246. številka. Ljubljana, petek 28. oktobra. XIV. leto, 1881, SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemali za »vgtrii-ojforske detel« M Mlo leto 1»> g!., n i» • i «a četrt leta 4 gl. — Ža Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 19 gld. M četrt leta 9 gld. 80 kr., za en meeee 1 gltl. 10 kr. Za pošiljanja u.i dom Be računu 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e I e toliko več, kolikor poštnina ■ znaša. — Za gospode učitelje na ljml*kih Solati iti sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gML BO kr., po pošti pr»'i->inan za četrt let« 9 gold. — Za oznanili |a plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr.. 6e se dvakrat, iti 1 kr., če »e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc, Koluiauov-j h'ši gledališka stollsi-. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, 'reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v »Narodfttj tiskarni" v Kolnianovej hiši. Telegram Slovenskemu Narodu". Iz Ptuja 27. oktobra. Pri denašnjej volitvi v okrajni šolski svet prodrli so prvo-krat samo narodni kandidatje, zbog tega mnogo nemškega krika. Odprta prošnja do naših prečastitih državnih poslancev! V dveh člankih se je v „Slov. Narodu" uže poudarjala velika važnost visokega pravo-ministerskega ukaza, kateri je rehiibilitoval naš jezik pri sodnijah. Ta ukaz ne sme ostati samo na papirji! Tedaj dovolite, da jeden v imenu vseh se nekaj dostavlja prejšnjima dvema člankoma! Znano je, da se največ sodnijskih odlokov izdaje v takozvanih tekočih ali „kurentnih" zadevah. Tu sem spadajo osobito odloki o eksekiciji, o obrokih itd. K tem odlokom so tiskani načrti ali blanketi neobhodno potrebni;] ker če bi moral sodnik vsakega teh jednoličnih, ali dostikrat obširnih odlokov pisati sam, po nepotrebnem bi zapravljal svoj dragi čas. Zategadelj nahajajo se pri vseh sodnijah take tiskovine za različne odloke in tudi za navadne zapisnike; — vender pa samo v nemškem jeziku. Govori se sicer, da je mnogo taci h slovenskih t is ko vi n nekje prav dobro shranjenih, da pa jih strogi čuvaji mej svet ne puste! Mi sicer ne vemo kje, gospoda eksce'enco VVaserja se pa tudi no upamo vprašati po njih, ker tako vemo, da visoki ta gospod ne govori rad o slovenskih rečeh! Slovenski ti blanketi pa so potem takem se ve da neobhodno potrebni, če le količkaj Gospoda Dežmana slovenščina leta 1863. Leta 1863., na dan svetega Abacija prikazala se je v slovenskej Idriji tropa nemških pevcev. Z njimi prifrčal je tudi gospod Dra-gotin Dežraan, ter zapel naslednje Pozdravljanje Lj-cLfei jans kili p e -v e © v Idercanam o veselici pevski na svetila Ahca dan 1863. Na Ahca dan je živ'ga srebra ruda Bogastvo razodela tčh okraj'n Plačilo dolz'ga upanja in truda Je bla v resnici — no zmišlija Banj. Od takrat se po celim svet' razlegla Je slava srebrotočnih teh gora, S potoki drage blišečine vstregla Še cl6 Ameriki je Idrija. hočemo dejanjsko uvesti slovenski jezik v sod-nije. Zatorej prosi no Vas vrle naše poslance, govorite krepko besedo o tej stvari, saj smo zdaj prepričani, da se pri pravnem minister-stvu ne dela več politika, nego da vlada toni pravicoljubje do vseh avstrijskih narodov prav v smislu visokih načel našega presvitlega cesarja! Prinesite nam, prečastiti poslanci, prosimo Vas, prav hitro skromni dar. — ki ga bode narod sprejel z nnjgorkejšo hvaležnostjo ! Ali vlada še druga potreba. Ako hočemo, da se bode slovenski ura-dovalo, moramo vse sodnike, ki so slovenskega jezika zmožni v govoru in v pisavi, zopet dobiti v domovino. Dozdaj se v tem oziru še ničesar storilo ni j. Tako na primer je okrajni sodnik v čisto nemškem Špitalti tako vrl Slovenec, da bi po naravi čisto lebko menjal svoje mesto s kakim trdim Nemcem, ki na Slovenskem usmiljenja vredno uradu je, ter lomi BlOVenŠčino dn je strah in groza ! Mi kar naravnost poživljamo vse slovenskega jezika dobro učene, v tujini bivajoče sodnike, da naj kakemu naših vsega zaupanja vrednih poslancev svojo adreso in svoje date dopošljejo. Dotični poslanec bode uže vedel izročiti ta materijal na primernem mestu, in pravosodje bode postalo na Slovenskem hipoma prav zanesljivo! Vi gospodje starejši sodniki, ki si vseli teh modernih in novih šeg v glavo