PoStnlno plačano v gotovini c* « i* fj«’ 5 5 S; F i ; or # Klf v«; DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 41 # 14. OKTOBRA 1955 # LETO XIV • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El Obrisi gospodarske politike za bodoča leta KORAK NAPREJ Na posvetovanju gospodar-lventkov, ki je bilo ob koncu ®ePtembr-a v Beogradu pod pred-®dstvom tov. Tita, so bile zadane temeljne družbeno eko-_finske smernice naše gospodarja politike za bodoča leta. Izhodiščna misel posvetovala, ki je postala tudi ena izmed Prednjih vodil pri odrejanju Pernic za gospodarjenje v Boletih, je bila: »Zagotoviti doeih . . treba okrepitev in postopno i »a smo ,vjganje življenjskega standarda I sredstev in proizvajalcev. Ena 'plovnih ljudi v skladu s sploš- ali druga strgn proizvajalnih sil .'jm naraščanjem proizvajalnih lahko saimo začasno skoči naprej ! dežele in v sorazmerju s sto- — toda samo pod ^ "ostjo posameznih proizvajal- zelo nevarna ekonomska nesorazmerja med zmogljivostjo strojev in med zmogljivostjo, telesno in duševno, ljudi, Ta nesorazmerja gredo vselej na škodo ravni proizvodnosti. To nam pove že sama suha ekonomska raču-nica, če sploh ne upoštevamo nobenih človeških postavk, s katerimi pa mora računati socialistična ekonomika. Torej, gospodarstvo in njegov proč vit zahteva sočasni razvoj proizvodnih Za uresničenje te tako po-jflembne smernice pa je seveda reba storiti v našem gospo-Srstvu nekatere važne ukrepe: P.rpič, v naši gospodarski polici je treba preusmeriti težišče Pozornosti s kapitalne graditve P°vih proizvajalnih sredstev na orinalno obnavljanje in širjelo proizvajalnih sredstev ter i? vse tiste materialne činitelje; j.1 neposredino vplivajo na živ-Jenjsko raven delovnih ljudi — Z1 drugič, spremeniti bo treba nemara pojmovanja in navade, ki se v gospodarstviu razpasle Pod vplivom tržne stihije in raz-nezrelih gospodarskih poj- pogojem, da zagotovimo, da se druga takoj za njo prav tako razvije. Kot rečeno smo pri nas vsa leta nazaj predvsem gradili pomembna m važna podjetja in tako zelo občutno [»ovečali obseg in zmogljivost naših proizvodnih sredstev. Ves ta čas kajpak nismo mogli dovolj skrbeti tudi za normalno obnovo obstoječih proizvodnih kapacitet niti ne zagotoviti neposrednega izboljšanja življenjskih prilik delovnim ljudem. Nasprotno: povečana graditev novih proizvodnih kapacitet je povzročila povečan dotok novih delavcev. To povečanje števila delavcev ob zelo utesnjenih možnostih za kritje neposrednih dukcijo. Kaj se to pravi? Treba je ustvariti ekonomsko ravnotežje med težko in predelovalno industrijo s tem, da slednja z normalnim organskim razvojem doseže težko industrijo in njej tako omogoči, da zadiha s polnimi pljuči, in ustvariti je treba ekonomsko ravnotežje med ravnijo proizvajalnih sil in med življenjskimi prilikami delovnih ljudi. Tega se seveda ne da doseči preko noči, ampak bo stvar zahtevala določen čas. Orientirati v to smer se je treba pa takoj in zelo dosledno! To je nujno posebej zapisati zato, ker so pri nas ljudje, gospodarstveniki, ki v eni sapi hočejo investicij in izboljšanje standarda. Pri tem pozabljajo, da investicije, to je graditev proizvodnih kapacitet v času gradnje jemlje, ne daje pa standardu, ker se nekje morajo vzeti sredstva za investicije. Iz- stanovanjskih in komunalnih storitev.« Istočasno s to preusmeritvijo v gospodarski politiki je potrebno posvetiti pozornost nekaterim pojmovanjem in navadam, ki so se razpasle v gospodarstvu pod vplivom tržne stihije in raznih nezrelih gospodarskih pojmovanj. Nekateri gospodarstveniki so se, recimo tako, v svoji goreči vnemi prilagodili tržni stihiji, kar imajo za največjo gospodarsko sposobnost, in so pri tem sploh pozabili na družbene norme, socialistična načela — in vse to imajo za nepotrebno navlako, ki so se je kajpak že zdavnaj otresli. V bistvu seveda ni nič lažjega, kot predati se tržni stihiji. Med takimi nezrelimi gospodarskimi pojmovanji so predvsem pretirani apetiti za dobički. Nekateri gospodarstveniki si prav po (Nadaljevanje na 4. strani) V soboto in nedeljo so bile v vseh okrajih volitne konference za izredni kongres prosvetnih društev Slovenije. Podpredsednik Pripravljalnega odbora za izredni kongres prosvetnih društev Slovenije France Kimovec-Ziga v razgovoru z ljubljanskim delegatom na nedeljski okrajni konferenci prosvetnih društev v Ljubljani potreb delovnih ljudi, kot je sta- treba določiti tako, da bosta pri-novanje, prehrana, transport, j vedli do odstranitve sedanjih ne-zdravstvene ustanove itd. je ob- : skladnosti, da bi tako zagotovili kušnja nam zelo jasno govori, da so nekatere neplanske inve- PISMO TOVARIŠA TITA DELEGATOM KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV s tiči je resno posegle v življenj- ZA OKRAJ BEOGRAD ske prilike delovnih ljudi, da so tisti, ki so »črno« gradili, zelo občutno vplivali na poslabšanje življenja delovnih ljudi. O teli ukrepih je bilo na posvetovanju v Beogradu rečeno: »Raven in strukturo investicij je ?° pozornostJ nosvetili izgradnji ! jektivno še poslabšalo življenj- i določeno politiko življenjskega !n ureditvi nekaterih novih pro- ske razmere delovnih ljudi. Do- ; standarda. Obseg celotnih inve-!Zvajalnih kapacitet- zgradili smo bršen del sredstev, potrebnih za stieij v naslednjem obdobju ne Fevilme tovarne in energetske tekočo reprodukcijo, pa smo vlo- sme javore. Tako smo povečali obseg izi|i v kapitalno izgradnjo. Vsled ^ zmogli ji vo st naših proizvajal- st? za col e kazati nevarne sredstev in napravili solidno ste rial no osnovo za pomemben . ** ,'i „ — >t>redek našega gospodarstva Jc nujno potrebno zaključiti po-5®t celote. Seveda pa je pri na- spešeno graditev novih kapacitet '■J skromnih možnostih in vsled IV*. nepovoljnih ekonomskih okopal®, v kakršnih smo se pred i znašli po krivdi tedanje so-Jetske politike do nas, izgrad-j.1? omenjenih sredstev angaži-s, ta v s,a naša razpoložljiva sred-^.va in dobršen del sredstev, ki « , termalno morala odtekati za točo reprodukcijo obstoječih oizvodnih sredstev in za kritje loJ>°-ireDragi tooarišil Prejel sem oaše pismo, d katerem mi sporočate, da bo ?. in 8. oktobra konferenca Zveze komunistov Jugoslavije za okraj Beograd. Tudi tokrat se res ne morem osebno udeležiti konference in zato bi vam rad po tej poti posredoval nekaj besed. Mislim, da je zelo dobro, da boste dali konferenci predvsem delovni značaj. Saj je res mnogo problemov, ki se jih mora beograjska organizacija Zveze komunistov temeljito lotiti in sprejeti ustrezne sklepe. Predvsem mislim, da bi bilo treba temeljito proučiti razne negativne pojave v sami organizaciji Zveze komunistov. Razni negativni pojavi v vaši organizaciji seveda niso izjeme, marveč jih vidimo tudi v mnogih drugih organizacijah ZK Jugoslavije. V čem se kažejo pomanjkljivosti o Zvezi komunistov Jugoslavije in kakšni so njihovi vzroki? Prvič, cesto lahko opazimo pomanjkanje discipline in odgovornosti komunistov, in sicer ne le rednih članov, marveč tudi odgovornih voditeljev. Drugič, zaradi raznih naših objektivnih in subjektivnih pomanjkljivosti in težav o gospodarskem m družbenem razvoju na splošno se pojavlja kritikarstvo z zelo negativno težnjo, pri čemer ljudje največkrat pridejo pod vpliv zlonamerne propagande raznih sovražnih elementov. Tretjič, dogaja se, da komunisti niso zainteresirani na dogajanju okrog sebe, zlasti v podjetjih in raznih ustanovah. Dogaja se, da nekateri ljudje včasih razsipajo narodno imovino in zagreše kriminal v škodo samega kolektiva m vse skupnosti vpričo nebudnih komunistov itd. Četrtič, zadnje čase imam vtis, da mnogi komunisti podcenjujejo svojo vlogi, v razvoju naše socialistične druž-(Nadaljevanje na 2. str.) Kdaj bodo letos občni zbori sindikatov Tretji kongres sindikatov Ju- običajno so novo izvoljeni odbori goslavije je sprejel za nadaljnje po izvolitvi dokaj aktivnejši kot delo sindikalnih organizacij zelo pa v času, ko se pripravljajo na pomembne sklepe. Drugi plenum nove občne zbore. S tem bomo Centralnega sveta ZSJ pa je dosegli, da bo delo o sindikalnih razen tarifne politike obravnaval \ organizacijah pozimi, ko je delo tudi sklepe in priporočila kon- \ najlaže in najuspešnejše, bolj ak-gresa, predvsem organizacijske, tivno in bolj konkretno kot pa je zadeve. V tem času obravnavajo bilo to dosedaj, ko so se vsako gospodarska vodstva preusmeri- \ zimsko obdobje odbori priprav-tev naše gospodarske politike, o Ijali na občne zbore, ki so bili bodoče bomo bolj razvijali pre- j običajno v času od januarja do delovalno industrijo in kmetij stvo, da bomo s tem izboljševali sedanji standard delovnih ljudi. Dalje je treba poudariti, da smo letos izvršili reorganizacijo o okrajih in občinah, s čemer se pospešeno uvaja lokalna samouprava državljanov. Prav v tem smislu smo reorganizirali sindikalne organe pri okrajnih in krajevnih svetih. Na tem področju delajo od reorganizacije sem le pripravljalni odbori, ker še ni bilo rednih občnih zborov. Čeprav smo letos spomladi opravili občne zbore o vseh podružnicah in organih sindikatov, je iz navedenih razlogov potrebno izvršiti redne letne občne zbore Ze sam lil. kongres je sprejel načelo. da naj bodo občni zbori v sindikalnih organizacijah v jeseni in ne več spomladi. T ak sklep je narekovala praksa, kajti aprila. Kot rečeno bo zaradi reorganizacije v okrajnih in občinskih sindikalnih svetih treba izvoliti vodstva, kakor tudi o okrajnih odborih strokovnih sindikatov. Ker pa za take občne zbore volijo delegate o podružnicah, je prav, da izvršijo občne zbore istočasno tudi v sindikalnih podružnicah. Če hočemo preiti na časovno obdobje občnih zborov na jesen, bi morali mandat letošnjim odborom samo v podružnicah podaljšati še za eno leto. Zato je stališče Centralnega in Republiškega sveta, da je zlasti zaradi konkretnih nalog in pa poživitve dela v organizacijah prav, da se občni zbori opravijo sedaj, čeprav je to 2 do 3 mesece pred potekom mandatne dobe. (Nadaljevanje na 2. str J BESEDA BRALCEV KOMU KORISTI PSIHOZA »TEGA BO ZMANJKALO, TO SE BO PODRAŽILO« ITD. Zadnji čas pogostokrat slišimo: dejal, da še ni prave cene. Odšel mast bo dražja, sladkor in sol bomo sem k drugemu. Tam sem dobil jadrat je plačevali. Rezulat takih go- boika. Ker v družini soodloča tudi voric je, da srečneži, ki imajo dovolj denarja za špekuliranje, pokupijo veliko teh prehrambenih proizvodov in tako pride nazadnje v resnici do zastoja v preskrbi, ker zmanjka masti, sladkorja in drugih stvari. Znana so nam načela o trgovini, da čim večje je povpraševanje po blagu, tem bolj naraščajo cene. Na žalost moram ugotavljati, da ta načela drže, da cene iz dneva v dan nara- žena, ki mi je posebej naročila, da kupim tudi mošance, ki jih ta kmet ni imel, sem odšel ponje k tretiemu kmetu. Kmet Brumenc pa me je pošteno razočaral, kaj razočaral, razjezil! Na moj pozdrav in vprašanje, če bi lahko dobil mošance, mi je odgovoril: »Ne prodam nič, imam prašiče. Kar ne bodo požrli prašiči, pa naj zgnije.« Tako, pravite k temu pošteni kmetje? Ali je ta kmet vreden, da je v naši sredi. Prepričan sem, da takih ni mnogo, upam vsaj, da jih ne bo. Torej zavoljo tega mi je nerazumljivo svetovanje kmetijskega svetovalca Radia Ljubljana. Nerazumljiv mi je tak nasvet. Ne razumem, zakaj tako visoke cene za sadje kljub obilni letini. Ne razumem psihoze »tega bo zmanjkalo, to bo dražje«. Vem in razumem pa, da takšne govorice in takšni nasveti naši .družbi škodujejo ter da zavoljo tega trpi naš delovni človek. Da, cene! Krivec prepirov v številnih družinah. Krivec nespečnosti špekulantov, veselje navijačev, skrb in žalost našega delavca. Cene, ko bi se vam hotel zlomiti klin na lestvi, po kateri se tako naglo vzpe- KOMUNISTI MORAJO BITI neutrudljivi borci »ne prodam nič, prašiči naj požro«, ščajo, naraščajo tudi cene tistim I drevje pa se je pri tem kar lomilo proizvodom, za katere ni nobenega ■ od obilne letine, razloga. Rad bi šel s časom vzpo-1 Tujec sem bil v tem kraju in redno naprej, tako kot verjetno odgovor kmeta me je presenetil, da< zijate! marsikateri delavec, vendar ugotav- nisem prišel do sape. Menda so bile j Srečko Rubin, Ijam, da marsičesa ne razumem, krive za razpoloženje kmeta zopet poverjenik Delavske enotnosti, Poglejte, zakaj | cene, toda ne previsoke, temveč pre- Delavnice železniških vozil »Boris Zelo rad poslušam kmetijske na- nizke cene za njegovo sadje. Kaj Kidriče, Maribor svete v naši radijski oddaji. S to' KAKO NAJ ŽIVIM? oddajo pridobi naš kmet, vrtičkar in delavec precej. Napovedovalec pripoveduje o stvareh zelo razumljivo. Priznati pa moram, da sem se kot delavec pošteno začudil na- Dne 8. novembra lani sem se pri z družino zmerom bolj trpimo, saj činu in pripombi poročevalca za clektomonterskem delu tako pone- smo odvisni le od zaslužka, ker kmetijske nasvete Radia Ljubljane sreči/, da so mi štiri dni nato v drugega premoženja nimam? v eni izmed zadnjih oddaj. Poroče- ljubljanski bolnišnici odrezali desno | Opomba uredništva. Zglasili smo valeč svetuje kmetom, kako naj nogo pod kolenom. Do 25. maja se na Zavodu za socialno zavaro- vskladiščijo krompir, podrobno po- letos sem bil v bolnišnici. Sedaj roča in nasvetuje, kako naj to na-\ sen» še v bolniškem stanju, nimam pravijo. Ob zaključku oddaje pa | še protez in se mučim okoli hiše jim pove, da ga bodo lahko spo- z berglami. Za delo seveda še nisem mladi dražje prodali. Zakaj in čemu ' sposoben, saj je moj poklic težak, ta nasvet o dražji prodaji? j- to je terensko delo. Do 30. junija Dnevno časopisje je precej pi- letos sem dobival polno oskrbnino, salo o obilnem pridelku sadja oj Od tedaj pa nisem več dobil okrb-državi. Časopisi so celo pisali o bo-' nine ln res ne vem, kako naj pre-jazni, kam bomo s sadjem, če bomo Ovijam ženo in dva otroka, stara zamudili čas za spravilo in bo šlo do sedem let. sadje v izgubo.. Marsikateri dela- j Zavod za socialno zavarovanje vec, ki živi iz rok v usta, je z ra- me je dne 14. 8. 1955 obvestil, naj dostjo prebiral časopisje in pri tem se zglasim pri tukajšnjem sektor-upal, da bo dobil sadje za svoje skem zdravniku, da me pregleda in otroke po zmerni ceni. Družino da predložim potrebne dokumente, imam in hotel sem imeti jabolka To sem tudi storil. Toda še do danes za zimo po ceni, ki ustreza moji ni nobene rešitve in nisem dobil tesni plači. Zato sem odšel v tiste nobenega povabila za specialni kraje, kjer imajo posebne težave, kam s sadjem. Napotil sem se v Črešnjevec. Priznati moram, da so se mi smilila drevesa, ki so morala no- zdravniški pregled. Oprostite, če vprašujem, koliko časa mi pripada stoodstotna oskrbnina in ali je prav, da mi tudi nobenega predujma ne nakažejo na mojo prejšnjo siti tako obilno težo. Povprašal sem oskrbnino. Kaj naj storim, da bi pri prvem gospodarju, če bi lahko me čimprej pregledala zdravniška dobil jabolka za zimo, pa mi je | komisija, da bi dobil denar, zakaj ALI JE MORALA V GOSPODARSTVU RES ODVEČ? Pogosto berem v časopisju o gospodarskem kriminalu. Razjezijo me te stvari, kot vsakega poštenega človeka. Ne morem razumeti, zakaj nekateri ne morejo živeti brez tuje lastnine. Prav te dni sem bral spet o dveh velikih tatvinah in sicer v kmetijski zadrugi v Ožboltu in v kočevskem podjetju »Avto«. Čudno se mi zdi, kako so mogli obtoženci tako dolgo prikrivati svoje nečedne posle. Pregovor pravi: »Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito«. Po pravici povem: težko verjamem, da bi delavci v tej zadrugi in podjetju že prej ničesar ne opaziti. Takšna stvar pride kmalu na dan. In če so vedeli, zakaj niso tega povedali na pravem mestu? Na sestankih sem se že večkrat je vzel s kupa, ki je dovolj velik. Ker delavci tako mislijo, ker ob takih renutkih zamižijo na eno oko, zato lahko goljufajo nekateri kriminalci našo skupnost za milijone. In dokler bodo delavci tako mislili, dokler bodo tako nebudni nad svojo lastnino, do takrat bodo takšni tiči živeli kot vrabec v prosu, živeli na naš račun. Zato je zadnji čas, da postanemo bolj budni in iskreni. M. Eržen, Maribor Jože Podržaj Zagradec pri Žužemberku vanje za mesto in okraj v Ljubljani in pojasnili so nam, kako je s to stvarjo. Zavod za socialno zavarovanje je zadržal oskrbnino za julij in avgust, ker ni dobil pravočasno od zdravnika predloga za podaljšanje oskrbnine. Po obstoječih predpisih (ki so resda včasih še zelo togi in neživljenjski) namreč sme Zavod izplačati oskrbnino oziroma akontacijo le na predlog ležečega zdravnika, ki izda predlog za podaljšanje oskrbnine. Zdravnik v ambulanti v Žužemberku pa ni storil tega, kar bi moral storiti, so nam pojasnili na Zavodu za socialno zavarovanje. Kljub večkratnim opozorilom namreč še sedaj nima zdravniška komisija vseh potrebnih dokumentov od zdravnika niti nima Zavod predloga za podaljšanje oskrbnine.. Tamkajšnji zdravnik je poslal tako nepregleden zdravniški izvid in sicer šele sredi avgusta, da zdravniška komisija ni vedela, ali lahko zavarovanec pride v Ljubljano ali pa bo morala njegovo vlogo rešiti v odsotnosti zavarovanca. Zato se je vsa stvar tako dolgo zavlekla. Pravijo, da bodo sedaj, ko so zvedeli, v kakšnem položaju je zavarovanec, takoj nakazali hra-narino za zadržana dva meseca, saj za to zakasnitev ni kriv zavarovanec sam, temveč zdravnik. Takšen postopek tamkajšnjega zdravnika je res graje vreden. Mar ne bi mogel pravočasno poslati Zavodu predloga za podaljšanje oskrbnine, sporočiti komisiji, kako je z zavarovancem, skratka urediti vse, da bi zavarovanec dobil ali oskrbnino ali pa da bi ga zdravniška komisija pregledala, ocenila in (Nadaljevanje s 1. strani) be, da mislijo, da je zdaj minil čas, ko so bili nosilci boja za uresničenje socializma. Komunisti se boje, da jim razni tipi, ki bi radi izkoristili demokracijo in naš demokratični razvoj za svoje razdiralno delo, ne bi očitali in jih dolžili, da zavirajo demokratizacijo itd. Zdaj, ko smo v polnem razmahu demokratizacije in krepitve našega sistema decentralizacije, sistema komun je bolj kakor kdajkoli potrebno, da so komunisti neutrudljivi borci za koristi in celoto naše družbene skupnosti, da so odločni borci proti vsem lokali-stičnim in šovinističnim težnjam. Ljudem, ki bi podlegli šovinističnim in lokalističnim nazorom, ni mesta v Zvezi komunistov. Petič, pri nas uveljavljamo mnoge zakone, uredbe in druge ukrepe, ki so zelo važni za naš družbeni razvoj. Moram pa reči, da se komunisti včasih premalo zavzemajo za izpolnjevanje teh ukrepov in zakonov. Razni negativni elementi in špekulanti običajno iščejo vrzeli v raznih ukrepih in zakonih, potem pa to izkoriščajo v škodo naše skupnosti. Komunisti pa niso dovolj budni, da bi jim to preprečili ali da bi pomagali onemogočiti takšne elemente. Dogaja se, da tudi komunisti, in sicer vodilni, izgube čut za odgovornost in namesto da bi bili čuvarji zakonitosti in humanosti, jo sami kršijo. Zgodi se n. pr., da se nekateri državljani pritožijo na kabinet predsednika republike, ker se jim je zgodila krivica, ali pa da kaj prosijo. In ko iz kabineta zahtevajo, naj krivice popravijo ali pomagajo prosilcu, tedaj ga kak mogotec krajevne oblasti pokliče na odgovor in ozmerja, da se je obrnil na višjo instanco. Tako mogotec običajno zaključi zadevo z besedami: »Jaz sem tvoj maršal in če ti jaz ne bom pomagal, ti tudi tisti tam zgoraj ne more pomagati.