Naročnina mesečno 25 Din. u inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniit vo je » Kopitarjevi ni.b/III SEOVENEC Ček račun: Ljubljana št. I0b5li )■ 10.344 r.a inserates Snrajevo štv 7563. Zagreb 11 nn j 24.74» Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2У92 Telefoni uredništva: dnevne slniba 205« — nočna 2996, 2994 In 209* lakaja vsak dan sjatraj, raaea ponedeljka in dneva po prazniku Fronte v Aziji Medtem ko smo z ogromnim zanimanjem sledili zasedanju Mule zveze v Zagrebu, debatirali o tujuostili Suvichevegn obiska nn Dunaju, se zgražali iiud nemško trdovrutuostjo v razorožitvenem vprašanju ter obsojali škandal Stavijskega, se je vršila usodna besedna kano-nadu med velikimi narodi Daijnegu vzhoda. Razdalja teh dogodkov od naše razgledne točke zmanjšuje v naših očeh njihovo važnost, toda v splošni zgodovini sveta bodo zadnji tedni vedeli povedati več važnega zu usodo človeštva ▼ zvezi z daljnim vzhodom kot pa v zvezi s prerekanji med narodi Evrope. Pred dobrimi tremi tedni sta se vrstila Litvinov in Molotov na kongresu izvršilnega odbora vseruskih sovjetov ter s pogumno kret- ' njo, ki jo je spremljala krepka beseda, raz- ' grinjala to veliko pozorišče ob Tihem oceanu, kjer delajo zgodovino stomilijonski narodi. Rusom so odgovarjali tam daleč v deželi vzhajajočega solnca hladni Mongoli, istotako krepko, grozeče. Nato smo slišali kot jeklo tako mrzle izjave ameriških ministrov, ki so naštevali križnrke in podmornice, ki jih bo treba poslati nn stružo nn obale Kitajo. Vmes pa so zamolklo groineli topovi iz Mandžurije, kjer vstaja v starem kitajskem sijaju novo cesarstvo. Zadnje dni so treščile med nas novice o nenndnein padcu borbo izzivajočegu japonskega vojnega ministra generala Arakija in dva dni zatem je zndonel zopet veliki top. ko so se razlegale po vsem svetu samozavestne izjave japonskega zunanjega ministra Hirote, namenjene stom iii jonskim na roti oin na obeh obrežjih Tihega morja. Na Daljnem vzhodu se dela velika zgodovina, katere obrisov niti doumeti ne moremo, še manj pa tla bi razumeli njen razvoj ali si drznili prorokovati o ciljih, proti katerim dere s tako strašno doslednostjo. Medtem ko mi vidimo in slišimo iz daljave le otllomke te velike politične drame, smemo vsaj slutiti zgodovinsko veličastnost igre in zgodovinsko uso-depolnost iglavcev, ki nastopajo. S Kita jem se je začelo, v K itn ju se nadaljuje in s Kitajem se ho nehalo. Rusija je prva potisnila svojo pest skozi Turkestan in Gobi v osrčje Kitnja ter hotela prodreti do morja, da za vselej preseka zveze med severnokitnj-sko vlado v Nnnkingu in južnokitnjsko v Kantonu. Od morja jih je ločila samo še provinca Fukijen, ki naj bi Rusiji otlprlu okno v velikansko pozorišče Tihega oceana, kjer se križajo apetiti Japonske, Anglije, Amerike. Tiho, skoraj neopnženo je Japonska zagnala podzemeljski razstrelilni rov proti Rusiji v severnem Kitnja. ko se je z novo mondžursko državo zajedla v živo meso sovjetske Rusije. Tiho in pritajeno so podminirnli od juga navzgor po dolini Indiisn in črez Tibet sovjetske predstaže v osrčju Kitnja Angleži in smrt tibetanskega Dnlnj lame je le ena majhna bombica, ki je eksplodirala in izdala angleške su-perje, ki delajo na jugu Kitajo. Prva velikanska eksplozija se je dogodila v Mandžuriji, ki se je v grmenju japonskih topov iz dežele roparskih generalov spremenila pod železnim stiskanjem japonskih državnikov v novo ogromno cesarstvo, večje kot polovica te naše ljube, v državice razmesarjene Evrope. Dim se je razkadil in odkril, da si nn mundžursko-sovjetski meji stojita nasproti dve sovražni armadi, ki komaj čakata, da se vržeta v bojni ples. Toda prvo igro je dobila Japonsko. Druga eksplozija se je dogodila pred par tedni, ko so Rusi razvneli v Fu-kijenn komunistično revolucijo pod vodstvom poveljnika 19 nankinške armade generala Cnj-tinkaja. Toda Japonsko, ki se je s svojimi bojnimi ladjami »slučajno« nnha.jnla v bližini, je pomagala nnnkinški vladi, da je upor zatrla in preprečila Rusom, dn niso pri Fiičeufuju prodrli do Tihega morja, kot so japonske čete pomagale lani v septembru nnnkinški vladi, da je pobila armado generala Fenga, ki je v imenu Rusije prodiral proti Pekingu. Tretjo eksplozijo smo komaj slišni! v vzhodnem Tur-kestanu, kjer so kitajske čete s pomočjo Anglije zadušile revolucionarni upor za ustanovitev samostojnega Turkestana pod vodstvom Rusije. Iz tega vedno bolj jasno vidimo, da se vijejo skozi ves ogromni Kitaj velikanske fronte, kjer si stojijo nasproti proti Tihemu ocennn prodirajoča Rusijo in Tihi ocean braneča Japonska, ki na kitajskem torišču dosledno pomaga domačinom v borbi proti armadam, ki jih vzdržujejo ruske simpatije. In še to opažamo, tla obstojajo med Japonsko in med Anglijo tihe simpatije, tnjnn sodelovanja v borbi proti ruski ekspanziji skozi kitajska ozemlja. Po teh prvih eksplozijah, ki so imele ogromne posledice in so vsepovsod ojnčile japonske ntrdbe, sta se nasprotnika navidezno ustavila in prnvim knnonntlnin z granatami so sledila obstreljevanja z besedami. Govoro Li-ivinova in Hirota sta vso prepletena z miroljubnimi izlivi, toda človek se ne more ubrnniti vtise, da se obn govorniko popolnoma zavedate, da med rusko in japonsko ekspanzijo spravo ni mogoče. Pretep je samo preložen, ni pa odložen. Novo mandžurskn država ima 3000 kilometrov dolgo mejo s sovjetsko Rn-eijo, ki je ob enem še lastnica njegove najvažnejše železnice in ki imn z Vlndivostokom stalno nopet revolver uprov v osrčje japonskega cesarstva, medtem ko je ruski otok Sa-halin bodalo, ki grozeče štrli v živčevje japonskega otočja. Tojto si stojita nasproti oho nasprotnika in sc ogledujete. d^nšnjavo je za Japonsko morda večja, not za Ruse, da sili do obračuna. Otlsfopivši -Jlnister Araki je to dobro vedel: Amerika je svoje brOdovje zadnja leto zanemarjal a. brionsko brodovje tudi ni • nn višku in konferenca ndmiralov v Singnpurju je zadosten dokaz za to, da se Aneliia svoje slabosti zaveda. Priliko zn smrten sunek v Rusijo je torej lepo in bog ve. če se bo kotle| še vrnila. Da, fntla v Habnrovskii Imajo Rusi velikansko zračno brodovje. oddaljeno komaj !*00 km od Japonske, ki lahko nniči lesena jnponskn mesto. In če se v Rusi ti razvname nacionalni duh. kar bi Škandal za škandalom Chautemps mora spričo ljudske nevolje odstopiti Novo viado bo sestavil Datadier Pariz, 26. jan. c. Proti vsemu pričakovanju levega bloka, ki je mislil, da se bo Škandal Stavij-ski dal potlačiti, so za Chautempsovo vlado nastopili zelo težki dnevi. Javnost je silno razburjena. Preiskava pospešeno teče naprej in vsak dan prinese nove aretacije in objavlja nova imena odLčnih francoskih osebnosti, ki so bile zapletene v afero. Žalosten je položaj Chautempsove vlade. Vlada bi morala izvesti finančno ozdravljenje države, prišla pa je sedaj sama v največje moralno blato, iz katerega se ne bo mogla več dvigniti. Med tem ko se ne more vlada sama sanirati, pa mora skrbeti še za to, da ozdravi stranke in vso vladno večino. Javno mnenje zahteva, da se izvede energično postopanje ne samo proti goljuiom, ampak tudi proti tistim osebnostim, ki so od teh goljufov imele koristi. Položaj vlade je zmeraj slabši. Zdaj se je ugotovilo, da so kar trije ministri zapleteni v škandal Stavijskega. Če bo šlo tako naprej, Chautemps niti ne bo imel več časa, da bi sproti od-slavlial ministre iz svoje vlade in sprejemal nove. Vsi jutranji pariški listi pijejo, da so dnevi Chautempsove vlade šteti. Najhujši udarec za Chautempsovo vlado ie sedaj, da ie tudi ime justičnega ministra Raynaldija zapleteno v nov finančni škandal Alexandra, ki so ga pravkar odkrili. Justični minister bo vsak čas podal ostavko. Tudi v parlamentu se kartei Chautempsov krha, ker se socialisti ne upajo več podpirati levice proti desnici, ki zahteva, da se vse aiere razčistijo. Za Stavijskim Aleksander V torek pride pred parlament predlog o parlamentarni anketi, ki jo desnica zopet zahteva. Splošno se misli, da Chautempsova vlada ne bo dočakala tega dneva, ampak da bo že prej podala ostavko. Če pa pride vlada v torek le pred parlament, potem so mnenja, da bo zahtevala tako) zaupnico. Te pa ne bo dobila. In tako bo padla vlada človeka, ki je saniral francoske Knance, ne more pa več sanirati francoske politike. Govori se, da prevzame za Chautempsom predsedstvo vlade zopet Daladier. Kako se misli levica izviti Pariz, 26. jan. c. Chautemps se hoče rešiti na ta način, da bi se afera Stavijskega ne obravnavala več v parlamentu, ampak izven njega. Zato predlaga, da bi se namesto parlamentarne ankete ustanovilo narodno razsodišče, ki naj bi delalo v tajnosti tako j dolgo, dokler ne bi popolnoma zaključilo preiskave. , Člani razsodišča bi bili predstavniki parlamenta in senata, člani francoske akademije, člarii francoskega instituta, člani francoskih gospodarskih in socialnih organizacij in člani profesorskih in učiteljskih društev. Parlamentarna levica je predlog o narodnem razsodišču hlastno zagrabila. Sedaj pa Chautemps s pomočjo socialistov zahteva, da bi člani јигуја bili tudi zastopniki državnih in zasebnih uradnikov. Desnica pa to odločno odbija, ker smatra, da državni uradniki v tem јигуји ne bi mogli svobodno delati, ker vendarle ne gre, da bi j»drejeni uradnik preiskoval sleparije svojega predstojnika. Drug genijalen goljfuf razkrinkan Pariz, 26. januarja Že zadnjič smo poročali, da se je odkril nov škandal, ki niič manj zanimiv in aič manj sramoten kakor škandal Stavijskega. Gre namreč za ve-legoljufije nekega Jurija Aleksandra, rojenega v Nancyju, ki je začel svojo Itarijero kot »gospodarstvenik« že med vojno, ko je ogoljufal Rdeči križ, katermu je dobavljal posteljne odeje, radi česar je bil obsojen. Nato je začel goljufije v večjem stilu, katere je kronal z ustanovitvijo »Banke za civilne in vojaške uradnike«, v katero je kot upravne svetnike p>osadil ugledne politične in vojaške osebe, ki niso ničesar delale, pač pa s svojim ugledom krile goljufije Aleksandra. Kako zelo iznajdljiv je bil ta mož, dokazuje okolnost, da je za upravne svetnike imenovane banke iu drugih neštevilnih podjetij, ki jih je ustanavljal drugo za drugim, izibiral najraje imejitelje častne legije, in sicer zato, ker zakon članov častne legije ne pusti soditi po rednem sodišču, ampak po izrednem, ki ne more odrediti proti njim prei-ko-valnega zapora. Dasi je proti Aleksandru od leta 1930 bilo vloženih mnogo ovadb, se je vpliva uglednih osebnosti, zapletenih v nejgove posle, posrečilo, da ga je sodišče pustilo pri miru. Vsota od Aleksandra prigoljufanega denarja znaša po dosedanjih poizvedbah nad 200 miiiionov frankov zdi se pa, da bo nadaljnja preiskava ugotovila mogoče še enkrat tako veliko vsoto, za katero je Aleksander olajšal posebno žepe državnih in zasebnih nameščencev in uradnikov. N;egov sistem je bil jako enostaven pa učinkovit. Njegovo glavno delo je že imenovana »Banka državnih in privatnih nameščencev«, ki je s pomočjo obligacij, ki so jih nameščenci podpisovali, kmalu zbrala v svojih blagajnah 50 milijonov frankov. Aleksander je organiziral tudi veliko narodno podpisovanje za vojne slepce, kar mu je prineslo 5 milijonov frankov, S tem denarjem je Aleksander goljufal na debelo. Posebno dobro pa so mu nesli njegovi umazani posli, ko je 1. 1926 sklenil an-tanto s Sašo Stavijskim. Aleksander pa si ni nabavljal denarja samo potom emisij obligacij, ampak tudi po čisto navadnih goljufijah Najbolj je znana goliufiia, ki jo je napravil 1. 1926, s katero je ociganil Francosko banko za nič manf ho za 6 miiiionov frankov v enem dnevu. Pod pretvezo, da mora efektuirati neko nujno odplačilo 3 milijonov frankov, je dobil ta denar od ravnatelja, ki je bil njegov prijatelj. Ravnatelj se je tedaj nahajal v neki kliniki. Ravnatelj mu je dal redno prokuro na 3 milijone, katero naj bi bil Aleksander predložil enemu izmed podravnateljev banke. Pol ure po- japonski napad brez dvoma pospešil, izid vojne nikakor ni gotov. Torej boljše čnkoti in izzvati Ruse, da oni napadejo. Zato se moro Araki, udarni general, umakniti Hnjašiju, ministru-držnvnikn. Toda Rusi ne bodo napadali, ker imajo v svojem propagandnem arsenalu neizmerno sredstev, s katerimi lahko zhntlnjo Japonce ter jim drže pridige o miru in bratskem sodelovanju. Zbiranje admiralov v Singnpurju je krik gnvronov, ki vohajo mrhovino. Angleška od-miralitota je nnjholjši svetovni toplomer za politične mrzlico. Ansleški admirali se pripravljajo. da v konfliktu, ki dozoreva, preprečijo, tla bi se razlila dol nn njihovo indijsko in avstralsko ozemlje lava iaponstva ali lava komunizma, od koterih eno bo izšla zmagovita iz tega ognjenega vrenja, ki g a mi sicer ne vidimo, n katerega zamolklo hropenje nas vsak dan bolj opominja, tla se bliža višek boja, ki bo odločil • usodi domala polovice »veta. tem je Aleksander telefoniral ravnatelju v kliniko: »Nahajam se v okolici Pariza. Izgubil sem prokuro, ki ste mi jo dali. Toda to ni važno, ker nanjo itak samo jaz lahko dobim denar. Dajte po telelonu tozadevno navodilo vašemu ravnatelju.« Ravnatelj je to tudi storil. Seveda on ni vedel, da se Aleksander nahaja v tem času v banki, in da je potem, ko je dobil 3 milijone na podlagi te-lefoničnega naročila ravnatelja, hitel k drugemu j>odravnatelju, od katerega je dobil na prokuro še 3 milijone frankov. Stvar je seveda prišla pred sodnijo, ki je obsodila Aleksandra, da vsoto vrne, katero je potem vračal v nekaj obrokih, ki jih je pa kmalu ustavil. Direktorje, ki so izgubili zaradi tega svoje mesto, je Aleksander nastavil v enem izmed svojih podjetij. Med upravnimi svetniki teh podjetij se nahajajo, kakor smo že omenili, ugledne osebnosti iz političnega in vojaškega sveta Komunistična »Humanite« trdi, da se med osebami, ki so pomagale Aleksandru ustanoviti goljufivo banko uradnikov in nameščencev, nahaja tudi sedanji minister proračuna Marchandeau in poslanca polkovnik Picot in Arthur Levasseur. List trdi, da so te osebe zakrivile fiktivne subskripcije, kar je seveda zločin. Te trditve komunističnega glasilo bo seveda treba še dokazati, zaenkrat pa je gotovo to, da je mož goljufal že celo vrsto let, ne da bi oblast proti njemu nastopila, dasi je o ' njegovih umazanih poslih bila obveščena. Število uradnikov in častnikov, ki jih je pripravil ob denar, je zelo veliko. Med njimi se nahajajo 3 poslanci, 18 prefektov, 12 policijskih komisarjev, 18 državnih pravdnikov itd. Med osebami, ki so ga podpirale v nejgovih poslih, se nahaja tudi neki bivši minister financ, ki je pa danes že v grobu. Kompromitiranih pa je, kakor smo že omenili, več imejiteljev častne legije. To bo lahko imelo za posledico, kakor nekateri trdijo, da bo Aleksander iz preiskovalnega zapora izpuščen, ker bi se mu utegnilo posrečiti, da dokaže, da so inkrimi- Daladier niranih goljufij prav za prav krivi dotični upravni svetniki, radi česar bi se morale te zadeve izročiti izrednemu sodišču za člane častne legije, ki svojih obtožencev v preiskovalnemu procesu ne zapira. Vendar je pa io neverjetno, ker ie Aleksander zakrivil mnogo drugih gohufij na lastne roko. Na zunaj je Aleksander živel kot najbolj častivreden meščan ki je živel skromno v lastni vili in bil naravnost vzgleden družinski oče, ki je svojo hčerko vsak dan spremljal v šolo in tudi šel ponio. V zadn em momentu se izve, da je ta mož kompromitiral baje tudi admirala Ronarcha, znanega junaka v pomorski bitki pri Dixmudenu med svetovno vo no, ki je bil tudi v enem njegovih upravnih svetov. Vsa ta podjetja, v katerih je zbral Aleksander 150 milijonov frankov, so danes falilna. Razen slavne goljufije 6 miiiionov se izve še za drugo večjo, s pomočjo katere se mu je posrečilo 1. 