudo-voljnega dopisovanja in zapeljevanja bi bilo konec, a pri vsem tem naj se časnikarstvo ne vniči, ampak le zloraba zapreči.
Levičarje pametni in previdni ljudje povsod tepejo. Sedaj jih je „Nemzet" nekoliko v roke v2el. Postopanje njihovo in izstop iz državnega zbora primerja „Nemzet" viharju v steklenici vode. Izstop ni bil ne lojalen, ne konstitucijonalen. Še manj je pa primerno, da cela stranka zapusti bojišče, kajti s tem si ne včini nikakega prava, pač pa se pregreši zoper svojo dolžnost. Nikjer se strasti bolj ne pokažejo, kakor če se hočejo odraščeni, postavni in trezni možje kujati. Taka strast je ali naravna ali pa umetna. Ako je naravna, kaže slabe razmere, vendar-le pa še ne daje nobene pravice, da bi cela stranka svojo nevoljo na tak način kazala. Ako je pa strast umetna, kar se nam tukaj močno dozdeva, potem si pa stranka še večji politični greh na glavo nakoplje, ako tak prepir mimogrede provzroči.
Na Hrvaškem so zdaj glavne obravnave proti vjetim anarhistom, ki se pa vse tajno vrše. Pred sodnjim tribunalom stoje: krojaški pomočnik Hi z a iz Moravkega doma, ki kar nič ne taji, temveč se še s ponosom imenuje mednarodnega socija-lista ter priznava, da je bil v zvezi z prevratnimi listi „Eadikal", „Zukunft" in „Freiheit". Čevljar Ser m a c, rojen Stajarec, pozna in odobrava veleiz-dajske oklice tukajšnjih anarhistov, ter ne taji svojega delovanja na prevrat. Oeh, urarski pomočnik Mo ntanelli, pravi, da je samo družine zaprtih Dunajskih anarhistov podpiral in pa da je tu pa tam Peukertu in Petersnu v Zilrich pisal. UrarStraub iz Badena pa odločno vsako rovarsko sodelovanje taji, on se je posvetil edino le sicijalnim študijam. Straub, Montanelli in Sermac rekli so, da se pri-žtevajo k zmernim socijalistom.
Vnanje države.
Srbije ponosna prestolica, pomlajeni JBeligrad imel je že zopet visocega avstrijskega gosta pod gostoljubno streho. Nadvojvoda Albreht podal se je 16. t. m. v Zemun na vojaški pregled. Drugi dan podal se je Albreht v Beligrad kralja in kraljico obiskat, kjer je ostal do večera. V nedeljo odpeljala se je kraljeva družina v Niš preko Smederevega. Vlada je že prosila, da bi se novoimenovani škof za Šabac, namreč opat Pantelič odpustil iz avstrijskega poda-ništva. Avstrijski poslanik v Belemgradu grof Khe-venhuller je odmah brzojavil banu grofu Khuenu v Zagreb. V nedeljo so ga menda že v Belemgradu posvetili in ga je Karlovški patrijarh Angjelics iz tega namena že iz svoje nadškolije odpustil.
Turčija toži, da se v i«to6ni Rumeliji slabo davki plačujejo in da vladi v Filipopolji tako denarja primanjkuje, da ji je morala „Banque Ottomane" v Filipopolji 8000 funtov za tekoče potrebe posoditi. Kdo se bo tukaj čudil? Slabo gospodarstvo kneza Bogoridesa je zadosti znano. On je le na to gledal, kako bi kravo molzel; če ima pa ona tudi potrebne hrane, da ji bo mogoče zahtevanega mleka tudi dajati, za to se mož pač ni pečal.
Junaki dinamitovci so tudi na Titržfccm svoje pogubno delo pričeli. V Smirni so sklenili tovarno za tobak razsuti. Na veliko srečo obnesel se jim je le majhen del grozne nakane, ker se je le oni del poslopja razsul, v kterem se vrši zavijanje cigaret. Pri takoj pričeti preiskavi našli so tri dina-mitne patrone z dolgimi vžigali.