« Če gre tudi za komunista, menim, da takšen komunist ni vreden ne le da je voditelj, marveč tudi ne član Zveze komunistov in vzbuja ogorčenje med državljani. Državljani, pa naj bodo komunisti ali ne, imajo pravico, da se pritožijo in obraz-lože svoje težave in krivice do najvišje instance, kjer se odloča, ali ima tisti človek prav ali ne, seveda potem, ko so zadevo preverili na terenu. Je še marsikaj, o čemer bi lahko tu pisali, mislim pa, da boste verjeli in obravnavali vse tisto, kar je potrebno, da bomo komuniste mobilizirali in aktivizirali, kakor nekoč o delu za uresničenje tistih ideji za katere smo se borili — za socializem. Želim vam mnogo uspehov o delu konference in v sprejemanju koristnih — aktualnih sklepov. S tovariškim pozdravom Josip Broz Tito< Krivda je na obeh straneh Minuli teden se je v lesnoindustrijskem obratu »Martinjak«, ki je del podjetje Brest iz Cerknice, spet pripetila obratna nesreča. Delavki Mariji Tavžel, stari 2-', let, je rezkalni stroj odrezal kazalec desne roke; palec, sredinec in mezinec so obviseli na koži, pa jih bodo zdravniki z ustrezno operacijo mogoče še rešili. Ob tej priložnosti je prav in potrebno spregovoriti kaj več o delovnih nezgodah v omenjenem podjetju. V podjetju Brest je zaposlenih okrog 700 delavcev. Do 10. septembra letos se je v tem obratu poškodovalo pri delu 79 delavcev in delavk. Nesreča Marije Tavžel je torej že osemdeseta. V obratu Martinjak je bilo 38 delovnih nesreč, v obratu Cerknica pa 42 nesreč. Sedem delavcev se je tako težko poškodovalo pri delu, d3 bodo ostali za vedno invalidi. Preventivne službe za varnost pri delu v podjetju skorajda nfc kolikor pa je, je zelo pomanjklji' va. Številne stroje, pri katerih j6 delo zelo nevarno, bi lahko bolj6 zavarovali. Delavce bi morali 0 nevarnosti bolj poučiti in j^l vedno znova opozarjati, kako naj delajo pri strojih, da se ne bod° ponesrečili. Na žalost lahko ugo' tovimo, da tudi delavci niso dovolj previdni. Nekateri prihajaj6 pijani na delo, drugi so neprespani, doma ali drugje so delali P° deset ur in v obrat so prišli zmočeni in v resnici nesposobni za delo. Vse to seveda močno zmanjšuje delovno sposobnost delavcev : in njihovo pazljivost pri delu. ni torej čudnega, če je v tetf1 podjetju toliko delovnih nezgod' Kdaj bodo letos občni zbori sindikatov (Nadaljevanje $ 1 strani) i se manipulativno in tehnično po-Drugi plenum Centralnega | slooanje s članskimi znamkicami sveta ZSJ je na zasedanju 23. in s 1. januarjem 1956 prenese sedaj 24. septembra sprejel nov »Pra- od republiških strokovnih odbo-vilnik o občnih zborih«, nov »Pra- rov na vse občinske sindikalne vilnik o finančnem poslovanju«, svete. ter nov pravilnik, s katerim uva- Nov pravilnik o občnih zborih jamo enotno administrativno sta- naših organizacij bo objavljen v tistično in finančno poslovanje o prihodnji številki »Rada«, glasila oseh organizacijah ZSJ. Tudi za- Centralnega sveta ZSJ in po teh invalidsko upokojila. Ali pomisli | radi uveljavitve teh pravilnikov določilih se bodo vršili sedaj ......J-Y' 'je treba izvesti redne občne občni zbori oseh organizacij. Cen- zbore. To pa še zlasti zato, ker tralni svet oziroma Republiški svet pa že pripravlja izdajo bro- kako živi bolnik s svojo družino, ki je navezana le na zaslužek. V resni zagati sem in Vas lepo i prosim, če mi svetujete. Zgodba je jezil nad tovariši, ki so molčali o j { , sve^e. zgoaoa je majhnih, marsikdo bi rekel — ne- takale: Imam °*em 'et stare9° nespametnih tatvinah. Molčali so, ker inskega otroka. Pred letom dni se jim je zdelo, da bi poslej veljali za umazance, da bi bilo to tožar-jenje, ki bi umazalo njihovo delavsko čast. Nočejo pa pomisliti, da je desetkrat bolj nečastno skrivati tatu. Sploh se mi zdi čudno, zakaj gledajo na tatove po podjetjih z drugačnimi očmi, kot na one, ki zmaknejo na primer vrečo krompirja. Tisti, ki je ukradel stvar, vredno 500 dinarjev, a ni bila iz tovarne, je tat, drugi pa, ki oškoduje tovarno in s tem posredno tudi nas, pa se je po mnenju nekaterih delavcev samo iznašel«, saj sem se omožila. Mož je mojega otroka pred poroko posvojil. Preden sem se poročila, sem delala v pod-jetju, po poroki pa' sem ostala doma- Sedaj pa je mož kar naenkrat pustil delo v tovarni in mene in se nekje potika naokrog. Pravi, da se bo tudi ločil, ker se je vsega že naveličal. Tako sem z otrokom vred ostala na cedilu. Takoj sem se zaposlila v podjetju. Zanima me, ali imam pravico dobivati otroški dodatek? Moj mož je nehal delati zadnjega avgusta, jaz pa sem se za- VSEGA SE JE NAVELIČAL postila takoj prvega septembra. Lepo Vas prosim, razložite mi, kako bo odslej z otroškim dodatkom, to je, ali sem ga upravičena sure. ki bo tiskana d slovenščini in kjer bodo objavljeni vsi sklepi in navedeni Pravilniki. Tako jih bo lahko vsak sindikalni funkcio-ka. Povrnitev te gmotne škode ima- nar proučil še pred občnim zbo-te pravico od njega zahtevati. rom Zal Vam bolj razveseljivih po- LetoSnje ohčne zbore b() (rebg asm/ ne moremo zapisat,. Menimo 7aradi vl‘oge m podovanja novih Ip- (In 1P rnnnnnip V n v zrrt/s mn m no , - . ° 1 J TO NI LEPO Kadar slišimo, da se pijanci v o uredništvu, ko objavljajo tak-gostilnah pretepajo, obmetavajo šne nepomembne stvari. Na videz s psovkami in doma razmetujejo je stvar res nepomembna. Toda kar pomislimo, da takšnih odnosov vendarle ne moremo trpeti med delavci, saj kvarijo delovno disciplino, ustvarjajo čudno vzdušje med tovariši, ki so vsak dan zaposleni pri isti mizi ali stroju. Prav zato smo ta, sicer nepomembni dopis objavili, sa je podobnih stvari nič koliko in prav je, da sindikalni odborniki spre- kuhinjsko posodo in stole, se temu ne čudimo kaj preveč in ponavadi rečemo: to so pač storili pijanci. Toda če se podobne stvari do-gode tudi o podjetju, med uslužbenci, o delovnem času ali izven njega, moramo o stvareh vendarle razmisliti. Na žalost se takšne stvari tudi dogajajo. Minuli teden je bilo o pisarnah podjetja »Pinus* o Račah pri Mariboru precej živahno. Neka _ ............... uslužbenka je prosila svojo tov a- sestankih in sejah, rišico S. M., naj ji orne posojeni znesek in iglo za pletenje. Omenjena tovarišica je dejala, da bo stvari takoj vrnila, odšla iz pisarne in jih res kmalu prinesla. Toda takoj nato je začela v histeričnem izbruhu metati vpričo svojih delovnih tovarišev na tla stvari, ki jih je v tem hipu dosegla. Ali je to prav? Vprašujemo se, kaj bo storil delavski svet podjetja? Inge Kreut Opomba uredništva. Mogoče bo kdo dejal, kaj le mislijo PlZmfureZ Zeli T d,\ie raTŽ ViŽ9a, m°Ža’ r °bčin ™ zaradi nove gospodarske —- —zp * VCn’ ti - ji , .. ‘ zacij še posebno dobro pripraviti. Pustil je delo družino, vsega č ,las ho noo s,'sfe^ Q or. se ,e naveličal- Tako enostavno se- ganizacijskem mehanizmu ZSJ veda življenje vendar m, da bi do- tu(U obremenjeval, pa nikakor n’e vek delal, imel družino, dokler bi bomo srheli zapostavljati aU cdo st mu ljubilo potem ko bi se nbm sedanje družbeno politične stvar, naveličal pa bi pobral šila naloge> pH ka(eHh 'delavski in kopita m šel. V sak dovek, ki se razred in njegovi sindikati še pohote pošteno preživljati, mora de- sehej zainteresirani. Da bi ta cilj a i, ker je delo vir vseh dobrin, dosegli, se je na posvetovanju 1 rav tako pa človek, ki sklene za- fajništva Republiškega sveta iz-kon, posvoji otroka, sprejme na oblikovalo stališče, da je o tej sebe moralne, socialne in gospodar- akciji treba zaostriti določene ske obveznosti. Teh se ni mogoče roke iTo: S P,a^pozimi,\ Repubmki svet pripravlja stvar urejena. Seveda V Vam ne) °J?°g kJIZZ^bi^s^udL^T maloorTdnežatk 7 ™°7’ d ^ ^ ' Predstavniki Republiških odborov % 7 teT okrajnih in občinskih svetov ki naj bi stopili v veljavo v začet- izdaj bi ga znova 'pičilo in'b^Vas 'k katerem bomo obravnavali ku novega leta, po katerih bodo spravil spet v težak položaj. I J,r]0SfetnP ^javnost teJ matere dobile pravico do otroške- j Zelo nrav ste storili dn ste 'si ozgojne naloge sindikatov, dalje 90 dodatka takoj ko se zaposle, »'takofloZZi delo in še zapodim. van, saj že sama dovolj trpim. Tovariško Vas pozdravlja Z. M. Martinjak pri Cerknici Najprej, kar se tiče otroške doklade! Po obstoječih predjnsih je nimate pravice takoj prejemati. Uredba dopušča, da prejme otroške doklade takoj samo tista žena, ki se je zaposlila v primeru, ko je odšel mož k vojakom, ko je postal invalid ali pa če je umrl- V Vašem primeru pa je mož samovoljno zapustil delo. Za ta primer sedanji predpisi ženi ne dajo pravice, da more, če se takoj ko mož zapusti delo, zaposli, dobivati otroške doklade. Do nje si pridobite pravico le s potrebnim, z zakonom predpisanim delovnim stažem. V pripravi pa so novi predpisi, primeru, če so prevzele nase skrb Ravnali ste, kot ravna razsodna, za preživljanje otrok (v primeru \ samostojna ženska. Postali ste spet razveze zakona in podobno). Toda ekonomsko neodvisni in Vas ohra- ti predpisi še niso sprejeti in torej še ne veljajo. V’ Vašem primeru seveda pada . _______e govore tudi o teh stvareh, to je' vsa odgovornost za Vašo gmotno' vreden, če je tako lahkotno zaklju-o odnosih med člani, na svojih prizadetost na Vašega moža, ki je \ čil svoje očetovstvo in zakon, nitev gole eksistence ne sili v ponižanja in klečeplazenje pred malopridnim možem, ki tega ne bi bil s svojim ravnanjem oškodoval otro- POSVETOVANJE SINDIKALNIH ODBORNIKOV O TEKOČIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH V sredo dopoldne je bilo v prostorih Doma sindikatov v Ljubljani posvetovanje sindikalnih odbornikov o tekočih gospodarskih vprašanjih. O tem je na posvetovanju govoril tovariš Miha Marinko, sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Bralce opozarjamo, dn bomo obširneje poročali o tem posvetovanju v prihodnji številki. češ naveličal sem se. Izkušnja Vas je vsekakor trpko poučila, tako da je veliko vprašanje, če bi še kdaj pustili svojo zaposlitev, ker bi se poročili. Res je v naših razmerah težko delati v tovarni in še skrbeti za družino, toda v družini, kjer sta zakonca res zrela za skupno življenje, si domača bremena med seboj razdelita in ni tako težko- Toda neverjetno dragocen in pomemben je občutek, da oba delata, oba živita družino. Ta zavest je vir harmonije v družini in je zato dvakrat dragocena. UREDNIŠTVO stvo ter finančna in organizacijska vprašanja sindikatov. Ta plenum naj bi pravzaprav dal smer- P' niče letošnjim rednim občnim1 Mvom. zborom vseh sindikalnih organov. Seveda bodo morali okrajni sindikalni sveti prav tako sklicati na svojem področju konference, na katere naj povabijo predstavnike občinskih svetov, strokovnih odborov pa tudi večjih podružnic. Tudi občinski sindikalni sneti bodo morali na področju svoje občine začeti z aktivnim delom ter organizirati poleg konferenc tudi seminarje za konkretna vprašanja, katerih naj bi se udeležili funkcionarji vseh podružnic v občini. S takimi temeljitimi pri- občnih zborov v vsaki podružnid Nedvomno pa bodo morali Pr> tem delu mnogim podružnica* odborniki vodstvenih organov he' posredno pomagiti. Zato predla gamo, da bi podružnice takoj *£ čele pripravljati občne zbore. ** naj bodo končani do 1. decemb?1 tega leta. Do 51. decembra ih°' rajo biti opravljeni tudi obč" zbori občinskih in okrajnih soe' tov, kakor tudi okrajnih in repV bliskih strokovnih odborov. he’ pa bo imel po sklepih III. ko gresa tudi Republiški svet vsa,, leto svoj občni zbor, se bo vršil zadnji, verjetno o prvi P°' lovici januarja. , V smislu pravilnika o občn'1' zborih morajo vsi vodstveni of' gani sindikatov čimprej dotoN; način svojega občnega zbora 1 eventualno ključ za volitve de*1 gatov v podružnicah oziroma v podrejenih organih. Mislim, da l brez posebnega poudarka jaS1-i da je dobra priprava poroU>• analiza stanja v posamezni nizaciji ter uspehi in napake . preteklem letu važen predpog da bo vsak občni zbor lahko r seval res vsa najaktualnejša vPr.‘\ sanja. Izdelava zaključnega raC'>. na in bodočega proračuna Pj kakor je važna z gospoda?* , strani poslovanja sindikatov. rT,°, ra hkrati zrcaliti tudi družb1*: politično dejavnost foruma. . ■ tem delu je zlasti treba anali’1: rati, kaj je vzrok o posamič organizaciii, da o Sloveniji ok° 155.090 delavcev ni včlanjenih sindikatih. Za delavske sindika je to nedvomno politično vPrš. sanje. Istočasno pa moramo af1, lizirati, ali smo svoja razpel0 Ijiva sredstva, ki se zbirajo ’ članskih prispevkov, usmerili Pr' vilno v tista področja, ki res 1 . gotavljajo usjiešno, zlasti vzg0 politično delovanje med s° j Za celotni sindikalni aktih te bližnje naloge it, i" i /. v uaiuge precej*rlL Z aktivnostjo oseh jih bomo ia'' ^ pravočasno in uspešno izv?-'-. Naše glasilo »Delavska enotno* bo ves ta čas s članki pomag‘‘jh aktivu pri nakazanih nalog3f} pripravljeni pa smo dajati pojasnila in odgovore na P°J. fe Ijena vprašanja in nastajal1' 0 probleme. Ker bo pravilni*' občnih zborih objavljen v >Ra priporočamo vsem, da se z nl seznanijo. a Pred nami so naloge in P°Jjj. za še uspešnejše delo vseh ^"‘jh kalnih podružnic in vodstvo' pravami. s spoznavanjem družbeno političnih, gospodarskih in , ----- — - , vzgojnih, istočasno pa seveda tudi organov, zlasti o občinah organizacijskih nalog sindikatov, j okrajih. moramo doseči boljšo kvaliteto I Mavricii B°rC 14. OKTOBRA 1955 © ST. 41 BOJU ZA SVOBODO ALŽIRA Dne 30. septembra je Generalna skupščina OZN sklenila, da bo | na letošnjem zasedanju razpravljala tudi o alžirskem vprašanju. Prvič v zgodovini OZN se je zgodilo, da so protikolonialne sile tako odločno premagale kolonialne. Ta dogodek je znanilec novega obdobja v zgodovini človeštva. Popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom je namreč omogočilo, da so se odnosi med kolonialnimi silami in zasužnjenimi narodi začeli uveljavljati kot najvažnejši mednarodni problem. Kolonialne sile se krčevito upirajo, ker bi rade ohranile svoje materialne koristi v kolonijah. Zato skušajo j zavirati proces mednarodnega popuščanja in omejiti pravice Združenih narodov. Protikolonialne sile pa zavzemajo v mednarodni politiki vedno nove in nove pozicije. Ni slučaj, da se je spor med silami napredka in silami kolonialne reakcije tako zaostril prav okrog francoskega kolonializma in še posebej okrog Alžira. Francija je kolonialna sila, ki v odnosu do podrejenih narodov še vedno uporablja metode preteklega stoletja. Alžir je tipičen primer njene nesposobnosti, da bi napredovala s časom, z razvojem. Sedaj v silnem strahu za obstoj svojega imperija bojkotira zasedanje Generalne skupščine, pošilja v Severno Afriko vojaške okrepitve, išče zaveznike, zaostruje odnose z Vzhodom in grozi protikolonialnim silam. Vse to pa je dokaz njene nemoči. Lastno ljudstvo se ji upira in noče v Severno Afriko. V Alžiru je izbruhnila osvobodilna vojna. V Maroku divjajo boji. Vsa Severna Afrika je vstala, Franciji pa grozi vladna kriza ... , Ko se vzpenjam na planine moj glas kliče neodvisnost neodvisnost moje domovine. (Alžirska partizanska) Pred nedavnim je francoski mi-“jstrski predsednik Faure dejal: Dogodki v Alžiru so kriminalno planje, navdihnjeno iz tujine in kovano proti Franciji. Alžir je rancoska dežela. Alžirske narodnosti ni in je ne more biti.