1931 izvabili nekemu inženjerju celih 8 milijonov frankov. V krogih vlade in parlamentarne večine ie Aleksandrova afera še po večala veliko nervoznost Id vlada tam zaradi škandala Stavijskega. Zelo zanimivo je, da se socialnodemokratični posl.-nci zelo trudijo, kako bi sc razprava o škandalu Stavijskega v pailamentu zavlekla. Njihov klub je namreč sklenil, da bo predlagal, naj se preje debatira o interpelaciji zaradi železniške nesreče v Lagnyju, zato da bi se meJ tem na kakšen način posrečilo rešiti vlado, ki jo socialni demokrati z vso duto podpirajo in ki je na tem, da pade. Vlada v zadnjih izdihih Pariz, 26. jan. Po škandalu Stavijskega hudo kompromitirani pravosodni minister Reynald je podal ostavko. Zalo tudi za Chautenipsa ni več rešitve. Kot naslednik Chauteni|>sa se imenuje Daladier. Herriot sama smatra, da še ni prišel čas zanj in zato tudi ne bo prevzel nobenega ministrskega mesta v vladi. Chautemps se upira na vse hriplje C London, 26. jan. AA. Reuter poroča iz Pariza: Pravosodni minister Raynaldy še ni podal ostavke. Chautempsova vlada se bo predstavila zbornici dne 30. januarja. Vlada še ni sestavljena Belgrad, 26. jan. m. Mandatar krone Uzunovič je nadaljeval danes z konzultacijami. V glavnem je konleriral z bivšimi ministri. V teku današnjega dne je sprejel med drugim dosedanjega pravosodnega ministra Maksimovič* •r Kaj predlaga dr. Vlada Markovič Belgrad, 26. jan. m. V nocojšnji »Pravdi< objavlja dr. Vlada Markovič daljši članek, v katerem se bavi z vprašanjem gospodarske krize, ki je zajela vse naše gosj>odarsko življenje. Dr. Markovič v svojem članku pledira za ustanovitev posebnega gospodai-skega sveta in za fuzijo treh naiih gospodarskih resorov. namret ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijskega ministrstva in ministrstva za gozdarstvo in rudnike v eno samo ministrstvo narodnega gospodarstva. Na ta način bi se doseglo enotno vodstvo vseh naših gospodarskih institucij in b: ee dajale smernice za vse javno gospodarstvo, kar je v današnjih razmerah neobhodno potrebno. Dunajska vremenska napoved. Zjutraj mraz. Na več krajih jasno. V teku dneva pa je pričakovati po-oblačitve od zapada sem. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in megleno, lasno v Primorju in visoki! gorskih 'majih. Temperatura bo nekoliko n»ra*U. Škandal tudi v Ameriki Washington, 26. jan. k. V političnih krogih se govori, da so v ameriški upravi odkrili velih finančni škandal. V komisiji javnih del so uradniki poneverili veliko vsoto denarja, ki je bila namenjena za podporo brezposelnim. Predsedn'k R' osc-velt je odločil, da v 48 urah zadevo preiščejo in krivce kaznujejo. Ali se bodo sporazumeli ? Moskva, 26. jan. c. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je danes sprejel japonskega poslanika v Moskvi, s katerim se je zelo dolgo ra» govarjal o vzhodnokitaiski železnici. Zatrjuje se, o» razgovori ugodno potekajo. Fašisti rovarijo tudi nn S«'«>rfs»»em Stoekholm. 26. jan. AA. Policijski ravnatelj in guverner mosta Stockholma sta pozvala vlado, naj Izda primerne ukrepe proli delovanju ekstrem-nih političnih skupin in zaščiti rod in mir. Dozdaj še ni prišlo do dejanskih spopadov med oboroženimi oddelki ekstremnih s rank. Nevarnosi pa Јв velika, ker kažejo le stranke veliko in nebrzuauo bojevitodt. Dva sveta mis'ionarta Vatikan 26. jan. c. Danes je sv. oče proglasil za svetnike Rodrigueza Goncaiesa in Nichclina. Ob tej priliki je sv. oče sprejel romarje iz Brazilije in Paragvaja ter jim izrazil svoje veselje nad tem. da more danes proglasiti za svetn ka dva misijonarja, ki sta delovala v južni Ameriki. Nova ideja: „mrzli Anschluss" Dotliuss se nahaja na vulkanu Habicht Pariz, 26. tg. »Journal des Debats« objavlja daljše pismo, ki ga je sprejel od svojega berlinskega dopisnika in v katerem prinaša značilne podatke o poskusih zbliževanja med Avstrijo in Nemčijo. »Tajni razgovori in tajna pogajanja med Berlinom in Dunajem so oživela bolj kot kedaj popreje. Četudi so uradna poročila trdovratno trdila, da Suvich ni hotel na noben način posredovati med Avstrijo in Nemčijo, danes vsakdo ve, da je isti Suvich, ki je pred enim mesecem mnogo govoril o Avstriji, ko te je nahajal pri Hitlerju v gosteh, sedaj mnogo govoril o Berlinu, ko je bil gost avstrijskega kanclerja. To je bila tudi njegova edina misija, druge ni imel,« Pogajanja z Berlinom »Izredni odposlanec Mussolinija je na Dunaju podčrtaval voljo Italije, da ohrani avstrijsko neodvisnost, toda danes vemo, da je v isti sapi tudi pripovedoval kanclerja Dolliussu, da želi Hitler, da bi postal dr. Habicht, ki ga je svoje dni Avstrija izgnala, notranji minister v novi vladi, ki naj se sestavi na podlagi dejanske moči posameznih političnih skupin. Za to ceno bi Hitler pristal na to, da zajamči Avstriji neodvisnost. S u v i -c h e v o posredovanje je bilo prav za prav le zadnje v dolgi vrsti posredovanj, ki pa so ostala do sedaj brez uspeha. Tako je na primer znano, da ie avstrijska vlada dovolila nekaterim pripadnikom bivše vsenemške stranke, med njimi bivšemu ministru J a k o n c i g u , ki je bil v tej misiji večkrat zaporedoma v Berlinu, da se pogaja s Hitlerjevo vlado glede pogojev za sporazum. Znano je tudi, da se je nahajal pri Dolliussu na Dunaju Hitlerjev zaupnik Hanfstiingel, a niti prvi niti drugi nista našla pravega načina za sporazum. Neki švicarski list je zadnje dni objavil tudi vest, da je Dolliuss povabil Habicht naj pride sam na Dunaj. Ta vest ni resnična, pač pa je res, da je to vabilo sprejel Habicht od voditelja Heimvvehra grofa Alberti) a, ki pa je sedaj zaprt in dolži Star-hemberga, da ga je zapeljal. Delovanje grofa \Valdeck-Pyrmonta, ki je bil nastavljen na nemškem poslaništvu v Parizu, ni bilo tako tajno, kot se sedaj trdi in zanj so vedeli tako nemški uradni krogi kakor tudi avstrijski vladni krogi, če ne vsi, pa vsaj skupina Heimvvehra s Starhembergom vred.« Načrt »mrzlega A n s c h 1 u s s a« je bil spočet v Berlinu, a zanj so dobro vedeli tudi na Dunaju, toda zdi se, da so »prijatelji« Dollfussa svojega šefa za hrbtom že prodajali in da je v prcdbožični dobi avstrijski kancler prav za prav plesal na vulkanu, ne da bi bil tega vedel.« »Stališče avstrijskega kanclerja je zaradi te neprestano naraščajoče hitlerjevslce propagande zelo težavno in zahteva velike energije in spret- nosti. Nemška vlada je posebno podpirala dotok nemških akademikov na avstrijske univerze. Samo v Innsbrucku je bilo nad 2000 nemških akademikov, ki so vsi sprejemali znatne podpore od nemške vlade, pod pogojem, podpisanim v pričujočnosti Alfreda Rosenberga, da bodo z vsemi silami vršili hitlerjevsko propagando. Zato ni čuda, da je ravno Innsbruck tako poln narodnosocialističnega vpitja.« »Nemci pravijo tako-le: Obup in pomanjkanje sta vrgla Nemčijo v roke narodnega socializma. Počakajmo sedaj še, da obup in pomanjkanje izvršita enako revolucijo tudi v Avstrijil« Velesile bodo v Berlinu intervenirale? Rim, 26. jan. b. Fašistični listi trdijo, da avstrijska vlada še ni sprejela končnega sklepa o tem, če naj spor z Nemčijo predloži Zvezi narodov. Ne more se zanikati, da se bo Avstrija v slučaju, če bodo narodni socialisti še naprej ogrožali notranji mir in neodvisnost Avstrije, vendarle odločila za ta korak. Predno pa se Avstrija odloči za nadalj-no akcijo v obrambo svoje neodvisnosti, bi bilo dobro, če Avstrija počaka na odgovor Nemčije na korak avstrijskega poslanika v Berlinu. Nemška vlada bi morala dati v svojem odgovoru garancijo, da bo prenehala s teroristično akcijo. Da bi ne bil nemški odgovor negativen, je potrebno, da velesile storijo prijateljski korak v Berlinu in nemški vladi jasno povedo, da je za ohranitev miru v srednji Evropi potrebna neodvisnost avstrijske republike in pa dobri odnosi med Avstrijo in Nemčijo. Francija, Velika Britanija in Italija, kakor tudi druge države, ki so garantirale Avstriji mednarodno posojilo, ki ga je dobila potom Zveze narodov, morajo ščititi avstrijsko neodvisnost ne samo politično, ampak tudi ekonomsko. Kolektiven korak, ki bi ga storile velesile v Berlinu, za katerega bo, kakor vse kaže, dala inicijativo Velika Britanija, bi preprečil nevarnost novih komplikacij, ki bi izvirale odtod, če bi Avstrija zahtevala sklicanje Sveta Zveze narodov k izrednemu zasedanju. To možnost je treba za vsako ceno preprečiti, kajti to bi bil zadnji korak Avstrije, ki bi samo poslabšal mednarodno situacijo in kompromitiral vse dosedanje delo na polju razorožitve. Samozavestni Gobbefs Krakov, 26. jan. b, »Currier Poznanski« objavlja razgovor svojega dopisnika z nemškim ministrom za propagando dr. Gobbelsoin, ki je izjavil, da narodni socializem v Avstriji zelo napreduje. Gobbels je nadalje izjavil, da je prepričan, da bo narodni socializem žel v Avstriji uspeh, ker to odgovarja duhu nemškega naroda brez razlike, če živi v Avstriji ali v Nemčiji. Baš iz tega vzroka se napačno razumejo trditve glede vmešavanja Nemčije v avstrijske notranje razmere. Kajti če se prirodni interesi narodnih socialistov iz Nemčije strinjajo z onimi iz Avstrije, se to še ne sme smatrati kot vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Narodni socializem se zaveda svojega uspeha v Avstriji in bi se samemu pokretu le škodovalo, če bi se Nemčija zares pričela vmešavati v avstrijske notranje razmere, Nemčija si upa vse Berlin, 26. jan. c. Odgovor nemške vlade avstrijski vladi bo zelo kratek. Na manjše pritožbe mednarodnega značaja je nemška vlada pripravljena dali vsa zadoščenja. Kar pa se tiče atentatov v Avstriji, odklanja nemška vlada vsak odgovor. Avstrijski narodni socialisti imajo svoje lastno vodstvo. Nemško vodstvo ima samo idejne zveze s tem vodstvom, kakor jih ima tudi z italijanskim fašizmom. Avstrijska vlada nima nobenega dokaza za to, da bi avstrijski narodni socialisti dobivali povelja iz Berlina. Izredni uhrepi avstrijske vlade Dunaj, 26. jan. b. Danes popoldne bo seja vlade. Kakor se čuje, bodo na njej razpravljali uradniško vprašanje. Izdelanih je že nekaj novih naredb. Personalni komisar dobi pooblastilo, po katerem bo lahko suspendiral in odpustil vsakega uradnika, ki bo vršil protidržavno propagando. Istotako namerava vlada nastopiti proti sodnikom, ki so se v zadnjem času zlasti na Štajerskem pokazali kot zelo nezanesljivi, ker nočejo soditi narodne socialiste, ki so kršili javni mir. Krati Boris v Sinaji Ali bo Bolgarija podpisala balkanski pakt ali ne? Sinaja, 26. jan. b. V Sinaji je danes lep zimski dan. Vsa ej ovenčana s cvetjem, venci in bolgarskimi ter romunskimi zastavami. Na mnogih krajih so napisi v bolgarskem jeziku, kier se pozdravlja bolgarski kraljevski par Posebni vlaki prihajajo neprestano in vozijo goste z vseh strani. S prvim vlakom so prišli člani vlade in politiki, s posebnim vlakom sc je pripeljal ves diplomatski zbor in 25 bolgarskih časnikarjev, ki so gosti romunske vlade. Od političnih osebnosti so prispeli med drugimi bivši član regentstva Prezan, bivši ministrski predsednik Jorga, Vajda Voevod, Mihalake, Junian. Zunanji minister Titulescu ni mogel priti, čeprav je operacija dobro uspela, ker po nalogu zdravnikov ne sme zapustiti postelje, da ne bi nastale komplikacije. Davi so se pričele športne tekme. Opoldne je bilo uradno kosilo, ki so se ga udeležili obe kraljevski družini, člani vlade in znani politiki. Nocoj se prireja intimni dine, po katerem bo sprejem, kamor so pozvani tudi diplomati. Istočasno bo svečana iluminacijs. Odločilna konferenca v Bukarešti Sinaja, 26. jan. b. Program za jutrišnji dan se je moral nekoliko spremeniti. Konferenca politikov bo namreč v Bukareštu, kamor se odpelje jutri predsednik bolgarske vlade Mušanov, kakor tudi romunski ministri. Vršila se bo v stanovanju Tomunskega zunanjega ministra Titulesca, ki zaenkrat še ne sme zapustiti postelje. Oba kralja pa ostaneta v Sinaji. Glavno vprašanje, ali bo Bolgarija podpisala balkanski pakt, je še nepojasnjeno. Pomembni kraljevski zdravici Bukarešta, 26. jan. AA. Rador poroča: Danes ob 13.30 je bil v dvorcu Peleš v Sinaji banket v čast bolgarske kraljeve dvojicc. Med banketom je imel kralj Karel govor, s katerim je prisrčno pozdravil bolgarsko kraljevo dvojico. Kralj Boris je odgovoril, rekoč med drugim: »V teh hudih časih moramo posvetiti vse svoje sile delu miru in sporazuma. Prepričan sem, da more samo politika sporazuma in zaupanja odgovarjati življenjskim interesom naših dveh narodov, zavarovati njihovo varnost in okrepiti mir na Balkanu.« Smučarska tekma Sinaja, 26. jan. b. Ob 8.30 se je pričelo tekmo-vanej smučarjev. Za start je dal znak sam kralj Karel. Ob 10 dopoldne so se odpeljali kraljica mati Marija, Joana in princ Nikolaj z avtomobilom v Stana Regalo, kjer je bila smuška tekma športne federacije. Ob 11.30 so že pričeli prihajati prvi smučarji. Pričakovala sta jih oba kralja. Ob 12 sta kralj Boris in kralj Karol razdelila nagrade zmagovalcem. Afenfafor|? Pariz, 26. jan. AA. Havas poroča iz Slnaje, da so pod vozom dvornega vlaka, e katerim se je pripeljal bolgarski kralj Boria, našli neznanca, ki ni mogel pojasniti svoje prisotnosti. Zdaj pre-izkujejo, ali gre za zločinsko nakano ali pa za tajnega potnika. Proces proti morilcem Duce Osiieški mlin zgorel Bukarcšt, 26. jan. m. Ob koncu prihodnjega fedna se prične pred vojaškim sodiščem v Bukareštu razprava proti atentatorju pokojnega predsednika vlade Duca in njegovim soudeležencem Proces bo senzacionelen radi žalostnega slučaja, ki se je zgodil v romunski politični zgodovini in zaradi tega, ker sc bodo pred sodiščem pojavile ugledne osebnosti iz političnega življenja. Državno pravdništvo je doslej obtožilo sledeče osebe: Za umor pokojnega Duce so obtoženi: atentator Constantinescu, njegova pomočnika DeLmaci in Caramica. Za Constantinesca je vojno državno pravdništvo predlagalo kazen dosmrtnega prisilnega dela, za njegova pomočnika pa po 20 let prisilnega dela. Kot soudeleženci v zaroti so nadalje obloženi: voditelj Železne garde Codreanu, proti kateremu se bo vršila razprava in contumaciam, če se do dneva procesa ne bo sam zglasil. ali pa če ga do takrat ne bodo prijele policijske oblasti, Jon Codreanu, oče prvega,' general Cantacuzen kol drugi prvak Železne garde, univ prof. in ravnatelj sedaj prepovedanega lista »Calendarul«, Ni-kdor Crajnic, univerzitetni profesor in urednik »Calendarul-a« Protopopescu in urednik istotako prepovedanega lista »Cuventul«, Djordje Recovea-ini, V slučaju, če jih bo sodišče smatralo za krive, se predlaga za njih kazen od 5—8 let prisilnega dela. Nadalje je obtožen tudi bivši narodni po-tlnner stranke »Železna garda« Celescu« in član »Železne garde« Hodoš. Slednjega obdolžuje drž. pravdnik, da je bil pripravljen kot rezervni atentator, ki naj bi ttbil Duco, če se umor ne bi posrečil prvemu atentatorju. Obtožen j« tudi bivši ravnatelj lista »Cuventul« Naj Jonescu, ki je skoraj najvplivnejša osebnost v romunskem političnem življenju. Obtožnica mu očita, da je v seriji člankov napovedoval politične atentate kol sredstvo v politični borbi in da je s svojimi napadi na Duco pripravil teren za umor. Za njega se predlaga kazen od 2—5 let. Italijanski vojni svet Rim. 26. jan. AA. Včeraj se je vršila seja sveta za državno obrambo. Predsedoval ji je predsednik sveta Mussolini. Agencija Štefani poroča, da je vojni svet razpravljal o predvojaških in po-vojaških vežbah. Baden Powell umira London, 26. jan. A A. Zdravsleno slanje lorda Badua Povvclla, znanega prvoboritclja skavtskega pokreta. jc skrajno slabo. 