Tri mesece ostane francoska posadka še v TonMnu in med tem časom bodo morali Francozi gledati, da bodo glede pogodbe, ki so jo zarad kupčije s Kitajci sklenili, na jasno prišli. Kitaj je namreč rekel, da hoče svoje tri province francoski trgovini odpreti; kako pa misli postopati gled^ trgovinskih razmer v onih deželah, ki ne bodo francoskega naroda, tega modri Kitajci niso povedali. Francozi, kakor liberalen narod, imeli bodo nalogo, to stvar vrediti, in za to skrbeti, da bodo v trgovinskem ozira one tri dežele tudi vsem narodom pristopne.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 19. maja. Komaj sem Vam odposlal poročilo o uboju, ki se je pripetil za Savinjo poleg Celja, Vam zopet naznanjam o dveh pobojih, ki so se godila včeraj, v nedeljo zvečer in sicer eden v Št. Pavlu pri Bolski, kjer je napadeni obležal mrtev; drugi pa pri Fervegi v Galicijski fari; drugi napadeni je še pri življenji.
K umoru Senegačnika poleg Celja še pozvemo, da je 5 Teharskih fantov, med njimi Gorišekov sin, v soboto zvečer pilo v gostilni Eezecevi pod grena-dirjem z dvema bratoma Senegačnikoma. Iz prijaznosti spremljata obadva Senegačnika svoje Teharske
tovariše proti Celji. Na cesti pod npulferturnem" pa začnejo Teherčani z noži sekati obadva siromaka, ki na to nista bila pripravljena ter nju vržejo iz ceste preko rante v Savinjo; menili so, da sta že obadva mrtva. Toda le eden je mrtev obležal; drugi je pa, akoravno hudo razmesarjen, obvisel na drevesu ter je mogoče, da se mu prihrani življenje. Pravijo, da so Teharski pobalini napadli brata Senegačnika, ki sta se pa še le pred kratkim iz Teharij preselila v Celjsko faro, zavoljo neke — vlačuge.
Od Savinje, 19. maja. („KmetsJci prijatelj" tepen od kmetov.) Včeraj, peto nedeljo po veliki noči, so skušali z veliko slavnostjo obhajati rojstvo novega „šulfereinskega" oddelka v Št. Jurji poleg Celja; toda prej, ko se je nemškutarsko dete porodilo, so ga morali tudi že pokopati. Prišlo je v Št. Jur s posebnim vlakom veliko število Celjanov, med njimi: župan dr. Neckermann, dr. Glantschnigg, dr. Higersperger in mnogo drugih, kterim se je spoljubila prosta vožnja, na vrhu pa še mastna nagrada.
Nek možicelj je celo nedeljo vsakemu pripovedoval po Celji, ki je hotel le slišati, da so mu dali nšulvereinerji" 4 gold. za vožnjo v Št. Jur. Denar je sicer vzel, pa ga rajše zapravil v Celji, kakor v Št. Jurji. Na tak način so toraj nakupili veliko gostov, ki so dobili nalogo Št. Jurčane spraviti k spoznanju, da razun v nemškem jeziku ni sreče ne zveličanja. Danes, se ve, znajo, da Št. Jurčani so gluhi za take nauke. Kajti zbralo se je k temu nemčurskemu shodu tudi lepo krdelce vrlih kmetov, ki so napolnili Neudlnovo sobano, kjer se je nameraval obhajati zbor, tako, da iz Celja došli nem-škutarji niso mogli skoraj več prostora dobiti. Pripravljenih je stalo v sobani 10 kanonov, hočem reči 10 sodov piva, se ve, vsakdo bi smel piti zastonj, kdor se le vpiše v „šulverein". Vsaj še letnine ni treba vsakemu plačati. Imamo namreč dokazov, da „šulvereinerji" so zadovoljni s samimi imeni, da le potem svet slepariti morejo, rekoč: Glejte ogromno število naših društvenikov. Ali potem za dotične brezplačne ude kak Berolinski minister plačuje ali kdo, tega ne vemo.