« Tako ie dejal, dejstva pa dokazujejo Qa ni govoril resnice. itd. Pred štirimi stoletji so na alžirskih obalah gospodarili pirati, j Toskanci, Sicilijanci, Danci in j Švedi so jim plačevali davek. j V prvih letih minulega sto-1 letja so se razvite evropske države začele zanimati za Afriko. Med Anglijo, Francijo, Španijo, Por-1 tugalsko, Nemčijo, Belgijo in Italijo je nastala tekma, kdo bo prigrabil več afriških ozemelj. Tedaj je vladal v Alžiru bej Baba Husein. Francija je izkori- Alžirsko ljudstvo je lahko srečno, ker živi pod okriljem tako kulturnega naroda, kot je francoski je velika severnoafriška kilrfla' RIeri 2,204.864 kvadratnih Lihple^rov' keži med Tunisom, ko ■,5*l Francosko Zahodno Afri-hior- aro!rn' Imenuje se po mestu pr.,r.u> ki ima kakih pol milijona Poj lv&lcev. Ves Alžir ima 9 in 8 ?P|lijona prebivalcev, od tega dru^u°nov Arabcev, Berberov in hiilii domačinov, ter poldrag ŠpA®11 Francozov, Italijanov in lij0 Cev- Francozov je skoraj mi- FrAAr je dežela, ki si jo je da p.cDa_,enostavno prilastila, ne Od to* **rce vprašala za mnenje, žira a*’7- leta je severni del Al-den., ^deljen med tri francoske CoTitemente (Oran, Alžir in Pa Jatine), južni puščavski del OhaA stiri ozemlja: Ain, Sefra, &■ Toušš°urt- ^erairv ° uPravlia francoski ge-sj6i ni Suverner, ki vodi vse po-šojUwrazen pravosodja, javnega so D bogoslužja in financ, ki sti ^ p vedstvom osrednjih obla-WaiAari2u- Pomaga mu posve-dorpa a skupščina, ki ima dva drp~ ' V prvem so Francozi, v pa domačini. Oba doma irpa; «to število sedežev. Pravno Prapc Asirci enake pravice kot v vsakodnevnem živ-Pa to pravilo ne velja. * i® bil znan že za časa V Ajirn°X" danes lahko vidiš Uje ostauke nekda- Arabo-rimskega cesarstva, vo g;vl, -80 prinesli v to deželo noje cvetl?n^®’ novo civilizacijo, ki ^0VoliB?la,.in umirala kot so pač ali pogoji, vojne, lakote stila nek incident med njenim poslanikom in Alžirci ter 14. junija 1830. leta poslala v Alžir svojo vojaško ekspedicijo, ki je štela 40 tisoč mož. Baba Husein se je nekaj let junaško upiral, leta 1834 pa se je vdal. Toda alžirsko ljudstvo se ni vdalo. Vstaje so se vrstile draga za drugo. V nekaj | letih je morala imeti Francija v | Alžiru 100.000 vojakov. Petdeset let so se Alžirci, ki jih je bilo tedaj 2 in pol milijona, j upirali Francozom. Leta 1837 je | legendami Abd el Kader prisilil g Francoze, da so s pogodbo v Taf- g ti priznali neodvisnost dveh tretjin alžirske dežele. Nekaj let kasneje so Francozi vodili vojno za j popolno uničenje Alžircev. Dne | 19. junija 1845. leta so z dimom zadušili celo pleme Uleda Ria, ki se je pred preganjanjem zateklo v pečine Nekmaria. Leta 1871 je izbruhnila splošna vstaja Alžircev, ki so jo Francozi v krvi zadušili. Potem je izbruhnila še vstaja Uleda Sidi Šejka ... Po tej vstaji je nekaj let vladalo zatišje. V Alžir so se selili Francozi, si prilaščali najbolj rodovitno zemljo in sadili vinograde. S Francozi pa se je selila v deželo tudi revščina. Alžirci so se hitro množili, za vse pa ni bilo dela niti kruha. Med prvo svetovno vojno najdemo Alžirce na zavezniških frontah. Po vojni so se nekateri vrnili domov, dragi pa so ostali v Franciji. V tistih viharnih letih, ko je Francija zaradi vojne oslabela, ko so se Alžirci na frontah marsikaj naučili, ko je zmagal ruski proletariat in se je krepila francoska Komunistična partija, se je v Alžiru začelo porajati osvobodilno gibanje, ki je združevalo nacionalne in socialne težnje alžirskega ljudstva. Kot najpomembnejši voditelj tega gibanja se je uveljavil Messali Hadj. Messali Hadj je bil rojen 1898. leta v družini alžirskega obrtnika. Bil je eden redkih Alžircev na francoski gimnaziji v Taom-seanu. Med prvo vojno se je boril na zahodni fronti, po demobilizaciji pa je ostal v Parizu. Delal je v tovarni, zvečer pa na univerzi študiral orientalske jezike. Postal je član francoske Komunistične partije, leta 1926 pa je zato, ker se ni strinjal s kolonialno politiko KP Francije, izstopil iz partije in ustanovil alžirsko nacionalno gibanje »Zvezda Severne Afrike«. Program tega gibanja je bil: 1. Boj za neodvisnost Alžira. 2. Združitev svobodne in neodvisne Severne Afrike. Leta 1934 so francoske oblasti njegovo gibanje razpustile. Messali Hadj pa ga je pod dragim imenom ponovno organiziral. Francoska policija ga je večkrat zaprla. Leta 1936 se je vrnil iz zapora in ustanovil Ljudsko stranko Alžira. Na ustanovni kongres te stranke je prišlo 50.000 Alžircev. Do tedaj je imela francoska Komunistična partija močan vpliv na alžirsko osvobodilno gibanje. Skoraj vsi napredni Alžirci so bili njeni člani. Ko je 1936. leta prišla v Franciji na oblast vlada Ljudske fronte, v kateri so sodelovali tudi komunisti, so alžirski komunisti zahtevali neodvisnost Alžira. Centralni komite francoske partije pa jih je pometal iz partijskih vrst in jih ožigosal za protipartijske elemente, ker njihova težnja po neodvisnosti ni bila v skladu s trenutnimi interesi francoske partije. Tako je francoska Komunistična partija popolnoma izgubila ugled v Alžira. Njena alžirska podružnica danes le životari. Pod vladavino Ljudske fronte se v Alžiru ni prav nič spremenilo. Zapirali so svobodoljubne Alžirce, veleposestniki in tovarnarji pa so izkoriščali delavce kakor prej. Avgusta 1937. leta je policija spet zaprla Messali Hadja. Po dveh letih se je Hadj vrnil iz zapora, čez nekaj mesecev pa so ga ponovno zaprli. Obenem so zaprli tudi veliko njegovih sodelavcev. Med drago svetovno vojno so se Alžirci spet bojevali na strani zavezniških sil. Po vojni je francoski general De Latre ob neki priložnosti dejal: »Ubožci, pošteni ljudje. Ni družine, ki ne bi dala vsaj eno življenje za Francijo.« Hadj se je 1942. leta vrnil iz zapora. Kmalu potem je alžirsko osvobodilno gibanje objavilo manifest, v katerem zahteva, naj Francija prizna Alžira podoben položaj, kot ga imajo članice Britanske skupnosti narodov, in dovoli, da ljudstvo Alžira s svobodnimi volitvami izvoli svoje predstavništvo. De Golova vlada je tedaj sprejela skoro vse zahteve Alžircev, po vojni pa je na svoje obljube poaateila. Dne 7. maja 1945. leta je francoska skupščina sprejela zakon, ki je določal, da bodo 1. junija 1946. leta Alžirci postali enakopravni državljani Francije, Alžir pa del Francije. Tedaj so v Alžiru izbruhnile demonstracije. Alžirski voditelji so se sklicevali na načela Atlantske listine o samoodločbi narodov, s katerimi se je strinjala tudi francoska vlada. Toda le z besedami, z dejanji ne. Minister Pierre Cot, član francoske Komunistične partije, ki je tedaj sodelovala v vladi, je ukazal policajem in vojakom, naj streljajo na demonstrante. To pa je bil le začetek. Francoski vojaki in koloni so planili na Alžirce in jih v nekaj dneh ubili 45.000. In Pierre Cot je 1946. leta brez sramu dejal: »Francoski koloniali- zem je mrtev. Namesto njega gradimo Francosko unijo. Francija, bogatejša, plemenitejša in povečana, bo jutri imela 100 milijonov državljanov in svobodnih ljudi...« Dne 20. septembra 1947. leta je končno francoska vlada priključila Alžir Franciju Ob tej priložnosti so francoski vojaki in policaji ubili nekaj tisoč Alžircev. Po zakonu imajo Alžirci iste pravice kot Francozi V vsakodnevnem življenju pa ni tako. Francozi imajo v rokah vso oblast. Generalni guverner je odgovoren le francoski vladi. Zakone sprejema francoski parlament, v katerem Alžirci nimajo svojih predstavnikov. Francozi so lastniki obdelovalne zemlje, rudnikov in tovarn. Ko so po vojni francoski magnati ugotovili, da so izgubili In-dokino, so iz te dežele preselili svoj kapital (800 milijard frankov) v Severno Afriko, predvsem v Alžir in Maroko. Po uradnih podatkih je v Alžiru 20,800.000 hektarov obdelovalne zemlje (komaj 2,6 % vse površine — 77,3 % je nerodovitne). 25.795 Francozov je lani imelo 11,600.000 hektarov najboljše zemlje, 549.395 Alžircev pa 9,200.000 hektarov. Med francoskimi posestniki je 1,81 % malih, 24,72 % srednjih in 73,47 % velikih posestnikov, med alžirskimi po 60 % malih, 39,8 % srednjih in 0,2 % velikih. Francoski veleposestniki so na najboljši zemlji zasadili vinograde, ker so pri vinu veliko zaslužili. Leta 1880 je bilo v Alžira 23.000 hektarov vinogradov, leta 1938 pa že 406.000 hektarov. Leta 1933 je 757 veleposestnikov pridelalo 8,951.000 hi vina, vsi ostali vinogradniki pa so pridelali manj kot 8 milijonov hektolitrov. Leta 1871 so pridelali v Alžiru 500 kilogramov žita na prebivalca, leta 1946 200 kilogramov, lani pa le okoli 100 kilogramov. Od 1,400.000 alžirskih družin je 800.000 proletarskih. Najštevilnejši je kmečki proletariat (700.000 družin, ki imajo 4 milijone članov). Ker je ljudi ogromno, so srečni tisti, ki dobe delo. 400.000 kmetijskih delavcev je stalno nezaposlenih. In vsak dan se rodi 700 otrok, 250.000 na leto. Alžirski kmetijski delavec zasluži povprečno 200 do 300 frankov za 12 do 14 ur dela na dan. Na mesec torej dobi 5000 do 6500 frankov. To je skoraj desetkrat manj kot zasluži francoski delavec. Življenjski minimum pa je 25.000 frankov. Francozi so tudi lastniki rudnikov. V alžirskih rudnikih nakopljejo letno 2,573.000 ton železa, 677.000 ton fosfatov, 17.000 ton cinka, 25.000 ton pirita, 258 tisoč ton premoga in 4700 ton antimona. Nafte načrpajo letno 4.100.000 litrov. Zato se Francija noče umakniti iz Alžira. Francozi pravijo, da so pri- prepovedala Ljudsko stranko. Namesto nje so alžirski voditelji ustanovili Gibanje za zmago demokratičnih svoboščin, ki je združilo večino naprednih Alžircev. Leta 1948 so Alžirci spet demonstrirali. In Francozi so spet ubijali. Isto se je ponovilo 1950. leta. Messalija so medtem večkrat zaprli in končno internirali v Franciji. Po dragi svetovni vojni pa so se odnosi med različnimi stro- Si-SSaSs lahko žive pod okriljem tako precej škodovalo boju Alžircev civiliziranega naroda, kot je za nacj0nalno osvoboditev. Giba-| francoski. Pa poglejmo, kakšno nje . razpadlo * nastalo je več civilizacuo so prinesb. Devetdeset JrarJk M vendarle imajo odstotkov Alžircev je nepismenih. ni’ končni cilj _ osvobodi-Od 2 milijonov alžirskih otrok je ^ev Alžira vpisanih na osnovne šole le 200 ..." , , ... tisoč. V šolo pa redno hodi le Gibanje za zmago demokratic-vsak 53. otrok. V šolskem letu nih svoboščin, ki ga vodi Messali, 1949/50 je bilo v srednjih šolah 3® bila doslej najštevilnejša m 20.658 Francozov in 2734 Alžir- najmočnejša politična skupina. : cev, čeprav živi v Alžiru osem- To ie protikolonialno,. nacio-\ krat več Alžircev kot Francozov, j nalno osvobodilno gibanje, ki je Na visokih šolah pa je med 50 muslimansko pobarvano, kar ga študenti 49 Francozov in 1 do- 1 povezuje z Arabsko ligo, združuje ! mačin. i pa predvsem proletariat, kar mu Mesta so razdeljena na dve daje močno socialno obeležje, j polovici: na evropski del, kjer 1 Zavzema se v glavnem za dva i žive francoski veleposestniki, cdja: nacionalno osvoboditev in i bankirji, podjetniki, uradniki in ! demokracijo. Voditelji Gibanja za trgovci — in na arabski del, ki | zmago demokratičnih svoboščin se imenuje kasba. Francoski no- j pravijo, da so verske musliman-vinar Londres je nekoč zapisal,1 ske ideje drugorazredne važnosti, da se kasba začenja tam, kjer se ker se v Alžiru »ne upira musli-končuje svet in začenja pekel.! man kristjanu, ampak zasužnjeno V kasbah živi skoro milijon Al- j ljudstvo kolonializmu«. O demo-j žircev. Spe v vegastih barakah1 kraciji pa takole govore: »Demo-i ali pod vedrim nebom na cestah, i kracija, ki je naš cilj, je najprej žive od danes do jutri, iščejo demokracija na političnem potiti elo, pa ga navadno ne dobe inj ročju, v sodelovanju vsega Ijud-— umirajo. stva v upravljanju dežele, v splo- | Mnogi so se preselili v Fran- šni in lokalni upravi, njegova cijo. Nihče ne ve, koliko je Al- stalna kontrola, da bi se izbolj-žircev v Franciji. Nekateri pra- šale osnovne svoboščine.« In davijo, da 250.000, drugi pa 340.000. lje »...demokracija je za nas Okoli 100.000 jih dela v tovarnah cilj tudi na socialnem področju, (v tovarni »Renault«, kjer dela v ustvarjanju pravične socialne 40.000 delavcev, je 60 % Severno- ureditve«. Svoje cilje nameravajo afričanov), dragi pa žive kakor doseči na miren način. Boje se pač žive. V Parizu je na primer | vojne in ji nasprotujejo. Precej od 6749 tuberkuloznih bolnikov, pristašev imajo med alžirskimi ki se zdravijo v sanatorijih in izobraženci in delavci v Franciji, bolnišnicah — 1032 Severnoafri- j pa tudi v Alžira je njihova stran-čanov. Koliko pa je jetičnih Al- : ka še precej močna, čeprav vse žircev, Marokancev in Tunizijcev, ! kaže, da jo dogodki, preraščajo, ki se sploh ne zdravijo, ker ni- Nekaj glavnih voditeljev tega gi-majo denarja. banja je v Švici. | Takšno civilizacijo so Fran- Nadaljevanje na 4 str. COZ1 prinesli Alžira. Po velikem pokolju 1947. leta, SLIKE NAD NASLOVOM: ob proglasitvi priključitve Alžira Francoski vojak je prinesel Al k Franciji, je francoska vlada žircu civilizacijo Francoski vojaki dopovedujejo Alžircu, da je francoski državljan O OBRISI GOSPODARSKE POLITIKE ZA BODOČA LETA MORAM NAPREJ 7 (Nadaljevanje s 1. strani) otročje predstavljajo, da bodo povečali dohodek okrajnega proračuna, če bodo podjetja pritisnili, da planirajo visoke dobičke. Visoki dobički povzroče visoke cene, ker jih ni mogoče drugače doseči kot s podražitvijo proizvodov. To se pravd: poveča se proračun, cene poskočijo — in smo na istem. Ne! Potrošnik ostane pri vsem tem špeku-ldranju resno prizadet. Podobno je z zaposlovanjem delavcev in z dodeljevanjem kvalifikacij. Sedanji plačni sistem je žal še vedno tak, da ima kot osnovni instrument za izračunavanje plačnega sklada — kvalifikacije in število delavcev. Namen tega instrumenta je, da bi zagotovil tovarnam z več kvalificiranimi delavci tudi višje plačne sklatite, to se pravi, da bi omogočil nagrajevanje po učinku. V praksi pa nekateri gospodarstveniki takole- povzemajo: čim višje kvalifikacije damo delavcem, ne glede na to, kaj delajo in kaj znajo — tem višji bo plačni sklad. In še naprej — čim več delavcev zaposli podjetje, tem večji je plačni sklad. Tako zaiposle nekvalificirane delavce, ki jih celo plačujejo globoko pod povprečjem in preostali del plačnega sklada raz-dele med stalne delavce. Tako ustvarjajo posebne vrste socialni problem: v tovarni drže za minimalno plačo delavce, ki jih ne rabijo. Ti delavci so zelo nerazpoloženi : zaslužijo malo, dela pa tudi niimiajo pravega. Takih primerov bi se dalo našteti še več. Toda to ni namen tega pisanja- Bistvo stvari je, da se sedaj, ko razglabljamo o osnovnih smernicah maše gospodarske politike, za bodoče zavedamo sledečega: ustvarjanje socialističnih gospodarskih odnosov v pogojih denarno blagovnih odnosov in v času nastajanja nove ekonomske zakonodajo terja od slehernega, ki v gospodarstvu odloča, jeklene gospodarske discipline im trdne socialistične zavesti. Nekateri sicer to odklanjajo kot škodljivo moraliziranje- Novo rečno pristanišče Minuli teden je bilo odprto rečno pristanišče v Županji, ki ga bo v glavnem potrebovala tovarna sladkorja. Postavili so že prvi žerjav, kmalu pa bodo montirali tudi avtomatične grablje, ki smo jih izdelali pri nas, za iztovarja-nje pese z vlačilnih ladij. Kitajska gospodarska delegacija Še ta mesec pričakujejo v Beogradu gospodarsko delegacijo vlade LR Kitajske, ki se bo z našimi predstavniki pogajala o sklenitvi trgovskega in plačilnega sporazuma. To bodo prva gospodarska pogajanja med predstavniki LR Kitajske in Jugoslavije. Nov izvirek nafte V zrenjaniškem okraju so že dalj časa iskati nafto. Pred ne- Toda zavedati se moramo, da bomo v gospodarstvu vedno občutili težave, kadar se bomo nekaj domenili, drugo pa delali, kadar bomo gospodarili bolj široko, kot nam dopuščajo gmotne možnosti, dokler bo prifdem delavec mirno gledal ob sebi lenuha, ki za zanič delo dobiva pllačo in podobno. Zato je silno važno, da smo si zelo na jasnem, da uresničenje gospodarskih smer- nic, ki obetajo izboljšanje življenjske ravni, zahteva — še enkrat — trdno delavsko zavest in jekleno delavsko disciplino. V vsakem drugem primeru, če tega ni, še tako lepe ideje in načrti ostanejo neuresničen ideal. Tega Pa ne moremo in ne smemo dopustiti, zato bo treba z nekaterimi gospodarskimi pojmovanji in navadami v našem gospodarstvu temeljito pomesti. V Zagrebu je odprta mednarodna razstava usnja in obutve Ta teden so v Zagrebu odprli četrto mednarodno razstavo usnja in obutve. Razen 83 jugoslovanskih podjetij za proizvodnjo usnja, čevljev, usnjene galanterije, strojev in pomožnega materiala razstavlja tudi svoje izdelke pet razstavljalcev iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Švedske. — Razstavljenih je veliko novih vzorcev usnja in sodobnih modelov čevljev ter usnjene galanterije. V LIBOJAH SO PRAZNOVALI 140-LETNICO OBSTOJA TOVARNE IN 5-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Delovni uspeh spričevalo dobrega gospodarjenja Letos je minilo 140 let, odkar I Direktor tovarne tovariš Ra* je začela obratovati Tovarna ke- Stegu je govoril o zgodovini to-ramičnih izdelkov v Libojah. V vame. O uspehih in problemu* soboto, 1. oktobra t. 1. so se vsi * upravljanja^ pa je delavci podjetja zbrali v domu »Svobode«. Povabili so tudi vse upokojence, da svečano proslavijo 140-letnico podjetja in 5-letnico delavskega samoupravljanja. POMENEK O OBLIKOVANJU IN DELITVI DOBIČKA Za boljše delo večja udeležba pri delitvi dobička Danes spregovorimo nekaj besed o oblikovanju in delitvi dobička gospodarskih organizacij. Zakaj? Iz dosedanjih izkušenj lahko namreč ugotovimo, da v marsikaterem podjetju in okraju to dvoje napak razumejo. Izkušnje nas opozarjajo predvsem na tele tri stvari: Prvič, da vidi marsikateri okraj v dobičkih podjetij neizčrpen izvor dohodkov za svoje proračunske izdatke, investicije in podobno. Temu primerno seveda tudi prilagodi načela za delitev dobička, o čemer smo se pomenili v zadnji številki. Ker ostane podjetju razmeroma majhen del