20. januarja se jc moral bolnik, ki leži v bolnišnici kralja Edvarda Vil,- podvreči drugi operaciji. Včeraj je ležal večinoma brez zavesti, proli večeru pa mu je odlegb in je bolnik prišel k zavesti. Davi izdano zdravniško poročilo pravi, da je bolnik prebil noč še razmeroma dobro, da pa je še vedno v veliki nevarnosti. Lordu Badnu Povvellu je zdaj 77 let. ^ BelgTad, 26. jan. AA. Prometni minister je z dovoljenjem ministrskega svela predpisal uredbo o organizaciji oddelka za gradnjo železnic v prometnem ministrstvu. Osijek, 26. jan. k. Ob 4.15 popoldne fe izbruhnil velik požar v drugem največjem osiješkem mlinu. Požar je nastal v tretjem nadstropju, kjer je bilo 150 vagonov moke. Ta moka sedaj gori in se iz tretjega nadstropja vali tako gost dira, da se gasilci ne morejo približati ognju, ker nimajo plinskih mask. Skladišče, ki gori, je dolgo 30 metrov. Po stanju ob 6.15 zvečer bo skladišče popolnoma zgorelo. Škoda presega 3 milijone Din. Nevarnost je, da zgori cel mlin, ker se desna stena že ruši. Vzroki požara niso znani. Menijo pa, da je nastal zaardi kratkega stika. Mlin je zavarovan in tako lastniki ne bodo utrpeli nobene škode. Mlin je zaposloval 60 delavcev in ti bodo sedaj brez dela. Belgrajske vesti Belgrad, 26. jan. m Na cesti Belgrad—Obre-novac na 24. kilometru je prišlo snoči okoli 10 v bližini Urake do hude avtomobilske nesreče. Neki tovorni avto, ki je vozil z veliko brzino, je strmoglavil v prepad, pri čemer Je bila ena oseba ubita, 5 pa je bilo hujše in lažje ranjenih. Do nesreče je prišlo radi tega, ker je lastnik tovornega avtomobila prisilil šoferja, da je povečal brzino avtomobila, ki je imel slabe zavore. Policija ln sodna oblast sta uvedli strogo preiskavo. Belgrad, 26. jan. m. 8. februarja bo na Kolar-čevi ljudski univerzi velika komemoracija za Vu-kom Karadžičem ob priliki 70 letnice njegove smrti. Belgrad, 26. jan. m. V začetku meseca februarja prične izhajati v Belgradu nov informativni dnevnik »Štampa«, ki bo izhajal na 12 straneh srednjega formata. Posamezna številka bo stala 50 par. Belgrad, 26. jan. m. Konferenca gospodarskih zbornic za revizijo obrtnega zakona, ki je bila določena dne 29. januarja, je preložena na 5. februar. Konferenca se bo razen s spremembami obrtnega zakona bavila tudi z vprašanji seznama trgovskih strok, s statistiko trgovine, z organizacijo in sodelovanjem zbornic pri delu v zvezi s trgovskimi pogodbami. Proučil se bo tudi predlog zagrebške zbornice o zavarovanju trgovcev. Belgrad, 26. jan. m. Na meščansko šolo v Ribnico je premeščena Vladislava V a n i č , dosedanja meščanskošolska učiteljica v Tržiču. Nadalje je premeščena Antonija Cajner, učiteljica, iz Črnuč v Gornje Pimiče. Fašistična justica Berlin, 26. jan. p. Dane« •• je t« vrtita prava proti nekemu članu tajne policije. Obtožea je bil poizkusa veleizdaje. Državni pravdnilc j« predlagal sicer smrtno kazen, toda sodišče ga )• obsodilo samo na najvišjo možno zaporno kazen 15 let. Značilno jc, kako hitro jc bil ta proces končan, Dotičnega uradnika so zaprli 18. ianuarja. Ta dan kakor ludi naslednji so zbrali zoper njega ves mterijal in tako je mogel državni pravdnik sestaviti obtožnico proti njemu že 19. januarja, nakar je kmalu sledila razprava. Velike povodnji v južni Alriki Capetovvn, 26, jan. c. V vsej južni Afriki traja silno deževje in se lomijo oblaki. Prišlo je do velikih povodnji. Ves železniški promet je prekinjen. Popravila niso mogoča. Na enem mestu stoji že 14 dni osebni vlak in ne more nikamor naprej. V. vlaku je 300 potnikov, ki so vagone spremenili v spalnice. K »reči stoji vlak na postaji, ki je imela velika skladišča živil, ker bi sicer potniki umrli od gladu. PonarejevaIska družba Pariz, 26. jan. p. Francoski policiji se je posrečilo razkrinkali in ujeti veliko mednarodno ponare-jevalsko tolpo, tolpa je izdelovala davčne znamke, s katerimi se plačujejo v Franciji davki. Država ie bila P9 dosedanjih vesteh oškodovana za okroglo 40 milijonov frankov. Med jxmarejevalci so bili poleg Francozov še Madjari, Poljaki, Rusi in en Ceno-slovak. V par vrsticah Zaradi goste megle zadnjih dni tr London« to se pripetile številne prometne nesreče. Pri teh «e-srečah so bile ubite štiri osebe, nad sto pa ie ranjenih. Parnik »Aquitania« se ie moral po odhodu iz Southamptona ustaviti na velikem morju. Predsednik Roosevelt namerava v kratkem napisati notranje posojilo v skupnem znesku 10 milj ard dolarjev. V Ilazardu v državi Kentucki je množica vdrla v jetnišnico in se polastila nekega črnca, ki ie bil obtožen, da je umoril neko belokožno ženo. Črnca jc množica obesila na prvo drevo in ga nato obstreljevala z revolverji. Izletniški parnik, ki je vozil po Jankcekianjra, se je vnel. Nesreča je zahtevala 175 človeških žrtev. »Times« poročajo, da je izdelan v Ameriki nov tip vojnega hidroplana. Konstrukcijo hidroplana držijo v največji tajnosti. Znano je le toliko, da (ta obe krili hidroplana postavljeni poševno in da eo pod krili nameščeni motorji. Konstrukcija je torej taka, da vihar sploh ne bo prišel krilom do živega. 1. februarja bodo po vsej Italiji na svečan način proslavili 11 letnico ustanovitve fašistične milice Mesarski pomočnik zaklal tovariša Celje, 26. januarja-Danes popoldne med pol 4, in 4. uro sta bili v celjski mestni klavnici v oddelku za pranje drobovja med drugimi pri delu tudi 20-letni Brczovšek Jože, rojen v Turju pri Dolu, pristojen v občino Sv. Krištof nad Laškim iu v službi kot pomočnik pri celjske^' mesarju Reicherju, ter njegov tovariš, j(Q let starejši mesarski pomočnik Lešnik Franc, doma iz Dobrne pri Celju, sedaj v službi pri celjskem mesarju Ilohnjecu. Pri delu sta se nekaj sprla, vendar pa pripovedujejo priče, ki so bile navzoče, da prepira med njima niso slišale. Po Lešnikovi izpovedi ga je njegov tovariš Brezovšek, s katerim sta bila po njegovih izjavah dobra prijatelja, odrival s prostora, kjer je Lešnik opravljal evoje delo, radi česar se je med njima vnel prepir in ruvanje, tekom katerega sta se spoprijela tudi dejansko. Brezovšek je dal Lešniku ua obe lici s pestjo nekaj udarcev, katerih posledice so se Lešniku ol> 6 zvečer še dobro poznale, ker je bil zatekel. Med tem ruvanjem je Lešnik, pravi da v silobranu, zamahnil od strani s svojim mesarskim nožem proti Bre-zovšku, kateri sunek pa je bil smrten. Lešnik je prerezal svojega tovariša nad želodcem ob desni strani poševno proti srcu. Rana je bila dolga dobro ped in je bila smrtna. Po tem sunku je šel Brezovšek še na prostor na hodnik za klavnico kakih osem korakov daleč, držeč se z roko za rano. pa se je kmalu sesedel in po nekaj zdihljajih umrl. V neposredni bližini se je nahajala le ena priča, katera pa izjavlja, da ni zapazila med obema nobenega prepira. Videla je le. tla se nekaj rujeta, medtem ko zatrjuje Lešnik, da je prišlo do tega lc slučajno, ker je imel v roki nož in se v tistem hipu, ko je zamahnil, ni zavedal. Lešnik tudi pravi, da mu je Brezovšek nastavil nož, kar pa omenjena priča zanika. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja in uradni zdravnik, dočim je Lešnik odšel takoj sam na policijo sporočit, kaj je. storil. Rešilni avto je bil kmalu na kraju nesreče, vendar ni tnogel intervenirati, ker je Brezovšek že izdihnil. Tudi ko je prišel Da kraj nesreče mestni fizik dr. Rebmik, je mogel ugotoviti le smrt. Sunek z mesarskim nožem jc bil smrten, ker je Lesnik prerezal po izjavi zdravnika Brezovška glavno žilo. Lešnik se zagovarja, tla je storil dejanje v silobranu in skesano priznava svoj čin. Obdržali so ga v policijskilt zaporih in ga bodo jutri odvedli v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Brezovška so pa .z mrtvaškim vozom prepeljali v mrtvašnico okoliškega iiokopališča, kjer bo truplo obducirauo. JJtrinki. PREHITRO 7.1 VINO Čas je denar, so rekli naši oleljc, a niso imeli prav, ktr je ta* vet kol pa denar. Če izgubiš denar. imaš vedno upanje, da ga dobiš nazaj, te izgubiš (as, si ga izgubil za vselej, ln vendar je lo našo mrzlično hlastanja po lasi t največja nevarnost naše kulture. »Mi se vse preveč tožimo, a gotovo prehitro. Mi prevcl beremo, a brez dvoma beremo prehitro, mi delamo, ta ie ne preveč pa prenaglo,r je rekel neki sodobni modrijan. Slvar, ki jo hitro napravimo, je slabo napravljena, posel hitro izvršen. je slabo izvršen. Časi, da samega sebe pre-iivimo v svojih delih, dosežejo samo oni ki so pri spojem ustvarjanju spoštovali čas. Toda nas jc prijela neka omotica v hitrem življenju in izživel ju. Radi bi v par Iclih izčrpali program, ki nam je odmerjen r« VSe življenje. Radi bi sami vse napravili, kar je iithorrje uo tn razdobje ve i rodov. Preveč naša mladina zaničuje modro počasnost naših prednikov. Ali pa se boji, da bi se, fe bi potasneje živela in ušla iz življenjske j/ničc, naenkrat znašla pred samim seboj v tišini in v miru, ki sla najboljša mojstra življenja, a ki se jih naša dobn najbolj boji. (La Čroi.r). POGREBI V.4 DRŽA V NE STROŠKE* I' nemških listih bereipo, da je bil včeraj v Kolnu pokopan na državne stroške ponesrečeni letalec llans Mielbach. Zn tisle, ki bi lega imena ne poznali, posnemamo iz »Kreuczeitung* IMo zaslug s katerimi si je zaslužil čast pogreba *na državne stroške«: Mielbach je lela 1023 na ulici ubil voditelja porenskih avtonomisiov Smee-t »a, njegovega svaka Kaiserja pa nekaj dni pozneje zopet • revolverjem ustrelil nn javn i cesti. Nekoliko pozneje je vdrl v a zborovan je avlonomislov v Pfalci ter ubil na licu mesta lleinza O r b i S a. Ko je iKreuzzcHunnnai'ela zasluge lena moža, pristavlja, »da jo bil lo od nek-j daj zavedi n nacionalist, pravi zlati značaj, zvest, i raven, brez vsakec/a madeža, vedno pripravljen, ' priden in skromen tovariš...« Trzačan Ani. Kapus - žrtev atentata Ljubljana, 26. jan. Sedaj je končno dognano, kdo so tisti trije nesrečniki, ki jih je smrt zalotila ob znanem atentatu na brzovlak pri Krškem. Najprvo so spoznali Dunajčana Edvarda W a c h 11 a , v drugem mrliču so spoznali uradnika kemične tovarne v Hrastniku g. Mirka Barachinija. Za tretjega so domnevali, da je dunajski zdravnik dr. F r i t s c h. Toda to je bila le nedokazana domneva. Sedaj so ugotovili, da je tretja žrtev železniškega atentata Anton Kapus, ladijski strojnik iz Trsta. Mož se je vozil z Dunaja, kjer je imel opravke, ter je bil namenjen v Zagreb. Policija je natančno poizvedovala za vsakim popotnikom, ki se je vozil z nesrečnim vlakom, da je dognala, kateri je po- nesrečenec. O vsakem pa je morala ugotoviti, da je živ. Železniško osebje je izpovedalo tudi, da je v Celju prestopil iz vagona, ki vozi proti Trstu, v vagon proti Zagrebu neznan gospod, ki se je vozil z Dunaja in imel karto do Zagreba. Ker je policija ugotovila, da se je tak mož z italijanskim potnim listom res pripeljal čez našo mejo, da pa ni prišel v Zagreb, so prosili s posredovanjem našega poslaništva na Dunaju pri ondotnem italijanskem generalnem konzulatu za fotografijo tega moža. Na tej fotografiji so železniški sprevodniki ugotovili, da se je ta mož res vozil v tistem vagonu. Tako je bilo končno ugotovljeno, da je tretja nesrečna žrtev pri Krškem Anton Kapus. Vozil se je v istem vagonu ko Gradčan dr. Friedrich S t e r z. Občinske volitve v Pesnrci Upravno sodišče je pod št. A 429-44 10 izdalo tole odločbo- Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. : oktobra 1933 vršile v občini Pesnici, srez Maribor levi breg, se je v volilnem imeniku vpisani Weingerl Franc, posestnik na Rutici, zastopan po dr. Josipu Leskovurju, odvetniku v Mariboru, dne 21. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče ic po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljuvijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem. da se morajo po § 50., stavek 5 zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločilo ni pravnega sredstva. Razlogi. Na pritožilo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volilnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Pritožitelj trdi, da je predsednik volilnega odbora ob zaključku glasovanja pozval vse prisotne, ki niso bili člani komisije, zlasti predstavnike list, da se odstranijo; da je moral pritožitelj kot predstavnik Šparlove liste na predsednikovo zahtevo le-temu izročiti beležke, ki se nanašajo na volitve; in da je po uradnem razglasu dobila Kerenčičeva lista 284, Šparlova lista pa 197 glasov, dočim je po zapiskih predstavnikov Šparlove liste — kolikor niso bili izročeni predsedniku volilnega odbora — za to listo glasovalo 279 volUcev, a za Kerenčičevo listo 215 volilcev. O teh trditvah so bili pri sreskem sodišču v Mariboru zaslišani člani volilnega odbora in eicer From Vekoslav, Črnko J ust in Črnko Jernej. Ti so pod priseeo izpovedali, da je predsednik vofilnega odbora ob zaključku glasovanja pozval vse prisotne, razen članov volilnega odbora, da se iz volilnega lokala od: stranijo, in da so radi tega zapustili volilni lokal vsi, tudi pritožitelj, ki je hotel odnesti s seboj še svoje zapiske, kar mu pa predsednik' volilnega odbora ni dovolil. "Navedeno postopanje predsednika volilnega odbora ni bilo pravilno. Predvsem ni smel izključiti pritožitelja od prisoetvovanja pri štetju glasov. Po § 34. zakona o občinah imajo predstavniki kandidatnih list pravico, da prisostvujejo ne samo poslovanju volilnega, marveč tudi glavnega volilnega odbora ves čas volitev. Iz dejstva, da Žalostno poglavje o nožu Ljubljana, 26. januarja. Kriminalni statistik bi sicer z veliko težavo zbral hvaležno gradivo o vplivu alkohola na ian-tovske pretepe, poboje in umore. Po orodju, s katerim se uničuje človeško življenje, pa bi mogoče sestavil poučno geografsko sliko, v katerih krajih rabijo pretepači kol, v katerih so običajni junaki noža in kod divjajo revolverski junaki. So v naših krajih, žal sicer, gotovi kraji, kjer poje izključno nož svojo žalostno pesem, so drugi, kjer vihte kol in le redki kraji, kjer opravlja svoj krvavi posel strelno orožje. Splošni pregled o lanskih pobojih in umorih kaže, da so se ti zločini lani silno raz-pasli. Mali kazenski senat je včeraj obravnaval kar tri slučaji iz kamniške okolice, kjer je šlo za človeško življenje. Motivi pa so bili dokaj različni. Strel v silobranu. Deževna junijska nedelja. V Mostah so se pripravljali za gasilsko veselico. Tja se je namerilo tudi več Kamničanov. Hodili so od gostilne do gostilne. V Florijančičevi gostilni pa je nastal hrupen prepir in pretep med Kamničani in domačini. V gostilni so vsevprek vpili: »Hej. zdaj smo skupaj? ... Te bom brcnil, da se ne boš več pobral!« Po zraku so frčali kozarci kot granate na fronti. Boj se je nato nadaljeval zunaj na cesti med Kam-ničanom Avgustom Remsom in Jožetom Žebovcem, samskim banskim inkasantoin. Prvi je držal v rokah nož, drugi pa je potegnil brovvning in štirikrat ustrelil, dvakrat v zrak, dvakrat proti Remsu. Rems je bil zadet v levo glavno odvodnico in v pljuča. Na mestu je izkrvavel .. Uboja obtoženi Jože Zebovc je sodnikom navedel v zagovor: »Res sem streljal. Nisem kriv. Bil sem v silobranu. Nad me je šel Rems z nožem. Hotel sem ga samo obstreliti v levico.