Toda: zbor se ima pričeti; veliki „kmetski dobrotnik" ali nprijatelj" dr. Glantschnigg stopi na stol in reče preplašen od stvari, ktere je menda že slutil: „Tudi mi smo Slovenci, pa ne taki da bi šuntali — Še hoče govoriti, toda grozoviti glasovi: „Živio Slovenci!" ga prevpijejo. Ko zopet poskusi, besedo spregovoriti, še bolj navdušeno zavri-šijo: „Živio Slovenci!" Kar se je dalje godilo, ne vemo na drobno; pa govori se, da kmetje niso hoteli dr. Glantschnigg« spoznati za svojega „Kmet-skega prijatelja", da so ga vrgli ob tla, tako tudi druzega kmetskega zveličarja dr. Higerspergerja. Izgnali so vso nemškutarsko druhal iz sobane ter načeli pripravljene sodčeke. Ubogim nemčurčekom se je huda godila. Nekteri so skušali zbežati, drugi se skrivajo, zopet drugi skačejo v globino pod Št. Jurjem. Dala se je zdaj od učenih gospodov doktorjev parola: Ostanimo skupaj, da nas trdovratni Št. Jurčanji ne pobijejo. In res: več žan-darjev je moralo tropo „šulvereinerjev" spremljati do kolodvora, kjer so že komaj komaj pričakovali dogovorjene ure, da jih vlak zopet popelje v njihovo varno zavetje, nemčursko gnjezdo v Celje. Da bi se bila vstanovila „šulvereinska grupa" v Št. Jurji, o tem se ve ni govoriti. Pa zapomnili si že bodo ti matadorji nemške kulture, kedaj so imeli svoj „šulvereinski" maj nični izlet v Št. Jurji ob južni železnici.
Dostavek. Danes so pripeljali 9 Št. Jurskih kmetov vklenjenih v Celje, češ, da so bili oni kolovodje hujskačev zoper „šulvereinerje". Bomo videli, kaj so zakrivili. Vprašamo pa, ali bo že čas, da vlada prepove „prajzovskem šulvereinu" dražiti naše pošteno slovensko ljudstvo?
Iz Celovca, 18. maja. {Državni zbor in naši časnikarji.) Da bi državni zbor časnikarjem prijazen bil, tega ravno ne moremo trditi; v tem ste žalibog desnica in levica edini, da morajo časnikarji vedno v kleščah tičati in se po ječah valjati, naj bodo njih nameni še tako blagohotni. O predlogu dr. Fander-lika za odpravo časnikarskega koleka je zdaj vse tiho postalo. Najbrž ne mislijo časnikom prav nič olajšati njih bremena. Vzemimo kak tednik na deželi. On ima morda 1000 naročnikov. Pri vsaki številki plača 1000 krajcarjev ali 10 gold. davka (koleka), in ker je v letu 52 tednov, plača 520 gold. davka! Kje na svetu je ktera reč tako zadavkana.
kakor pri nas duševna hrana? Pri malih časnikih gotovo kolek ves dobiček pojo! Precej lepo grajščino bi moral človek imeti, da bi od njo 520 gold. davka plačal? Lastnik takega časnika, ki toliko plača, je pa morda siromak, znabiti še v zgubo dela!
Poleg večnih bojev in zamer pa je časnikar vedno z eno nogo" v kriminalu. Nikdar si ni svest, če ga ne bo tožil državni pravdnik ali pa kak zasebni človek. Od drugih neštevilnih sitnost in na-gajivost še ne govorimo ne.