sredstev, poizkuša povečati dobiček in s tem svoj delež, na račun višjih cen. Drugič. Prenekateri delovni kolektiv se je podal na to, gospodarstvu škodljivo pot, ne da bi ga na to navajala načela delitve dobička med okrajem in podjetjem, temveč ker vidi v dobičku samo povečanje svojih prejemkov. Ne pomisli namreč na zle posledice svojih odločitev, ki jih občuti na trgu, kot potrošnik. Niso pa tudi redki primeri, da prepuščajo številni kolektivi oblikovanje cen in torej tudi oblikovanje dobička gospodarskim strokovnjakarjem, ki svojevoljno in brez upravičenih razlogov navijajo cene, da bi bil dobiček čim večji. Tretjič. Iz tarifnih pravilnikov lahko razberemo, da v marsikaterem podjetju ne dele dobičkov po socialističnih načelih nagrajevanja, to je, da dobi večje prejemke tisti, ki več in bolje dela. Ponekod so to načelo zavrgli in uveljavili pri delitvi dobičkov uravnilovko. Najprej se pomenimo o prvih dveh ugotovitvah. Dobički — vir za proračunske izdatke in investicije Znano je, da smo v prvem polletju precej več potrošili za investicije, kot smo spočetka računali. Precej večji pa so tudi proračunski izdatki okrajnih ljudskih odborov, republik itd. V času od januarja do maja letos so bili proračunski izdatki v vsej državi večji za 18.6 •/• (v ta znesek niso vračunani investicijski izdatki), kot lani v istem času. Nedvomno je, da imajo povečani proračunski izdatki svoj izvor v dobičkih podjetij, kar škodljivo vpliva na oblikovanje dobička, oblikovanje cen in na razmere na trgu. Na to stvar je opozoril tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo v svojem odgovoru uredniku gospodarske rubrike »Borbe* (intervju je objavljen v »Ljudski pravici« štev. 237 z dne 9. oktobra letos), ko je med drugim dejal: »Doslej je bila namreč uveljavljena težnja po razširitvi proračunske potrošnje na račun dobička podjetij. Posledica tega je bilo veliko naraščanje proračunske potrošnje, kar ne ustreza naši gospodarski zmogljivosti . .. Pritisk komun pa tudi republik na podjetja in odvzemanje znatnega dela dobička, v nekaterih primerih pa celo malone vsega dobička, sili i j 1 po-djetja v težak položaj, ker ne mo- davntm je na eni izmed vrtin rej0 uvel javiti politike rekonstruk-bruhnil V zrak 30 metrov visok cije, razširitve, modernizacije in po-curek nafte. Strokovnjaki sodijo, da je to dobro naftonosno polje. Sedaj nadaljujejo z raziskovanji in ko bodo ta končana, bodo lahko ugotovili debelost naftonosnih slojev. dobno. S tem hkrati zožujemo gmotno podlago za razvijanje pobude delavskega samoupravljanja. V prihodnje bomo proračunska sredstva določili na nov način. Po mojem mnenju je treba glavno težišče postaviti na ločitev proračunskih potreb od dobička podjetij, to se pravi, da pro- računskih potreb okrajev, mest itd. ne bomo krili iz dobička podjetij, kakor zdaj... Kot lahko razberemo iz tega odgovora, pripravljajo naši gospodarstveniki ustrezne ukrepe za manjši pritisk okrajev na dobičke podjetij. Toda čeprav bodo spremenjeni nekateri predpisi še ne bo odpravljena nevarnost, da ne bi naraščali dobički in cene. Krivdo za porast dobičkov, na račun cen, namreč ne moremo vedno valiti samo na ljudske odbore. Tudi v podjetjih pogostokrat prevladajo težnje, da bi ustvariti čim večje dobičke, pa čeprav na račun zviševa- ' vanja. Delavec, ki presega realno do-nja cen. Na podobne pojave je na ločene norme in dobi premijo za pri-primer opozoril Okrajni sindikalni hranek materiala, za boljšo organi-svet Ljubljane, ko je v septembru zacijo dela, znižanje proizvodnih stro-razpravljal o polletni bilanci podjetij, škov itd., je več prispeval k celot-Ljubljanska podjetja so v prvem pol- nemu dohodku podjetja. Zaradi tega letju izpolnila plan dobička s 55 od- je tudi upravičen dobiti večje pre-stotki. Res je, da je na to vplivala jemke. Prav takšna delitev dohodkov rast proizvodnje, toda tudi narašča- namreč vzpodbudno vpliva na ostale nje cen je imelo določen vpliv na na- delavce, da skrbnejše ravnajo s suro-ravnost neverjetno izpolnitev plana vinami, da zahtevajo normiranje del, dobička. Nekatera podjetja so na pri- predlagajo drugačno, boljšo organiza- mer že v prvem polletju ne samo izpolnila, temveč celo presegla letni plan ustvarjanja dobičkov. Toda razložimo si to kar iz naslednje tabele. Ustvarjeno Letni plan Doseženo v Podjetje v letu 1954 1955 I. polletju 1955 Pečarstvo 17,000.000 12,000.000 10,000.000 Tela 49,000.000 33,000.000 36,000.000 Ilirija 46,000.000 41,000.000 47,000.000 Teol 53,000.000 45,000.000 31,600.000 Papirnica Vevče 875,000.000 725,000.000 410,000.000 Tovarna kleja 143,000.000 87,300.000 68,000.000 Angora 46,400.000 24,000.000 22,500.000 Bombažna tkalnica Vižmarje 95,800.00 45,700.000 47,000.000 Pletenina 151,000.000 99,000.000 84,600.000 Tovarna dekorativnih tkanin 218,000.000 182,000.000 131,500.000 Volnenka 61,000.000 29,000.000 34,000.00 Zvezda 9,000.000 7,600.000 9,000.000 Alko 44,000.000 18,000.000 21,000.000 Ljubljanska tovarna hranil 24,000.000 19,500.000 12,400.000 Pivovarna Union 144,000.000 92,000.000 104,000 Sumi 35,000.000 21,000.000 19,000.000 Tovarna testenin 23,000.000 21,000.000 14,000.000 Na posvetu predsednikov iniciativ- slili na to bistveno ugotovitev, nam odborov občinskih sindikalnih ne bodo prav nič pomagale še tako nih svetov in krajevnih sindikalnih svetov v Ljubljani, kjer so razpravljali o teh stvareh, so odborniki med drugim ugotovili, da je na takšno oblikovanje dobička vplivalo zvišanje cen v nekaterih podjetjih, nerealno planiranje, skratka premajhna preudarnost proizvajalcev samih, ki so na zasedanjih delavskih svetov kot proizvajalci, odobravali zvišanje cen, doma, kot potrošniki, pa čeznje udrihali. Znabiti pa je na to vplival tudi sicer dobronameren odlok ljudskega odbora o delitvi dobička med njim in podjetji. Ljubljanski Mestni ljudski odbor je namreč v načelih za razvoj gospodarstva v letu 1955 uzakonil takš-nole delitev dobička: »Pri delitvi dobička med MLO in podjetji je zagotovljena pobuda s tem, da se prepušča proizvodnim podjetjem ves presežek dobička nad planom. S tem ostane podjetjem tisti del dobička, ki so ga sama dosegla z boljšo organizacija dela, z znižanjem materialnih sredstev in z večjo storilnostjo.« Marsikje so najbrž zavoljo tega sicer dobronamernega Odloka prevladale težnje, da bi v letošnjem letu ustvarili čim večje dobičke in si jih razdelili. (Odborniki so opozarjali, da so v pivovarni Union dosegli največji dobiček, pivo pa podražili in je njegova kakovost slabša kot lani.) Razumljivo je, da je moralo zavoljo takšnih ukrepov priti do spremembe določenih instrumentov za podjetja, ki so že v prvem polletju izpolnila in presegla plan dobička. Ne zanašajmo se samo na uredbe Vzroke za takšno ravnanje lahko poiščemo v tem, da delavci pogosto- dobre uredbe in vedno znova bom o lahko ugotavljali, da v podjetjih naraščajo dobički, na trgu pa da so cene pridelkom in izdelkom vsak dan večje. Sedaj se pomenimo še nekoliko o delitvi dobičkov znotraj podjetij. Kot rečeno, lahko iz tarifnih pravilnikov razberemo, da se v marsikaterem podjetju niso odločiti za delitev dobička po socialističnih načelih nagrajevanja. Spregledali so namreč, da so prejemki posameznikov odvisni od uspeha po delovnem učinku in gospodarskega položaja podjetja. Predvsem letos smo se odločiti za pravičnejši način nagrajevanja, to je, da dobi večji delež prejemkov tisti, ki je več prispeval k ustvarjanju skupnega dohodka podjetja. Marsikje seveda niso tako ravnali. Ponekod: Tarifna postavka — merilo za delež dobička V posameznih podjetjih dele članom kolektiva dobiček na tarifno postavko. Za takšno delitev dobička so se na primer tudi v Ljubljani odločili v Leku, Angori, Kemični tovarni v Domžalah itd. V tarifnem pravilniku Kemične tovarne v Domžalah je izrecno določeno, da se pri izračunu za delitev dobička ne upoštevajo premije ali prejemki, ki jih dobe delavci s preseganjem norm. Takšna delitev dobička vsebuje v sebi kali uravnilovke. Enak odstotek dobička namreč prejme tisti, ki presega normo, varčuje s surovinami itd., kot tisti, ki si prav malo prizadeva, da bi delal dobro in več. Ponekod opravičujejo takšno delitev takole: »Ce bi delili dobiček po zaslužkih delavcev in upoštevali prejemke za preseganje norm in premije, bi bili ti delavci dvakrat krat pozabljamo, da smo proizvajalci nagrajeni, zakaj premije moramo iz-in potrošniki obenem in si v podjetju plačevati iz dobička.« sami kujemo svojo usodo. Dokler ne Jasno je, da so podobne trditve bomo ob vsakem svojem početju mi- zmotne in nasprotne načelom nagraje- cijo dela itd. Tako se v podjetju nenehno širi krog ljudi, ki boljše in več delajo. Drugod: Zaslužek delavca je pravo merilo Seveda ne ravnajo povsod tako. V številnih podjetjih v Ljubljani in tudi drugod so se odločili za bolj vzpodbudno delitev dobička. V tovarni Elma v Črnučah, LTP Podpeč, v Ljubljanskih opekarnah, Bombažni tkalnici v Vižmarjih in drugod, dele dobiček na višino zaslužka delavcev in uslužbencev. Tarifni pravilnik podjetja SKIP pa izrecno določa, da je treba pri izračunu deleža dobička upoštevati tudi prejemke za preseganje norm in premije. Za takšno delitev so se odločili tudi v podjetju Karoserija in še marsikje drugod. V podjetjih, kjer so sestavili pravilnike za premije, so določili, da je treba iz dela dobička, namenjenega za plače, najprej izplačati premije. Slabo je le to, da so ponekod pravilniki kaj slabo sestavljeni, vsebujejo zelo posplošene pogoje, tako da dobe posamezniki premije brez posebnega truda ali pa lahko dobi premije le zelo ozek krog vodilnih uslužbencev podjetja. V podjetju Elma na primer plačujejo premije tudi za čas rednih letnih in izrednih dopustov. V Bombažni tkalnici Vižmarje pa dobijo vodilni uslužbenci podjetja, to je direktor, računovodja in finančni vodja premijo na osnovi izpolnitve finančnega plana podjetja. Ce izpolni podjetje od 100—102 % finančni plan, znaša premija 10 ”/• od plače. Ce izpolni finančni plan od 102—103 %, premija poraste za 5 •/•. Od 103 e/o izpolnitve finančnega plana naprej na znaša premija 20 ®/o od plače. Takšen pogoj za prejemanje premij kaj lahko vzpodbudi posameznike, da skrbe predvsem za izpolnitev in preseganje finančnega plana, ki ga je seveda najlaže preseči s povišanjem cen. Ponekod so del dobička izločili za nagrajevanje posebno zaslužnih delavcev, ki sicer ne delajo po normah in akordih in zaradi značaja dela tudi ne morejo prejemati premij. Prav je, da kolektiv nagradi tudi takšne Hudi. Toda žal pogostokrat niso podrobneje določeni pogoji, kdo in zakaj naj bi dobil nagrado. Nagrajevanje se lahko zaradi tega izrodi. V podjetju Angora so na primer določili, da dobi delavec ali uslužbenec na leto 6000 dinarjev nagrade, če vse leto ne izostane (razen letnega dopusta ter službene odsotnosti). Takšno nagrajevanje ie seveda popolnoma nesmiselno, sai je redno prihajanje v službo dolžnost vsakogar, ki je zaposlen in mu zato ni treba posebej obljubljati nagrade. Kot smo videli, so ponekod dobro razumeli načela letošnjega plačnega sistema in uveljavili takšno delitev dobička, da ie vsakdo v podjetju pravilno nagrajen, da dobi večii delež dohodka podietja za boljše delo. Drv- ročal predsednik delavskega sve*3 tovariš Vidmar. Predsednik P0" dražnice tovariš Sular Darko P3 je govoril o delu in življenju delavcev, njihovem delu in uspehi!'' Pravo življenje in razvoj tež3 podjetja se začenja šele po osvoboditvi. Tovarna je dočaka*3 osvoboditev sicer nepoškodovan3! toda strojni park je bil v obuF nem stanju. Imeli so še stare zaloge surovin iz Češke, vendar r teh kaj hitro zmanjkalo. UP0* rahljati so začeli domače sure vine, to pa ni bilo enostavn« Kdor ne pozna procesa ker3! mične proizvodnje, tega skoi" ne more razumeti. Vendar je kolektivu uspelo najti ležišča dobr gline in kaolina tako, da dan3® delajo izključno z domačimi surovinami. Začeti so izdelovs*1 vrsto novih kvalitetnih proizvodov. Z izboljšanjem strojne!!3 parka, preureditvijo nekateri® zastarelih oddelkov, jim je uepf' lo, da so od 740 ton proizveden*® artiklov v letu 1946 dvignili leto® proizvodnjo že na 1300 ton. P0-sebno je treba pohvaliti prizadevnost kolektiva, da izdeluj«]0 čimveč novih izdelkov in dob?” preskrbujejo široko potrošnjo; Dobre uspehe pa je kolektiv tu«1 dosegel pri izdelavi sanitarne keramike. Delovni uspehi so najbolj3) dokaz vsem, ki so kdajkoli bi*1 gospodarji tega podjetja, in * danes libojski keramičarji bolj® gospodarijo, kot pa razni Friedrichi, Schitzi, Heffeli, Abelni it* ki so tam iskali samo dobiček n3 račun delavskih žuljev. Delavci v Libojah so lahk0 ponosni na svojo težko, ven d3® borbeno zgodovino. Uspehi njihovega dela dovolj zgovorno Pečajo, da znajo dobro proizvajat* in gospodariti. Najzaslužnejši stari delavci prejeli ta dan od delavskeS3 sveta spominske plakete. Odprl so tudi stalno razstavo izdelko-kolektiva. P. F. Podjetje Fructal bo letos izdelalo 170 vagonov marmelade Sadno-likerski kombinat Fruc' tal v Ajdovščini bo letos odkup*1 za okrog 60 milijonov kmetijskj® pridelkov in bo izdelal iz ni*® za okoli 170 vagonov marmelade! 200 vagonov paradižnikove me?' ge, 20 vagonov sadnih sokov *? 100 vagonov desertnih vin in ŽS3' nih pijač. Podjetje bo izvaža1” svoje proizvode tudi v Amerik0’ Rusijo, Švico, Nemčijo, Avstrir' Več tobaka bomo sadili V sekciji za tobak Zvez®3 industrijske zbornice so sestav1.^ predlog o rekonstrukciji in razsl' ritvi tobačne industrije. Do le)l 1960 naj bi bilo pri nas posejal*^ 57.300 hektarov zemljišča s t0' bačnimi rastlinami, ali 9 hektar« več kot letos. Proizvodnja tobak bi se potlej zvišala na 46.000 god, kier teea niso storili, lih bodo j ali skoraj za polovico več, kot ™ slstevni1iean1umnovirhSi?arei{nih nravi!nU j fn+ašala Proizvodnja nasledi kov preudarne) e ravnali. P. Dornik 1 leto. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'' O BOJU ZA SVOBODO ALZIRA Bajka o treh departementih Nadaljevanje s 3. strani Druga alžirska politična skupina je Stranka manifesta, ki jo vodi Ferhat Abbas. Ta ni toliko številna, niti pomembna. Njeni voditelji se prepirajo z voditelji Gibanja za zmago demokratičnih svoboščin predvsem zaradi osebnih nesoglasij, zavzemajo pa se za podobne cilje. Lani pa so v Alžiru ustanovili Narodno osvobodilno fronto, ki se je v teh nekaj mesecih že močno uveljavila. Leta 1954 je v Gibanju za zmago demokratičnih svoboščin izbruhnil spor. Mladi člani gibanja so meniti, da je potrebna neposredna in silovita akcija, ki bi pritegnila pozornost francoskega ljudstva in vlade na dramo alžirskega naroda. Obsojati so spore med Messalijem in Abbasom, ki so gibanju le škodovati, še prav posebno pa se niso mogli strinjati z Messalijevimi diktatorskimi ambicijami in njegovo zmerno politiko. Julija 1954. leta je močna skupina mladih članov zapustila Messalija in ustanovila obrambno organizacijo — Revolucionarni komite za enotnost in akcijo. Ta komite je povabil k sodelovanju vse nacionalne stranke, toda podprti so ga le politični begunci, ki so se zatekli v Kairo in v Odboru za nacionalno osvoboditev Severne Afrike ustanovili alžirsko sekcijo. Kairski begunci so se namreč že ves čas ogrevali za oboroženo vstajo. Mladi revolucionarji, ki so se umaknili iz teh škodljivih sporov med voditelji v Kairu, Švici in Franciji, med Messalijem In Abbasom, so 1. novembra lani ustanovili Narodno osvobodilno vojsko, ki je imela 3000 borcev in je že istega dne na 30 krajih napadla Francoze. Boji so trajati več mesecev. Francozi so obkolili upornike v planinah Auresa, prepovedali delovanje Gibanju za zmago demokratičnih svoboščin (ker so mnogi člani tega gibanja kljub Messalijevemu zmernemu stališču le podpirati upornike), zaprti več tisoč Alžircev in spet uprizoriti pokol. Časopisi francoske desnice so že pisati, da je alžirsko osvobodilno gibanje uničeno, nekaj mesecev kasneje pa so morali priznati, da je partizanov vedno več. Dne 20. avgusta letos je narodnoosvobodilna vojska Alžira prešla v ofenzivo. Napadla je 45 francoskih vojaških in policijskih postojank. Francoska vlada je poslala v Alžir okrepitve in naročila Tujski legiji, naj kaznuje upornike. To nalogo so vojaKi in francoski koloni temeljito opraviti. Dopisnik »Monda« je tedaj pisal: »V vasi, ki leži tri milje od Philippevilla, je bilo ubitih 50 starčkov, žensk in otrok. Vsi sposobni moški so prejšnjo noč zbežali v hribe. Še nikoli nisem videl bolj žalostnega prizora, kot je bil v tej vasi, ko so odšle francoske čete. Ko sem hodil po cestah med podrtimi hišami, ki so se kadile, me je pozdravljalo zavijanje psov — edinih, ki so preživeti pokol.