utepsti ne daste, pa nikari misliti, da mi vse te svoje želje iz političnihozirov izvesti hočemo. Kratko nikar ne! Reč je sama ob sebi .silno resnobna! — Evo izgled! Mi vam pokažemo sodniiske akte, v kate- Kjer nekdaj jelen je le urnih skokov Zapreke gojzdov in gošav predčrl, Je rudnik kmal' umetnosti pritokov, Je blagostanja nov studene odpčrl. In kakor gnezdo prva skerb je tiču, Si knap je zidal o stermini stan, In tesni kraj globokiga kotliča Prijazno gorsko mesto v sebi hran'. To slišal' smo od Vallga zavetja, Kjer bistro vode šum, rudarstva glas Kopotni ue moti rudokopov petja, Kjor v družbi so veseli krati čas. Ogledat ki-aj, ki toljk mikavnost hrani, Smo zapustil' domač' Ljubljance brod, Smo prišli pod banderam svojem zbrani Vosolja pevBkiga uživat, tod. Prav serčno Vas pozdrav'mo : Dobra sreča! Bog živi trudapolni knapovsk' stan! Pozdravljena bod' Idrija sloveča! Ki 'zpravljaš 'z jam zaklade noč in dan. Zdaj pa, kakor veleva pevska šega, Naj se med nam' včz bratovska vterdf, Naj pesem se stoglasna krog razlega, Naj do Golakov njeni jčk doni. K. Dežman. rib je Slovenec, ki ne /na niti besedice nemški, bil tožen na podlagi od njega podkriža-nega nem&kegj pisma. Slovenec je ugovarjal, da se mu ni j slovenski povedalo, kar se je v pismu nemško / pisalo, ter je hotel s pričami dokazati, *lu se mu pismo ni; napravilo izrecno po njegovoj volji. Ali ta doka/ se mu nij privolil, ker se/, zakonom ne strinja! Kolikokrat propade Slovenec, ker mu je Bog ve kak pisar po svonj bltCi postavil izraze v nemškem jeziku v važna pisma. Slovenska Btranka pa nij mogla presoditi nomSke pisarijo, ter je podpisala kaj cisto druzega, kakor jej je bila volja! Stari gospodje sodni k t, podajte se torej in ne kljubujte nam, posebno vi ne, ki ste na najvidjih sodnijskih mest'h na Slovenskem. — Ca h hiti, 6e modernih, zares svobodnih idej ne morete več prebaviti za-stran birokrati č n i h k :\ p r i C — |i a m i-slite, da nij8te več za /.danji čas, pa pojdite v pokoj! — verjemite n a ni, da bode to korist n o z a j a v n i blag or ! Dr. --- Iz kranjskega deželnega zbora. XII. seja 20. oktobra 1881. (Daljo.) Dr. Zurnik: Jaz ne bodem na podrobno odgovarjal na napade od nasprotne strani, kateri veljajo izjavi manjine odbora za pretres vladne predloge, kajti pfepuft&am Odgovor poročevalcu manjine, g. Svetcu, (i. dr. Schaffor je trdil, da ravnopravnost nij ni kje.- tako izpeljani, kakor jo zahtevamo mi, n.rodni poslanci, reči mu moram, do hi mi bili jako zadovoljili, ako bi imeli tako ravnopravnost, Ker bode marsikoga zanimalo, kako slovenščino da je sedanji gospod Desehniann pisal in pel leta 18(>.'l, priobčili smo predstoje&i I>oem. — Izza peči. Gospod urednik! Naj le drugi pijejo liste iz tujine, pisma, s pota in izpod kostanja, jaz se ne bodem utikal v tak posel, ampak držal se bodem peri, te moje najljubše prijateljice v neprijetnih, grd>h zimskih večerih, in dopisuval Vam bodem, ako dozvolite, izza tople pedi. Sloneti ali sedeti zadovoljno v kotu pri ljubej toplej peči in poetično prožati prozaji&ne „pe-daluše" mi je milije, nego hi mi moglo biti potovanje do severnega pola. Če me peč preveč segreje najednej strani, se obrnem, ali se tudi spravim kot Ahasve-rus Nr. 3 na potovanje po sobi okolo, ter potujem in ahasverim v s/i taktu navadno „an-dante", časih tudi „allegro", da ne rečem „stac- kakor Švicarji ali vsaj tako, kakor jo imajo Flamanci v Belgiji, s katero bi mi Slovenci bili jako zadovoljni. V Belgiji je uže nad 400 let državni jezik francoski, vender je v vse šole Flamancev uveden njib narodni jezik in na univerzah v Gentu in Brtisselji se predava isto tako v flamanskem, kakor v francoskem jeziku, in vsakemu Flamancu je na voljo dano, da se nauci in da dela izpite na univerzi, kakor mu drago, ali v francoskem ali v flamanskem jeziku. Isto tako je v administraciji in pri sodiščih; obravnava se ima izvršiti v istem jeziku ali francoskem ali flamanskem, v katerem seje tožba'vložila in sicer pod ničevostjo, ako bi protivnik odgovarjal na flamansko tožbo francoski. S tako ravnopravnostjo bi bili mi Slovenci tedaj jako zadovoljni in od naše strani ne bi kilo slišati nikdar ni najmanjših pritoži). Tedaj je bila trditev g. dr. Schafferja jako naivna in