« Priče so opisale podrobnosti krvavega dejanja. Državni tožilec je zahteval obsodbo zaradi uboja, branilec — ex offo pa je plediral za silobran. Obtoženec je bil obsojen zaradi prekoračenega silobrana na 5 mesecev strogega zapora. Z lovsko puško streli v gostilno Navmov France je drugače zastaven fant. Nekaj ga je tako pičilo, da je šel 22. oktobra lani ponoči domov po puško in začel streljati v okno Juhan-tove gostilne v Tunjiški Mlaki, iz katere je bil caradi sitnarenja postavljen na cesto. V nevarnosti i* bilo življenje Juhantove družine. France je danes bil prav molčeč pred sodniki, tuintam se je nasmehnil, da je še predsednika senata spravil v dobro voljo. France: »Ne vem. zakaj sem streljal. Se sploh ne morem spominjati.« Senatni predsednik: »Ti ne morem verjeti, ker staro Duško forderladarco piian človek ne more nabasati. Kakšen smodnik st dal?« France: »Je bil že prej nolri. Pušo sem dobil od Bukovnika. Pri drugem strelu se je puša razletela in me ranila v levo roko. Pušo sem kar na cesti pustil.« Priča gostilničar Jiihant je opisal, kako je prišlo do streljanja. France je dvakrat s šibrami ustrelil, prvi strel je šel v zid pod okno, drugi pa daje zakon predstavnikom list pravico, da prisostvujejo ne samo poslovanju volilnega, marveč tudi glavnega volilnega odbora, jasno izvira, da se pravica prisostvovalija ne omejuje samo na glasovanje, ampak tudi na oni del poslovanja, s katerim se ugotovi rezultat volitev. Pod izrazom »volitve«, ki se rabi v navedenem § 54., ni torej razumeti samo glasovanje, ampak celokupno poslovanje volilnih in glavnih volilnih odborov od početka do konca. Nadalje ni bil predsednik volilnega odbora upravičen, tla je odvzel pritožitelju beležke, ki si jih je ta napravil kot predstavnik š|iar-love liste. Po § 54. odstavek 2. zakona o občinah imajo predstavniki kandidatnih list pravico. prisostvovati poslovanju volilnega odbora in podajati pripombe, ki se vpišejo na zahtevo v zapisnik. Tega določila pa ni razumeti tako, da sine predstavnik liste prisostvovati glasovanju samo kot pasiven gledalec, nego ima kot pooblaščenec volilcev tiste liste, katero zastopa, pravico, da nadzoruje volitveno postopanje. Ta nadzor pa lahko vrši na dva načina: t. da nadzoruje zapisnikarja pri vpisovanju oddanih glasov v glasovalne sezname in 2. da si sam beleži oddane glasove. Ako se ie predstavnik liste poslužil drugega načina kontrole, so beležki dokaz, na katerega opira svojo eventuelno trditev, da uradno ugotovljeni izid volitev ni pravilen. Tega dokaza pa se predstavnik liste ne sme oropati s tem. da se mu odvzamejo beležki. Kajti v tem primeru ni imelo prisostvovanje predstavnika liste glasovanju nobenega pomena in je položaj isti. kakor če bi se bila predstavniku takoj ob pri-četku glasovanja že zabranila vsaka Kontrola. Navedeni kršitvi v zvezi s pritožiteljevo trditvijo, da je volilni rezultat, ki je bil uradno razglašen. f>o njccrovih beležkah, kolikor jih ni odtlal predsedniku volilnega odbora, napačen. odvzameta volilnemu aktu tisto verodostojnost. ki bi mu kot uradnemu aktu sicer šla brez teh kršitev. Ti kršitvi je tedaj v tem primeru smatrati kot odločilnega pomena za končni izid volitev, vsled česar je bilo odločati, kakor je zgoraj navedeno. Ker so se radi tega razloga morale volitve razveljaviti, se upravnemu sodišču v razmotrl-vanje drugih pritožnih točk. ki so podrejenega pomena, ni bilo spuščati. Celje, dne 13. januarja 1934. — Pri slabosti je naravna »Franz Josetova« voda priletno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne oadloge. ker se izkaže že v malih količinah koristno ludi Poizkusi poleg že poznanega _____ novi mlečni Kdor uživa M obeh vrst ostal bo zdrav in vedno čvrst PROIZVOD: „U N I O N", ZAGREB Mariborsko dijaštvo leta 1883 Pripoveduje hurat g. Matija Ljubša Celje, 25. jan. 1953. V osemdesetih letih preteklega stoletja je vlatlulo med slovensko dijaško mladino živahno slovensko narodnostno gibanje. »Slovenec« je vprav v zadnjem času objavil že nekaj notic ; o dijaških u|>orili na celjski gimnaziji. Srednješolska mladina je bila tukrat orijentirana slovensko in slovansko. Na mariborski gimnaziji je takrat študiral tudi Matiju Ljubša, posebno dobro znan v vrstah slovenske katoliške inteligence, ki je preti vojno študirala v Gradcu, in v krogu naših zgodovinarjev. Saj je Ljubša eden naših tistih ljudi, ki ves svoj prosti čas posveča še danes raziskovanju nuše lokalne, posebno pa cerkvene zgodovine. Kljub temu, da ima že dve leti več kol sedem križev na svojem hrbtu, je še vedno zdrav in čil. vedno ži- le deloma v okno. Predsednik: »Kakšne so bile šibre?« Priča m vedel povedati. Predsednik, ko je šibre narisal in je priča pokazal velikost, kot lovec-strokovnjak: »Torej šibre št. 4!« Predsednik Francetu: »Kako to, da si prvikrat tako slabo meril, da nisi zadel okna?« France na smeh: »Res ne vem.« Sodba 3 mesece strogega zajiora in povrnitev škode 100 Din gostilničarju. Zagovor s precejšnjo pijanostjo je verjeten, ker je slabo zadel. Karte — smrt — kriminal V Bolkovi gostilni v Zalogu so fantje anjcali. Zaradi 4 Din silen prepir in pretep. Eden kvarto- Bircev je potegnil nož in ž njim sunil prijatelja lamjana Sleriia v glavno stegensko odvodnico. Smrt. Drugi v kriminal. Bilo je to 2. decembra lani. Mlinarjev Pavle iz Spod. Brnika je ajneal v omenjeni gostilni. Sodnikom je pravil popolnoma skesano: »Res je. Branil sem se, ker sta brata Sferna name navalila. Bila sva prijatelja z Damjanom. S pepelnikom me je udaril. Bil sem močno razburjen.« Priča zaklanega brat France: »Pavle mi je rekel, da goljufam pri igri. Prepir. Vse je bilo hitro. V veži je brat omahnil. V veliki luži je izdihnil.« Priča Anton Plevel: »Ajnc so igrali. Vsak je imel 20 točk. Prepir nastal. Prijatelji so si bili.« Predsednik: »Ali bi šli vi nanj z nožem?« Priča la-konično: »Mogoče, če bi bil pijan.« Priča obtoženčev brat France: »Ne vem, kdo je goljufal. Rekel sem Šternu: Zaradi 4 dinarjev se ne bomo tepli.« Priča Maks Kern kratko: »Vem. da so se sprli zaradi 4 Din.« Državni tožilec: »Predlagam strogo obsodbo ker ne gre. da bi se likvidirale igre z nožem.« Branilec ie plediral za oprostitev, češ da je obtoženec ravnal v silobranu. Kratka sodba: Pavle Nastran je kriv, storil pa je dejanje v silobranu, a je prekoračil meje upravičenega silobrana, zato se obsoja na 10 mesecev strogega zapora. Vrvenje na Boču V noči Od ponedeljka na torek je doletela mladi smučarski svet, ki se je zbiral v lani zasilno prirejenem zavelisču, nesreča. Radi pretežke snežene plasti se je razmaknila streha in telebnila na tla. V sredo smo gledali podrtijo. Dobri gozdar g. Siber. ki je na lastne stroške uredil kočo, pravi, da je ne pusti propasti. Spomladi jo da popraviti. Njemu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je Boč oživel tudi pozimi. Dne 6. t. m. se je dre-njalo 26 samih svetokriških smučarjev v topli sobi. Tudi Makolčani eo zaslutili, da bo na Boču dobra smuka, pa 90 se prišli na lastne oči prepričat. Sledili so jim PoliČanci, ki 90 se za božič s Celjani vozili okrog idiličnega Sv. Miklavža. Bilo jih je 30. Enako število se je zbralo v smučarskem raju pri gozdarju. Celo Ptujčnn je zadnjo nedeljo prismučal na Boč. Višek obeta doseči prihodnja nedelja, ko bo za smučarje ob 9 pri Sv. Marieti sv. maša z blagoslovitvijo smučarskih potrebščin. Sneg je idealen srenj na trdi podlairi. — Prijatelji bočki na veselo in številno svidenje! Knrat Matija Ljubša. vahen in ve toliko povedati kot malokateri drugi. Leta 1926 se je naselil v Celju. Dopoldne pomaga g. opatu v pisarni, popoldne je pa zaprt v svoji sobi med papirji in knjigami ter študira in piše. . O gimnazijski dobi svojega življenja gospod kurat najrajši govori, ker mu je ostala v najlepšem spominu. Pa naj pripoveduje gospod kurat Matija Ljubša sam: ...... »Leta 1881 ali 1882 ie dobil neki dijak mariborske gimnazije iz Jičina od nekega dijaka pismo, v katerem predlaga, da bi stopili češki in slovenski dijaki v stik. da bi med seboj sodelovali in se učili tudi jezikov. Zbralo se nas je več dijakov, šli smo k svojemu kate-hetu, prof. dr. Pajku in ga vprašali, kaj naj bi napravili. Odgovoril nam je. da noče nic svetovati, svetuje samo, da moramo biti jako previdni. Začel sem si dopisovati z nekim dijakom v Jičinu. katerega oče je bil bogat usnjar. Dopisovala sva si zelo veliko. Popisoval sem mu naše literarne in politične, večinoma pa dijaške razmere. Kakega pol leta nato sem pa dobil pismo od nekega srbskega dijaka v Novem Sadu. Mene je seveda bolj zanimala zveza s srbskim tovarišem. Nekoč mi je pisal, da imajo dijaki večjo slavnost in veselico v čast sv. Save. Tisti dan sem šel na pošto, odda brzojav sledeče vsebine, katerega sem sestavil sam: »K vaši slavnosti vam prisrčno čestitamo in se z vami veselimo vaši mariborski pobra-timi.« Brzojavko sem oddal seveda brez podpisa. Tista poštna uradnica, ki je sprejela moj rokopis, gotovo ni imela nujnejšega opravila, kakor da je moj rokopis poslala gimnazijskemu ravnatelju. Ravnatelj Gutscher je spraševal in preiskoval, me poklical čez nekai dni k sobi in me vprašal, čc kaj vem o tem brzo-javu. Odgovoril sem: »Seveda vem. če sem ga pa sam pisal.« Vprašal me je. kako pridem do tega. tla brzojavim srbskin dijakom v Novi Sad. nakar sem mu kratko razložil, kako smo prišli v stik z Jičinom in Novim Sadom, pač z edinim namenom, da se učimo jezikov — Vprašal me je nadalje, ali imam še pisma, katera sem dobil in ali bi jih hotel dati njemu. Odgovoril sem. zakaj pa ne. Oddal sem mn ta pisma — češka in srhska — bilo je to v začetku marca 1883. Nato je vsa stvar že skoraj zame zaspala. Dopisovali si nismo več. Zakaj je do tega prišlo. ne vem. Pozneje sem zvedel, da je liiln na Češkem velika preiskava Dne 6. majnika. bilo je v nedeljo, smo imeli kakor po navatli po sveti maši v gimnaziji petje kot prostJ predmet Kar stopi v razred ravnatelj, nas najprej pošteno ošteje. češ. dn smo se pevci na koru premalo lepo obnašali in konča: »iihrigens Ljubša, kommen Sie mil mir hinaus.« Zunaj mi reče: Kakor sporoča današnja graška Ta-gespoeta. je Vaš dopisovalec v Jičinu izključen'iz vseh avstrijskih gimnazij, kaj vas čaka. si lahko mislite.« Pozneje sem namreč zvedel, da je hiln na Češkem med srednješolci razširjena neka tajna zveza mladine, ki r>a njenih ciljev in smeri nisem poznal. Kolikorkrnt je prišel ravnatelj v naš razred, sem seveda vsnkikrat pričakoval, dn mi poreče: Ljubša, poberite svoja kopita, vi ste iz gimnazije izključeni. Proti koncu junija, mislim, da je bila sobota, me pokliče k sebi in me vpraša, ali imam čas. da bi prišel (Kipoldne k njemu v pisarno. Seveda eeiu to storil. Ko pridem k njemu, mi je najprej ponudil stol, s pristav-kom, da bo reč malo dalje času trajala. Potem potegne iz enega predala kopico papirjev in kakor sem kmalu videl, so bila to vsa pisma, katera sem jaz pisal svojemu jiiličinskeinu prijatelju. zraven ravnateljeva lastnoročna prestava teh pisem v nemščino, katera je sam prestavil zato, ker ni zaujial nobenemu slovenskemu profesorju. Sicer moram priznati, da je s pomočjo besednjaka napravil prevode z malimi izjemami skoraj pravilno. Kazložil uii je, tla je moja |>isuta svojčas, ko jih je dobil, poslul dež. šolsk. svetu v Gradec in sedaj dobil moja pisma iz Češkega tudi od dež. šolskegu sveta z nalogo, tla izpelje strogo preiskavo. Večinoma ni bilo nič hudega, le tu in tam je bilo kako mesto jiodčrtaiio rdeče ali modro in siccr taka mesta, kjer sem pisal, da smo slovenski dijaki napravili kako soboto ali nedeljo izlet iz mesta ali sem popisal kake lumjiarije nemških tlijukov. Podčrtano je bilo tudi mesto, ko sem ueko* opisal ravnateljevo delovanje kol obč. svetovalca, kjer je zastopal strogo nemško jiolitiko, čeprav sem mu moral priznati, du proti slov. dijakom ni kazal svojegu posebno nemškega mišljenja. »Naš gos|iotl ravnatelj tudi ne ve, da je slovenski kruli«, je stalo v nekem pismu, nakar je precej glasno rekel: »Glnuben Sie nielit, tlass icli viel licber in Graz Direktor wiire als in diesem schabigen Marburg.« Zelja se mu je izpolnila, ker je žc o Božiču istega leta prišel za drugega ravnatelja na 1. drž. gimnazijo v Gratlec. Če sem n. pr. kaj pisal o slovenskih dijakih, sem moral vedno dokazovati, tla ni bilu to kaka navadna knajparija, temveč čisto pošteni izlet, če sem jia kuj pisal o Nemcih, je bila to čisto navadna luž, dokler mu nisem dokazal in navedel tudi priče, da sem pisal resnico. To sedenje pri ravnatelju je trajalo štirikrat po dve uri, vsakokrat se je na koncu prebralo in protokoliralo. Ravnatelj je vse zopet [Kisla] v Iradec, a do konca leta 15. julija ni moglo biti odgovora. Ali je prišel kak odgovor pozneje, ne vem, ker sem se temu i/ognil. Leto prej je ravn. Gutscher o počitnicah pisal dvema dijakoma zasebno pismo, da sicer ni nobene ovire, tla bi še dalje obiskovala mariborsko gimnazijo, vendar jima je dal očetovski nasvet, naj si po-iščeta kako drugo mesto, ker v Mariboru nimata posebnih upov, tla bi mogla napredovati. Kaj takega eem pričakoval tudi jaz ter sem takoj še tisti tlan, ko sem prejel svoje izpričevalo za srečno izdelani sedmi razred, ga j>o-slal ravnatelju z vlogo, tla izstopam z mariborske gimnazije, kar naj se |iotrtli tudi na izpričevalo ter tla pridem po izpričevalo osebno čez 14 dni. Edino, kar se mi je čudno ztlelo. je bilo, da sem imel iz vedenja niinderent-sprechend. kar do takrat še nikdar nisem imel, čeprav ni minilo nobeno leto brez opomina, ukora ali celo karcerja, česar |iu to leto ni bilo. Nato sem prosil za sprejem na celjsko gimnazijo. Na odgovor sem čakal skoraj štiri tedne. Končno sem vstopil meseca decembra 1885 v Celju, kjer sem tudi srečno 21. jupija 1884 prestal svoj zrelostni izpit. Od (5 dijakov osmega razreda je inaturirnlo 12. maturo nas je napravilo pa le 7. Po maturi sem vstopil v Gratlec v bogoslovje, ker nisem hotel iti nazaj v Maribor.« Nu moje vprašanje kakšna je bila razlik« meti Mariborom in Celjem, je g. kurat odgovoril: »V Celju takega družabnega življenja izven šole kakor v Mariboru ni bilo, posebno jc bilo razmerje med Slovenci in Nemci tako napeto, da izven šole drug drugega nismo poznali in se pozdravljali. V Mariboru smo siccr tudi imeli dijaki meti seboj narodnostne boje. pa smo kljub temu občevali prijateljsko.