« »Humanite«, ki ga je tedaj vlada zaplenila, pa je pisal, da so bombardirali številne vasi brez opozorila in svojo trditev podprl s sliko tisočev trupel, ki so jih pripeljati na občinski stadion v Phtiippevillu. Po uradnih podatkih so Francozi v nekaj dneh pobili pet tisoč Alžircev, predvsem žena, starcev in otrok. To nasilje pa ni strlo osvobodilnega gibanja. Minuti mesec je v alžirskih partizanskih enotah bilo že 12.000 borcev. * Dne 3. septembra je francoski časopis »France Observateur« objavil članek publicista Roberta Barrata o stanju v Alžiru. Barrat je obiskal alžirske partizane in ugotovil naslednje: Njihovo politično gibanje se imenuje Narodnoosvobodilna fronta. Predstavniki Fronte trde, da jih podpira večina Alžircev. Doslej jih še nihče ni izdal, čeprav Francozi izdajstvo plačujejo. Kmetje jim dajejo hrano in obleko. Podpirajo jih celo poslanci drugega doma alžirske posvetovalne skupščine. Pomagajo jim tudi begunci v Kairu, predvsem moralno, kajti radijska postaja »Glas Alžira«, ki deluje pod okriljem Arabske lige, pomaga razširjati resnico o Alžiru. Narodnoosvobodilna fronta skuša ohraniti neodvisnost nasproti vsem političnim skupinam, predvsem pa nasproti ljudem, ki bi radi krojiti alžirsko bodočnost iz tujine. Nekateri aktivisti Fronte izkoriščajo legalne možnost delovanja, drugi delujejo na terenu ilegalno, tretji pa vodijo enote Narodnosvobodilne vojske. Orožje dobivajo predvsem pri francoskih vojakih. Sčasoma bodo lahko oborožiti tudi 100.000 ljudi. V vojsko vstopajo prostovoljci, ki se najprej šolajo v večtedenskem političnem in vojaškem tečaju. Borci napadajo le francoske vojake in njihove sodelavce, civilistov pa ne. Eden izmed voditeljev osvobodilne vojske je Barratu dejal: »Časopisi običajno pišejo o nas kot o ubijalcih, razbojnikih in morilcih. To je smešno in nespametno ... Mi smo domoljubi, ki se borimo za naše ideale. Smrti se ne izpostavljamo zato, ker bi radi umrli, pač pa zato, da bi si priborili pravico živeti kot ponosni in svobodni ljudje. Za orožje smo prijeti samo zato, ker so Francozi izdati naša pričakovanja. In zato ne verjamem, da bi fran- coska vlada lahko prenehala z zatiranjem in krivicami...« Narodnoosvobodilna fronta je pripravljena pogajati se s Francozi, toda ti morajo najprej prenehati z represalijami, opustiti morajo sleherno vojaško akcijo, osvoboditi politične zapornike (v zaporih je 15.000 Alžircev), priznati Alžiru svobodo in neodvisnost ter objaviti deklaracijo, da je konec bajke o treh departmen-tih, dovoliti svobodne volitve in se pogajati z vlado, ki jo bo izvolilo alžirsko ljudstvo. Teh predlogov pa francoska vlada noče sprejeti. Zato je alžirska osvobodilna armada spet prešla v ofenzivo. »Ko bomo imeti dovolj sredstev, bomo ustanovili osvobojeno ozemlje. Tam bomo razglasili neodvisni Alžir, ustanoviti bomo začasno vlado, pozvati borno narode, naj nas pod-pro In zahtevati, naj se alžirsko vprašanje internacionalizira,« je dejal partizanski komandant publicistu Barratu. V alžirski sekciji Odbora za osvoboditev Severne Afrike, ki deluje v Kairu, pa o ciljih osvobodilnega gibanja še jasneje govore. Zavzemajo se za popolno neodvisnost, za ustanovitev demokratične in socialne republike, ki bo s plebiscitom odločila, kakšni bodo njeni odnosi s Francosko unijo. V tej republiki bi nacionalizirali veliko industrijo in izvedli korenite socialne reforme. Socialne ideje so torej prepojile vse alžirske nacionalne struje, to pa zaradi tega, ker Alžirci nimajo svoje buržoazije in je & cionalno gibanje v svojem bis®\, upor alžirskega proletariata P1"0 ' kolonialnemu izkoriščanju. * Pred dnevi je Alal el F3®® eden izmed voditeljev Odbora zp nacionalno osvoboditev Severi). Afrike, ki živi v Kairu, spori®V ) da sta se osvobodilni armadi F1 roka in Alžira združiti pod skUF nim poveljstvom v »Vojsko -1 osvoboditev Severne Afrike«. ™ povedal je, da se bodo tej ski kasneje priključiti tudi ” nizijci. Vojska je regularna, "v rila pa se bo do popolne os^ boditve Severne Afrike. Severnoafriška nacionalna S banja se torej združujejo. T« 1 pravzaprav že stara želja to0-, gih alžirskih, tunizijskih in roških voditeljev, ki radi sanJ*"^ o veliki severnoafriški demok® tični republiki. Nekateri menijo, da ima v, jina velik vpliv na severno-3*® ško osvobodilno gibanje. Res ■* ’ da se na tem področju preple®8,^ različni interesi od francoskih angleških do španskih in ato® j ških, toda ljudstvo teh dežel ^ prijelo za orožje zato, da bi ^ bojevalo za interese tujine, da # enega gospodarja zamenjal« drugim. Ljudstva, ki je tol1 žrtvovalo, da bi doseglo SV'*®* ne bo mogel nihče več pod.1 miti. Bajke o treh francoskih partementih pa je že konec ■■ Janez Voli1 SOCIALNA POLITIKA XV. Ročaji in nasadila (toporišča itd.) a) Vrtljive ročice uporabljamo pr.i ročnih kljukah (ročni stroji za gospodinjstvo, »eni vitli itd.). Premer ročaja kr»g 20 mm. b) Pritrjeni ročaji naj bodo s0. Otožnosti hrapavi Premer ro- 25—40 im en c) Nasadila naj bodo po možnosti hrapava alli prevlečena z gumijem razen delov, po katerih drsi rolka med delom. Premer vsaj 28 mm. V primeru, da mora biti nasadilo tam j še, je treba ročaje preložiti ali postaviti toporišče. POKONČNI STOL m l., A: — Pri viiisdkdh pečeh bi jpto torej treba preizkusiti, ali 6 bi mogli omejiti vzdržnostne-s? dela prenašalcev železa, saj j . je zaradi težkega dela tudi tat ° To bi lahko naredili da bi železno maso prijemali - j_- —n V.- hi b__ Sv°jem središču na premičnem v®1'! z dvigalnimi kleščami, ki 5? bile obešene na verigah v škripcu, ki bi tekel po tračnicah. Tračnice bi morale biti seveda viseče. V starejših valjarnah vidimo še danes tako prenašanje bremen. Tako bi bilo vprašanje tega dela na mah rešeno. B: — Gotovo je še mnogo nejasnosti pri transportu, ki bi jih mogli rešiti z dvigalnimi kleščami in premičnimi škripci. XVI. Stoja in sedenje je. , A: — Prav imate. Mnogo re-.tev imamo takoj pri rokah, če otresemo predsodka, da je v k,a_ metod« dobra samo zato, je stara. Toda vrnimo se k j ^fžnostnemu delu. Vsi vemo, a® se utrudimo, če dolgo stojimo. (*. torej lahko rečemo, da je n stoJa vzdržnostno delo? id: — Gotovo. Toda utruje-gir.V ki nastane, če dalj časa p ji mo, ima še druge vzroke. - V, Pokončni drži se zbira kri ti-k°Jj v nogah. Ker telo po-> 6^uie nekaj nad 5 litrov krvi, V.s. ne tako določeno pomanj-Obt l- krvi.v drugih delih telesa, in hrvi skozi naše možgane jf. s tom skoji možganske centre, odgovorni za mnoge pod-im CStBe fnnkcije, je manjši. Zato tev111?. P° daljšem stanju obču-« z.bitosti. Tudi obtok krvi sko- leg tega močno zbiranje krvi v nogah povzroči, da se žile raztegnejo, posledica tega pa so bolezni nog v obliki krčnih žili, razjed, ran in podobno. A: — Torej si ne moremo očitati lenobe, če pri delu sedimo? B: — Za fiziologe beseda »lenoba« ni podcenjevalna beseda. Naš cilj je, da bi napravili delo prijetno, udobno in sedenje je eden izmed načinov, da to dosežemo. Zakaj so morali vozniki tramvaja 50 let stati, kočijaž pa je svoj posel opravljal stoletja sede im je to dediščino prevzel tudi šofer? Zakaj so včasih po pisarnah stali, danes pa sedijo? Zakaj gospodinja tako malo sedi pri svojem delu? Ali ni zanimivo B: — Prihranek kalorij ni tako velik. Znaša okoli 100 kalorij na delovni dan. Toda nikdar ne moremo dovolj poudariti, da ure in ure dolga stoja, čeprav porabimo malo kalorij, pomeni neprijetno utrujanje. Verjetno marsikateremu podjetju ne bi bilo pretežko nabaviti za svoje delavce nekaj stolov in klopi ter jim tako olajšati delo. A: — Mnogo podjetij se ne navdušuje preveč za to, da bi delavci opravljali svoje delo sede. Vendar pa lahko vratarji, strojevodje in podobni delajo sede. Gotovo boste kritizirali tudi to, da delajo v laboratorijih stoje, čeprav se na prvi pogled zdi, da bi bilo sede težko ravnati z vrsto aparatov, ki stoje drug poleg drugega. , v YlS£Č£ S£DAl0 SLAB LEŽALNI STOL , — fiziološko gledano — da velja z,a olikano, ponuditi čimprej stol, kadar nas kdo obišče? A: — Če gledamo talko, potem je stvar seveda drugačna. Ali ne prihranimo s sedenjem tudi precej kalorij? toisice je pri delu stoje pre-kf? z?’ §rc® mora močneje de-stovilo utripov narašča. Po- PISARNIŠKI STOL B: — Z vrtljivimi ali pregibnimi stroji se da stvar kaj preprosto rešiti, če gledamo nanjo smotrno. Ce ni nobenih možnosti za sedenje, potem je prav skakanje sem in tja, kar je običajno pri ravnanju z aparati ali stroji, mnogo bolje, kakor pa o- deri je na mestu. Kajti pri hoji se gibljejo mišice in tako preprečimo zbiranje krvi, kar človeka utruja. A: — Kakšen naj bi bil dober sedež? B: — Za dobro sedenje se mora telo prilagoditi površini sedeža, tako da se pritisk porazdeli na čimvečjo površino. Prav tako pa mora imeti sedež tudi dobro oblikovano naslonjalo. Imamo kar precej dobrih sedežev: stoli za strojepisje, sedeži v avtobusih, moderni sedeži v dvoranah itd., kar ste gotovo že opazili in preizkusili. (Nadalj. prihodnjič) DOBER LEŽALNI STOL OBZORNIK Vprašanja in odgovori beveda je treba poprej presoditi, ali nista morda obseg in vrednost del, opravljenin na tem mestu, normalna in sorazmerna organizaciji dela in obsegu poslovanja podjetja, is. on eno je treba upoštevati še eno možnost, če je res- delovnem mestu. Tudi kvalifikacija mora izvirati iz zahtevnosti dela na delovnem mestu in je prav tako zgrešeno, če se kvalifikacija postavlja neodvisno od delovnega mesta. Prav to pa danes ponekod prakticirajo tako, da določajo za delovna mesta kvalificiranega ali visokokvali- f l ni rtinorrc, rl,,l — — --* - 1_ : : • l ■ i PREJEMKI Uad^-r,^?' R,: V službi ste pri »državni ustanovi«. Imate pr . let državne službe in od aprila letos dalje imate ne i!C’ .olikor ga dodeli pristojni starešina zavoda, sanio Pnm Pomeni pa najmanj 15 dni. Službena leta so °d is j° ®d meril za določitev trajanja dopusta v okviru do 50 koledarskih dni. fa P.rimerno nagrajevanje takega dela, kot je vaše,* ne da DI "H® potreba zlorabljati premiranje. , X* Slov. Konjice: Koliko sme biti povprečno prekoračevanje norm, da je še koristno? — Ali je tarifni pravilnik veljaven, če je sprejet brez pristanka delavske organizacije podjetja? — Ali se delovno mesto ocenjuje Odgovor: Premija je posebna oblika nagrajevanja po P° dnevnem zaslužku in po kakšnem? — Zakaj velja re- iku. Potemtakem je možno piemiranje samo na takih Publlško povprečje od 6000 do 12.000 dinarjev samo za ivnih mestih in j>ri takih delih, kjer se da neposredno dclavce. zakaj se jih niso držali pri uslužbencih? Odgovori: V interesu skupnosti je, da se norme čim-polj izpopolnjujejo in piesegajo. To namreč kaže, da se izpopolnjujejo pogoji za nadaljnji dvig storilnosti dela, da delavci vedno bolje obvladajo delovni prcfces in da bi f °-i?a de*avce in za skupnost škodljivo, če bi ostali pri starih normah. Vi bi sicer radi vedeli, koliko odstotkov povprečnega preseganja se še dopušča, da ne pride do revizije in zvišanja norm. V tem vprašanju tiči tudi nekaj preračunljivosti in oportunizma. Pq eni strani se ugotavlja nizka realna vrednost plač. po drugi strani pa nekateri ne kažejo dovolj resnih stremljenj po dvigu storimosti dela in zato smolrajo vsako revizijo norm za n. aJ’ kar naj bi prizadelo delavčeve pravice. Tako mnenje je seveda zgrešeno in škodljivo. Brez dviga storilnosti dela ne more biti večjih plač in za dvig storilnosti dela je med drugim potrebna nenehna revizija in izpopolnjevale norm, da bi prišli do čim boljših tehničnih norm povsod, kjer je to mogoče. Večja storilnost pa se nujno odrazi v boljši delavčevi plači Tarifni pravilnik sprejema delavski svet podjetja, ko poprej o njem razpravlja celotni delovni kolektiv. To po-mem, da je vsak tarifni pravilnik sprejet tudi s pristankom delavske organizacije, in sicer v dvojnem smislu. Delavski svet sam je organ, ki izvira iz vrst delavcev }J} *?a torej lahko utemeljeno označimo za delavski organ. Jarifni pravilnik mora biti poprej v razpravi v kolek-• rTL i razprava pa je takšna, kakršno zna organizirati sindikalna podružnica v podjetju. Potemtakem je vaše vprašanje napačno, ker je vsak tarifni pravilnik sprejet po delavski organizaciji. Če pri vas morda ni, je to krivda vas samih v podjetju Naslednji dve vprašanji kažeta, da v podjetju niste kaj prida proučili plačnega sistema. Ni zaslužek merilo za vrednost delovnega mesta, temveč se mora zaslužek ravnati pQ vrednosti delovnega mesta. Ta vrednost se pa meri po vrednosti dela. ki se naj ustvarja na določenem uslužbenstvo pri takih delih neke vrste prioritetno pravico do udeležbe pri dobičku, ki se izplačuje v obliki premij, torej prej, preden se izplačajo iz dobička plače nad plačami po tarifnih pravilnikih. Utemeljeno delavci »takim osnovam« prigovarjajo, da bi morali tudi oni dobiti za izpolnitev norme neko posebno nagrado samo zato, ker so normo izpolnili. To se delavcem ne zdi pravilno. Imamo pa precej uslužbencev, ki sicer menijo, da delavec za izpolnitev norme ne more dobiti še posebno plačo iz dobička, vendar pa istočasno trdijo, da oni vendarle zaslužijo premijo, če so n. pr. ažurni s svojim delom. Prav nič jih ne moti. da je ažurnost njihova dolžnost, za kar prejemajo plačo in da bi morali odgovarjati, če svojega dela ne opravijo pravočasno, v dogovorjenih rokih. Njihova pridnost in vestnost je lahko dovolj nagrajena z udeležbo na tistem delu dobička, ki je določen za plače nad plačami po tarifnem pravilniku. Iz vsega povedanega sledi, da ni osnove, po kateri bi prejemali premijo za svoje delo. Tolikšna obremenitev na delovnem mestu, kot jo opisujete, se mora izraziti že v sami višini tarifne postavke za to delovno mesto, ki je lahko primerno višja, kot pa bi bila, če bi se opravljata samo ena vrsta del. ficiranega delavca samo zato. da bi izigrali predpise o plačah. Za ocenitev delovnega mesta se torej ne more vzeti dnevni zaslužek kvalificiranega ali nekvalificirane) delavca, temveč se mora izhajati iz tega, kaj se na * ‘ čenem delovnem mestu dela. kakšno znanje je za i„ ______ vanje tega dela potrebno in šele na osnovi tega je možno * °dločati, ali to delovno mesto zahteva nekvalificiranega ali kvalificiranega delavca. Ne razumemo vaše trditve, da se je delavcu lahko dvignila urna plača le iz čistega dobička, ki je presegel plačni fond in še to le do višine 8°/o dobička To je morda deloma veljalo lani. Letos je delavčeva plača neodvisna od dobička: podjetje mora do-seči dohodek v tolikšni višini, da med proizvodnimi stroški krije tudi izdatke za plače Tarifne postavke v tarif-nem^ pravilniku pa se morajo gibati v okviru, ki se je izračunal na podlagi obračunskih plač, ki so pa enake za delavce in uslužbence, različne pa samo po stopnji strokovnosti. Plače pa se niso in se ne morejo odrejati po teh obračunskih plačah, ali kakor jih vi imenujete, P® republiških povprečjih mesečnih plač. Teh namreč ni. Zdi pa se nam. da imate za nepravilno, ker imajo po vašem mnenju uslužbenci previsoke plače. O tem ne moremo ničesar izjaviti, ker i am niste dali nikakršnih podatkov. Res s j ponekod administrativnim uslužbencem določili nesorazmerno visoke prejemke. Temu so krivi deloma kolektivi sami, ker sc bili Dremalo delavni v času. ko se je izdeloval predlog tarifnega pravilnika. Po drugi strani pa je res tuni to, da so naši strokovnjaki marsikje še vedno preslabo plačani. ODPOVEDNI ROK »Plamen«, Kropa: V vašem podjetju so nekateri mnenja, da je nezakonito določilo v pravilih podjetja, ki določa odpovedne roke po. času neprekinjene zaposlitve v podjetju Menijo, da velja pri nas za vse enomesečni odpovedni rok ne glede na dobo zaposlitve. Odgovor: Določba 74. Člena vaših pravil je povsem v skladu s 15. členom uredbe o nastanku in prenehanju delovnega razmerja. Po tem oftdpisu je odpovedni rok odvisen od trajanja zaposlitve v istem podjetju. Kdor si hoče zagotoviti krajši rok od rokov, ki so določeni v vaših pravilih, more to doseči samo ob sklenitvi delovne pogodbe. V tej si lahko izgovori, da traja odpovedni rok ne glede na dobo zaposlitve 14 dni. Seveda velja ta štirinajstdnevni odpovedni rok v takem primeru za delavca in za podjetje. Pripomniti je še, da mora biti taka delovna pogodba sklenjena pismeno, potem tak dogovorjeni rok velja. »DELAVSKA ENOTNOST« SOCIALNA POLITIKA 14. OKTOBRA 1955 # ST. 4l V SKOPLJU JE ZASEDAL III. KONGRES SINDIKATA GRADBINCEV JUGOSLAVIJE SKRB ZA DELAVCA V Skoplju je od 6. do 8. ok- pripravil projekte, če si je zago-tobra zasedal III. kongres sindi- tovil potrebna denarna sredstva, kata delavcev in uslužbencev Zaradi teh površnosti delo zasta-gradbene industrije in gradbeni- ja, gradnje so prekinjene, kar po-štva Jugoslavije. Obiskal sem daljšuje njihovo graditev, obenem Rudija Ganzitija, predsednika pa so dražje! Brez potrebe se Republiškega odbora sindikata uniči tudi precej dragocenega gradbincev, da bi zvedel nekaj materiala. Površnost pri predaji najvažnejših vtisov s kongresa, j in prevzemu del omogoča navi-Tovariš Ganziti mi ie povedal, j. jan j e cen, z njim se prikrivajo »da je bil kongres skrbno pri- i slabosti projekta in graditelja, pravljen, da je bila razprava po , Prav zato tudi gradbena podjetja poročilih živahna, skratka, da je . niso dovolj zainteresirana, da bi bil kongres zelo ploden. V poro- 'čim več del mehanizirala, niti čiliji in razpravah so delegati uporabljala cenejši, sodobnejši razpravljali o težavah delavskega gradbeni material. Pri takšnih samoupravljanj a, ki nastajajo za- pogodbah je povečanje izdatkov radi sezonskega dela. Predlagali poravnal investitor. Zato bi bilo so, da bi se za vsa podjetja, ki delajo samo v gradbeni sezoni, iz- za celotno gradnjo, zakaj vsaka dali posebni predpisi o delavskem prekinitev del nas stane precej samoupravljanju, skladni z zna- denarja. čajem njihovega dela. Sezonsko Slabost v dosedanjem razvoju delo jim povzroča večje težave,j gradbeništva je tudi v tem, da zakaj gradbinci niso več v tolikš- vzporedno z razvojem gradbeni- raičun slabše zaščite pri delu. Nujno potrebno je, da bi pri vseh večjih delih najprej sezidali stanovanja, kamor bi se vselili delavci; to stanovanje bi bilo mogoče kasneje z manjšimi stroški preurediti za vselitev družin. Doslej pa smo delali prav obratno. Ni potrebno posebej poudarjati, kako je bilo to škodljivo za zdravje delavcev. Medtem ko so ostale industrijske panoge z normiranjem delovnih mest dosegle lepe uspehe, je v gradbeništvu še zelo malo del