Poslanec Schonerer pa hoče časnikarjem neko novo šibo splesti. On predlaga, naj bi bil vrednik vselej kaznovan, če kaj neresničnega poroča. Če se ta predlog sprejme, potem časniki ne bodo smeli več dopisov sprejemati, ako nimajo rednih in plačanih dopisnikov, ktere bi mogli na odgovor klicati. Pa tudi plačani in vestni dopisniki se lahko zmotijo. Če bo kdo poročal, da so v kaki vasi tri hiše pogorele, pa se pozneje izkaže, da ste le dve pogoreli in hlev zraven, bo list že obsojen na 50 gold. kazni! Vrednik je nedolžen in dopisnik morda tudi, ker se mu je napačno poročalo, in vendar tako huda kazen! Ali ni to goropadno? Poslanec Schonerer ima morda svoje vzroke, da Dunajske časnike sovraži; pa ojstrost te postave bo zadela le vse časnikarje. Posebno hudo se bo godilo „Miru" in „Slov. Gospodarju". Nasprotniki kar prežijo, kako bi ta lista vničili, kako prav jim torej pride Šchonererjev predlog! Vrednik ni Bog, da bi vse vedel, ali je vse resnica, kar se mu piše, ali ne. Včasih je stvar tako dvomljiva, da se še ljudje iz dotičnega kraja prepirajo, je li list pravo trdil ali ne. Vsak človek bi mislil, da vrednik, ki tako po nedolžnem in brez hudega namena v brezno zabrede, olajšanje zasluži in da bi se moral milejše soditi, kakor drug, ki vedoma koga razžali. Nasprotno pa je postava taka, da kdo drugi dobi zavolj žaljenja časti par dni, k večem 14, vrednik pa dobi po več mesecev, kakor se je pokazalo pri „Mirovi" pravdi, kjer so vredniku naložili štiri mesece. Eazun tega, da vsak lahko toži, če se čuti po časopisu razžaljenega ali če ga drugi podkurijo, ima še vsak pravico, terjati od vrednika, da vzame popravek, če misli, da je bilo v listu kaj neresničnega. Po § 19 tisk. zak. so časniki zavezani, take popravke sprejemati, in ako tega ne storijo, kaznujejo se po § 21 iste postave.
Schonererju pa še to vse ni zadosti, kajti on hoče kaznovano videti vsako neresnično poročilo, če prav ni razžaljivo. S tem orožjem se zamore vsak list vničiti, kajti kje je tisti list, kteri bi mogel reči o sebi, da nikdar ni nič neresničnega poročal? Če se pa vsaka „raca" kaznuje s 50 do 200 gold. globe, bodo mali listi kmalo zadušeni!
častite slovenske poslance torej opozorujemo, naj ne pomagajo skovati tako nevarnega orožja, ki bi se znal kedaj zoper slovenske in tudi druge poštene liste porabiti! Saj veste, da je na „interpreta-ciji" veliko ležeče! Če so že zdaj Medborovčani hotli „Mir" tožiti (in so se le težko potolažiti dali), ker jim je očital, „da so slabi gospodarji", kaj bo še le potem, če se bo smela vsaka nedokazljiva stvar kaznovati!! Židovski listi, na ktere Schonerer meri, se bodo že izvili s svojo prekanjenostjo in s svojimi bogatimi zvezami, zadela pa bo ta šiba v prvi vrsti slovanske časnikarje!
Domače novice.
{že eopet plavice.) Da si človek spomladi rad pripne na klobuk ali pa na suknjo lepe cvetke, te nežne hčerke mile izhajajoče se narave, ni prav nič napačnega. Šmarnic, vrtnic in še lepših cvetlic ne manjka in radi priznamo, da te naše vrle Slovenko kaj lepo dičijo. Te dni pa smo zopet zapazili mestne gospice, med temi tudi učenke našega, kot slovenskega razupitega ženskega učiteljišča s pripetimi plavicami? Plavica je lepa; privoščili bi jo radi našemu ženstvu, a dozdeva se nam, da za tem grmom tiči ves drugi zajec, kterega prepoditi bi bilo na vsak način potreba s tem, da se mladini od prvih šolskih let že vcepi le pošten avtrijski duh ne pa pruski.