kaže, da je ta gospod malo poučen v narodnem pravu v Evropi, kajti vedeti bi moral, da ista ravnopravnost velja uže dolgo časa v ruskej Litaviji, da ne velja na Poljskem, krivo je samo to, da se je poljski narod vzdignil proti ruskei državi in da se takim narodom nasproti ne ravna ravno dvor-ljivo. — Tudi Ogrska je nasproti Hrvatskej ravno pravna, kajti v Hrvatskej je narodni jezik upeljan v vseh šolah in uradih, tudi kar se notranjega občenja mej hrvatskimi oblastni jam i tiče, tedaj to, kar mi Slovenci zahtevamo, nij nič tako nezaslišanega, tako neznanega po celem svetu, kakor je to naglaševal dr. Schaf-fer. Kar je deklamiral g. dr. Schaffer o tiko zvanom „tauschhandeln" o „frivolnosti" Taaf-fejeve vlade itd., to so fraze, katere ne trebamo slišati od dr. Schaflerja, kajti beremo jih vsak dan za zajutrek in večerjo v „Neue Freie Presse" in družin jednacih dunajskih židovskih listih, bilo je tedaj popolnem odveč, da jih je imenovani govornik zopet v tej zbornici premljeval. Kar se tiče konfiskacij, jaz istih kot svobodomiselni človek nikakor ne žel i in, da bi se vršile, kakor pri nas 6 let, a čuditi se moram, da, ko je dr. Forreger, pristaš Dežmana, dr. Schafierja in druzih bivših poslancev neniško-kranjskih, v državnem zboru stavil predlog, naj bi se objektivno postopanje proti časnikom omejilo, nij bilo podpisanega na istem predlogu nobenega naše liberalne gospode, kateri so v istem času zastopali slovensko kranjsko deželo v državnem zboru. Gospoda one strani se tudi pritožujejo, da je njih stranko vladni list imenoval »kup- ček" ali Bhaurleinu v našej deželi. Nu, jaz mislim, da je to gola istina, kajti 5% prebivalstva proti 95%, to je, bilo in bo ostalo le kupček. Tožili ste tudi, da je zdanja vlada vas, gospoda, namreč vašo stranko, terorizirala pri volitvah za mestni zbor. To nij istina! Ako bi bila zdanja vlada terorizirala, kakor ste delali to vi, ne bi bile volitve v mestni za-stop izpale tako, kakor so. namreč še vašej stranki na korist. Spominajte se le, kako je bivši načelnik finančnih uradov na Kranjskem, zdaj sekcijški šef v finančnem ministerstvu (Possanner) pri zadnjih volitvah v deželni zbor prišel k prodajalcu tobaka v Postojni in mu kazal cesarskega orla nad njegovo prodajalnico in mu zagrozil, da, ako ne bode volil od nem ške stranke priporočenega kandidata (dr. Deua), bode ta orel izginil. In tako bi lehko pripovedoval gola fakta in infinitum. In še dandenes se terorizirajo c. kr. uradniki od svojih šefov, kar je nam dobro znano od zad-dnjih volitev v mestni zastop ljubljanski. Pregovor sicer pravi: „Exempla sunt odiosa", ali vender hočem jednega navesti. Dr. Blehveis je, kakor znano, načelnik ljubljanske čitalnice. Ko bi bil on, kakor je to storil načelnik konšti-tucijonalnega društva, dr. pl. Sehrev, ob času mestnih volitev, tako pismo pisal „an die be-aratenwahleru kakor imenovani gospod, da morajo c. kr. uradniki voliti nemške kandidate v mestni zbor, da to uže v zistemu leži, vsi ljudje vaše stranke bi bili izjavili, da je dr. Blei\veis znorel. Vi pa se vender upate tako delati proti ministerstvu, kateremu je načelnik konštitucijonalnega društva g. dr. pl. Schreyt zagrozil boj do noža. In ko bi bil pod prejšnjo vlado kdo prevzel kandidaturo proti vladi, precej bi ga bili poslali v Sučavo ali kam v zadnji kot Avstrije. Denes pa kandidirajo pod vlado Taarlejevo brez skibi, da bi se jim kaj neprijetnega dogodilo in to najvišji uradniki. Jaz nečem s tem denuncirati, kakor se nam rado očita, a povedal sem, kar je resnica, da se vidi, da vse, kar govorite vi o pritisku na c. kr. uradnike pod Taarlejevo vlado, nij ničesa druzega, ko prazne marne, katere hočete slikati na steno le vi, katerim pa ne verjame nobeden pameten človek, kateri ima oči, da vidi! (Burno odobravanje od narodnih poslancev in občinstva.) Vitez Kaltenegger se v pol ure dolgem govoru zvija in zvija, da bi nekaj povedal za poročilo večine, a nij po vedal tako rekoč nič. (Daljo piih.) Politični razgled. \0«rilllH' 4l«»X4»l4». V Ljubljani 27. oktobra. Ko se je v 24. dan t. m. zaključilo zasedanje eeskega deželnega zbora prešinil je dva aristokrata, kneza Schonburga in kneza Karlosa Auersperga, Herbstov in Plennerjev duh in zaječala sta v tonu