normiranih. Za to so pokazala premajhno zanimanje podjetja kakor tudi sindikalne organiza-pri nas potrebno zagotoviti kredit j cije. To je slabost, ki jo bo med drugim treba v bodočnosti odpraviti, da bomo tudi gradbinci napravili znaten korak naprej, da ne bomo zaostajali za ostalimi področji našega gospodarstva«. POJASNILO K ČLANKU »PRAVICA IN MILOŠČINA* KRIVA JE TUDI ZAVAROVANKA Primer Renove nas opozarja, da bo treba čimprej spremeniti predpise o priznanju delovne dobe z* delavce, ki so zaposleni v kmetijstvu ni meri sezonski delavci, kot so bili doslej; to niso več samo mali posestniki, ki se pozimi vračajo na svoja posestveca, da bi se tam odpočili in pripravili na novo sezono. Vse več gradbincev živi v štva nismo razvijali tudi indu stri j e gradbenega materiala. Proizvodnja gradbenega materiala je še na zelo primitivni stopnji, izbira zelo majhna. Še vedno proizvajamo največ polnih opek, kar delavskih naseljih in zato bi bilo ! je krivda podjetij kakor tudi pro-prav, da bi zanje zgradili delav- j jektantov, ki v projektih ne ska naselja. Brez stalnih gradbe- predvidevajo drugih materialov, nih delavcev si danes ne moremo Velik del podjetij ni niti posku-zamisliti gradbenih podjetij. To šal, da bi mehaniziral proizvod- je še posebno važno za delavce v mestih in večjih središčih. Doslej gradbena podjetja niso dobila nobenih sredstev, da bi takšna naselja zgradila. Delavci brez stanovanj niso tako trdno vezani na podjetja, pogosto se selijo, kar slabo vpliva na storilnost in organizacijo dela. Kongres je posvetil precejšnjo pozornost skrbi za delavce, vzgoji kadrov, kakor tudi boljši organizaciji in povečani storilnosti. njo. Nekatera podjetja pa so popustila na pritisk delavcev, ki so se bali, da bi z uvedbo mehanizacije ostali brez dela. Kongres je nadalje ugotovil, da je bila delavcem doslej posvečena premajhna skrb. Pogosto spijo v zasilnih barakah, hranijo se v menzah, kjer je hrana zelo draga. Marsikdo si pritrguje hrano, s čimer si nakoplje bolezen. Anketa je pokazala, da je med gradbinci prav zarradi neredne, Kongres sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Vsa ta vprašanja so bila v poro- | neprimerne in pomanjkljive hrane največ delavcev bolnih na prebavnih organih. Bilo bi prav, da bi si sindikalne organizacije prizadevale, da bi podjetja organizirala lastne kuhinje, kjer bi po zmernejši ceni pripravila delavcem primerno hrano. Žalostna je ugotovitev, da se četrtina nesreč pri delu zgodi prav v gradbeništvu. Predpisi o higiensko-tehnični zaščiti dela so v mnogočem zastareli in bi jih kazalo v bližnji bodočnosti dopolniti, da bi tako v večji meri zavarovali življenje in zdravje delavcev. Niso prav redki primeri, čeprav zanje ni opravičila, da marsikatera podjetja pri licitacijah zmanjšujejo cene gradnje na Čilu zelo izčrpno obravnavana. Precejnje težave v gradbeništvu povzroča pomanjkanje srednje strokovnih kadrov, predvsem pa delovodij. Znanje, ki ga dobijo ti kadri v šolah, je pomanjkljivo in ne zadostuje za današnje zahteve v gradbeništvu. Prav tako so sindikalne organizacije posvetile premajhno pozornost strokovni vzgoji delavcev. Kongres je obsodil tudi prakso naših podjetij, da sklepajo pogodbe brez licitacij. To pa predvsem zato, ker investitorji nimajo izdelanih projektov. Pogosto gradbenim podjetjem očitajo, da zelo počasi gradijo. Skoraj nihče pa se ne zanima, če je investitor V 21. številki »Delavske enotnosti« z dne 27. maja t. 1. smo pisali o tem, da je poštarica Marija Renko iz Tržišča na Dolenjskem ostala brez sredstev, potlej ko se je hudo ponesrečila. Sedaj pa nam okrajni Zavod za socialno zavarovanje Krško piše, zakaj se je stvar tako zavlekla in kje so vzroki, da pokojnina zavarovanke še ni povsem pravično urejena. Zavod piše tole: »Invalidsko pokojninska komisija v Brežicah je dne 19. V. 1954 pregledala Marijo Renko in presodila, da bo 24. maja 1954 sposobna za delo. Zdravstvena komisija je razen tega Renkovi odobrila bolovanje vse do konca ja- nuarja 1955. Invalidsko pokojninska komisija v Brežicah je decembra 1954 spet pregledala Renkovo in ocenila, da je zaradi poškodbe na glavi (renta nevroza) trajno 55 % manj sposobna za delo in sicer od 2. decembra 1954 naprej. Službe pismonoše, po tej oceni, naj ne bi več opravljala, pač pa lahko opravlja lažje notranje delo. Ob tretjem pregledu v februarju je ugotovila isto zdravstveno stanje. Zadnjič, to je četrtič, je komisija Renkovo pregledala v marcu letos in ugotovila, da je zaradi poškodbe 25 % manj sposobna za delo, zaradi rentne nevroze pa 30 %, skupno torej 55 % PRI ŠOLANJU POMISLIMO TUDI NA UČNE PRIPOMOČKE ZAKAJ VSE TO? Vsako leto izdajajo nove učbenike — Prevelike zahteve učiteljev Zadnjič sem obiskala prijateljico. Tri otroke ima. Vsi trije obiskujejo šolo: Ljubica, naj starejša, obiskuje peti razred gimnazije, Marko drugi razred osnovne šole, a najmlajši Bojan prvi razred. »Pomisli,« mi je rekla. »Markovo lansko čitanko in računico sem hranila za Bojana. Bila sem »Vidiš, tako je vsak dan. Vedno nekaj novega. Ljubica pravi, da na nekaterih gimnazijah že zahtevajo, da so dijaki enotno oblečeni. Kdo ve, kaj si bodo še izmislili.« Poslovila sem se. Odšla sem. Tako ni samo pri moji prijateljici; podobne težave ima vsaka prepričana, da ju bo Bojan letos družina) kjer obiskuje šolo več potreboval Zadnjic mi pa pove, Otrok. Te težave so me začele zada zahteva tovarišica nove knjige. nimati. Ko sem povprašala še na Poleg tega pa se črkovmco bar- drugih krajih sem zvedela zani-vice, nekakšnega Mladega kipar- mive stvari, ja in tudi njihov list Ciciban mu V zadnjih letih se pojavlja v našem šolstvu čudna epidemija. Vsako leto novi učbeniki Vsako leto novi izdatki. Zakaj? Zato, ker pravijo, da se naš sistem šolskega pouka v zadnjih desetih letih neprestano razvija. Naši pedagogi še vedno niso našli najboljši način, kako bi razlagali učno snov. Zato vsakoletne »študijske ugotovitve« takoj izvedejo in zato zahtevajo od učencev, da kupujejo nove knjige, pa čeprav so nove izdaje izpopolnjene samo za pet ali šest listov. Oni so svojo nalogo izvršili. Ne pomislijo pa na družine, kjer je v šoli več otrok in morajo starši vsako leto kupiti za vse otroke nove knjige. Stroški so malenkostni, kaj ne? Moja prijatelj ca mi je povedal, da je v začetku šolskega leta izdala za vse učne potrebščine in knjige: Za Bojana 998 din, za »Oprosti, tega ti pa ne povem.« Marka 1122 din in za Ljubico Pozvonilo je. Najin pogovor 2551 din; skupaj 4671 din. sta prekinila Bojan in Marko. | Mesečni prejemki moža so z »Mamica,« sta zaklicala oba otroškim dodatkom za petčlansko naenkrat, »nove torbice moraš družino 16.020 din, a stroški samo kupiti,« I za šolo znašajo 4671 din. Torej »?« ! ostane za prehrano in ostale iz- »Tovariš učitelj je naročil, da | datke 11.349 din. Kje so pa še priporoča torbice, ki se nosijo na čevlji in obleka? moram naročiti, češ da je to obvezno čtivo.« »Zakaj nisi šla k učiteljici, da bi se z njo pogovorila?« sem rekla. »Da bi šla k njej? Zakaj? Saj so vsi enaki Tudi Marko je prišel domov s čudnimi zahtevami Imeti mora osem zvezkov po 80 listov. Po vseh trgovinah sem jih iskala pa jih nisem dobila. Kaj sem hotela drugega, kot kupiti šestnajst 40-listnih zvezkov in. po dva združiti. Res ne vem, zakaj so potrebni talko debeli zvezki za: drugi razred osnovne šole.« »Ljubici sem kupila ,Fiziko‘, ki je izšla letos. Zadnjič pa mi pove, da je ne rabi. Pomisli, profesor zahteva Kunčevo ,Fdziko‘, mislim da od leta 1937. Po njej bo razlagal snov, iz te knjige bi se morala učiti.« »Povej mi no, kateri profesor je to,« sem hotela vedeti. hrbtu.« »Marko, zakaj?« »Nisem vprašal,« je odvrnil Marko in se ni več zmenil za mene. Z Bojanom sta kotu igrati. Vse te stroške bi marsikateri starši izdali brez godrnjanja, če ne bi njihovi otroci potrebovali vsak mesec nekaj novega. Tako se začela v j pa se izdatki iz meseca v mesec I višajo. Če pa bi na izdatke po- mislili vsi tisti, ki izdajajo vsako leto nove učbenike, bi se te številke zelo zmanjšale. Prav je, da v našem šolstvu uvajajo vedno nove, boljše in sodobnejše metode, ker le z njimi bo postala šola otrokom priljubljena. Vse te metode pa ne smejo imeti preobčutnih izdatkov za starše, kakor tudi ne pretiranih neutemeljenih zahtev, kot je to bilo sedaj. Zato naj profesorji poučujejo po knjigah, ki bodo veljavne več let in jih bo lahko uporabljalo več otrok v družini. K vsemu temu pa še nekaj. Zadnje dni je po naših papirnicah in knjigarnah zelo težko kupiti primerne zvezke. Papirja ni, zvezkov ni. Zato ni čudno, da starši in otroci čakajo ure in ure v vrstah, tako kot nekoč, čeprav samo za papir ali zvezek. Bilo bi prav, da bi naši otroci nosili v šoli copate. 2e sedaj pomislimo na bližajočo se zimo, na dneve, ko bodo otroci presedeli ure in ure v mokrih, včasih tudi raztrganih čevljih. Otroci se prehladijo in zbolijo. Če bi otroci bili v copatah, ne bi bilo marsikatere bolezni, ki so pozimi zelo pogoste. Za copate pa bi vsaka mati našla doma kos starega blaga, iz katerega bi naredila svojemu malčku tople, prave zimske copate. Tudi prostor za shranjevanje copat v šoli ne bo težko najti. V Ljubljani je obvezno nošenje copat že uvedla bežigrajska gimnazija in upajmo, da se bodo pridružile tudi ostale šole v vseh krajih. To so samo majhna vprašanja, ki jih je treba rešiti. Če bomo vsa ta vprašanja pravilno in hitro rešili, ne bo več nepotrebnih stroškov in razburjanja, naši otroci bodo zdravi in zadovoljni najbolj srečni pa bomo mi sami. Naša želja, dati otrokom vse najlepše in najboljše, vse tisto, kar sami nismo nikdar imeli, se bo izpolnila. M. M. delovno manj sposobna, in sic* od decembra lani naprej. Dne 10. marca 1955 je Zavd* poslal Višji invalidsko pokojnic' ski komisiji . v Celje pritožb6 Renkove zaradi premajhne oce-nitve delanezmožnosti. Zavod f trikrat opozoril Višjo komisij0, naj zadevo čimprej uredi. To* Višja komisija v Celju dokoiri' nega mnenja ni mogla izreči predhodih izvidov brežiške $ novomeške bolnišnice, zdraviti' kov-specialistov, psihiatrov ® nevrologov ter brez izvida boj' nišnice za duševne bolezni. Viši3 invalidsko pokojninska komisij3 je zavarovanko trikrat opozori^ naj se zglasi v bolnišnici za dtij ševne bolezni. Toda zavarovan*3 dalj časa tega ni hotela stori" temveč je iskala svoje pravi" pri zdravnikih, ki jih je sama lZ' hirala. Vse to pa je zavleklo d* končno ocenitev Višje zdravilišč6 komisije do 30. septembra 19*' Tega dne je Višja invalidsko P0-kojninska komisija v Celju ori" nila Renkovo kot nad 75 % n°" sposobno za delo zaradi poškodb6 za dobo dveh let, s tem da sej invalidska pokojnina prizna * izločitve iz staleža. Na osnovi te ocene je bij3 imenovani priznana invalide*3 pokojnina po XIX. pokojninski3 razredu v mesečnem znes*] 5000 dinarjev. Vštetih ozirori3 priznanih ji je le 9 let, 1 mes* in 14 dni delovne dobe. Ostale z3] posli tve pa ji deloma niso Pf/, znane, ker je bila zaposlena k® kmečka delavka pri posamezn" kmetijskih posestvih manj dve leti, deloma pa delovna do* ni dovolj dokazana, za kar * morala še dobiti ustrezna P6] trdila. Med tem časom je za v3' rovanka prejemala 2000 dinarji predujma na pokojnino. Razlogov, da se je zavari3] vanki pokojnina tako dolgo z3' vlekla, je torej več: Invalidsko pokojninska konti" sija v Brežicah ji je priznf^ samo 55% invalidnost. Višja k1' validsko pokojninska komisija Celju ni mogla izreči s voj er mnenja, ker zavarovanka ni p*?” vočasno predložila potrebnih -J vidov, oziroma se ni pravočasj javila pri pristojni bolnišnici ^ duševne bolezni. Tovarišica Renkova ni oziroma nima še niti danes uf3] jenih dokumentov glede svoje Z3' poslitve, čeprav bi za to mor*13 že zdavnaj sama poskrbeti. Zavod za socialno zavarovati)3 torej ni kriv za zakasnelo rešit* Toda ta primer nas znova op3] zarja, da je treba čimprej odp* viti krivično črko zakona, po k3 teri se prizna kmetijskim dela' cem delovna doba le pod po^ jem, da so bili zaposleni pri K sameznem delodajalcu vsaj 2 Takih primerov je še zmeraj liko v kmetijstvu, saj so hlaPj dekle, pastirji in drugi vsako le menjavali gospodarje. Fran LipošeČ WOMN\\VNV\VAV\\\XV\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ Gerbierove roke so padle spet na Dounatove rame, a istočasno mu je pošepnil na uho: »Prisegam ti, ubogi stari fant, da te ne bo bolelo.« Zvita brisača je udarila na slabotni tilnik. Felix je divje vlekel za oba konca. Gerbier je začutil, da v lakteh, ki jih drži, življenje zelo naglo pojema. Zdelo se mu je, da njihovi krči prehajajo v njegovo telo. Vsak izmed njih je dodal Gerbieru nove moči za sovraštvo proti Nemcem in njihovim slugam. Gerbier je velel, naj polože Dounatovo truplo na žimnico in ga pokrijejo z rdečo odejo. Stopil je k oknu. Skozi špranje medoknice je videl nezazidano zemljišče. Prostor je bilo dobro izbran. Felix je poveznil svoj trdi klobuk na glavo. Njegove kratke in močne noge so bile nekam negotove. »Kam gremo?« je vprašal. »Trenutek,« je dejal Gerbier. Lemasque se mu je približal. Njegov ozki in živčni obraz je bil ves znojen. »Nisem si mislil,« je dejal, »da se za odpor lahko toliko naredi.« In pričel je tiho jokati. »Jaz tudi ne,« je rekel Gerbier. Ošinil je rdečo odejo z naglim pogledom in prijazno rekel Lemasqu: »Treba je zmeraj imeti pri sebi ciankalijeve kroglice. In če vas primejo, jih je treba tudi uporabiti, dragi fant.« VKRCANJE ZA GIBRALTAR Jean-Frangois je urno stopal vzdolž ceste Promenade des Anglais, dasi je bilo še prezgodaj, da bi se v modnem baru pridružil tovarišem, ki so se tam vsak dan zbirali. Jean-Frangois je stopal urno zaradi sonca, zaradi morja in valov, ki so šumeče udarjali ob prod, in zaradi svoje mladosti. Preden je prispel na trg Massena, se je Jean-Frangois ustavil v razkošni prodajalni za perilo. V izložbi so bile zelo lepe svileno domače halje, ki si jih lahko kupil brez točk. Jean-Frangois ni rabil domaše halje, a je vseeno stopil v trgovino* Nekaj je pač moral početi. Prodajalec se mu je nasmehnil, zakaj vsak- IT 0 O 5 e P-H K € 5 S 6 L do se je nasmehnil Jean-Frangoisu, kajti bil je lep, krepak, preprost in je imel modre oči brez zahrbtnih misli. In ker se mu je prodajalec nasmehnil, je Jean Frangois kupil dve domači halji. Stopil je na cesto, si mislil, da je pošteno trapast in se smejal sam sebi. Tisti hip je opazil moža v usnjenem jopiču, nizkega, čokatega, ki je racal in neznansko pozibaval ramena. »Felix!« je na ves glas zakričal Jean Frangois. »Felix Tonzura!« Možakar se je trdo in živahno obrnil, prepoznal je Jean Frangoisa in se šele tedaj nasmejal. Med vojno sta bila služila pri isti enoti. »Nisi se spremenil, mali,« je dejal Felix, »vedno mlad in lep.« »In ti, pokaži se...« je rekel Jean Frangois. Hotel je dvigniti mehki klobuk Felixa Ton-zure, da bi se smejal njegovi pleši, ki mu je dala priimek. Oni je to preprečil. »Bojim se prepiha,« je odsekano dejal. »Kaj pa te je prineslo v Nico? In tvoja garaža v Levalloisu?« je vprašal Jean Frangis. »Frici so hoteli, da delam zanje. Razumel boš, da sem jim pustil ključe,« je odgovoril Felix. Njegov polni in živahni obraz je dobil napet izraz, kot ga je Jean-Frangcois pri njem videl na patruljah ali v zasedi. Bil je pogumen mož, brez zahrbtnosti. Takšne ljudi je Jean Frangois ljubil. »Greva na kozarček?« Felix je odklonil. Pila bosta pozneje. Najprej mora govoriti z Jean Frangoisom. Krenila sta v mirnejšo ulico. »Kaj delaš v civilu in ta trenutek?« je vprašal Felix. »Prav nič,« je dejal Jean Frangois. »In proti Nemcem?« »Prav tako nič,« je počasi odvrnil Jean Frangois. »Zakaj ne?« »Sam ne vem...« je menil Jean Frangois. »Kako naj pa začnem? Sam ne morem nič... In okrog mene nihče ...« »Imamo posel zate, lenuh,« je rekel Felix. »Ta ti bo bolj pristojal kot pa cvet v gumbnici. Prenašati skrivaj tajne papirje, skrivati orožje! poučevati presenetljive mlade dečke, vleči za nos policaje in gestapovce. To ti je delo za take fante: lepo življenje.« »Lepo življenje,« je ponovil Jean Fran?*], Življenje, ki ga je doslej živel, je na rti postalo neznosno. »Moral boš rano vstajati,« je rekel Felix, ’.j prebiti noči na potu, ne da bi poskušal zved in razumeti zakaj.« , »Ljubim gibanje in nisem radoveden, ^ veš,« je rekel Jean Frangois. ^ Pogled Felixa Tonzure je za hip počival ‘ atletskih ramenih tovariša, na njegovem lePe odločnem in jasnem obrazu. ^ »Fantov za naskok kot si ti rabimo,« je ^ Felix. »Nisem izgubil dneva.« . 3 Naredila sta nekaj korakov molče, zadovon drug z drugim. Potem je Felix spet povzel »Jutri prideš k meni v Marseille. Tam ® vzel v najem majhno popravi j alnico za k -M da lahko preživljam svoje in da imam kri Dal ti bom naslov.« Jean Frangois je iskal po žepih beležko- :) »Ne, ne, dragi moj, nič takega,« je Felix. »Nič pisanega, nikoli nič pisanega, samo na pamet. V spominu.« Felix je strmo gledal Jean Frangoisa in daljeval: »In jezika nimaš več. Nobene besede 111 mur. Razumeš?« 0js- »Saj nisem bedast,« je odvrnil Jean Fran?^ »Vsak odgovori tako,« je pripomnil Felik-nazadnje se pokaže, da je ženski...« Jean Frangois je skomignil z ramo. t je »Ali staršem, ki jim nič ne skriva • • • nadaljeval Felix. ^ »Moj oče in moja mati sta umrla in niri’,. drugega kot starejšega brata, ki ni hotel z3^ stiti Pariza,« je rekel Jean Frangoins. Nenadoma se je zasmejal in dodal: »Obožujem ga, a ni nevarnosti, da bi mu povedal, tak je kot dete.