. {Slovensko delavsko pevsko društvo.) Preteklo nedeljo dopoldne zbralo se je nad pol stotine delavcev pri „Lozarji", da si osnujejo novo pevsko društvo, v kterem no bo mesta drugim pesmam, nego le slovenskim in slovanskim sploh. O volitvi so bili kmalo edini in izvolili so si začasni odbor, koji naj bo poskrbel pravila in jih predložil slavni
C. kr. vladi v potrjenje. Za predsednika bil je izbran g. Mihaljko Jeločnik, za tajnika g. Ivan Pajk. Odborniki so gg.: Perdan, Šturra ml. in 8tibil. Udje društva bodo sodelujoči in podporni. Prvi, slovenski pevci delavci najmanj 18 let stari, plačujejo na mesec 50 kr.; podporniki pa ne leto 3 gld.; ktere lahko plačuje tudi v obrokih. Mi novo. društvo prav prisrčno pozdravljamo in mu bomo vedno po naših močeh radi pomagali. Veseli nas, da se snuje društvo, ktero bode pospeševalo omiko naših delavcev na domači slovenski podlagi in kar je še več, društvo, v ktero, kakor poznamo nova pravila, ne bode mogoč vstop modernim rovarskim nazorom, ktere delavcem stanja olajšati ne morejo, ampak le nasprotno dosegajo. Izraziti nam je le še iskreno željo, da bi mojstri in obrtniki sploh se mnogobrojno vpisali v društvo, kjer jim ne bode manjkalo poštene slovenske zabave. Vresničil se bode na ta način domač pregovor: „Petja le tam slišati ni, kjer ni poštenih domačih ljudi".
{Baspisana) je služba davkarskega nadzornika v področji C. kr. finančnega ravnateljstva Kranjskega v IX. razredu. Prošnje naj se vlagajo v štirih tednih pri c. kr. finančnim ravnateljstvu in mora prosilec dokazati pravne in državnoznantvene študije, dalje pa dobro napravljen izpit iz carinskih, vrhov-nosodnijskih ali pa davkarskonadzorniških zadev; konečno da je služboval pri direktnih davkih in da zna slovenski in nemški.
Razne reči.
—	Dolge roke. Od Vojnika se nam 18. maja piše: Sinoči je nepoznanec od nekega tukajšnjega prebivalca skrivaj in brez plačila kupil uro, vrh tega še si je brez vednosti gospodarjeve „izposodil" baje okoli 100 gld. v denarji; pred nekterimi dnevi pa je nekdo v podružnici sv. Florijana po škrinjicah iskal nekaj, česar ni bil tam izgubil. — Le zmirotn kaj slabejšega, namesto boljšega.
—	Ceski leposlovni list „Sv(jtozor" prinaša v svoji 20. številki med drugimi krasnimi slikami, tudi podobo Predjamskega gradu (Lueg) na Notranjskem, ktero je po naturi risal prof. F. Zverina.
—	Pretekli teden sovolilivRimu preč. 00. gvardijani kapucinskih samostanov velikega prednika (generala) vsega kapucinskega reda po celem svetu ter neki izvolili Švicarja, kterega ime nam še ni znano. Toraj so preč. oo. gvardijani kmalo povrnejo.
—	Judovska zvijača. V Balatonfurede, mali občini na Ogerskem, je posodila neka žena tamošnjemu judu težko zasluženih in prihranjenih 100 gld. na 15 gld. letnih obresti, ktere ji je jud sam ponudil. Po preteku prvega obroka je plačal ženi 15 gld. za obresti in v dolžno pismo je bilo zapisano:
jela sem 15 gld. kot letne obresti", čez nedolgo časa pravi jud oni ženi, da ji ni nič dolžan, ker po oderuški postavi zgubi upnik ves kapital, ako ga je posodil na veče obresti, kakor jih pa predpisuje postava. Žena je zdaj zročena milosti goljufivega juda!