nemško-nacijonal-nem, ošabno kakor je Nemcem povsod navada Slovanu nasproti in malo da nijsta javuo žalila Čehov; proti vladi Taaffejevej pa sta odločno potegnila meč in mu napovedala boj. „Pokrok" temu dogodjaju pripisuje veliko važnost, on se namreč nadeje, da bode Taaffe vender uvidel, da s stranko Auerspergovo v Češkej sprava nij možna, varoval naj se bi popustljivosti in na imenitna in vplivna mesta naj bi ne nastavljal mož te barve. Le odločnost in energija pomagata denes! „Pokroku se nadeje, da bode ta dogodjaj dal vladi povod, da razpusti deželni zbor. „Pokrok" piše: „Votum neduvčrv, ktere Auersperg s uradni ho mfsta projevil vladč, melo by sloužiti ministerstvu Taafleovu za poučeni, že se stranou, ku kterež počita se Karel Auersperg, neni po dobrem smireni možne, ba ani mfrne vyjedna-vanf. Preto neeht vvstfiha se kabinet nvnejši dalši nemistne povoinosti a nestavi si na du-ležita mista muže strany te, doufaje snad, že je pfatelsky ziska. Jen rozhodnost a raznost spomohou." Viltaiif«* clržfctv«*. ■talija se pokori! Ko se je raznese 1 po Italiji glas, da bode šel kralj obiskat avstrijskega cesarja, zdelo se je gospodom Italijanom primerno, da si svoje orožje, ki ga nosijo za pasom in svojo puško na rami, s čemer hote pridobiti, odtrgati Avstriji Trst iu Trijent, da si orožje zakrijejo s črno, spokorno obleko. Vsi iredentovski klubi so se razpustili, češ, pokažimo Avstriji, da imamo dobro voljo z njo v prijateljstvu živeti, če tudi na videz. Kako dolgo bode to spokorjenje Ita-e trajalo, se pač težko določi, kajti vsak dela, kar mu drago in iredentovci se tudi ne dado tako naglo preplašiti. Bajamonti, Baja-monti! Albanija je umirjena, tako se kratko poroča iz Carigrada. Sultan misli Derviš-pašo poklicati od tod i, ker je njegovo vladanje prestrogo m bi bilo radi tega v stanu ljudstvo sultanu odtujiti. Baje, da se pošlje iz Carigrada guverner v Albanijo, ki naj bi dobrohotno skušal ljudstvo sprijazniti s Turčijo. Denes pričele so se v Memciji volitve v državni zbor. Nij bilo še volitev, odkar obstoji nemško cesarstvo, da bi se bilo tako agitiralo in da bi se tako malo vedelo o izidu volitev. Nekateri sklepajo, da konservativci nedvomno dobijo štirideset sedežev, sto in so-dem pa centrum. Bomo videli._ Mm Črnomlja 14. oktobra. |Izv. dop.] Naš poslanec gospod Navratil izročil je v in vem, kako se ima kvalificirati ta ali oni in pod katero poglavje se ima subsumirati jeden ali drugi; itak je dobro, če se človek nauči kaj v mladosti, vse mu še prav pride j eden-krat in tako je tudi meni povoljno, da znam, kaj in koliko grešim, 5e ne privoščim g. Dež-raanu in vitezu Vesteuecku tople peči po zimi, zato pa in da ne bode greh moj pretežek, privoščim iz celega srca obema, Dežmanu in vitezu Vestenecku, vročino po leti, kakor smo jo imeli v juliji meseci letos, in še vesel sem, da barem solnce ne dela razlike mej Slovenci in nemSkutarji, ampak da nas ravnopravno greje in peče. Čudno se bo zdelo nekaterim, ki me poznajo, da pišem g. uredniku to pismo, a ne svojej gospodični „in specialibus". Hotel sem postaviti staro adreso na čelo svojega pisma, ali me je vender groza spreletela in začelo se mi je dozdevati še o pravem času, da bi bilo preveč „predrzno" početje, ko bi se podstopil cato", od jednega kota do druzega in nazaj, ali pa v kolobaru okrog, kakor se mi zdi prikladneje. Pri takem potovanji dirigiram sam svoje kij lisaste noge, po lastnej volji, nij mi treba paro broda niti vagona, še konjev nij mi treba in kočije, ampak sani si zadostujem in zadovoljen tem sam s seboj, pa ko bi le tudi drugi bili tako zadovoljni z menoj, kakor sem jaz, potem bi bilo uže dobro, in še bolje, kakoi je. Denes sem take volje, da sem započel zlagati „odo", ne go-spej ali gospodični, ne bojte se take subjektivne nesreče, ampak toplej peči sem nukani! narediti odo, lepo, to se razumeva, tako, pred katero bi se celo „proklete grablje" skriti morale. Če človek natanko premisli situvacijo, nij niti preneumna moja ideja; kdo ve, nij li še denes žal g. Dragotinu Dežmanu, da nij zložil namestu tistih „prokletih grabelj" odo blaženej toplej peči, s katero ga ne bi mogli Slovenci tleči po žnablih, kakor ga bijejo in tolčejo v jednomer in brez nehanja celo v