« otk1 Felix je pogledal sveži Jean FrangoisoV in se še sam nasmejal. »In ti si izvedenec,« je dejal. ju Povedal je Jean Frangoisu svoj nasl° - ^,1 stopila sta v prvo kavarno, ki sta jo naši3 je slučajno alkoholni dan. KULTURNI ZAPISKI / . Na konferenci prosvetnih dru- Organizacijske oblike prosoet-ljubljanskega okraja, ki je ne dejavnosti moramo torej vskla-0|,a minulo nedeljo o mali dvo- diti z razvojem. Izredni kongres bila najbolj načrtna in zato niso dosegla pričakovanih uspehov. v ~ ........ Radečah so se zbrali delegati trboveljskega okraja. Kakor drugod, tako so tudi na tej kon- ani Slovenske filharmonije, so na Jesenicah ne bo ničesar spre *astopniki delavskih prosvetnih minjal. Uzakonil bo to, kar že “raš: delegatov. Konference so se ude- javljatu'tudi v prosvetnem leŽiU TP •'*“#** P°sl?nef vabila delavce, za katere so bila ^tienju^CiljlsvobodlPebil tovariš Ledinek m elan predsed-j namenjena_ Tako pa so se na-bSes kozi zelo lasen• na tradicijah st.Da »So?bod* tovariš Miško kr a j mest0 delavcev predavanj udele-ZeL° 1 na njec ki je v svojem govoru \ žeDali lp name^nci in dijafci. Ko šanjem posvetiti več pozornosti kot smo jo posvetiti doslej. Društva so izobraževala svoje člane o glavnem z izposojanjem knjig, kakor tudi s prirejanjem različnih predavanj. Pogosto so bila ta predavanja nenačrtno sestavlje- so se na- PrltTiga, de!?vanja delavskih ;dl k } značilnih misU ZrZ,P A S l ~ fo Potrebi združitve >Svobod« .jruzevati delavce, izobražence ' -___-,.u A„,i4mrx r so nekateri delegati začeti raz- rfelan!^,*'tale- delovne, l>udl ?krof. riš Miško Kranjec je velik del leSA ™sl1. m 'del; rajati a J Jul ()/ l de_ l l lanskega razreda v naši kulturi. zgrsusiT sr\£ri: ni »5« “• t" ImžbeLmu ‘žlv /enju. ker t"™1, razv0] to zahteval, d *, Ta nalogaJ jeJše raL ,? draDr spoznal\ d?™°,: posebno težavna zato, ker se še • pr„“”K‘ So “• Sr*- s**-. n‘p v,ei * K « šknm- lleVain,a' lTekimle so bi tudi on občutneje posegel o s“-r- s Ter m, slF5'- FFvfs castsaafž t*t moJT Ustanopl H Z; »stvarja novi svet in da je zato ga tP° PlsmVl!v i7fw„ Th edino on poklican, da vodi kul-nekaihlptil° (udi lahko v teh iurno življenje. Kultura pa je in postalJl/au° uiocno uveljavile j. pojem fci ga nekateri naši t*ljTki Ll"UuTn°-P0irun- kritikf >reradl zožujejo zgoij na "oetno dof-) Da rla7VS0- na°°: P, velika umetniška dela. Naša na-dejavnost Zanimivo je da tudi naloga kongresa bo, da bomo dali velik poudarek $ društev in ne samo o delu ustvaritvi vseh pogojev za izobra- zevanje našega človeka. Danes n tjudsfca prosveta pa se je Pred naf™ delaDCj iazkel Izlila predvsem na materialno odgovorna naloge m dolžnost Pnrnoč nnitaki ie neke vrste iz- Prosvetnih društev je, da poma-fosoipnJi ■ rn o -70 ga/o izobraževati in vzgajati te <°tv n\ T Prosvetna ^ Za uspeSno izDrši. usWa, v katerem pa so se upe- , , F iaD]7a/e /ežn/V, da bi ta servis '}alo8? Pf bo P°tT.ebn°df na' DSa društpa, vse prosveti slm društvom večjo pomoč. ° delovanje. " " ............ potrebi združitve »Svobod« ln, pravljati zgolj o tehničnih vpra-ostalih prosvetnih društev. 1 or>a- banjih raznih sekcij, je zastopnik X 71 MiXly.^x Fortn Irt/. .<-> nrt/ll' z/rt) / ir. 7 -IZ- -.j 7 . 7 7 Vidma pri krškem dejal, da trebne sklepe. Tovariš Radovan Gobec, pevovodja Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič«, in Dore Matul, pevovodja »Ljubljanskega Zvona«, v razgovoru na okrajni konferenci prosvetnih društev v Ljubljani V imenu stotisočih Osnutek novih pravil, ki bo predložen kongresu, prinaša obilo koristnih novosti (Nadaljevanje s 1. strani) I /og prain/ naziv »sve/< v zameno na pravila. Vsi področni organi za dosedanje ime odbor. Ta zame-prosvetne zveze morajo biti nepo- niava imena je v duhu značaja posredno ali posredno voljeni; voliti j d ročnih organov• V šestem členu o jih morejo le člani prosvetnih dru- značaju področnih organov zvemo: PABERKI težk^oboda« iz Laške doline kljub ?tvorW po$°jeni dosega lepe uspehe. Za igrai Vev. letošnje gledališke sezone je Staša a družina uprizorila igro »Vida je iM<- Knjižnica, ki šteje 8S0 knjig, Uii jv0s nakupila 180 novih knjig. Z nji-y ^dobila precej novih bralcev. del0v .VfUrski Soboti so na zborovanju pr0svni.h kolektivov razpravljali tudi o cžil| e*nein delu. Zborovanja so se ude-Zve2pi ‘Ovariš Ivan Regent, predsednik slan' t^v°bod«, in zvezna ljudska po-lavoia ^Van kratko in Van ek Šiftar. De-tuNaloga Sveta Svobod in prosvetnih društev ga člena osnutka pravil, ki se glasi: »Delavska prosvetna društva morejo, zaradi splošne politične vloge delavskega razreda v našem družbenem in prosvetnem življenju, kjer delavski razred tudi številčno prevladuje, zaradi razvijanja in krepitve bogatih tradicij delavskih prosvetnih društev in zaradi organizacijske in idejne krepitve celotne Zveze, prirejati samostojna prosvetna zborovanja, prireditve, manifestacije itd: Izkušnja zadnjih let nam kaže, da so delavska prosvetna društva postala neke vrste matice amaterske prosvetne dejavnosti. V borih treh letih je bilo na Slovenskem okraja je: da se posvetuje o kul-1 ustanovljenih sto petdeset »Svobod., turno političnih vprašanjih, ki so skupna vsem društvom na področju okraja..: In še v dvanajstem členu beremo: »Naloga »Sveta Svobod in prosvetnih društev občine« je, da omogoči izmenjavo izkušenj med posameznimi društvi, ki delujejo na področju občine, da omogoči, da se društva dogovarjajo o skupnih prireditvah in da si med seboj pomagajo: Iz teh določil jasno izhaja, da področni organi ne bodo operativno več vodili prosvetnih društev, da se ne bodo več neposredno mešali v njihovo delo itd., ampak da bodo neke vrste zbornice, v katerih bodo delegati društev razsojali o splošni kulturni politiki društev in podobno. S tem v zvezi je zelo pomembno tudi določilo petnajstega člena, s katerim se ureja položaj strokovnih organov v celotni Zvezi, ki se takole glasi: »Svet »Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije« in »Svet Svobod in prosvetnih društev okraja« ter upravni odbor dru- ki združujejp v svojih vrstah več kot dve tretjini vseh delovnih ljudi, ki delujejo v prosvetnih društvih. Poleg tega so »Svobode« v razmeroma kratkem času postale že kar stalne prosvetne ustanove, s številnimi panogami prosvetne dejavnosti in z neverjetno močnim vplivom na delovne ljudi. Zaradi vsega tega, kar je kajpak rezultat posebne življenjske sile delavstva in njihovega posebnega prizadevanja na področ. ju prosvete, je povsem prav, da se predvidi tudi v bodoče, da bodo delavska prosvetna društva predstavljala lemež v prosvetni zvezi. V skladu z dejanskim položajem in z vlogo »Svobod« v našem prosvetnem življenja je prav, da nosi bodoča Zveza že v naslovu ime »Svobod«, to je, da se naslov glasi »Zveza Svobod in prosvetnih društev« in da se od »Svobod« pričakuje še posebna, obsežnejša ir. plodnejša dejavnost. Ze iz teh nekaj zapiskov se da razbrati, da prinaša osnutek novih pravil obilo zanimivih in pozornosti Stva lahko s svojim sklepom po ■ vrecjnih novosti, ki jih terja do-potrebi ustanavljajo stalne ali za- seieni razvoj prosvetnih društev-časne strokovne sosvete ali komisi- bodočem kongresu pa ie — da je, ki pripravljajo strokovno gra- 0 fefr predlogih razpravlja in — divo, proučujejo posamezne stro- 1 odloča, kovne probleme ter svoje ugotovitve in nasvete sporočajo prej ome- njenim organom, ki o njih razpravljajo in odločajo: POPRAVEK V zadnji številki se nam je n S tem določilom je jasno do- članku sDrobna knjižica, bogate ločeno, da so strokovni organi po- misli« vrinila neljuba pomota. V možni organi kulturno političnih prDem odstavku četrte kolone bi vodstev društev in področnih orga- se moral stavek namesto: »Kon-nov- centrirati svoje borbene naprave< Nova in posebne pozornosti glasiti: »Koncentrirati svoje bor-vredna so tudi določila šestnajste- bene napore...« VxXxxv'xx^xx\xxxxxxx'.xxxxxxxxx\x\xxvv\x\x\\xxxxxxxxx\xxvx\xxxxxx\xx-xx' IZIDU 4. ŠTEVILKE POLITIČNE KNJIŽNICE, KI OBJAV-GOVOR EDVARDA KARDELJA »O NEKATERIH IDEJNO-POLlCNIH VPRAŠANJIH« Kulturno zatišje Razmišljanja pred izrednim kongresom prosvetnih društev ne bo prestrog očitek, če da v naši kulturi prevla-!°Prnl Znierne sape. Zmernost in iji slučajno pojavi pri-Probi ’ tlačenja našo kulturno bitr; e^liko, pa prej vzbudi raz-^nle kot pa polemiko. bft0 ?e (° ^ bi lažje razumel, če bi 'tivin ~e °d nekdaj. Toda zgo- ie z s(°oenske kulture kaže, da uelikf°. redko živela v zatišju. Vsi od,’" nopredni umetniki, ki so 'zPouoH braniti svoja stališča, ki so tivefj °Va(' resnico, so zato do-boredlzlars’katero grenko uro in ne bo „Q 0 Prezgodnjo smrt. V obram-»ojne^>re°(n} Prleokujemo, da bodo [° *Sodobnosti« bogatili ‘:Qli Do 2 n°oimi dognanji, doča-Smo rnolk. Po vojni ni no- beni naši reviji uspelo, da bi združila te pisce, da bi podžgala njihovo ustvarjalnost. In prav ta razkropljenost, ravnodušnost je kriva, da o naših kulturnih vprašanjih slišimo največkrat le »zaletavi« glas. Zato marsikak člančič, ki se dotakne naših kulturnih problemov, ki načne bolečo rano, vzdigne dosti več prahu, kot ga po svoji pomembnosti zasluži. Prav zaradi ravnodušnosti, morda tudi nezaupanja v moč svojega peresa, vedrijo v našem tisku zelo zaletava in objestna mnenja. Ne mislim, da bi bilo treba ta mnenja kakorkoli dušiti, jih zavirati, pač pa mislim, da taka mnenja nujno terjajo — odgovor. Bilo bi prav, da bi vsaj del kavarniških razgovorov, burnih debat objavinli v tisku. Ne morem namreč razumeti, da je pred leti neki kritik ob oceni Shaivove »Svete Ivanc« zapisal, da govori Shotv skozi usta velikega inkvizitorja, da ni te svoje zelo smele trditve z ničemer podprl, da mu na to nihče ni odgovoril. Nekaj podob, nega je pred dnevi zapisal Miloš Mikeln v »Ljubljanskem dnevniku«, ko je ocenjeval uprizoritev Čehove »Utve«. Mikeln je predstavil bralcem Čehova kot »čudaškega nihilista«. Kako je toplega, humanega Čehova uskladil z nihilizmom, pa čeprav s »čudaškim«, res ne razumem. Močno pa bi mi tovariš Mikeln ustregel, če bi mi pojasnil, po kakšnih virih in študijah je prišel do tako presenetljivega zaključka. Morda bomo pa zvedeli, v kakšni zmoti smo živeli doslej, kako napačno smo razumeli in vrednotili velikega umetnika. Čudno sc mi zdi, da o tem molče tudi vsi naši slavisti, ki, kolikor je meni znano, v gimnazijah uče dijake o drugačnem Čehovu, kol pa nam ga je predstavil kritik Miloš Mikeln. Najbrž ne bo odveč, če se ustavim še ob članku, ki ima svojo posebno značilnost za današnja estetska vrednotenja. V mislih imam članek Lojzeta Svinska »Kje so ovire za boljšo prevodno literaturo?«, objavljen v 3—4 številki »Besede«. Pisec skuša v tem članku dokazati, da je slovenska prevodna literatura z izjemo nekaj del, neprimerna, nekatera dela pa so celo brez trohice umetniške vrednosti, zgolj pridigarska skrpucala. Ne mislim, da so vsi prevodi, ki jih izdajajo naše založbe najboljše, kar bi lahko izdale. Toda zdi se mi, da bi bilo pametneje, če bi o teh »zmazkih« pisali izčrpne ocene in v njih dokazali njihovo umetniško nevrednost. Toda v članku polen zelo spornih mnenj najbolj zanimivo izhodišče. Lojze Sma-sek očita predstavnikom založb, da niso upravičeni izdajati teh del v imenu »revolucionarnega delavstva«, sam pa v imenu socializma (tako vsaj sem razumel njegov stavek: »Eksistira samo bolj ali manj razvit okus poedincev v delovnem ljudstvu, ki jim je estetske potrebe in okus treba šele ustvariti ali pa naprej razvijati in dvigniti na tisto stopnjo, ki jo mora socializem omogočiti vsem in ne samo izbranim.«), zahteva drug izbor. Ne razumem, kako bi bila potemtakem mogoča tako različna pojmovanja, estetska in vzgojna vrednotenja, če bi imeli predstavniki založb in kritik isto izhodišče, isti cilj. Daleč sem od tega, da bi se ogreval -a uniformirano mišljenje, zdi se mi Pa, da diametralnih nasprotij med tistimi, ki delajo za socializem ni, da ni borec za socializem že vsakdo, ki si pripne na svoje kopje to besedo, misli in vrednoti pa kulturo kot deklasiran meščan. Bojim se, da bo tudi ta zaletava pisarija, kot že toliko drugih, utonila v pozabo. »Pri nas se pogosto dogaja,« pravi tovariš Kardelj, »da nekateri komunisti, namesto da bi se lotiti solidne marksistične analize stvarnosti, ki bi jih opozorila na prave vire raznih negativnih teženj ter na njihovo pravo vlogo in pomen, namesto, da bi se lotiti takšne analize, ki bi jim omogočila izbrati pravo sredstvo in pravo obliko boja s takšnimi pojavi — izgubljajo samo čas s splošnim tarphnjem, češ kako je sovražnik aktiven, kako se krepi itd: Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, kakšno zmedo vnaša takšno pisanje med delavce, ki te sestavke bero. V naših prosvetnih društvih imamo že vrsto ljudi, ki se zanimajo za splošna kulturna vprašanja, ki imajo dokaj določne predstave, kakšen pisatelj je bil na primer Čehov ati Shaw. Niso pa še toliko trdni, da bi jih pisanje o Čehovu kot »čudaškem nihilistu« ne zmedlo. In prav tem ljudem moramo jasno odgovoriti. Z ustanovitvijo »Socialistične misli« smo biti prepričani, da bo uredništvu uspelo zbrati okrog sebe del piscev, ki so že pred vojno pisati v napredne revije, kakor tudi vse one, ki bi radi te svetle tradicije nadaljevali. Zal pa uredništvo v svojih prizadevanjih ni doseglo zaželenih uspehov. In tako revija, ki je bila namenjena najširšim slojem, predvsem pa delavcem, ne uspe uresničiti svoje zamisli. Ker so takšni sodelavci redki tudi pri ostalih revijah, se mi zdi, da očitek o kulturnem zatišju ni neosnovan, da na Slovenskem še nismo uspeti dali revijam takšne vsebine, da bi vsaka njihova številka pomenila majhen kulturni praznik. Komaj teden dni nas še loči od izrednega kongresa prosvetnih društev Slovenije. Kongres bo poleg drugih vprašanj verjetno razpravljal tudi o teh vprašanjih. Dejavnost prosvetnih društev, ki združujejo v svojih vrstah skoraj sto tisoč članov, ki se udejstvujejo na različnih področjih, ki si po svojih močeh prizadevajo, da bi polepšali življenje svojim članom in gledalcem, zasluži večjo pozornost. Ti Člani želijo, da bi bile njihove prireditve čimboljše, izbor knjig pester, uspehi v izobraževanju večji kot doslej. Za vse to potrebujejo društva več pomoči. Večjo materialno pomoč bo sčasoma dala naša skupnost. Toda društva bi imela rada tudi dobre predavatelje, zbori bi radi peli napredne, sodobne pesmi, igralci bi radi uprizarjali sodobne igre. Pri tem pa jim lahko bolj kot doslej pomagajo izobraženci, v teh prizadevanjih jim lahko pomaga vsaka dobro napisana beseda. Naši delavci vneto prebirajo časnike, manj revije. Zato je njihova želja, da bi tudi o kulturnih vprašanjih pisati v razumljivejšem jeziku, kar je seveda teže, da bi več pisali o problemih, ki jih zanimajo. Če bodo to pot ubrale naše revije, potem bodo tudi lahko izhajale v znatno večji nakladi. Če bodo na ta množico amaterjev mislili tudi naši umetniki, potem ni bojazni, da bi njihova dobra dela pokril prah pozabe. Dobro vem, da tega ni mogoče spremeniti čez noč... Toda začeti je treba, zakaj razdobje, v katerem živimo, to od nas nujno zahteva. Bilo bi prav, da bi se intelektualci, umetniki, tako živo spojili z delavci, kot so se vsi oni, ki so pred vojno delati v delavskih prosvetnih društvih. Danes vidimo, da je bil sad njihovih prizadevanj bogat, zato nikar ne zametujmo drevesa, ki je sad rodil. Vinko Tnnkaus IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO VOLITVE V BREMENU Zmaga socialistov V nedeljo so bile v Bremenu, najmanjši zahodnonemški zvezni državi parlamentarne volitve. Zmagali so socialdemokrati. Od 364.701 oddanih veljavnih glasov so dobili 173.123. Nemška stranka, Stranka svobodnih demokratov in Krščanskodemokratska stranka pa so' skupno dobile le 157.793 glasov. Kandidate socialdemokratske stranke je volilo 47,86/o volivcev, Nemške stranke 16,5%, Svobodne demokratske stranke 8,6%, Krščanslcode-mokratske stranke 18%, Komunistične partije 5%, Bloka beguncev 2,5% in Nemške zveze 1,1%. V novem državnem zboru bo socialdemokratska stranka imela 52 mest, Nemška stranka 18, Stranka svobodnih demokratov 8, Krščanskodemokratska stranka 18 in Komunistična partija 4. Če primerjamo sedanje volilne rezultate z rezultati volitev leta 1953, ugotovimo, da so socialdemokrati pridobili 8,9% glasov, krščanski demokrati pa izgubili 6,9% glasov. Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke je pred dnevi izjavil, da je socialistična zmaga v Bremenu dokaz, kako priljubljena je Adenauer jeva notranja, predvsem pa zunanja politika. OB ZADNJIH DOGODKIH V MAROKU „BITI ALI NE BITI44 Vlada Proli siBdikat0” ' ' Prnf <1 Irm ia ma«ta nmrnnlinclrn «rlo<1n A ma4a a!4a naffllll Več tisoč Maročanov se je z orožjem uprlo kolonialni vladavini. — Francoski rezervisti nočejo v Severno Afriko. — Parlament je glasoval za reforme v Maroku. — Vsak dan je lahko odločilen ARGENTINA PO PERONOVEM PADCU Da, prav tako je, kot je dejal general De Latour, francoski generalni rezident v Maroku: »Biti ali ne biti.