« Končno je g. kurat še pristavil, tla so pač bila to njegova najlepša leta, katerih se vedno z veseljem sjiominja. BERCHTESGADEN Na južnovzhodnem Bavarskem se skriva med visokimi gorami (Watzmann, Gohl, Jennar, Unters berg itd.) nekdanja samostanska deželica Berchtes-gaden, znana danes predvsem po svojih prirodnih lepotah, ki privabljajo k sebi vsako leto tisoče in tisoče tujcev, nekdaj pa po bogatem avguštinskem samostanu in ie bolj po svojih solnih rudnikih in solarnah, odkoder so razvažali sol po vseh nemških državah in še čez njihove meje. Bogate dohodke daje deželi zaradi sočnih planinskih pašnikov zelo razvita živinoreja, dalje les in za tiste kraje značilno rezbarstvo (podobarji!). V teh krajih se dogaja znamenita zgodovin ska Ganghoferjeva povest o Samostanskem lovcu Roman je po svofi zasnovi in razpletu vse binsko tako bogat, da bo zanimal vsakogar. Živ Ifenje v slovitem samostanu ter vasi ob nJem iii dogajanje na visokih gorah od rane spomladi tj* v pozno jesen z mnogovrstnimi in pestrimi us«/-dami, ki )o plete življenje ljudem, posebno iie zgodba mladega para, samostanskega lovca Haji.ia in lepe Gitke fe tako svojstvena, da ji bo rad sledii vsak prijatelj dobrega branja. Roman začnemo objavljati (utrl v našem novem listku. Liublianshe vesti: Umetniki v boju za življenje Ljubljana, 26. januarja. Zadnje čase se je vršilo več sestunkov likovnih umetnikov, na katerih so razuiotri-vali o obupnih razmerah, v katerih živijo. Oni, ki so brez služb, so sklenili, ustanoviti Klub nenameščenih umetnikov, z namenom, poskrbeti upodabljajočim umetnikom sredstva za eksistenco. Obenem pa so dali vzpodbudo za Strokovno organizacijo likovnih umetnikov, ki so v službah ali pa so brez njih. Nenameščeni umetniki so sklenili, da se bodo predvsem obrnili s posebno vlogo na ljubljansko mestno občino in banovino, oru llugona VVindisch-griitza odboru kranjskemu, da bo dajal deželni odl>or kranjski za pospeševanje likovne umetnosti samo za Kranjsko letno 37.000 kron in je ob istem času dovolila v iste namene vlada vojvodine Kranjske na intervencijo šefa prosvetnega ministrstva na Dunaju dr. Steffleurju 40.000 zlatih kron, dobimo skupaj 1,104.000 Din, kateri znesek bi zagotovil najlepši razvoj upodabljajoči umetnosti in eksistenco umetnikom pod nam narodnostno nenaklonjeno vlado! Žal, je svetovna vojna onemogočila izvedbo teh dajatev. Nenameščeni umetniki so na zadnjem sestanku razmotrivali tudi o stalnem prodajnem salonu za umetniška dela, ki ga baje namerava ustanoviti MOL. Salon nuj bi bil nameščen v Jakopičevem paviljonu, vendar pa tako, da ne bi bile ovirane umetniške razstave, ki jih redno prireja Narodno galerija. Misel prodajnega salona so z veseljem pozdravili, obenem pa izrazili svoje pomisleke, da bi bil salon nameščen v Jakopičevem paviljonu. Paviljon jo namreč rosno ogrožen in ga je treba temeljito popraviti, ker streh« pronušča in je tudi tra-movje nnčeto. Tudi veliko vprašanje, ali je dovolj prostora za salon in umetniške razstave. -So pa še drugi tehtni pomisleki. Kar se salona samega tiče, bi bilo najbolje, da se najdejo zanj prostori sredi mesta, najbolje taki z iz-iožl atni Vljudno opozarjam cenjeno občinstvo na prvovrstno Š'IBENIŠKO VINO iz kleti I. SUN AR A, pri »Kodela«, Rimska cesta 11. Vsak petek morske ribe, — Se priporoča MARKO GRGIČ Mariborske vesli: Dva davčna urada Ugoden uspeh preiskave živil v letu 1933 ** Ljubljana, 26. januarja. Mestno tržno nadzorstvo je dalo v letu 1933 preiskati 1126 vzorcev živil in predmetov obče uporabe. Preiskave je izvršil higijenski zavod s strokovnimi izvedenci. Od preiskanih vzorcev je bilo 888 dobrih, slabih 203, 35 pa so jih odposlali v pregled mestni klavnici, odnosno bakteriološkemu zavodu, ki vodi specijelno preiskavo za meso. Mleka od odvzeli 722 vzorcev. Od teh je bilo 597 dobrih in 125 oporečnih. Od 125 oporečnih vzorcev je bilo 80 vzorcev onesnaženega mleka in 45 vzorcev posnetih, skisanih ali z vodo pomešanih, tako, da je bilo slabega mleka le 7%, kvalitativno dobrega, toda več ali manj onesnaženega pa 10%. Iz tega sledi, da je imela Ljubljana v primeri s statistikami o pregledanem mleku v drugih mestih zelo dobro kvalitativno mleko, čigar maščob-nost se je gibala povprečno pri 4%, medtem ko zakon dovoljuje že 2.8% kot zadostne maščobe. Mlečnih izdelkov, kakor masla, sirčka, smetane, je bilo preiskanih 23 vzorcev. Od teh je bilo 19 dobrih in le 4 slabi. Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da so bili vsi vzorci smetane prav dobri, le en vzorec masla je bil žaltov, trije vzorci sirčka pa plesnjivi. Kruli je tržno nadzorstvo večkrat v mesecu pregledalo na predpisano težo in kvaliteto moke. Teža je bila v vseh slučajih primerna, kvaliteta kruha pa prav dobra. Želeti bi le bilo, da bi nekateri peki kruh bolj zapekli, kar bi večini prebivalstva bolj ugajalo. Špecerijskih izdelkov — cimeta, popra, paprike, nageljnovih žbic, olja, čaja, kave, sardin, sladkorja (vanilijinega, bonbonov in drugo), testenin in pastil za vkuhavanje sadja, kisle kumare — je bilo pregledanih 65 vzorcev, od teh je bilo oporečnih 15 vzorcev in sicer 1 vzorec nageljnovih žbic radi primesi pšenične moke, 2 vzorca paprike istotako, 1 vzorec popra radi primesi koruznega zdroba in 8 vzorcev testenin radi premajhne vsebine jajc in anilinskih barv. Po tem pregledu so vsebovale vse testenine predpisano količino jajc, anilinsko barvanje pa je ministrstvo za narodno zdravje zopet dovolilo, ker ni škodljivo v tej množini za zdravje. Ker so se zadnje čase širile vesti, da je bila kava v nekaterih mestih tudi potvorjena, je bilo ugotovljeno že med letom, da so ljubljanski trgovci prodajali le čisto kavo. Sadnih sokov in vode, (chabesso, jugure, malinovec, pokalice, »Triglavski bisere, esence za liker), sladoleda in siionskih glavic je bilo preiskanih 73 vzorcev. Po zakonu odgovarjajočih je bilo 27, oporečnih pa 46 in sicer: 11 vzorcev malinov-ca radi barvanja, kar je po zakonu o živilih prepovedano (vsa zaloga malinovca je bila zaplenjena), 2 vzorca pokalic, ker so bile narejene iz umetnega etra, 8 vzorcev sifonskih glavic radi preveč kositra, a so bile vse starejšega povojnega izvora; 25 vzorcev sladoleda. Od 35 vzorcev odvzetega sladoleda od prodajalcev po ulicah je bilo 25 slabih radi Colli-bakterij, ki izvirajo od umazanosti. Zato je in bo ponovno tržno nadzorstvo predlagalo, da se prodaja sladoleda po ulicah sploh prepove, ker proizvajajo slaščičarne in buffeti, ki jih je v Ljubljani dovolj, neoporečen sladoled, prodajati bi ga pa smele tudi mlekarne. Pitna voda se je odvzela po povodnji na Barju; bila je dobra. Vino, ki je bilo odvzeto, je bilo dobro, več vzorcev pa se je odposlalo kletarsltemu nadzorniku v Ljubljani. Neugodnih izvidov tržno nadzorstvo ni prejelo. Moka. Od vzetih vzorcev moke je bil le eden slab. Ajdovega medu, sladina in salic. voska je bil pregledan po 1 vzorec. Vsi vzorci so bili dobri. Koncentr. živinske krme se je pregledalo več paketov. Bila je potvorjena. Kosmetika. Tudi kosmetični predmeti spadajo pod zakon o nadzorstvu nad živili in je njih pregled na kakovost zelo važen, zlasti radi snovi, ki bi mogle kvarno uplivati na zdravje uporab-Ijalca. Pregledalo se je 123 vzorcev in sicer toaletnega mila, zobne paste, zobnega praška, cinkove-ga mazila, parfuma, kolonske vode, ustnega rde-čila, piksafona, lasnih barv, pudra, kreme, depila-torjev, orehovega olja, briljantine, lilijinega mleka in ustnih vod Vrnrri «r> «<• odvzeli od domačih in tujih tvrdk. Vsi vzorci so bili dobri. Sadje in zelenjavo je pregledalo tržno nadzorstvo po svojih organih. Zelenjava ie bila kljub V trni skromnosti praznujeta v nedeljo 28 t. m. svojo zlato poroko g. P а v č i č Jakob in ' žena Pavčič Marija. Dopolnila sla oba nad 74 le: in v svojem zakonu prestala nebroj težav. Od 14 otrok jih živi še 7, ki so vsi v raznih javnih službah. Slavljenec sam je bil 43 let v službi južne železnice, čestitkam, ki jih izražajo tovariši železničarji, se pridružujemo tudi mi. Cerkveno slovesno«! opravi novi g. župnik č. g. p. Z a k r a j š e k in bo to prva zlata poroka v novi župni cerkvi pri sv. Krištofu. O Sv. maša za smučarje in turiste bo v nedeljo 28. januarja v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 0 Mraz pritiska. Sv. Pavel — apostol, ki je v četrtek zaključil dobo prijetnega mraza sredozimcev, je začel stopnjevati mraz. V četrtek je bilo v Ljubl jani —5" C pod ničlo, a včeraj zjutraj je pritisnil hujši mraz z močnim srežem in izredno gosto jutranjo meglo. Po dnevi je bilo čisto in jasno. Stanje barometra v Ljubljani je zadnja dva dneva prav visoko, tako je bilo v četrtek "83, a včeraj "81 m/m. Dunajska vremenska napoved pravi, da še za nekaj <1 ni ne bo bistvenih vremenskih sprememb. Mraz bo še pritiskal. Po mnogih krajih Slovenije, osobito nn Gorenjskem, Notranjskem in deloma na Dolenjskem je bil še hujši mraz ko v Ljubljani. Mnogi gorenjski kraji in drugi so beležili od 8" do 18° C poti ničlo, v Ljubljani je bilo včeraj zjutraj 7°C pod ničlo. Mraz je včeraj po dnevi le za nekaj stopinj odnehal. O Mnogokratnik za odmero prirastkarine v okolišu mesta Ljubljana sc je določil za mcsec oktober, november in december 1933 na 7. 0 Mestno načelstvo v LJubljani opozarja, da g. Ojster Janko nima pravice pobirati zaostale prispevke za 0UZD, ker ni več mestni izvršilni organ. O Priporočamo obisk gostilne v Rokodelskem domu v Ljubljani, Koinenskcgn ulica 12, kjer se točijo prvovrstna in ccnenu vina, nudijo cenjenim gostom dobra jedila. — P0 želji se družbam rezervira posebna soba. Abonenti se sprejemajo na dobro in ^eneno hrano. Gostom je na razpolago tudi lejx> in prikladno keglišče. © Padec na zmrzlih tleh. V zavodu Sv. Marte v Streliški ulici bivajoča 81 letna_ Jožefa Meglič, onemogla služkinja, je v cerkvi Sv. Jožefa tako nesrečno padla na tla, da se je poškodovala na glavi. Rana sama na sebi ni tako huda, ker pa je neugodni letini prav dobra, kvalitativno pa je bilo slabo sadje, katerega je primanjkovalo, zlasti zgodnjega. Zelenjarstvo v Ljubljani in okolici je še na nizki stopnji ter primanjkuje zlasti zgodn.e zelenjave, ki jo moramo uvažati. Pridelovalci naj bi bolj uvaževali delo vrtnarskega in sadjarskega : društva, ki se trudi za povzdigo naše vrtnarije in sadjareje. Jajc se je pregledalo 146C0 komadov. Od teh je bilo slabih 472. Gobe so ^ile lansko leto v splošnem zelo : zdrave, sezona zanje pa je trajala le kratek čas. Ribe so se pregledovale ob vsakokratni prodaji, bile so dobre, prevladujejo pa še vedno morske. Zlata ooroha Kakor se je v javnosti že objavilo, se pripravlja delitev mariborskega davčnega urada na dvoic samostojnih upravnih področij. Kompelcnca enega urada bo obsegala podroije mesta in bližnje okolice, pod drugega pa bodo spadali ostali kraji, ki so sedaj pripadali skupnemu davčnemu uradu. Delitev se bo izvedla v prihodnjih mesecih ter bo prinesla v davčno poslovanje znatne olajšave, ki jih bo občutilo tudi občinstvo. Mariborski davčni urad je največji v celi dravski banovini in po številu kontov menda največji tudi v državi. Saj šteje nad 30.000 kontov. Območje urada obsega obe mariborski okrajni glavarstvi, z izjemo nekaj ob- , čin iz slovenjebislriškega sodnega okraja, ki spadajo v območje davkarije v Slovenski Bistrici. Kljub številnemu upravnemu aparatu, ki šteje z □ Mrzla zima. Po starem pregovoru prinese solnčen sv. Pavel mrzle dneve. Prerokovanje sc je izpolnilo, ker se stiska ob jutrih živo sicbro vedno na 10 stopinj pod ničlo. L1 Pomožna akcija v okolici. Letos so tudi okoliške občine upeljale v večjem obsegu pomožno akcijo, da vsaj nekoliko ublažijo bedo brezposelnih, Seveda radi pomanjkanja sredstev ne morejo izvesti akcije tako velikopotezno, kakor mestna občina, □ Prijave tržnega nadzorstva. V skrbi za hi-gijeno živilskega trga je tržno nadzorstvo v lanskem letu prijavilo 23 oseb. Od tega 7 državnemu pravdništvu, ki je v enem slučaju ustavilo preiskavo, v ostalih pa je predalo zadevo sodišču, 4 slučaji so bili prijavljeni vodstvu mestne klavnice in ostali obrtni oblasti. Državno pravdništvo je dobilo slučaje pokvarjenih živil, obrtna oblast slučaje krošnjarstva z živili ter prekoračenje prodajnega časa na trgu, klavnici pa so se prijavili poskusi vtihotapljenja nepregledanega in nežigo-sanega mesa. □ Most na otolc. V sredo, dne 31. januarja se bo vršila pri Mariborskem otoku komisijska razprava glede gradnje novega mostu, K obravnavi pride posebna komisija banske uprave, zastopniki mariborske občine občine Kamnica ter okrainega glavarstva. Komisija bo dala formalno dovoljenje za izvršitev gradbenih del, ki so se taktično že pričela. O Nič vijolice, montmarterske namreč, ne bo v tukajšnjem gledališču, ker gdč. Druzovičeva zaenkrat nc more gostovati radi poklicne zadržanosti. Pač pa se mesto tega pripravlja Fallova opereta »Stambulska roža«. n Lov na dražbi. Dne 3. februarja se bo draž-bal na tukajšnjem okrajnem glavarstvu desni breg lov občine Sv. Lovrenc na Pohorju, za katerega vlada tudi v tukajšnjih krogih zelene bratovščine zanimanje. П Ribji trg. Sardoni (50 kg) so se prodajali po 14, linja (15 kg) po 26, cipli (15 kg) po 26, orade (12 kg) po 20 in borboni (10 kg) po 26 Din za kilogram. □ Truplo brez roke in noge. V Breznem so opazili ljudje z mostu v strugi ležeče človeško truplo, ki se je obesilo za podpornik ter je radi izredno nizke vode prišlo na površje. — Več ljudi sc je nato spustilo v strugo ter so truplo spravili na suho. Bilo pa je že tako nagnito in razpadlo, da so se udje kar trgali od telesa. Roka in noga sla mu sploh že manjkali ter ju je najbrže odtrgal dnevničarji skupno 55 oseb, jc bil točen pregled poslovanja zelo otežkočen, Tudi tksaklnosl in eks-peditivnost dela je bila pri takem obsegu poslov združena le z največjimi napori upravnega aparata. Z razdelitvijo na dvoje samostojnih uradov bo ola|šan predvsem osebni promet s strankami. Ob gotovih dneh je bil doslej na davkariji naval, da so morali čakati ljudje ure jn ure predno so prišli na vrsto. Zlasti za stranke z dežele, ki so imele še druge opravke v mestu, je bilo to neprijetno. Prednosti del'enega poslovanja pa sc bodo gotovo občutile tudi v gospodarstvu. Radi lažjega pregleda bo poslovanje bolj elastično ter se bo lažje prilagodilo vsem trenutnim izpremembam, ki jim je v teh časih podvrženo zlasti gospodarstvo v mestih. vodni tok, ki je bi^lal ob telo, ki se je zajezilo med stebre opornika. Po obleki in nekaterih drugih znakih so prepoznali, da gre za Marijo Ambrož iz Dravograda. Revica jc bila dolgo časa duševno bolna. Dne 21. novembra lanskega lela je izginila od doma ler sc ni več povrnila Sumili so, da si je kje končala življenje, sedaj pa jc odkrila lajno njene smrti deroča Drava, □ Ponarejeni »Bog čuvaj«. Po drugod nosijo nazive »petač«, »petak«, v Mariboru so jih krstili »Bog čuvaj« radi napisa na robu. Ta naziv je za srebrne peldeselake prišel v mestu že v splošno rabo. Falzifikati, ki so jih prepoznali drugod, so se pojavili tudi v Mariboru. So pa tako spretno izvršeni, da prepoznaš napačnega »Bog čuvaj« od pravega le po nečistem, zamolklem zvenku. □ Prav se mu je zgodilo. Pred dvema dnevoma sla izstopila iz avstrijskega vlaka dva mlada moža ter pripovedovala, da sta bila izgnana iz Nemčije. Znala sta pripovedovati ginljivo storijo o trpljenju in preganjanju ler sta z nio že na kolodvoru premamila obmejne organe, da so jima iz lastnega žepa dali podporo. Nato so ju napotili na borzo dela, kjer sta kot begunca in izgnanca brez sredstev dobila primerno podporo v gotovini. Ko sta na la način obrala še več institucij, sla jo zavila v krčmo ter v eni noči v družbi deklet in sebi podobnih bratcev pognala vse do zadnje pare. V gostilni pa ju je presenetila policijska racija; enemu sc je posrečilo, da se ie izmuznil, drugi pa je padel v roke detektivom, ki niso poznali usmiljenja z njegovo begunsko usodo. Na policiji so ugotovili, da je fant vo aški ubežnik, ki se jo klatil več let po svetu okoli. Oddali so ga vojaški pblasti. Za drugim njegovim tovarišem, ki je na tak način zapravil podporo, s katero bi se bilo lahko pomagalo potrebnejšemu, pa policija še poizveduje. □ Pomagajte siromaku. Pomilovanja vredni so v zimi stari reveži, ki nimajo nikogar, da bi jim oskrbel starost. V Krčevini jc doJakal 80 let v bedi in siromaštvu ubog viničar. Darove sprejema za tega reveža naša uprava. Pomagajte! mariborsko gledališče Sobota, 27. januarja ob 20: »Scampolo«. Red A. Nedelja, 28. januarja ob 15: »Študentje smo«. Najnižje cene. (Sedeži po 15, 12, 10, 8, 6, 5 Dinj stojišča po 3 in 2 Din.) — Ob 20: »Mala Floramve«. Gostovanje tenorista Stjepana Ivelje. Cetfe & Planinci so zborovali. Ob lepem številu članstva v sredo zvečer v Narodnem domu. V minulem lelu se je sukalo glavno delo podružnice, okrog ureditve finančnih razmer. Velike investicije prejšnjih let, posebno zgraditev nove postojanke v Logarski dolini, so povzročile mnogo od-odprtih računov. Spomladi je savinjska podružnica SPD prevzela v laslne roke ludi postojanko ua Mozirski planini. Ni se pa posrečilo dobiti v Celju primernega prostora za emuško skakalnico. V minulem lelu so bile obnovljeue tudi markacije ш jo bilo na novo označenih mnogo poli. Podružnica je tudi dosegla otvoritev pomožne pošle v Logarski dolini. Skrbela je tudi za svoje vodnike, kakor tudi za smučarske učitelje. V prihodnji zimski sezoni namerava podružnica vpeljali mladinske smuške iečaje po vseli večjih krajih Savinjske doline. Obširno poročilo o delovanju drušlva v preteklem letu je podal tajnik g. Zemljič. Članstvo je v tem poslovnem letu navzlic krizi celo naraslo. Obširno je bilo poročilo o kočah, ki so last savinjske podružnice. Največja pridobitev v preteklem lelu je bila nakup ozemlja Okrešelj in še svel pod slajKmi gori do vrha planjave. Savinjska podružnica je postala s tem veleposestnik, ki ima . j>o banski nare;lbi tudi svoj lov. Dostop k Potočki j zijalki na Oljševi je bil zaradi pasiranja avslrij-i skega ozemlja zelo otežkočen, zato se je izpeljala ; od Sv. Duha nova varijanta. Vsega skupaj se je vpisalo v vseh kočah 8731 turistov, medlem 033 Srbohrvatov, 49 Čehov, 219 Nemcev in 57 drugih narodnosti. Dohodkov je imela podružnica 259.087 D in in 25 par, izdatkov pa 258.700.50 Din. Gosp. Zdravko Kovač je poročal obširno o zimsko-sport-nein odseku in o njegovem delu. Končno je govoril predsednik Osrednjega odbora g. dr. Josip Pre'ner iz Ljubljane, o delovanju Osrednjega društva in o Zvezi jugoslovanskih planinskih društev, ki ima sedež v Ljubljani. Pre'1 '.aključkom je občni zbor sprejel tudi sklep skupščine v Kranju, da se zviša članarina od 25 na 80 Din letno, zalo ho pa člani popolnoma oproščeni rešilnega prispevka v kočah. 