—	Nemška sodba o slovanskih umetnikih. Slavni glasbeni kritik v Berolinu Gumbert, ki ima ondi tako veljavo, kakor na Dunaju Hanslik pravi, da ste zdaj na muzikalnem svetu dve zvezdi, od kterih smemo pričakovati, da boste v kratkem otemnele vse druge, Dvofilk in Ondfiček. Gumbert meni, da bosta to dva Čeha v kratkem dosegla vrhunec slave!
—	A vstrijski grb vTurinu. Kakor poroča „Gazzeta Piemontese" je izobesila ondotna firma Bocconi na hiši avstrijski grb, ker ima v Trstu podružnico. Na to je dobila toliko grozilnih pisem, da je bila primorana grb odstraniti.
Telegmiiii.
Budapešt, 20. maja. Državni zbor zaključen. Prestolni govor izraža priznanje delavnosti državnega zbora; našteva postave, ki so se sklenile deželi na korist; omenja železnic, ki so se zaželele v popolnitev že obstoječega omrežja na koiist deželne brambe, kar oboje nedvomljivo priča, da ogerski narod vse rad stori, če tudi mu je v prvi vrsti na ohranenji mii-u ležeče, da je pred vsem monarhija v varnosti. Cesar se zahvali za po-ži-tovalnost naj topleje in z veseljem priznava, da prijateljska vez, ki nas spoja z vsemi evropskimi državami, na.še nade na ohranitev miru popolnoma opravičuje in je tako izvestno upanje, da se >)odo naši narodi tudi v bodočnosti v miru lahko poprijel! {)lodonosnoga dela. Konečno pravi pi-estolni govor, požrto-valnost za novo parlamentno. i)Oslopje je
opravičena iz spoštovanja v očigled tisočletnega obstanka ustave, kakor tudi glede zaupanja, da se bodo ondi tudi še v bodočih stoletjih izražali čuti, ki označujejo ogerskega naroda čutila zvestobe in udanosti na ustavo.
Carigrad, 19. maja. Pri Angori v Bay-bazaru nastal je 17. t. m. pri silnem viharji požar. 1500 poslopij je vničenih, nad temi 11 mošej in 60 drugih cerkvenih poslopij. Mrtvih ljudi je 11.
Leipzig, 19. maja. Hentsch in Kraszevski zaradi izdaje cesarstva obsojena. Prvi na devetletni zapor v strahovalnici, poslednji na polčetrio leto v tvrdnjavo.
Poslano.
Veleučeni gospod * stat nominis umbra!