deželnem zboru s tistimi potrtimi starimi „prokletimi grabljami", ki so bile prišle na svet v pokoj nem dr. Blehveisovem koledarčku leta 1855. Začetek moje ode toplej peči je sicer lep, kakor sem uže rekel, nego dovršena oda bo težko zagledala kedaj beli dan, ker se preveč bojim, da mi je ne bi ocenil o zgodnjem času in obsodil po zaslugi g. Levstik ali g. Stritar, nego moral sem se pohvaliti in Vam izdati tajno, da boste znali, kam človek zabrede, ako se mu predobro godi po zimi pri toplej peči. Ko bi vedel, da kranjska dva naj odličnejša, hočem reči najglasovitejša nemškutarja gg. Dežman in vitez Vesteneck v tem momentu ravno tako zadovoljno sedita vsak pri svojej toplej peči kakor jaz, bogme, bi jima zavidal tako srečo, akopram je greh nevošljivost, še naglavni greh je, če se ne motim, četrti, v nebo vpijoči pa nij, kolikor se še spominam. Vidite, da tudi grehov poznam nekoliko 13. seji deželnega zbora, dne 13. julija 1880 prošnjo mesta Črnomelj za podporo pri napravi zelo potrebaega vodnjaka. V 14. seji bila je prošnja rešena, in ua predlog poročevalca pl. Gariboldija izročila se je deželnemu odboru v rešitev — pripoznavši potrebo vodnjaka. Deželni odbor določil je lani o principu 200 gld. naročil je pa županstvu, da naj dotični proračun in načrt v pregled pošlje. Županstvo je to storilo, imelo do 20 gld., stroškov in Čakalo je zmirom ugodnega poročila in dovoljenih 200 gld. A deželni odbor, rekše, g. dr. Schrey in comp. so drugo ukrenili. Za to, kar so lani dovolili — jim nij več mar, premislili so se in menijo, da je bolje dati teh 200 gld. slovenskih za kak ponemčevalni zavod, kakor pa črnomeljskej občini. Pa saj je tudi res! Kaj neki potrebuje slovenski Črnomelj in njegovi slovenski meščani dobre, zdrave vode V Za nje je še ta mlaka, katero zdaj pijo, predobra. Hvala vam lepa, nemški gospodje! Vi, kateri zmirom kričite, da le vi jedini skrbite za blagor ljudstva in dežele, in ste na to vzeli patent, — vi, kateri toliko vpijete čez slabo gospodarstvo prejšnje narodne večine, vi, kateri vsakemu „privandranemu" Nemci z našimi novci usta mašite, — le tako naprej in kmalu bodete videli vaš sad zoreti. — Mirne, po stene slovenske meščane in narodne uradnike zna g. dr. Schrey denuncirati, kakor je storil to leta 1878 pri verifikaciji volitve črnomelj-ske, to razume, ali da bi tam pomagal, kjer je v istini potreba, tega ne zna. Meščani naši nadejali so se, češ, zdaj, ko imamo 200 gld. deželne podpore, pridenetno še mi nekoliko in imeli bodemo zdravo vodo ; vsaj nam tako uže vsuk tujce in uradnik do-velj čez njo zabavlja. — Pridite zdaj k nam, vi g. dr. Schrey in drugi, in slišali bodete celo od svojih pristašev take Ijubeznjivosti, da vam bodejo še leto dan po ušesih zvonele. Zdaj nam ne ostane druzega, kakor lepo „filtrira -parat*' v roke, in filtriraj, kolikor zamoreš, če hočeš vsaj čedno vodo, zdravo tako ne, piti Tedaj ne le, da so nam gospodje iz deželnega odbora obljubljeno in dovoljeno pod poro odrekli, napravili so nam nepotrebne stroške, in denar bi naša revna občina za druge stvari potrebovala. Es geht nichts iiber die Consequenz! Torej gospodje dr. Schrey & Comp. še jed'm krat hvala vam lepa in izre knmo željo, da bi vam tudi bilo kedaj dovoljeno, piti in radovati se nad našo „hochquel len1' vodo. ti Krasa na sv. Urše dan. [Izv. dop.) V četrtek, dne 13. oktobra, je zborovalo učiteljsko društvo za sežansko-komenski okraj v Nabrežini. Zborovanje se je pričelo ob 10. uri zjutraj po kratkem nagovoru g. predsednika Antona Lebana, nadučitelja v Komnu. Potem, ko je gospodičina učiteljica Štrukelj prečitala zapisnik bivšega zborovanja dne 28. julija t. 1. v Sežani, se je zapisnik verificiral. — Govoril je na to g. učitelj Koršič: „o disciplini in snažnosti v narodnej šoli." — Njegovi predlogi so bili sprejeti. — Potem je referiral g. predsednik A. Le-ban : „o važnosti šolskih izletov". Tudi tukaj so se stavljeni predlogi sprejeli. — Pri točki: „posamezni predlogi" se je določil Tomaj za kraj prihodnjega zborovanja, ki bode dne tJ.maja bodoče spomladi. Ob jednem so se določHi štirje dopisniki, vi bi poročali o delovanji učiteljskega društva in sicer za „Žolo", „Slov. Narod", „Sočo" in „Eđinost". — Hitro popoludne je g. predsednik