0 Nesreča na poledenelih tleh. Kovač Erih, 7-letni sin mesarja, Gaberje, je pri sankaniu v Zavodni padel in si zlomil desno noao pod kolenom. Anion Klajnšek, 56-Ielni kovač iz Medloga. je padel 24. t. m. na Ljubljanski cesti in si zlomil desno roko. j Jožefa Meglič že visoko v letih, ima poškodba lahko npvnrnejše posledice. 0 Bakreno numizmatično zb'rko je daroval za mestni muzej g, prof. Albert Sič. Darovalec jc ponovno pokazal s svojimi darovi veliko razumevanje za bodoči mestni muzej in mu izreka mestno načelstvo tem potom prisrčno zahvalo © Razne nesreče. 25 letni delavec II. Osolin iz kamniške okolice je včeraj sedel z nekimi fanti v gostilni. Prišlo je do prepira in nazadnje do pretepa, iz katerega je Osolin odnesel precoj hude notranje poškodbe. — Pri sekanju drv se je vsekal v levo roko 21 letni zidarski pomočnik Štefan Bri-celj iz Bizovika in si zadal laVo hudo rano, da je moral oditi v ljubljansko bolnišnico. — Ko se je 26 letni posestnikov sin Alojzij Novak iz Sela pri Moravčah peljal danes s kolesom v Ljubljano, je tik pred bolnišnico padel s kolesa ir, si na zmrzlih tleh močno odrgnil obraz. Vsi se zdravijo v splošni bolnišnici. er Umrla je v celjski javni bolnišnici Tajnšelc Antonija, 48 let, duinarica, Slatina, bmartno ob Paki. Naj v miru počiva! & Izgubljen obesek. Dne 24. t. m. je bil iz Celja do Dečkove ceste v Gabcrju izgubljen obesek iz koraki različne barve, vreden 300 Din. Najditelj dobi nagrado. Piui Zadnja pot Tomaža Lozinška. V četrlek smo spremili pekovskega mojstra Tomaža Lozinška iz Ptuja k večnemu počitku. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, posebno iz trgovskih in obrtnih krogov. Celo iz drugih krajev so prihiteli znanci in prijatelji, posebno številna je bila udeležba iz Maribora. Uradništvo mestnega magistrata z županom Jeršetom na čelu se je udeležilo pogreba korporativno, zastopani so bili tudi gasilci. Ob o-dprtem grobu so mu zapeli žalostinke pevski zbori ptujskih in mariborskih pekovskih pomočnikov, Cerkvene obrede je opravil g. prošt dr. Ivan Žagar. Pokojni zapušča ženo in hčerko, omoženo Albrecht. — Naj v miru počival Nezgoda. Hudo se je ponesrečil 27 letni posestnik Franc Majcen iz Moravccv pri Ljutomeru. V vaški kovačnici je dobil desno roko v vrtalni »troi, ki mu jo ie zmečkal in razmesaril. Moral 'e v ptujsko bolnišnico. Za$orje Prejeli smo: Dopis v »Slovencu« dne 2+. jan. 1934 št. 19 pod »Zagorje« navaja v zadnjem odst« ku sledeče: Občinska uprava v Zagorju je prejela iz bednostnega fonda precejšen znesek z« prehrano Brezposelnih, /a prehrano brezposelnih v »Ljudski kuhinji« jc pa odklonila vsak prispevek. — Vsled tega se naprošate, da v prihodnji številki izvedete popravek: »Ni res. da iii se »Ljudski kuhinji odklonil prispevek, pač |«i je res, da je bau-ska uprava zahtevala uvedbe velike občinske javne kuhinje. Prizadeti nuj se obrnejo na višjo oblast, ki jc edino kompetentna, da ruz-poluga s tem denarjem«. — Uprav« občine Zagorje, dne 25. jan. 1934. Predsednik: Ivan Drnovšek. Delovodja: Nečitljiv. — Iz tega popravka ei mi nismo na jasnem, upamo pa, da ga bodo Zagorci, ki razmere poznajo, bolje razumeli. ljubljansko gledališče Dni mu Začetek ob 20. Sobota, 27. januarja: »Pravica do greha«. Izven. Globoko z.iii/anp cene od 3 do 14 Din. Nedelja. 28. januarja: Ob 15 uri »turške kumare«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20. uri »Gos|>odično«. Pretnijera. Izven. Ponedeljek, 29. januarja: zaprto. Opern Začetek ob 20. Sobota, 27. januarja: »Plee v Savoju«. Premi-jera. Izven. Nedelja, 28. januarja, ob 15: »Nižava«. Izven. Znižane cene. — Oh 20: »Ples v Savoju«. IzveO-Ponedeljek, 29. januarja; Zaprto. Ponedeljek, 29. jauuarja: zaprta lanskega lela Ljubljana, 26. januarja. Splošni podatki o stanju kriminalistike v Sloveniji kažejo za preteklo leto, da so zločini številčno nekoliko nazadovali, a se mnogi močno dvignili. Pri vseh štirih okrožnih sodiščih Slovenije so bile lani uvedene 4803 nove kazenske preiskave, dočim predlanskim 4869. Proti mlajšim mladoletnikom je teklo 93 preiskav, dočim predlanskim 92. Na posamezna okrožna sodišča« se preiskave razdele: Ljubljana 1615, Novo mesto 501, Celie 882 in Maribo* 1805. Obtožnic je bilo dvignjenih 2790 v letu 1932 pa 2772. Na okrožna sodišča odpade: Ljubljana 821, Novo mesto 328, Ce- f lje 550 in Maribor 1091. Najvišje število obtožnic v Mariboru tolmačijo tako, da tamošnje državno tožilstvo navadne lovske tatvine, ki v ljubljanskem okrožju pridejo pred okrajna sodišča, naprti okrožnemu sodišču. • Vsa okrajna sodišča Slovenije so vodila 5617 kazenskih preiskav zaradi raznih zločinov, na- Sirop Famel se proda a seda) v vseh lekarnah tudi v malih steklenicah po eg velikih originalnih steklenic, kot poprej. Ljudsko gibanje lela 1933 Triič. Rojenih je bilo v I. 1933 v naši župniji 114 otrok; če dodamo še 19 otrok, ki so bili rojeni v ljubljanski bolnišnici, znaša število rojstev 133. Pogrebov smo imeli 05 in porok 49. Svetih obhajil je bilo razdeljenih 69.100. Pišcce. Mrličev smo imeli 32. Med temi jih je bilo 19 moškega in 13 ženskega spola. Najstarejši mrlič je bil star 93 let, potem 82 im nato 80 let Poročenih je bilo 20 parov. Nič jih ni ovirala kriza. Rojstev je bilo 98, in sicer 55 moškega in 43 ženskega spola. Koledar Sobota, 27. januarja. Janez Zlatoust. Novi grobovi ■f Ga. Elizabeta Lovšin. V petek zjutraj je na svojem domu v Gradišču 13 v Ljubljani umrla znana in ugledna gostilničarka ga. Elizabeta Lovšin. Pokojnica je bila sestra rajnega kranjskega dekana in zgodovinarja Antona Koblaria. Nad 40 let je vodila Černetovo gostilno v Gradišču, kamor se je bila primo-žila. Po smrti prvega moža se je poročila z igralcem Lovšinom. Bila je žena blagega srca. IJmrl« je v 77. letu starosti. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje! Ostale vesti >s/rru_ Kamniške planine vabijo! Iz Kamnika: Jasno solnčno vreme je pripravilo na planinah smučarjem pravi raj. Solnce pripeka s tako silo, kot bi bili sredi poletja. Niti sence meglice ni opaziti na obzorju in najmanjša sapica ne vznemirja ozračja. Ko se zjutraj prične počasi vzdigovati iz* doline lahna meglena odeja, se planine že kopljejo v morju luči. Veselja je za vsakega smučarja dovolj, saj smo lepo solnčno vreme že tako težko pričakovali. Pričakujejo, da bo za nedeljo velik naval v kraljestvo belega športa na Krvavec in Veliko planino, pa tudi na Menino planino se ed pravi ja družba smučarjev. Kamničani radi obiskujejo Gozd, kjer so tudi ugodni smuški terenL Upamo, da bo vreme še v naprej naklonjeno smučarjem, ki bodo gotovo radi pohiteli v Kamniške planine! . — Znižanje vožnje na železnici ob priliki hokej tekem na Bledu. Ministrstvo za promet je odobrilo posetnikom blejskih hokej tekem 50% popusta pri voznih cenah na železnici. Pn odhodu je treba kupiti celo karto, ki velja tudi za povratek. Popust velja za odhod v času od 25. do 27. jan. povratek 27. do 30. jan. — Snežen plaz* zasul tri kmete. V bližini Gackega v Hercegovini je te dni snežen plaz zasul tri kmete. Sele 24 ur kasneje so jih rešili sorodniki, ki so jih iskali. — Tihotapci svile. V Subotici ie finančni podpreglednik Stojan Filipovič odkril veliko tihotapstvo svile. Uprava carinarnice je bila obveščena, da bo prišel v Subotico trgovec Naznanila sprotno predlanskim 5881. Prav značilno je, da sodišča, ki mej«; na zahodno mejo, odnosno proti Koroški, izkazujejo prav nizko število kazenskih preiskav o hujših zločinih. V tem pogledu je Notranjska na odličnem mestu, kajti ob vsej zahodni meji se lani ni zgodil noben hujši zločin, zlasti ne zločini proti človeškemu življenju. V naslednjem navajamo okrajna sodišča, ki izkazujejo število kazenskih preiskav pod 100. Ta so: Brdo 78, Cerknica 66, Logatec 60, Lož 32, Vrhnika 79, Kranjska gora 82 in Tržič 44. V novomeškem okrožju: Radeče 62, Ribnica 50, Trebnje 71, Velike Lašče 31, Višnja gora 70 in Žužemberk 62. V celjskem okrožju samo dve: Gornji grad 99 in Vransko 68. V mariborskem pa samo 1 okrajno sodišče, namreč Marenberg s 70 kazenskimi preiskavami. Največ kazenskih preiskav je imelo okrajno sodišče v Ptuju, namreč 426. Tam ie bilo tudi največ kazenskih zadev zaradi raznih prestopkov, namreč 1242. Emil Vitanovič, ki bo skušal utihotapiti precej svilene robe. Vitanovič je prišel v Subotico s tremi velikanskimi kovčki, ki jih je odnesel na carinarnico v svrho pregleda. Dežurni uradnik pa je le površno pregledal kovčke in ni našel v njih ničesar. Zaradi tega ga je podpreglednik Filipovič opozoril, da nosi Vitanovič neocarinjeno olago. Uradnik je Filipoviča zavrnil, da njega to nič ne briga. Vitanovič je že zlezel v kočijo, da bi se odpeljal. Tedaj pa je skočil za njim Filipovič in ga z revolverjem prisilil, da je ustavil kočijo. V kovčkih so našli ogromno svilene robe, ki jo je trgovec hotel odtegniti carini. — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter zastajanje žolča bod-ljaje. tesnobo v prsih, utripanje srca odstra- I nite z naravno »Franz-Josel- 'renčico. obenem se pa zmanjša pritisk krvi .a- možgane, j oči. pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pn ljudeh, ki veliko sede — Dva otroka rešil iz vode. Ob potoku Koprivnica pri Bosanski Krupi so se prevrnile sani, na katerih se je vozil kmet Milan Ko-vačevič z dvema svojima otrokoma. Oba otroka sta padla v potok, ki je precej globok m izginila pod površino. Kovačevič pa je kar v obleki skočil za njima in se mu je posrečilo, da ju je pravočasno izvlekel iz vode in tako rešil smrti. — Borba človeka s petnajstimi volkovi. Čuvaj občinskega gozda v Šal ji pri Vučitrnu v Srbiji je te dni kakor običajno pregledoval svoj revir. Na samotnem kraju pu je naletel na tolpo volkov. Volkovi so takoj, ko sa ga zagledali, navalili nanj. Čuvaju ni preostajalo drugega, kakor da se spusti v borbo z njimi. Izstrelil je nanje šest strelov in ubil štiri zverine. Pri sedmem strelu pa se mu je razletela puška. Ubogi čuvaj je že mislil, da je na poti na drugi svet in se je od strahu onesvestil. Toda zgodilo se je čudo. Volkovi ga uiso raztrgali, niti se niso spravili na svoje ustreljene druge, ampak so se razbežali na vse strani. Čuvaj pa ie, ko se je zavedel, vse štiri volkove zavlekel do okrajnega načelstva, kjer je za vsakega dobil po 200 Din. — V neki vasi pri Biliaču v Bosni pa je vdrla truma volkov v ovčjo stajo nuj bogatejšega kmeta. Volkovi so E oda vili 20 ovac, okrog 50 ovac pa se je raz-ežalo. Ko so se volkovi nažrli. so pobegnili. — Sebe in konja rešil izpod lokomotive. Pri Šibeniku se je te dni na čuden način rešil emrti neki voznik, ki ie s svojim vozom za- i vozil na progo ravno, ko je od Šibeuika pri- t liajal vlak. Njegovi duhaprisotnosti se je za- ' hvaliti, da ni prišlo do nesreče. V zadnjem hipu je skočil z voza in potegnil konja za rep nazaj. Posrečilo se mu je, da je vprego obrnil tako, da mimodrveči vlak ni napravil nobene škode. — Divjanje steklega psa. V vasi Klek pri Velikem Bečkereku je te dni začel kazati znake stekline pes posestnika Bauerja. Najprej je popadel in ugriznil Bauerjevega sinu iNiko-lo. Butier ie takoj peljal sina v bolnišnico v Veliki Bečkerek, kjer so mu vbrizgali serum proti steklini. Ko se je Bauer vrnil domov, ga je čakalo presenečenje. Medtem se je pobesneli pes spravil nad živino in jo popadal . kar od kraja. Vsa živina je postala stekla, in j sicer 4 konji, 6 žrebet, 3 krave in več svinj. j Sanitetne oblasti бо takoj postrelile steklo ži- j vino in odredile, da se imajo v veej vasi pobiti vsi psi in mačke. 2p: Gostovanje koroikih pevcev. Za srečnico pridejo na Gorenjsko koroški pevci iz Kotm&re vasi ri Celovcu. Peli bodo na dveh koncertih in sicer februarja popoldne v Radovljici, naslednji dan pa ob 20 v Kamniku. V obeh mestih se že pripravljajo, da dostojno sprejmejo bratske goste iz, Korotana. Pevski zbor iz Kolmare vasi bo izvaial prav pisan program 18 koroških narodnih pesmi. Ker vlada za koncert že sedaj velikansko zanimanje ne samo v Kamniku, ampak tudi po vsej bližnji in daljni okolici z Mengšem, Domžalami, Komendo itd., sporočamo vsem interesentom, da bodo vstopnice v predprodaji v trgovini Slatnar že od torka naprej. Interesenti i okolice naj si čimprej zagotovijo vstopnice, ker bo na koncert velik naval. Liubliana 1 Kino Kodeljevo. Nocoj ob 20 »Ključ ljubezni«. V glavni vlogi Dorothta VCieck. 1 Lutkovni oder v Vzajemni zavarovalnici vprl-zori v nedeljo popoldne novo pravljično igro Tonček plezonček, lel jo je dramatiziral France Bevk. Prva predstava ob 3,' druga ob 5. Vstopnina: sedeži po 6, 5, 4 in 3 Din, stojišča pa po 2 Din. Vstopnice se dobijo ludi v predprodaji od danes naprej do jutri opoldne v Unionski trafiki. 1 Poselska zveza vprizori v nedeljo 28. januarja ob 16.3(1 v dvorani Rokodelskega doma, Ko-menskega 12, veseloigro »Tctka bo prišla«. K številni udeležbi vljudno vabi odbor. 1 Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev za Slovenijo • Ljubljani (podružnica Ljubljana) sklicuje za sredo ob 8 zvečer v dvorano Rokodelskega doma sostanek svojega članstva. Na dnevnem redu so važne zadeve, zato so vsi člani vliudno vabljeni, da se gotovo udeleže! 