Ko sera Vam ponudil plačati 100 gold., ako dokažete, da so kdaj čč. oo. jezuiti učili: da namen posvečuje sredstva, hotel sem, da bi se to pri Nemcih nekdaj (zdaj že menj) razširjeno obrekovanje jezuitov med naše ljudstvo ne zatreslo. Kajti ljudstvo naše, kolikor oo. jezuite poznii, jih poznd le od dobre strani; zato se mi ne zdi prav mu to dobro mišljenje kvariti, kar se pa s takimi izrazi, kakor omenjeni, gotovo stori. Da je omenjeno pravilo izmišljeno in jezuitom le podtaknjeno, sem trdno prepričan; ako je resnično, dokažite? Kakor obrekovanje s tem, da se mnogokrat ponavlja, še ne postane resnično in če je možato, tako obrekovanje, ako bi tudi bilo splošno (kar pa pri Slovencih še ni), ponavljati, Vaši razsodbi prepuščam. V listu 114 „Slov. Naroda" trdite, da Busenbaum Arnim v svojem delu „Me-dulla Theol. moralis" lib. VI. cap. 3. pravi: „Cum finis est licitus, etiam media sunt licita." Koliko natančni so Vaši citati, razsodite lahko iz tega, ker ste pozabili povedati, kteri „cap. 3." v šesti knjigi ima omenjeni stavek. Šesta knjiga je razdeljena v šest oddelkov, (tractatus) in vsak oddelek v poglavja (capita). Pa vendar pregledal sem vse „cap. 3", pa Vašega stavka nisem našel. Toraj ni res, da bi, kakor Vi trdite, Busenbaum v svojem delu „Me-dulla Theol. moralis" lib. VI. cap. 3. učil: „Cum finis est licitus, etiam media sunt licita." Vem sicer, kaj osma Božja zapoved v takem slučaju zapoveduje; kaj bo pa Vam Vaša možatost zapovedala, ne morem vediti. če pa vendar dokažete, ne samo trdite, da je omenjeni stavek v Busenbaum lib. VI. cap. 3. (kterega šesterih traktatov koli), plača „Narodnerou domu" ne samo sto, ampak 500, beri in piši: pet sto gold. avst. velj.
V Ljubljani, 20. maja 1884.
A. P.
Javna zahvala.
Blagorodnemu gospodu Josipu Senčarju, c. kr. sodn. pristavu prej v Metliki, zdaj v Senožečah.
Posebna čast mi je in preugodna priložnost. Vam naznaniti jednoglasni sklep ob^činskega zastopa na Kadovici v seji, dne 18. maja 1884, po kterem se Vam ima na odhodu s sodnijskega okraja Metliškega, — kjer ste dve leti kot pristav in sodnij-ski vodja z občudovanja vredno pridnostjo, preč-nostjo, nesebičnostjo in nepristranostjo na korist našemu ljudstvu, mirno, dostojno in postavno poučno delovali in po ukazih pravosodnega minister-stva slovenskim strankam z vidno, iskreno radostjo s slovenskimi zapisniki in razsodbami ustrezali in zarad vsega tega naše popolno zaupanje v polni meri zaslužili,—javna večna zahvala izreči. V našem narodu bode za Vas najblažji spomin vedno ohranjen.
Z odličnim spoštovanjem
Ob^*lnMki urad na Badovici,
dne 19. maja 1884.
Martin Režek,
župan.
Umrli so:
16.	maja. Jožef Pavlin, brivec, 43 let, na Prulah St. 27, srčna napaka. — Prane Baltezar, pekarskega pomoJnika sin, 7 let, Poljanska eesta st. 18.
17.	maja. Avguštin AliS, delavčev sin, 4 leta, sv. Petra, cesta it. 70, jetika. — Jožof Svetic, branjevcev sin, 8 dni, Pred Igriščem St. 1, ©slabljenje. — Marija Mavsar, delavčeva hči, 8'/, leta, Poljanska cesta St. 18, vsled vnetja možgansko kožice. — .Janez Ločnik, železniškega sprevodnika sin, 10 min. Dunajska cesta »t. 25, oslabljenje.
18.	maja. Viktor Voka«, livčev sin, 3 mes.. Rožne ulico Ht. 33, vsled driske. - Marija Slivar, gostija, 80 let, ulice na grad št. 2, otilftliljcnje. _
Tujci.
19. maja.
Pri Maličt: And. Jlallinger, iz Krengelbaclia. — Taussig, knpee, iz Monakova. — Karel Gruber, tovarnar, z Dunaja. — Maichin, Weber, Just in Štern, kupč. potovalci, z Dunaja. — Ernst Sohuldes, kupč. potovaleo, iz Brna. — Vitez Schneid, grajščak, z družino, iz Gorice. — Flora Nenad, z Gorenjskega.
Pri SloHU: Frano Plachetka ,c. k. minist. vradnik, z družino, z Dunaja. — Frano Kovarek, kupč. potovaleo, iz Plzna.