zaključil sejo, spodbujajoč navzočne k jedinosti, slogi, marljivosti in delovanji na ledini našega šolstva v prospeh milega naroda našega. Bil je potem skupni obed v gostilni gosp. Tanceta. Tam smo bili vsi dobrega humorja; glasile so se lepe narodne pesni, a poleg tega so švigale napitnica za napitnico. Tudi se je mej prestankom igralo na glasovir. Okolo 3. ure smo si ogledali glasoviti nabrežinski kamnolom, iz katerega naš čislani anj. Jurčič dobi nagrobi spomenik. Končno smo se razšli v veselej nadi, da se v spomladi zopet vidimo v središči glasov itega Krasa, v Tomaj i. Domače stvari. — (Josip Jurčičev nagrobni spomenik) je uže postavljen ter napravlja najboljši utise. Izdelan je.( kakor znano, v starogrškem zlogu po načrtu pariškega arhitekta Leblancheja. Nagrobni napis se glasi: Josip Jurčič, rojen na Muljavi blizu Krke, 4. marca 1844, umrl v Ljubljani 8. maja 1881. leta. Svojemu pisatelju in prvoboritelju postavil hvaležni narod slovenski. Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kadar braniti je česti in pravde Narodu in jeziku svojemu. Tugomor, V., 8. pisati gospodični pisma „izza peči". Vem. kaj je pristojno, in zato ne pišem gospodični, ampak g, uredniku pišem, čeravno ne vem, ali bo prišlo pismo njemu v roke ali njegovemu nasledniku, ker letos „škarje brusijo" uredniki našega dnevnika. Drugo je vprašanje, bodo li dosta prostora imeli pod črto letos za navadne delavce, kakor so: dr. Ahasverus, Ahasverus Nr. 2, Nivalis, Nis-Vodoran, Liberius, Lepidus, Jaro-polk, Leon, Spectabilis itd., ali nas bo g. Malovrh s Turgenjevim Faustom vrgel iz mirnega faktičnega poseda. Naj uže bo, kakor hoče, če nas tudi spod-rinejo izpod črte in nam zmotijo mirno posed do novega leta, se bomo tolažili, kakor se bomo vedeli in znali, tožit pa ne bomo šli nikogar k c. kr. okraj nej sodniji v Kamnik, ker bi vtegnili s takim početjem izazvati Wa-serjevo presvetlost, ter jo zapeljati, da bi novo okrožnico poslala sodnijam povodom naše tožbe zaradi motenja mirnega taktičnega poreda. Zdaj mi je pe dogorelo v peči in ogenj je ugasnil, ker sem zanemaril polagati drva požrešnemu „molohu". Vsa poezija je proč, z odo bom podkuril jutri peč na novo, denes naj ostane, kakor je, ker je pismo moje itak pri konci in vam nemam nič več povedati. Pač; nekaj bi Vam še rad povedal: Novi nadbiskup v Sarajevu, presvitli g. dr. Stadler si je pustil brke rasti, in ne čudite se, če bo moral tudi gosp. dr. Ant. Jeglič kot njegov kanonik prositi brijača, da mu pusti možki kinč pod nosom. Narodovim Šegam morajo se koncesije delati, a v Bosni in Hercegovini bi se smijali vsacemu, kdor bi se jim prikazal brez brk, obrit pod nosom ! Vaš Spectabilis. — (Gospod deželni glavar grof T h u r n) podal se je včeraj na Slap k pre-skusnji tamošnje vino- in sadjerejske šole. — (Ponižno vprašanje o Vodnikovem »pomeniku.) Leta 1865. ali kedaj uže sprožila se je mej Slovenci krasna misel, da naj se postavi slovenskemu pesnikn Valentinu Vodniku v Ljubljani javen spomenik. Nabiralo se je, ter se v istini nabralo do 4000 gld. Od tedaj pa se je na ubozega Valentina Vodnika popolnem pozabilo in zdaj dohajajo nam čestokrat iz dežele vprašaoja, kje je nabrani denar, kako se je naložil, koliko da je uže narastlo obrestij itd V Mi si štejemo v svojo dolžnost ta vprašanja objaviti, ter želimo, da bi dotični gospodje, ki so v tej zadevi informirani, z računi in razjasnili v javnost stopili. Morda bi bilo času primerno, da se nabiranja za ta spomenik zopet prično in da kak komitej celo stvar v roke vzame. — (Pasji ko nt uma c.) O tej stvari se nam zopet piše: „Včeraj okolo 11. ure pred-poludne sva se vračala s prijateljem iz sod-nije proti domu. V gosposkih ulicah steknila sva pri belem dnevu nič menj kot tri cele pse, ki so prosto in z n e z a v e z a u i m gobcem okrog letali. Kavno pod stanovanjem g. primarija dr. Fuxa srečal pa je naj i še četrti pes, umazano-rujave barve, s pobešenim repom in temnim pogledom. V strahu sva bda za svoje meso, ker v tem eksemplaru se je brez dvojbe uže kuhala steklina. Ali zver je samo zarenčala, potem pa sprehajala se naprej po gosposkej ulici. Gospod urednik! zdaj pa pomislite, če bi bila midva s prijateljem to zver srečala kake tri dni pozneje, ko