1 Lutkarski odsek Československe Obce igra jutri ob 16 v Narodnem domu veseloigro »Gašper-ček in povodnji mož«. Gostje dobrodošli! Maribor m Enodnevni tečaj o rezi v vinogradih bo v soboto 10. februarja na banovinski vinarski in sadiarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18. m Orkestralni odsek Glasbene Matice ima prvo redno vajo v ponedeljek ob 20. Vsi, ki so prejeli vabila in tudi oni, ki jih morda pomotoma niso dobili, pa bi želeli sodelovati, se tem potom vljudno naprošajo, da se vaje polnoštevilno ude-ležo. Celie c Mestni odbor Rdečega križa v Celjn bo Imel redni občni zbor 15. februarja ob 20 v posvetovalnici mestnega magistrata. Drugi hraii Ptuj, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva ima na svečnico ob 9 svoj redni občni zbor v gostilni Brenčič. Ptuj. Pekovska zadruga ima redni občni zbor 12. februarja ob 10 v dvorani gostilne »Beii križ«. Nove knjige Dr. Ivana Preglja izbrani spisi, zvezek IX.: »Tolminci«, zgodovinski roman, 1. in 2. del, 379 strani, Din 45, vez. Din 60; Dr. Aleksander Bilimo-vič: Uvod v ekonomsko vedo |Kosmos), 202 str., Din 60, vez. Din 80; Dr. Al. Odar: Sodbe rimske rote v zakonskih pravdah, 93 strani, Din 13; Kralj France: Mo.a pot, umetnikov življenjepis in delovanje, Din 40; Badjura Rudolf: Zimski vodnik po Sloveniji, 246 strani, vez. Din 50; Dr. J. Kune: Veterinarska higijena za živinorejce, 99 strani, Din 24; Štibler M.: Zadružništvo, III. del, 53 strani, Din 10; Kmetova Marija: Moja pot, življen ska pot pisateljice, 111 strani, Din 15; Dr. Fr. Bradač: Saphina Erotika, 27 strani, Din 10; Croce B.-Dr. St, Leben: Zgodovina Evrope v XIX. stoletju. 291 strani, vez. Din 140; Dr. Pavel Brežnik: Klic Gorjancev, roman, 146 strani, Din 20; Stankovič B.-Albrcht Fr.: Neč:sta kri, roman, Din 90; Cervantes Miguel-Flere: Don KiSit iz Manče, vitez žalostne postave, mladinska povest, Din 12, vez. Din 20; May Karel. Sužnji, 1. zvezek, Din 13; Dr. Ciril Potočnik: 25 let pod Marijinim varstvom (kongrega-cije ljubljanskih bogoslovcev in duhovnikov), Din 20. — Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi. sorečici v želodcu krvnih navalili. glavobolu iplošm slabosti v/e.nite zjutraj ua tešče kozarec »r runz Joselove« grenčice. ^panflavin Občudujejo io zavidajo ga, a ne radi njegovih elegantnih oblek, pač pa zalo, ker jc pre-viden iu nosi Panllavin pastile vedno s seboj. Obvarujejo ga pred nalezljivostjo prehlajenja. Imejte tudi Vi pri sebi vselej Panflavin pastile. Ogla« te reglstr ood S. br. 21781 od ». XL I9SS. Občinsko gospodarstvo na Jezici Ježica, 25. jaa. Na zadnji seji je občinski odbor sprejel pro-.ačun z večino glasov. Z.a sejo je vladalo med občani veliko zanimanje, ter se je je udeležilo okrog 60 občanov. — Proračun se je povišal še za 9000 dinarjev, tako da znaša spreleti proračun, kakor je predlagal g. Germek 358.772 Din. V pokritje teh izdatkov je večina sklenila, da se bodo v letu 1934-35 pob rale v občini sledeče davščine: 88% na vse direktne davke, na zgra-darino, zemljarino in pridobnino ter rentni davek, na vino in vinski mošt po 1 Din od litra, od žganih pijač od stopnje po 5 Din, od hI piva po 50 Din, od vsake zaklane govedi nad 1 letom po 20 Din, pod 1 letom pa 10 Din, od vsakega zaklanega prašiča po 10 Din, od vsake zaklane drobnice po 5 dinarjev, od vsakega kilograma v občino uvoženega mesa in mesnih izdelkov po 25 par. Poleg tega je večina sklenila, da se bodo pobirale sledeče takse: za sprejem v obč. zvezo po 200 Din, za inozemce po 500 Din, od vsakega po 5 dinarjev, za stavbeno dovoljenje po 50 Din, za prepis sejnega zapisnika po 10 Din, vročitev vabil in spričeval po 2 Din, za izdan živinski potni list po 3 Din, za ogled živali po 2 Din, za živ. mesni ogled od vsake živali 6 Din, za vsakega psa 25 Din. za odobritev parcelaci.e po 100 Din, za O' led zgradbe z nadstropji po 150 Din, za izdano stavbeno dovoljenje zgradbe z več nadstropji 150 Din in za dovolitev vselitve po 150 Din. Med dohodke se je vneela tudi lovska zakupnina, do katere imajo pravico vsi davkoplačevalci in jo lahko zahtevajo od občine, da se jim po davku izplača in to na podlagi davčne knjižice, s katero plačujejo davke in iz katere je razvidno, koliko znaša davčni predpis posameznega davkoplačevalca. Vsak davkoplačevalec ima tedaj v smislu zakona, da to nanj odpadajočo zakupnino zahteva od občine in še celo za tri leta skupaj. Med proračunsko debato smo slišali poročilo g. Lenčeta. da je občinski odbor lani nakazal Sokolu 8000 Din podpore. — Pri tej seji je bil na predlog g. Škrlja Janeza razrešen občinski odbornik Rudolf Stembal, posestnik iz Tomačevega. — Iz poročila predsedstva je bilo razvidno, da so nameravana večja javna dela po oblini lako na primer kanalizaciia v Klečah, naprava ponikovalnic pred Sokolskim domom v Stožicah in več drugih javnih del. KuUttrn* obzornik Ljubljanska drama „Kariera hanclista Winziga" Komedija Dunajčana W. Lichtenberga ima evoje korenike v živi resničnosti in se zdi v prvem dejanju, da se razraste v bridko tragikom i ko javnega življenja, posebej pa še tistih majhnih ljudi, ki so se rodili, da trpe za svoj uradniški jionos, zvestobo in poštenje. To je sicer tudi vnaprej osnovna črta komedije, toda pisatelj na in s svojim resničnim VVjn/>,oin, nižjim uradnikom v finančnem ministrstvu, uganja teatrulično dialektiko, skoraj zaradi dovtipov samih, ki so ostri, slani in dobro zgrajeni, včasih skoraj popularni, nazadnje pn se zgodba konča skoraj sentimentalno, kariera kanclista VVinzign« je tedaj izrazito tc-atralično delo in ima več formalne kombina-aije, zine dnevne duhovitosti kakor drobne tragike, ki se skriva v vsaki resnični življenjski komediji. Zato v našem delu v resnici bolj čutimo lchkotno politično posmehljivost in • do v ti p. kakor pa etično globino. Kljub temu. da ima Dunajčan vedno mnogo ljubezni do malega človeka in ga zaradi svoje dobrosrčnosti tudi čisto po svoje oblikuje, inu je politična satira na razvalinah nekdanjega baroka in empirja bližja — pa tudi plitkejša. Dočim je Uinzigovo sočutje z usodami, ki se pletejo okoli uradnih aktov, v svojem zarodku resnično, njegova uradniška nepodkupnost verjetna Mi dosledna, je vse drugo, kar je okoli teh dveh glavnih in skoraj edinih človeških poglavij, sanid več ali manj dobra tehniko in zafrkljivo ščipanje politike. Sicer nas igra dobro zabavu. vse avstrijske dovtlpe razumevamo tudi preko njihove krajevne vred- nosti, saj si je javno življenje fiovsod podobno, toda umetnosti je v delu manj, celo vsakdanje pristnosti manj, kakor se nam zdi. Igra pa ima skoraj samo prav dobre vloge. Tako je kanclist \Vinzig kljub pisateljevim tehničnim kombinacijam izredno hvaležna in dovolj težka naloga. G. Sancin, izredno vestni рш tudi boli in bolj prizadevni in resnično daroviti igralec, nam je v Winzigu podal mnogo več kakor samo posrečene vloge, zakaj prav njegova tiha igra nam od predstave do predstave odkriva bodočega umetnika. G. Potokar in g. Jerman igrata oba nasprotna ei ministra. Pisateljev dovtip nam je kombinacije poslovil nu glavo in oba igrnvca, g. Potokar kot kine-tiški finančnik, in g. Jerman kol bankarski kmetijcc sta skušala dovtip čim točneje ponazoriti, pri tem je zlasti g. Jerman izdelal svojo vlogo s prav duhovito zrelostjo. Tudi dvojica nasprotnih si ženskih značajev kaže v igri ge. M. Danilove in gdč. Boltarjeve (tipkarica) živo podobo. Ako že govorimo v redu pisateljevih kontra|Kistav, sta nam dvorni svetnik g. Lipnha in tajnik g. Jana dve gladki pa izredno točni ztiačajki. Poslanik g. Drenovca je preveč poza — toda sluga g. Pluta prava kabinetna svetinja. Prav tako je Sabnbander g. Železnikn živa topla podoba. Igro ie pripravil režiser g. B. Kreft. Krfže spretno kombinacijo in temperamentno zunanjost, točnost, za globino pa ni prilike. F. K. O bolgarski glasbi V prihodnjih dneh. (28. in 29. t. m.) bomo imeli priliko doma (v Belgradu) poslušali enega najre-prezenlalivnojših bolgarskih pevskih zborov. Moški pevski zbor »Gusla« li Sofije s profesorjem sofijske univerze g. Arsenom Dimltrovim za dirigentskim pultom bo vrnil nedavni obisk belgrajskega akademskega pevskega kluba »Obilič«. Ob tej priložnosti par besedi o glasbenem ustvarjanju in sploh glasbenih razmerah pri Bolgarih. Pripominjam, da se imam za večji del podatkov zahvaliti znanemu bolgarskemu glasbenemu strokovnjaku in publicistu Ivanu Kamburovu, ki je pred nedavnim časom obiskal našo prestolnico in nam v dobri meri predočil bolgarsko glasbeno aktivnost. Bolgarski narod je že po svoji osnovi zelo nagnjen k petju, kar je splošna karakteristika vseh na Balkanskem polotoku bivajočih Južnih Slovanov. Njegova narodna pesem je sorazmerno sila bogata in dobro ohranjena. Zanimivo je, da so zlasti sofijske znanstveno ustanove (univerza, muzeji) v precejšnji meri proučile bolgarsko folkloristiko in narodno pesem, posebej z glasbenega področja. Vendar je vprašanje glasbe v današnjem smislu komaj pred nekaj desetletji načeto. Sele po politični osvoboditvi je Bolgarija tudi kulturno polneje in samostojnejše zaživela in je v zadnjih dobrih petih desetletjih (iočno 56 let) v polni meri pokazala (in ne samo na glasbenem področiu). kako nujno potrebna je svoboda za nemoten kulturni razmah Danes daje sofijsko kulturno življenle že v precejšnji meri vtis srednjeevropskega. Koncerti domačih ln tujih umetnikov so vsakdan in stvar. Bolgari imajo svojo sorazmerno visoko stoječo opero, glasbene revije, dobro glasbeno kritiko Itd. Zlasti v prvem desetletju tega stoletja se je v Bolgariji sila razmahnilo zborovsko petje. 1лре sadove jo zopet uničila balkanska voina. Vendar je razvoj po svelcvnl vojni še vse vidnejši. Vsa bolirarskn peve'ra dništva so organizirana v »Zvezi narodnih zborov v HolgarijU. Najstarejši moški pevski zbor obstoji v Plovdivu (»Pevčesko druiestvo«), ki |e u*tanovl"en I. 18P0. Obenem je ta zbor nalboPši bolgarski zbor sploh. S'edila bi mu dva sofilska zbora z istim Imenom »Ousla«. Prvega vodi Asen Dlmitrov (te dni je v Belgradu). drugesa Asen Naldenov. Oba zbora sta znana po večjih gostovanjih v inozemstvu Sicer Ima pa vsako večje bolgarsko mestece svoj pevski zbor. Sofija ima ludi svojo opero, ki obstoji že polmh 27 let (od 1907), Prvotno se Je imenovala iBlgarska operna družbar, 1. 1921 pa je Ime spremenila v »Narodno opero«. Danes štelo približno 30 solistov, ima močan zbor in orkester. Med solisti <«o posebej znana imena Hristina Morfova, Ana Todorova. Mil-kova-Zolotovič, ki prav te dni gostuje v Belgradu. lika Popova in Peter Rajčev (pred tedni gostoval na jugoslovanskih odrih). Zanimivo je, da je v sofijski operi zelo malo Rusov, ki so sicer izredno vplivali na vse bolgarsko kulturno življenje. Sofija ima ludi svoj balei. Svojega posebnega ravnatelja sofijska opera nima. Pač pa glavnega dirigenta (Moie Zlatin) Ln dirigente Dimitrova, Bobčevskega in Najdanova. Sofija ima dva simfonijeka orkestra »Bolgarsko narodno ftlliarmonijo-K in »Akademičen simfoničen orkester (dirigeui znani Saša Popov). Bolgari imajo tudi svojo »Državno glasbeno akademijo« (osnovana kol »častno narodno muzikalno učilište« 1. 1.905). Tu jo do nedavna deloval znani Dobri Hristov. 'sedaj pa med drugimi Andrej Stojanov, Pančo Vladigerov in Asen Vapordži jev. Od znanih instrumentalnih solistov naj omenim Sašo Popova, gdč Liljana Dobri-Hristovo, ki Je znana tudi pri nas, Bojana Konstantinova in Nedelj!;a Simeonova. V par e'avlđh je treba omeniti tudi bolszarsko skladate!'e. Večinoma eo se šolali zunaj. Znan je Pančo Vladiqerov, ki io nekaj časa deloval tudi pri Mnksu Relnhardtu na Dunaju in v Berlinu in ki jo vse svo'e konipoziriie Izdal v »Un'versnl Fdltlonc. Avtor prve bolgarske sinifoniie ie N. Atanatov. Lani je n'e?ova opera ■»Oergani* dožlve'a lep uspeli' Ven. Bobčenski je znan po operi »Knez otšelnik« in po kompozicijah za klavir Pelkn Stnjnnori ie komponlral pred vsem znane »Trakllske plese«, ki so zelo popularni Lani ie k"nčil l iuhen plnknr opero »Janini bra'ie«. Od os'allh so znani 5»> P Pin-kim. Andrej Stojanov. C. Cankov. m^'ernlftt IH-mltar Nenov HeraklH \estoror In Veselin 4tof"nnv. Posebel ie treba podčrtati še vloao np*'"ria bolgarske pln«be Pob4 llritlova. ki se je silno mnogo ukvarjal z narodno pesmllo in ie izdal ludi znnno monr^rrafijo o ritmiki in taktu bolgarske n^pv'ne pesmi. T, P. I/ Južno Afriko • Iz dnevnika ribniške misijonarke 10. julija. Danes praznujemo obletnico nove maše našega patra misijonarja. Ima 25 let, po vednosti in svetosti pa sega zelo daleč, res pravi misijonar, ki ne misli drugega, kakor pomagati bližnjemu. Me molimo zanj, da mu Bog da moči in zdravja za veliko delo. Naj bi tudi v domovini podpirali misijonarje vsaj z molitvami! — Danes je zopet lep sončen dan, tudi zdravje se je povrnilo na ladjo. Proti 5 popoldne zopet zagledamo zemljo in kmalu se bo naša ladja zopet odpi.čila v pristanišču. Trdna noč je že, a ker smo tujci, se ne smemo približati pristanišču. Torej ostanemo na morju do juir» 11. julija. Ob в se začne ladja pomikati v pristanišče, lako da smo pri zajutreku že v Takoradi, — tako se imenuje to pristanišče. To ni mesto, am-j>ak samo mala naselbina, ki je angleška zemlja. Kakor v Dakarju, tako ludi tukaj pozdravimo zamorske bratce, ki pa so nekoliko bolj civilizirani kot v zadnji postaji. Pozdravljajo nas v raznih jezikih. Dan je lep, ne prevroč, nekoliko oblačno, lahen veter nas poživlja. Z ladje se vitli zemlja, po-raslla s svetlozeleno travo, med palmami in sadnim flrev.iem male hišice. Tukaj zelo hitro rasle, ker je vedno dovolj dežja in solnca. Podnebje pa je nevarno za kožne bolezni. Ob 2 zapustimo pristanišče in polagoma jadramo dalje. 12. julija. Lep sončen dan. morje mimo, plo-veino pokojno, vsi zdravi in veseli. Saj se vedno bolj bližamo svojemu zaželjenemu cilju. Zapustili smo zadnjo postajo pred Cape Townom (na južnem rtu Afrike), kjer se odslej prvič ustavimo, do kamor pa je še zelo daleč. 13. julija. Ves dan oblačno in vroče, za nas ugodno. Na krovu delamo in se učimo, saj ne vidimo drugega kot morje in nebo. 14. julija. Naš pater ima morsko bolezen, pa je le še vesel. Dopoldan oblačen, popoldan jasen z močnim vetrom. Težke glave se nočejo učiti, torej ročno delo. Ob 6 je že trda noč. gremo prej k po-IRku. 15. julij. Našemu patru n,i nič bolje. Zunaj je pravo jesensko vreme. Skoro mislimo, da bo jelo snežiti. Prav po času; saj ko dospemo v Cape Town, bomo imel' tam zimo. 16. julija, nedelja. Imamo samo eno sv. mašo, ker ima naš paler vročino in ne sme iz postelje. Zvečer se mu še poslabša, ima 40 stopinj vročine; preneso ga v prvi razred, kjer bo boljše postrežen. Megleno jesensko vreme, morje nemirno, da kar bula v ladjo, vendar smo še na krovu, kjer je boljši srak 17. julija Morje kot včeraj, močno se zibljemo. Zelo mrzlo, nebo pokrito z meglo. Ne moremo biti dosli zunaj, se le bolj stiskamo v kabino. 18. julija. Po sv. maši smo obiskale našega patra. ki je bil zelo vesel, ker mu gre na bolje. Brzojavne smo našim eestram v Afriko, da doepemo 22. julija v Cape Tovvn, kjer naj nas čaka ena izmed sester. Danes sino oddaljeni od zemlje samo 3 km, največja oddidjenost od suhega pa :e bila 3'X)—400 km. Sicer je mraz. pa lepo vreme; dobro smo zavite. Ob pol 6 je že noč. 19. julija. Vzhajajoče sonce čudovito pordeči nebo. da se božja mogočnost kaže še v lepši luči. Ves dan lep. morje tiho, vetra nič. vožnia mirna kakor še ne doslej. Ob lakih prilikah tudi gospod želodec mirno p čiva in se nič ne buni. Na krovu štejemo dneve, ki nas še ločijo od zaželjenega cilja, da stopimo zopet na zemljo, saj sino že cel mesec na morju. Veselje je tem večje, ker se našemu patru vi« i no vrača zdravja. 20 julija Zopet nemirno morje, zrak mrzel, vcčmoma sedimo v kabini. 21 julija. Zelo mrzlo, ladja se ziblje. Pripravljamo za izstop, paketi so v redu. 22. julija. V Cape Townu smo, ob 6 zjutraj. Imamo že dve sv. maši. Po zajulreku dobimo potne liste, prtljaga je v redu. Kmalu zapustimo ladjo, potem pa na pot z vlakom in avtom — še dva dni, pa smo doma. Sestre ni bilo naproti, pač pa nas je poiskal na ladji neki duhovnik, ki je poskrbel, da smo prišle k sestram sv. Križa, kjer ostanemo do ponedeljka (danes je sobota), potem pa nadaljujemo pot. Mesto Cape Town, kar pomeni v slovenšč ni mesto na rtiču, je najjužnejša točke Afrike, ki se imenuje tudi rtič dobrega upanja. Ses'.re sv. Križa so nas sprejele na hrano in stanovanje za tri dni brezplačno. Imajo tukaj ose m razred no ljudsko šolo m skrbe t udi za misijonarke. Popoldne smo šle s patrom misijonarjem na kratek izprehod. 