—	Wiljem Jelančič, c. k. častnik, s soprogo, iz Pulja. — Marija Primel, posestnica, iz Castelnuova.
Pri Virantu: Janez Sattler, mesar, iz Gradca. — Ana Kristandl, kuharica, iz Gradca.
£ksckutiTue dražbe.
26.	maja. 1. e. džb. pos. Jera Globočnik iz Retne, 2963 gl. Tržič. — 2. 0. džb. grajSčina Grossdorf. Ljubljana. — 1. e. džb. pos. Franc Slabo iz Goveka, 958 gl. Idrija. — 1. e. džb. pos. Janoz Jereb iz Osojnico št. 5, 410 gl. Idrija.
27.	maja. 1. e. džb. pos. Matija Bernčie iz Verhnike, 2130 gl. Vrhnika. — 2. e. džb. pos. Jože Hočevar iz Pristave. Eu-dolfovo.
28.	maja. 3. e. džb. pos. Janez Šolar iz Lipsejn. Lož. — Eelicitacija zemljišča Mihaela Gasparija iz Bezgovico, št. 5. Kočevje. — 1. o. džb. pos. Janez Pene iz Šent-Jurja, 140 gl. Rudolfovo. — 1. e. džb. pos. Franc Zagoro iz Stare vasi, 1225 gl. Kostanjevica. — 3. e. džb. Klavžarjovcga dela v Loki, 190 gl. Loka.
29.	maja. prost, dražba malna v Lajhi. Kranj.
30.	maja. 1. e. džb. pos. Martin Prus iz Draščice št. 5, 600 gl. Metlika. — 1. c. džb. pos. Frano Peterlin iz Suhadal, 240 gl. Kamnik. — 1. e. džb. pos. Andrej Plahuta iz Markova, 1461 gl. Kamnik. — 1. e. džb. pos. Anton Glažar iz Gornje Kosane, 2570 gl. Postojna. — 3. e. džb. Jožef Penko iz Na-danjesela, 3950 gl. Postojna.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. — kr., — domača 7 gl. 95 kr. — Ež 5 gl. 53 kr. — Ječmen 5 gl. 3 kr. — Ajda 5 gl. 20 kr. — Proso 5 gl. 53 kr.
—	Turšica 5 gld. 40 kr. — Oves 3 gl. 25 kr.
Dunajska borza.
19. maja.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl.	55	kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	25	„
4^ avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„	85	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	90	,.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	60	„
„ „4^ . . . .	92	„	05	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„	85	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	316	„	20	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	114	„	10
„ avstr.-ogerske banke . . .	853	„	—	„
„ Landerbanke.....106	„	.50
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	573	„	—	„
„ državne železnice ....	316	„	75	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	221	„	40
4% državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl.	124	„	25	„
4% „ „ „ „ ISCO . 500 „	136	„	25	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	„	75	„
. „ „ 1864 . . 50 „	173	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176	„	25	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	50	„
Rudolfove srečke . . 10 „	19	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„	40	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	107	„	25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„50	„
London.......121	„	95	„
Srebro.......—	„	—	n
Ces. cekini.......5	„	73	„
Francoski napoleond......9	„	67	„
Nemške marke......59	„	65	„
V Katoliški Bukvami v Ljiibljaiii
se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo.
100 podobic veljd 3 gl.

DUII0Vi\0
SloTcuskim bogoslovcem in inašuikom
spisal
>Vntoii SiSiipRiiči^,
profesor jiastirstra.
Cena 1 gl! 20 kr. Po pošti 10 kr. več. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Izišli prvi del obsega osebo in lastnosti duh. pastirja; potem homiletiko in katehe-tiko.
Tržaški škofijski list knjigo priporoča s sledečimi besedami: Opus multa eruditione et practica methodo compilatum . . . sacerdo-^ tibus optime gommendamus.
OlC3C3C3lCI