se je v zverjadi stetlina uže popolno razlila! O konsekvencah nečem govoriti." Glede na to pisanje obračamo se zopet in zopet do slavnega magistratu, da naj pazi na to, da se n j ego v e za po v ed i kolikor mogoče strogo i z p o 1 n u j e j o. V tem oziru opravičevati se mora največja strogost! Bolj ko so strogi magistrata organi, bolj jim bode tudi občinstvo hvaležno. — (Za sekundarija v tukaj8njej bolnici) je imenovan g. dr. A. K 1 e m 5 n č i č, doma iz ŠČavnice na slovenskem Stajarji. Se-kundarij g. dr. Gregorič je prestopil od medicinskega na porodiški oddelek. — (Staro blaznično poslopje) v bolnici je popolnem predelano in popravljeno ter so v njem zdaj spet spravljeni blazni, ki so doslej bili v podružnici prisilne delalniee. Izpraznjeni prostori v delalnici pa se bodo spet kmalu s prisiljene! napolnili, katerih je uže mnogo naznanjenih. Potem bode spet kacih 230 do 240 moških prisiljencev v tem zavodu. — (V Slap s ko šolo) so po sklepu deželnega odbora sprejeti z deželnimi ustanovami: Potočnik Janez iz Zagoric, Živec Andrej iz Mavč, Pezdirec Ivan iz Drašič, Teranimis Fr. iz I lotiča in Stukelj Peter iz Semiča. — (P r i j a t e 1 j e m c e r k v e n e glasbe naznanjamo, da je ravnokar izšlo v 1M a/ni ko vej tiskarni: „20 Tantum ergo ad IV voros inae-buales, composnit & collegit P. Angel icus Hribar." Vsi napevi so zloženi v lahkem in cerkvenem slogu. Cena je 70 kr., po pošti 2 kr. vet . Dobivajo se v Blaznikovej tiskarni. Čisti dohodek je namenjen študentovskoj kuhinji. Mi prav gorko priporočamo to v resnici moj-stersko delo našega izvrstnega in neumornega skladatelja. — (Tepe ž i.) PreteČeno nedeljo so se fantje v S podnjej Šiški v gostilnici pri plesu z vojaki sprli in stepli. Neki vojak od godbe 26. peSpolka bil je na glavi tako težko ranjen, da je malo upanja, da bi okreval. Vsled tega je župan v Spodnjej ŠiSki prepovedal po vseh gostilnicah godbo in ples. — Zadnji ponedeljek zjutraj ob 4. uri pa so se v Gornjej Šiški fantje z noži mej seboj stepli. Jeden je jako težko ranjen, štirje pa so dobili lažje rane. Narodno-gospodarske stvari. O prvej dolenjskej kmetijskej razstavi v Novem mestu poroča An t. Drganec, tajnik kmet. podružnice. V vedi in umetnosti nam je rešenje. (Dalje.) Razstavni odbor. Načelnik: Ant. Ogulin, namestnik in načelnik kmetijske podružnice v Novem mestu. Udje: Za kmetijsko podružnico novomeško: Fran Pintar, posestnik; Fiorijan Skabrne, posestnik; Anton Drganec, tajnik. Za kmetijsko podružnico krško : Janez Knavs, vikar iz Krškega; Fran ("ire-gorič, posestnik v Krškem. Za kmetijsko podružnico v Metliki: Fran Kastelec, starejši in Fran Kastelec, mlajši, oba kunca v Novem mestu. Sodni j a zastran razpisanih daril. Načelnik: Rihard Dolenec, vodja deželne sadjerejske in vinorejske šole na Slapu. Udje: M. Fahrer, oskrbnik raške graščine; Fran Gregorič; Fran Kastelec, mlajši; Fran Kastelec, starejši; Osvald Schvvarzer. Razklad 1. Vino: Baron Gagern (graščina Mokrice): navadno vino 1875, črno vino 1879, Zelenika 1879, Izabela 1880. — Martin vitez Hočevar, posestnik v Krškem: belo vino 1872, 1877, 1879. — Viljem Pfeifer, posestnik v Krškem, deželni in državni poslanec: belo vino 1868, 1875, 1870, 1879, dve vrsti. — Ivan Pfeifer, posestnik v Krškem: črno vino 1870. — Ivan Knavs, vikar v Kr-kem: belo vino 1875, 1879, črno vino 1880. — Josip Wester, oskrbnik radeljske graščine : belo vino 1879. — J. Lenk iz raške graščine: belo vino 1878, 187«; Črpovino I sso. — Fran (Justin, kupec v Metliki: belo vino 1875, 1877. — Fran v tez Langer iz graščine Breitenau: tri vrste belega vina. — Ervin grof Anersperg: belo vino 1877 —1880, črno vino 187'.». — Ant. grof Barbo: vmo iz suhih jagod 1875, 1879, belo vino 1879, črno vino 1879. — Dr. Josip Supan, odvetnik v Ljubljani: črno vino 1879. — Fran baron Wambold iz graščine hnielniške: belo vino dve vrsti 1877, 1878, 1879, tri vrste 1880, črno vino 1878, 1879. — Fran Pintar, posestnik v Novem mestu: dve vrsti belega vina 1H79, dve vrsti črnega vina 1879. — Deželna vinorejska šola na Slapu: Rizling 1877, 1879, Rulandec 1880, Burgun-der 1880. — Fran Gregorič, posestnik v Krškem: dve vrsti belega vina 1879. — Ana Ze lenec, posestnica v Brslinu: belo vino 1879. (Dalje pri h.) Dunajska borza 27. oktobra. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg ▼ bankovcih . . 76 gld. 30 Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „ 86 Zlata renta......... 93 „30 1860 drž. posojilo..... 132 „ 75 Akcije narodne banke..... 825 » Kreditne akcije....... 365 „ 50 Londoa.......... 118 „50 Napol........... 9 „ 38'/i C. kr. cekini........ r> „61 Državne iua ke....... 58 - — kr. Dve hiši se dasta v najem ali pa se prodanta na Rakeka. Prva hiša v vasi ima 6 sob in jeden hram, velik hlev, dva vrta; druga stoji na Tršnem plazu, ima štiri sobe, kuhinjo a ščedilnim ogniiščem, dve kleti, knvačnico i n prostoren hlev. Kriti sta obe z opeko. Kupca se bode čakalo H let za denar. liirfnn VdOVČ (602—2)_ na Rakeku. Prežalostnega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jo naš iskreno ljubljeni sin, brat in svak Anton Potočin, denes po noči po kratkem in mučnem trpljenji ter previden s sv. zakramenti za umirajoče, v '29. letu dobe svoje zatisnil oči. Pogreb dražega pokojnega bo v petek, 28. oktobra, ob devetih dopoludne na občinskem niirodvoru v Loki pri Zidanem mostu, kjer se bodo tudi brale sv. maše zadušnice. Št. Peter pri Z i danem mostu, dnč 26, oktobra 1881. Hitriju l'oloeiii, roj. Košmelj. Vin-«-«'iieij 1'otoein. Marija Cahon. JohI-pina Sniirc Ana Nlane. Beti Potonili. »>»-. «. \ i«io Siline. I>r. Karel Slane. (610) St. 910. (611) Učiteljska služba. Na dvorazrednej ljudskej šoli v Čateši je II. učiteljsko mesto s 400 gld. letne plače izpraznjeno. Prošnje naj uže nastavljeni po uradnej poti vlože do 15. novembra 4. I. Če bi manjkalo izprašanih sposobnih kom-petentov, se tudi lebko nastavijo prosilci, oziroma prosilke z zrelostnega izpita spričevnli. C. kr. okrajni .šolski svet na Krškem, dne 24. oktobra 1881. Prvosednik: Grill. 1 LEOPOLD BARTOLI, | J vrtar in prodajalec cvetlic, ♦ J na Marije Terezije cesti št. 1, ♦ priporoča (609—1) % nagrobne vence iz fri&nih cvetlic po niz kej ceni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in nepresežno zoper no-slast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihnenje kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne naroja pesek In pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodoi, pro-obloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, oper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavnu »;nlo^a: Lekar O« Hra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane jfmJ~~ -t > a*-, Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Pičcoli, na dunajske) cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna J o s. Uergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mich. Gugli elmo. Celje: lekar J. Kupfor-scliuiicd; Kranj: lekar Drag. Šavnik; K \ m ni k: lekar Josip Močnik. Ker se v zadnjem Času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navođenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besedo: Echte Maria-zeller Magentropfen — Jlradv & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nćmajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soihiijski kaznovani izdelovalci in prodajalo!. (487—9) II I I rt rt S * % &.S jT rt 1 > 5 ±t JO TJ. S .2 a « rr . •s 3 11 " rt « • Iff § ?s« Q M — j3 1- .s ._ E s; - - a ^5 s: — rt 5 hA 8 hs a o s « 2 V Hobolo dii<> ^O. oktobra 1881 se odpre svctiioslavna Kreutzbergova MENAŽERIJA na, SZolizejskem trg-cL_ H»ak dan ol» 3. In .». uri: Predstave Kreiitztega ml. y centr. kletki. (Afrikanska zverjdd: ■ i. rini, dva jasvarja. dve liljcul in mnogo druzih.) (607—2) Natančneje povedć plakati. Jemljemo si čast s tem javljati, da so bode naše pivo mm točenje s 1. novembrom t. 1. jelo rarpošiljati in je bodemo za naprej a gld. 12.— pr. hektoliter netto kasa, h kolodvora plzonskega, pra ne sode franko Plzen retonr — ;ili a gld! 17.30 pr. hektoliter netto kasa, iz naše zetlogre: Gospod F. Sohe di wy, Gradec, Annengasse 35, prazne sode franko Gradeo retour notirali. ■ • Pridevajoč, da je ta produkt zelo iz-vrstra-e lc-vsLlxtete, se nadejamo obihh naročd in se zaznamenujemo s spoštovanjem Meščanski pivovar v Plznu, (608-1) (Ponatis se ne honorira.) its^rnio^'l ion 1*^-1 J lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnisa in tisk „Narodne tiskarne".