« Francija je v Maroku (in tudi v Alžiru) zašla v resne težave. Njen kolonialni režim ni dovolj močan, da bi obvladal položaj. Več tisoč Maro-kancev, ki so se naveličali čakati na obljubljene reforme, se je z orožjem uprlo francoski kolonialni vladavini. NASILJE PORTUGALCEV V GOI 500 INDIJCEV V ZAPORIH Tajnik indijske socialistične stranke Mehta je pred nedavnim izjavil, da je v portugalskih zaporih v Goi zaprtih nad pet sto Indijcev. Tudi Mehta je bil do nedavnega zaprt v portugalskem zaporu v Pandžimu. Francoska vlada pošilja v Maroko vojaške okrepitve. Vojaki pa se ji upirajo. Delavci in študentje podpirajo rezerviste, ki se nočejo vojskovati proti ljudstvu dežel Severne Afrike. Med spopadi okrog francoskih vojaš- v Indokini. nic je bilo več mrtvih in nad sto ranjenih. Ob koncu minulega tedna je francoski parlament pod vplivom krvavih dogodkov v Maroku podprl Faurovo . politiko maroških reform. Za resolu- j cijo o reformah v Maroku, ki so jo predlagali socialisti, je glasovalo 477 j poslancev, proti njej pa 140 najbolj 'i zagrizenih desničarjev. Vlada je to- j rej vsaj za nekaj dni ušla krizi. S ta- ! ko močno podporo parlamenta bo la- I že ukrotila desnico, katere ujetnik je i doslej bila in ki ji je preprečevala vsako pomirljivo akcijo v Maroku. j V Maroku je izbruhnila osvobo- J dilna vojna. S tem dejstvom bo mo- i rala vlada računati. Marokancev, ki , so pripravljeni žrtvovati svoja živ- j ljenja za osvoboditev domovine, ne bodo več pomirili z nekaterimi polo- i vičnimi reformami. Tako stoji vlada med skrajno reakcijo in francoskimi koloni v Ma-raku, ki demonstrirajo proti reformam in se že oborožujejo, ter med maroškim osvobodilnim gibanjem, ki je vedno bolj nepopustljivo. Vsako odlašanje reform lahko samo poveča nasprotja med temi dvemi skrajnimi strujami, med maroškim ljudstvom in francoskimi koloni, ter priliva olje na ogenj osvobodilnega boja. Če bo vlada takoj zadovoljila nekatere naj- . __________________________________ važnejše zahteve Marokancev, bo tako, kot smo pričakovali. Nova vlada, Francija morda še ohranila nekaj svo- j ki so jo sestavili uporniki, že kaže jega vpliva v Maroku, če pa bo od- ; svoje karte. Najprej je bila izredno lasala, bo tepena tako, kot je bila ' zmerna ih demokratična, ker se je 1 zavedala, da so njene pozicije slabe. Protidelavske akcije nove argentinske vlade. — Aretacije peron1' stov in delavskih voditeljev. — Vlada je zamenjala v odst'0 Generalne konfederacije dela. — Stavka delavcev tovarn mesnih konserv V Argentini se dogodki odvijajo Bitka v Maroku NEMŠKI VOJNI ZLOČINCI SE VRAČAJO DOMOV Bdhai nezaupanja opazujejo Argentinci parado zmagovitih uporniških enot. Vse kaže, da je njihovo nezaupanje utemeljeno STAVKA V HONDURASU v Iz Sovjetske zveze se zadnje dni vračajo v Zahodno Nemčijo nekdanji nemški generali in funkcionarji Hitlerjeve vojske, ki so jih sovjetska sodišča zaradi njihovih grozodejstev med vojno obsodila kot vojne zločince. Sovjetska vlada jih je po obisku nemške vladne delegacije v Moskvi — na izrecno Adenauerjevo željo — pomilostila, čeprav so bili nekateri obsojeni na dolgoletne zaporne kazni in na dosmrtno ječo. Hitlerjevi sodelavci, ki so odgovorni za nešteto zločinov, ki so povzročili vojno in vse njene grozote, ki so krivi tudi za smrt milijonov in milijonov Nemcev, za ruševine v Nemčiji, za večletno lakoto in bedo nemškega ljudstva, se torej vračajo domov. Nemčija pa jih — slavnostno sprejema. Predstavniki vseh političnih NEMIRNA DEŽELA BANAN Ameriške družbe gospodarijo v deželi. — Izkoriščanje in nasilje kapitalistov ter reakcionarne vlade. — Delavci se združujejo in zahtevajo boljše delovne pogoje in boljše mezde Iz Hondurasa prihajajo vesti o velikih delavskih stavkah in nemirih po vsej deželi. Delavci se upirajo izkoriščanju in zahtevajo boljše delovne pogoje in boljše mezde. Honduras je ena izmed majhnih srednjeameriških držav, ki so znane Letna konferenca laburistične stranke V ponedeljek se je v Margateu na Angleškem začela letna konferenca Laburistične stranke Velike Britanije. Na konferenci sodeluje 1246 delegatov, ki zastopajo 6,707.000 laburistov. To je prva konferenca laburistične stranke po letošnjem volilnem porazu. O njej bomo še poročali. pod imenom »dežele banan«. Ameriški kapitalisti so spremenili Honduras v eno samo veliko plantažo, kjer sadijo banane. Družbi »United Fruit« in »Standard Fruit« sta lastnici najboljše zemlje in vsega gospodarstva ter ukazujeta vladi in njenim organom. Revščina vlada v tej deželi. Uradniki ameriških družb plačujejo delavce kolikor sami hočejo. S pomočjo vlade zatirajo sindikalno dejavnost, preganjajo delavske voditelje in ne dovolijo, da bi se posamezni lokalni sindikati združili v enotno vsedržavno sindikalno organizacijo. Med delavci vre. Odpor proti kapitalistom in reakcionarni vladi je vedno večji. Honduraške delavce vzpodbuja uspeh, ki so ga dosegli lani jeseni. Tedaj so nekatere sindikalne organizacije napovedale stavko, ker se delodajalci niso hoteli pogajati z njihovimi predstavniki. V nekaj dneh je stavkalo 32.000 delavcev. Kapitalisti so poklicali na pomoč policijo, toda brez uspeha. Po 67 dneh stavke so delodajalci popustili in sprejeli nekaj delavskih zahtev. V zadnjih mesecih pa ameriške družbe nočejo več izpolnjevati določil sporazuma, ki so ga lani podpisale. To je povzročilo med delavci upravičeno ogorčenje. Zato spet stavkajo. V boju za delavske pravice pa se krepe tudi sindikalne organizacije in morebiti ni več tako daleč čas, ko se bodo kljub nasilju kapitalistov in vladne reakcije združile v enotno sindikalno zvezo delavcev Hondurasa. V Zahodni Nemčiji slovesno sprejemajo vojne zločince, ki so pah-niii Nemčijo v srednjeveško temo nasilja in koncentracijskih taborišč, povzročili^ vojno in vse njene grozote ter storili nemškemu ljudstvu in vsemu človeštvu toliko zlega pozdravljajo. Godbe igrajo, i nja, koncentracijskih taborišč. Nikjer Vlada bo dala vsakemu zločincu 6180 —x---- - Ko pa se je nekoliko utrdila na obl sti, je začela izvajati politiko, ki A milo rečeno, prav malo demokrati^. Zanimivo je, da je vlada najP**; vrgla vse svoje sile v boj proti si dikatom. * Pisali smo že, kako so vojaki policaji obkolili sedeže sindikapj, organizacij in jih preiskali. V lem tednu pa je vlada prisilila voo, tel j e Generalne konfederacije dela. ^ ima 6 milijonov članov, da so P°d ostavko. V naslednjih mesecih bo dikate vodila tričlanska komisija, jo je imenovala vlada. Po treh & ! secih bodo »svobodne« volitve nov6* sindikalnega vodstva. Med tem čaS"£ nameravajo razne politične organ1"! cije utrditi svoj vpliv v sindikain^ gibanju. Posebno klerikalci se trudijo, da bi pridobili najbolj v ostale sloje na svojo stran. ,5 V velikih argentinskih tovarn mesnih konserv je izbruhnila stav* | Delavci so zahtevali, naj na čelu hovega sindikata ostane dosedanji v,, ditelj, ki je podpiral Perona. St% kali so nekaj dni. Vrnili so se na del. šele tedaj, ko je vlada obljubila. _ predsednika sindikata delavcev P*L delovalne industrije mesa ne bo \ menjala. Popustila je zato, ker še ne čuti dovolj močno, da bi s 5 uveljavila svoje zahteve. ««1 Med tem pa argentinska pol1^ zapira nekdanje Peronove pristaš6 delavske voditelje. Kot vidimo, je režim, ki se utrJ^ je na oblasti v Argentini, prav &:e.1 demokratičen, čeprav ga tako nujejo »prijatelji demokracije« v p | katerih zahodnih državah. Zahteve mehiških delavcev Konfederacija mehiških dela^^L Iteva, naj delodajalci poveca' : zahteva, naj delodajalci poV' plače vsem zaposlenim za - . 50 od*a kov. Pred nedavnim je o tej ----—-•« odbornik konfedera6 • n p 5.i vi ion ialr i nOV* ■ mark. v Diisseldorfu bodo dobili po 400 mark, razen tega pa bodo lahko prvih šest tednov brezplačno uporabljali prometna sredstva in pol leta brezplačno obiskovali muzeje, koncerte, razstave in operne predstave. Nekatera porurska mesta jih bodo odpeljala domov v najmodernejših limuzinah. Združenje kovinske industrije jim je darovalo 100.000 mark, evange-listična cerkev 50.000 ... In tako dalje. Minister vlade Spodnje Saške pa je dejal, da so »zdaj misli vseh Nemcev posvečene Friedlandu«, kjer je sprejemno središče povratnikov iz Sovjetske zveze. Tako sprejema Zahodna Nemčija ljudi, ki so njej in vsemu človeštvu storili toliko hudega. Prepričani smo lahko, da bodo misli Nemcev vedno bolj posvečene Friedlandu. Ljudje, ki se zbirajo v tem kraju, so že enkrat uničili demokracijo v Nemčiji in pahnili Nemčijo v srednjeveško temo nasilja, ubija- SP0PAD V SEVERNI RODEZIJI V rudniku bakra Nčangi v Severni Rodeziji so se spopadli Evropejci in delavci-domačini. Med spopadom so poškodovali poslopja, stroje, vozila in železniško progo. Ranjena sta bila dva Evropejca in več domačinov. Policija je aretirala 28 črncev, Evropejca pa nobenega. Agencija Reuter, ki je objavila to vest, pa ne pove, da so se črnci in belci spopadli zaradi rasne diskriminacije, ki jo izvaja britanska kolo-lonialna uprava. In tudi zato, ker črnci zahtevajo enakopravnost. govori l nek in dejal, da je življenjski mehiških delavcev zelo težak. merjal je povečanje plač in pov®*^ ____ nje cen v zadnjih 15 letih ter ni rečeno, da ne" bodo vnovič, s pod- I tori1« da so industrialci in trg6, poro velekapitala In najbolj reakclo- ; “?t,vari'i ,L tera obdobju ogromne < narnih maščevalnih krogov, skušali h tč-ke. Zahteval je, naj v vpreči Nemčijo v voz svojih osvajal- Podajalci dajo delavcem del dobic , nih in reakcionarnih ambicij. O tem novefla.m© rvlač. n.n mkakAr ne že govore, Nemci pa jih pozdravljajo. Poročajo, da jih bo obiskal in pozdravil Adenauer. Ne čudi nas, če pozdravljajo vojne zločince velekapitalisti in Adenauerjev! klerikalci. Ne moremo pa razumeti vloge, ki jo pri tem igrajo socialdemokratski voditelji, ki bi se vendar morali zavedati, da se z vračanjem najbolj okorelih nemških reakcionarjev iz Sovjetske zveze utrjujejo protidelavske in protidemokratične skupine. Ce se sedaj tega ne zavedajo, se bodo jutri toliko bolj. povečanje plač pa nikakor ne vplivati na povišanje cen. ŠKOTSKA SINDIKALNA. DELEGACIJA BO 0BISKAP SOVJETSKO ZVEZO Generalni svet škotske sindiikffi. federacije je sprejel vabilo so^Fj skih sindikatov, naj pošlje na ° v Sovjetsko zvezo svojo delegac%. Škotska sindikalna delegacija bo potovala v SZ ta mesec. Glasilo sindikate. Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov sa Slovenijo. Odgovorni urednik f ranče Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice. . Ljubljani, rjaslov uredništva in uprave. Ljubljana, Čufarjeva olive I - Dom .Indikator IetefOD! orMništvo lo opravo *2-0ti. oredništv,. 12-138, oprava 10 046 Poštni predal 284 Račno on Mestni hranilnici v Ljubljani 601-101 l 221 List izhaja <-.ak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 dio. pol-letna 240 din« celoletna 480 din* posamezna Številka 10 din. Spopad med stavkajočimi delavci in policijo v Združenih aifler* ških državah OKNO SVET POPOTNI VTISI z Nizozemske, Anglije in Francije mjsrsst m-s 6e veliko Indonezijcev. Nize- smo bili že*kSEJ m, £SSrarI 80 veliko zgradili. Hiše so Obiskal sem tudi najmodernejše mesto Evrope — Rotterdam, ki je drugo največje mesto Nizozemske in njeno na j večje pristanišče. Tu je rt Nizozemske, od koder vozijo prekooceanske ladje na vse strani sveta. damu še veliko Indonezijcev. Nizozemci ne poznajo rasne razlike. Pri njih so Indonezijci doma. barih in nočnih —v—’xx*’ ansambli, ki so nega nasprotja smo bili že konec maja." K sreči jo moderne- sredi m Mo somšn« vreme, v nasprotnem “jesta stoji ču- Holandcem precej ecej n ep.- r£,ar p® tarn uS<>d; proti nebu štrlečimi "rokami, sporni- priljubljeni. Vsi nočni lokali so zelo kopljejo in sončijo na noseben^aičin1 aj'a- ua c,am,1 ko i® Rotterdam zastareli, kakor tudi kinodvorane, Za tončen?e^orabljtjHIliLe slfm" ?e™U. z n.zozemske zemlje. Pretreslo, so včasih kar neokusne v svojem nat6 košare Via jih Cedilo in se son niT&riu, sk/ptura’ P^av gotovo ena secesijskem stilu. Tudi arhitektura čijo. Koša™" jih varufejo ^prd vetrom kar 8em Mai oper in dramskih _ gledališč ni daleč Plavajo le redko. Navadna „„ t., - , . Plavajo le redko. Navadno ležejo na od tega sloga. Njihova umetnost pa mivko ob vodi in valovi jih zalivajo, je na visim. Amsterdamski simto- Nikjer ni videti grmičevja kal šele mSni orkester je svetovno znan. cipres ali oljk. Obala Severnega mor- /,Pasta> dolgočasna. Le ogrom- v dolgi ozki ulici kateri je precej rumenih cvetov. Ko sem si ogledoval Park, ki je tako velik kot naša Ljubljana, sem bil začuden nad znanjem teh kmetov, ki gojijo le cvetice na jih kdaj videl. ..-.ne morejo pozabiti gorja, ki so jim ga prizadejale Hitlerjeve horde, in ni čudno, da nočejo govoriti s tujci nemško. Potem sem odpotoval v bližnjo i wArmoMtrat v n• • „ y —v. t°—— vas Kneukenhof — v deželo tulp. Že maihnih zabavišč 10 re®^aTracija, kjer se od Haaga se razprostirajo brezkonč- ki so odprta požimv noč Tbi^idiš ‘f z svo,31™1 Rmezmami. da- ne poljane modrih, rdečih, belih in .ki so ooprta pozno v noc. m yums j©j0 kopalcem udobno zavetišče Te- rmru«^ pirfltn„ c— j---1 vse, pa tudi najbolj žalostne pmore daj mi je postalo jasno, zakaj Nizo-prostitucije. Začudilo me je, da je zemcj tako radi prihajajo na naše v tej konservativni deželi prostitucija morje, popolnoma legalna. Tega ni danes niti v Parizu. Ulica v bližini mojega stanovanja je bila podna takih prizorov. Okno poleg okna, vrata poleg vrat. Prostitutke trkajo na okna in vabijo. Zastopane so vse rase. V izbah zamork brlijo rdeče luči, na pod gole črnke vabijo mimoidoče. Njihove sobe so nizko pri tleh in imajo velika okna. Žalostna slika pristanišča! Tn in tam se zapre zastor na oknu, druge pa čakajo pozno v noč na svoj zaslužek. Veliko sem videl tega, ker sem imel tam v bližini svoj atelje in sem lahko opazoval to življenje. Nasproti mojega okna je bilo okno neke prostitutke, ki jo je vsak večer odpeljal a-vto. Šele pozneje sem zvedel, da jo zvečer njen mož odpelje domov. V drugem delu Amsterdama pa &ve bogati in dolgočasni ljudje, ki jim na mar, kaj se dogaja na tem koncu mesta. Pri njih je morala na višina, ni zabavišč, ne podobnih oken. Dva svetova v enem mestu! Nekoč sem se odpeljal v Haag, od tam pa s tramvajem v Scheve-ningen. To je najbolj znano kopališče na _ Nizozemskem. Že od daleč sem opazil ogromne hotele in palače. Amsterdamsko pristanišče Novi del Amsterdama umeten način. Ta del zemlje je zakladnica Nizozemske. Cvetje pošiljajo z letali po vsem svetu. Naslednje dni sem &i ogledal Fris-land, ki leži daleč na severu. Tu celo drugače govore, kar pa ne pomeni, da niso Nizozemci. Pokrajina je neskončna, ravna, z velikimi jezeri, ki so nastala med bojem ljudi z morjem. Na nepreglednih jezerih vidiš jadrnice z velikimi jadri. Po Nizozemski lahko zelo hitro in udobno potuješ, saj so. njihove avtoceste brezhibne. Na vsakih 20 km stoje bencinske postaje. Če se ti avtomobil pokvari, se lahko pos lužiš motorizirane patrulje, ki kroži po vsej deželi in ti hitro priskoči na pomoč. Posebno zanimiv je njihov način življenja. Zemlja, na kateri živijo ti ljudje, jim je izoblikovala svojstven značaj. Pravijo, da je Škotska zemlja skopuhov. Mislim, da so Nizozemci resni tekmeci Škotov. Ti ljudje jedo za nase pojme izredno malo. Zemlja mleka je ostala, brez masla. Vse izvažajo . . . Toda ne! Nizozemci so varčni ljudje. Raje si kupijo margarino nn prihranijo nekaj centimov. Kruha jedo zelo malo; pri kosilu sploh ne, le pri zajtrku. Svežega žgejo na posebnih električnih pečicah rn ga prepečejo v tako imenovan »tost«. Na tak topel kruh namažejo tenko plast margarine ali marmelade m ga servirajo k čaju, ki pa je mnogokrat grenak. Pri kosilu nikdar ne manjka krompirja. Obedujejo šele ob šestih zvečer. Naj se ne zgodi nesreča, da bi prišel na kosilo nekaj minut prepozno. Netočnost je pri nizozemskem narodu velika pregreha. Meso je redko na krožniku; kadar pa je, ga je silno malo. Vino pijejo le pri zabavah. Nadomeščajo ga jabolčni sok, coca-cola in mleko., Razmišljal sem, kje neki potrošijo svoje mesečne dohodke, če so pri hrani tako varčni. Ugotovil sem, da porabijo tretjino plače za elektriko in stanovanje. Vsaka malo bolj premožna družina si je na tedenske obroke kupila avtomobil, hladilnik, pralni stroj itd. Težko si je zamisliti nizozemsko družino, ki ima. nekoliko boljše dohodke, brez teh pridobitev tehnike . . . Gorje pa, če nisi poročen. Petindvajset odstotkov plače odtegnejo takim zakrknjencem. Biti samec je tam ogromen luks us. Kdor olepšuje svojo spalnico — zapravlja denar. V njihove spalnice nikdar ne stopi tujec in zato so postelj© največkrat popolnoma enostavne, železne. L© dnevne sobe &o lepo opremljene. Po njih cenijo svojo denarno zmogljivost. Vse imajo ogromna okna. da jih lahko občudujejo mimoidoči. Kar^ tekmujejo, kdo bo imel lepšo izložbo svoje sprejemni -ce. Navadno so ta okna še podčrtana z močnim belim okvirjem tako, da se človeku zdi, kot hi gledal veliko sliko. Vrtovi vil so prekrasno urejeni, tra/vo skrbno negujejo; kosijo jo z električnimi stroji. To tako lahko, da ga lahko vsaka dinja mimogrede opravi. Nekaj y nega pa s© mi je zdelo, da pločnike umivajo s penečim I Zato sploh ni prahu. Kljub tej in urejenosti pa nisem bil ljen, kajti moje oko je navajen^ p •/ dati naravno lepoto. Tožilo se j li- po divje obraslih košatih dre-v ^ po različnih igrah hišnih fasad« ^ neenakosti, spontanosti, ki so kaj omejili. Nizozemska kultura Pa ni več/ kot tedaj, ko so se sprehajanj# nizozemski deželi Rembrandt, v mer, Haals in drugi. Večkrat t-jJ s© spraševal, kje so ostanki L#' velikih časov. Ostale so le še ne galerije, ki so po mojem &11 j/ najtlepš© urejen© na svetu. Tako |e' znajo Nizozemci urediti svoje rije, jih ne zna nihče. Najsta^ # nizozemska galerija je Rijksmu^^ V njej stoji na najsvečanejšeip ^ stu Rembrandtova »Nočna pf*' Tako so jo postavili, da so if vilj pravo svetišče. Ta slika že tako restavrirana, da za ni več tako privlačna kot frijK'1 manjše, ki jim ne posvečajo \ ^ pozornosti. Nizozemci mislijo../1^ lastniki najlepših Rembrandtovih j (Nadaljevanje Pr Scheiveningen, najbolj zna pališče na NizozemskaM