23. julija, nedelja. Ob 10 imamo sv. mašo. zvečer pa slovesen blagoslov. Kako človek po dolgi morski vožnji zahvali Boga za lako srečno potovanje! Tudi danes popoldne smo napravili izlet v ,u-kajžnje hribe, dve uri tja, dve nazaj. Vsem je dobro delo, posebno je koristno za zdravje našega patra, ker je tukaj popolnoma drugi z.rak kakor na morju. 24. julija. Lep dan, pa dolgočasen, ker nimamo posla. Danee zvečer se poslovimo od naših dobrih sester in na pot v Keimoes, kjer je naš novi dom. Ob tri četrt na devet zvečer zapustimo mesto Cape in se peljemo z vlakom v 2. razredu proti severu. Ta vlak vozi samo dvakrat v tednu. V 3. razredu je zelo malomarno in nesnažno. Zato nam je g. škof iz Keimoesa pisal, da moramo vzeti 2. razred, ker je vožnja dolga in utrudljiva. Imele sino vse ž;iri en oddelek s 4 posteljami ln umivalnikom. Lahko smo spale, ropot nas ni motil. Ncč je bila temna kot v rogu, tako da ni bilo mogoče videli krajev. Tudi na vlaku smo imele redno brano zjutraj, opoldne in z 'ečer. 25. julija. Zjutraj nebo jasno, zunaj zelo mrzlo, skoro pomrzlo. Tukaj imamo sedaj zimo, samo da je letos brez snega. Ćez dan se ogreje, da je prijetno kot v domovini najlepši spomladanski ali jesenski dan. Zemlja pa je pusta, pesek, kamenje in grmičevje 20 40 cm visoko, seniinlja srednjevisoko gurovje brez vsakega drevja. Vožnja ves dan enolična. 26. julija. Sv. Ana. Na vlaku sicer nimamo sv. maše, pa vseeno nisem pozabila na svoje Ane doma, spomnila sem se jih vsaj v molitvi. Ob pol devetih v Upingtonu protestantskem mestu; pravijo, da je tukaj polovica pokrajine protestantska. Tudi naši patri misijonarji imajo tukaj malo postajo. Tu čaka en pater že 12 lel na misijonarke, pa bosta šele le'os prišli dve sestri. Včasih sestre celo lažie pridobijo ljudi za krščanstvo. Ko smo priš'e na postajo, nas pozdravi tukaišnjii misijonar p. Solier in ena sestra, ki je slučajno tukaj. Kar razveselili smo se. Ker smo imeli nekaj pt-s'anka. smo obiskali misi-jon, ki sestoji iz male kapele in zakristije. Kapelo po sv. maši izpraznijo in izpremenijo v šolo. Najsvetejše pa preneso v zakristijo, kier prebiva do večera, ko ga z blagoslovom zopet preneso v kapelo. Poleg misijona ie še mala hišica s 4 sobicami in kuhinjo ter čumnato za služkinjo, ki skrbi za misijonarje. V šoli imajo okoli 50 otrok različne vere. ki jih poučuje tudi ena svetna učiteljica. — Ob desetih zapus'.imo Upington in se peljemo s tramvajem proti Keimoeeu, kamor dospemo po enajstih. Tu nas že čaka p. Solier iz Upingtona s svojim avtomobilom in p. Pu.valom iz naše misijonske postaje Keimoes ludi z avtomobilom. Po pozdravu naložimo na en avto svojo prtljago, v drugega pa stopi en pater, s. predstojnica Claire Angez in me. V par minutah smo na misijonski postaji, kjer nas pozdravi g. škof Fages z besedami: »0 moje ljube sestre, ve sle pa res žalostne I« To pa zato, ker je videl, da je ena bolj vesela kol druga, saj smo tu zopet našle svojo salezijansko družino. Pozdravil nas je tudi p. Sinnbruner. ki je prišel semkaj lani meseca oktobra iz Avstrije, in p. Eich, ki je danes slučajno tukaj, ter 4 tukajšnje seslre z eno učitljico in enim učiteljem ter okrog 150 otrok, naših ljubih bratcev. P. misijonar nas je sprejel z odprtimi rokami, češ ne samo 4, ampak 40 naj jih pride, ker ie polje široko; pa hvala Bogu vsaj za šliri. Nato gremo z g. škofom v cerkev, da se zahvalimo za srečno potovanje. Po kralki zahvali pa h kosilu z našim g. škofom in patrom, ki je prišel z nami v misijon Po kosilu si ogledamo ni'sijonsko pnetajo Keimoes, kar po niše pomeni raj. Je to mala vas ob reki Oranje. Prebivalci so mešane rase, največ je Kafrov, vmes pa so Hotentoti, Bušmani in Holandci, ki pa so prišli iz Evrope, so beli in protestantske vere. Ob reki raste različno gozdno drevje, pa tudi zemlja bi bila v ravnini rodovitna, če bi imela dovolj vlage. V našem vrtu pa raste razl čna zelenjava, kakor rumeno korenje, zelje, peteršilj. solata, poleti grozdje, slive, hruške. Jabolka in krompir pa ne uspevajo. V sadnem vrtu so oranžna drevesa polna sadja. Vse to pa so kultivirale šele naše sestre. Iz vseh naših poslopij pa gleda revščina. Pisarna našega škofa premore dve mizi, eno klop. eno polico in dva stola; za spalnico služi sobica z enim oknom, posteljo, enim stolom in umivalnikom. Sprejemna soba pa ima eno mizo, 4 stole in eno zofo, to je vse, kar je za škofovo uporabo, škofovsko stolico predstavlja v cerkvi en stol in majhen kle-čalnik. obdelan s sekiro in žepnim nožem. In kdo je srečnejši, vesele'ši in pogumnejši kot naš škof Fages! Pred enim letom je tukaj umrl prvi šl;of. Sedanja naša družina obstoji iz 5 misijonarjev. 2 bratov in 9 sester. Le redkokdaj je tako številna. 27. julija. Po sv. maši smo šle s jjatrom misijonarjem v našo sosednjo postajo, oddaljeno 15 km od Keimoesa. Misijonar je razlagal v šoli katekizem, me pa smo šle nekoliko ob reki Oranje. Kakor v Upingtonu, tako je tudi tukaj samo mala kapf-la. Ob nedeljah ,je sv. maša, drugače pa samo šola. Učiteljeva žena kuha za šoiske otroke v velikem kotlu vsak opoldan pap, to je jed. kakor pri nas močnik. Otroci pa so zelo zadovoljni z njim. Nazaj grede smo obiskali v podrti krči bolnega zamorskega starčka in mlado zamorsko deklico, ki imata oba neozdravljivo bolezen. Takih slučajev je tukaj mnogo. Reveži so tako ubožni, da ne dobijo ne vode ne živeža, ako ni v bližini misijonske postaje. G. škof in mati prednica sta me odločila za delo v Keimoesu. Pomagala bom učiteljici v šoli pri belih otrocih, opravljala posel v zakristiji, obenem pa se učila angleškega in domačega afriškega jezika. Lep je misijonski poklic, posebno če ga spremljajo še molitve domačih, za katere se vsem priporočam. Vse domače pozdravljam vedno hvaležna sestra Jeanne Klisabeth Pogorelec. Keimoes. 6. avgusla 1933. Uspešna propaganda Kdor hoče uspe&no poskrbeti za propagando kake nove ideje, se danes sprijazni s časnikarji, publicisti in pisatelji. Tako so tudi nedavno v Newyorku povabili na večerjo časnikarje in pisa-Lelje v restavracijo »Indiahouse«, kjer je imel sedež klub inozemskih uvoznikov. Servirali so jim tole: Coctail iz francoskih vin, grenčico iz Tri-nidada, grške olive, nato ruski kavijar, temu je sledil angleški beeisteak, nadalje salata iz vseh delov sveta. Na koncu je prišla še braziljeka kava in smotke Havana. In kdo je pogostil časnikarje? Društvo za pobiianje uvoza nepotrebnega blaga iz inozemstva ... Francija stoji pred novim finančnim škandalom, ki seveda ne dosega prvega, ki je znan pod imenom Staviski. Ravnatelj uradniške banke George Ale-xandre je z raznimi manipulacijami zapravil 200 milijonov frankov. Vidimo ga na naši sliki, kako si i skriva obraz v trenotku, ko odhaja od preiskovalnega sodnika. G. direktorja so seveda zaprli. Na razstavi poljske upodabljajoče umetnosti v Rigi. Razstavo si ogleduje predsednik Letonske g. Albert Kriesis. Poljaki se hočejo zbližati z vsemi baltskimi državami. Nova kletev brezbožnihov Boljševiški brezbožniki so si zmislili novo kletev, s katero naj bi širili brezboštvo. Brezibožniki se namreč zdaj pozdravljajo takole: »Boga ni!« Pozdravljeni odgovori nato: »Boga ni bilo in ga tudi ne bo!« Hotel ie v ječo na csab način Iz Prage poročajo o zanimivem dogodku: Delavec Anton Tuma se je v bufeju »Praha« vprav izzivalno vedel. Izzival je vsevprek goste. Lokala ni holel na noben način zapustiti, zato so klicali stražnika. Med potjo je pričel bežati, toda kmalu so ga ustavili in Tuma je dal tedaj krepko brco stražniku. Med potjo na policijski ko«nisariat je Tuma žalil tudi predsednika republike. Prišel je pred sodišče in tam je izjavil, da je vse to storil samo radi tega, da bi ga zaprli. Sodišče mu ni verjelo in ga obsodilo na osem mesecev ječe. Toma je pripomnil, da ni mislil tako dolgo sedeti. Še so ljudje, ki se v teh časih oblačijo v pustne šemel Na naši sliki nekaj najmodernejših vzorcev: kozaški kostum, veseli kuhar, španski kostum, fantazija, paž. Nova slika o demonstracijah » Psriru r*dj odkritja najnovejših sleparij » zvezi « škandalom Sta-viskega. Demonstracije vodi r glavnem »Action Francaise«. Kakor vidimo na sliki, so bili francoski reakcionarci v ioli pri najbiuAih anariiietih. Napravili шо barikad« in ruvali celo drevesa na bulvariih. 6 komunistov pod gitiolino V Kolnu je bilo šest komunistov obsojenih na smrt, ker so v smislu razsodbe ubili dva hitler-jevca iz političnega sovraštva. O usmrtitvi testih komunistov priobčuje hrtlerjevska »Neudeutsche Pressedienst« tele mične podrobnosti: Točno ob 7.30 je zazvonil spokorniški zvonček. V istem času so že peljali prvega obsojenca iz ječe na dvorišče. Spremljal ga je ječar in duhovnik. Obsojenec se ni prav nič upiral in tudi tovariii za njim ne. Na temnem dvorišču Je stala nizka miza. Na eni strani jc čakal državni tožilec. Ta je prebral 211. člen kazenskega zakonika in odlok pruskega ministrskega predsednika, s katerim je bila prošnja za pomilostitev zavrnjena. Državni tožilec je pozval obsojence, naj si ogledajo ta odlok ter jih nato vprašal, ali bi radi k temu Se kaj pripomnili. Štirje izmed obsojencev so zmajali z glavo, čeS, da nimajo nikake želje več. Eden je dejal: »Prosim vas, prizanesite moji ženi in mojim otrokom!« in drugi jc rekel: »Jaz nisem navaden morilec, jaz sem političen borec«. Ko je državni tožilec bral razsodbo, so se obsojenci obrnili od giljotine. Ta je obstojala iz dolge nizke mize, nad katero je na lesenem ogrodju visela giljotina sama. Krvniki so nato zgrabili prvega obsojenca, zavezali so mu oči ter ga peljali k mizi. Privezali so ga nanjo. Eden izmed krvnikov je držal vsakega obsojenca še za glavo in v tistem trenotku je že padla giljotina. Po vsaki usmrtitvi je krvnik stopil pred državnega tožilca in izjavil: »Razsodba izvršena. 20 sekund!« To se pravi, da Jc od trenotka. ko so krvniki zagrabili svojo žrtev in do trenotka, ko so ji pretrgali na strašen način nit življenja, poteklo 20 sekund. Pri enem obsojencu $e je krvnik celo lahko pohvalil, da je ta čas trajal samo 14 sekund. Med (cm časom je duhovnik molil: »Jezus, bodi milostljiv! Jezus, bodi usmiijen! Jezus, odpusti mi moje grehe!« »Neudeutsche Pressedienst« poroča, da »o se vse usmrtitve izvršile gladko, to sc pravi, da so žrtve takoj umrle, le pri obtožencu Hammacherju •O morali dvakrat spustili giljotino ... Kristusov hip — spomenik miru Na meji med državama Peru in Chile bodo v spomin na sklenitev mirovne pogodbe med obema državama v letu 1929 postavili velik Kristusov kip. Za stroške bosta prispevali obe državi. Zbrali so za to goro Moro de Arica, Leta 1929 sta se državi sporazumeli glede provinc Tacna in Arica radi katerih sta se dolgo let prepirali. Narodni Wotana socialisti ne moli o Na učiteljskem zborovanju v Augsburgu je bavarski prosvetni minister Schemm dejal: Obema verama kličem; Kakor je nemško ljudstvo na široko odprlo svoja vrata pojmu pleme tako naj mu odprejo vrata tudi cerkve. Narodni socialisti ne molijo Wotana. toda prav tako ne morejo trpeti, da se vera njihovih očetov proglaša za slabo in kvarno poganstvo. S tem se nemško pleme in nemško ljudstvo sramotita. Narodni socializem stoji na stališču pozitivnega krščanstva, a se ne veže na kako konfesijo. Miika. »Hvala Hatfa. rze lani vsoto 130.1 milj., leta 1932 pa je znašal 100.0 milj., leta 1931 pa še 871.0 milj. Diu. Zagrebška borza Promet na zagrebški borzi je lani znašal v celem 509.4 milj. v primeri s 555.9 milj. leta 1982 3.2120 milj. v lelu 1931. Devizni promet je padel nadalje, saj je prišel v poštev skoraj edino dinarski. Znašal je 397.4 (416.5) milj. Narastel je pa valutni promet od 40.7 na 44.6 milj. Din. Zaradi transfernega moratorija ter sporazumno z upniki je zastal promet v dolarskih papirjih, ki ie že itak od 1931 na 1932 padel za polovico na 47.3 milj. Lani pa ga je bilo samo še 6.1 milj. Nasprotno pa je narastel promet v dinarskih papirjih od 47.7 na 59.4 milj. Tržišče delnic je slejkoprej zanemarjeno, opaža pa se nekoliko povečanja pri delnicah industrijskih podjetij, kar ,ie razumljivo, ker 1. 19П2 ofici-elno skoraj vse leto niso notlrale. Promet v delnicah denarnih zavodov je znašal 1 2 (3 54) mili., v delnicah industrijskih podjetij pa 0.7 (0.2) milj. Skopje Lanski promet je znašal 669 vag. za 9.8 milj. V primeri z letom 1932 se je" promet zman jšal za 29 vag., po vrednosti pa je narastel zaradi višjih cen žita za 1 milj. Din. Zmanjšanje obsetra je v zvezi z zmanjšanjem izvoza, posebno v Grčijo. Uvoz strojev in delov. Po odloku finančnega ministra se bo odslej dovoljeval brezcarinski uvoz samo novih strojev in delov, ki se ne izdelujejo v naši državi, ne pa starih. Optimistični nemški konjunkturni zavod. Najnovejše poročilo nemškega zavoda za proučevanje koniunkture v Berlinu je zelo optimistično tudi v pogledu na svetovno gospodarstvo. Pravi, da se kažejo znaki izboljšanja, saj so blagovni in kreditni trgi čvrsti, produkcija ne nazaduje več itd. Predvsem se opaža izboljšanje v državah z razvrednoteno valuto, poslabšuje se j>a položaj v državah z zlato valuto. Avstrijska kolonijalna trgovina in Trst. Tržaški uvozniki bodo s 1. februarjem dali avstrijskim kupcem popust 9.29 šil. pri 100 kg. To pomeni, da znaša popust celo več kot prevozni stroški in bo torej za Avstrijo najcenejše la banka 3375 4000, Priv. agr. banka 238- 242 (238, 241). Sečerana Osjek 140—115 (90 po 140), Sečerana Bečkerek 670 den., Impex 50 den., Trboveljska 105—110 (80 po 110, 105). Belgrad. Narodna banka 3900 bi. (39~0), Priv. aor. banka 239- 240 (242, 240). 7% inv. pos. 60- 61 (60). agrarji 31—32.25 (32, 31.50), vojna škoda 274 —275 (275), 3. 271-274 (277.50), 6% begi. obv. 45 —45.50 (45.25. 44 50). 8% Bler. pos. 40.50^12, T/v Bler. pos. 38.50-39.50, 7% pos. DIIB 55-57 (56). Žitni (rs Umetno su?ena koruza se ie danes trgovala na podlagi 70 -72, toda to so bile tarifno ugodnejše postaje. Pšenica je ostala neizpremenjena na 95 do 97.50, moka pa na 185—200 [io kvaliteti. Otrobov je malo na ponudbo. ker so inlitii precej razprodani. V Vojvodini stanejo: drobni 60 - 65, debeli pa 80 do 85. Tendenca neizpremenjena. Mine! j V hmeljski kupičiji jc nadalje prav mirno. Sicer je nekaj zanimanja in povpraševanja po 50—60 Din za kg, vendar do večjin zaključkov ne pride, ker so zadnje partije lanskega pridelka v zelo čvrstih rokah. Vkljub temu pa je po 60 Din za kg bilo nakii]>-ljenega še nekaj blaga. Cene so se povsod več ali manj že prilagodile nemškemu dumpingu ter se precej ustalile. Zato se z večjimi spremembami zaenkrat splošno še ne la-čuria. Zanimive zim sfeo-sporf ne prireditve na Bledu Danes in futri ob 14 na jezeru pred hotelom »Toplice«, Športno občinstvo se j>onovno opozarja na mednarodni hokej turnir, ki se vrši danes in jutri popoldne ob 14 na blejskem jezeru pred hotelom »Toplice«. Nastopijo tudi naši odlični drsalci na ledu, tako da bo prireditev v vsakem oziru na višku. Polovična vožnja dovoljena. Ilirija pripravlja kar dve zanimivi prireditvi zaporedoma, ki bosta z vso privlačnostjo senzacije p.ivabili domala vse Ljubljančane. Danes imamo spretno aranžiran Bo-hemski karneval, jutri je pa preskrbljen prvovrstni športni užitek. V 50 minutnih tekmah nastopijo ob 14 na igrišču Ilirije ob Celovški cesti trije pari in sicer igra: ILIRIJA : KOROTAN KOROTAN:REKA ILIRIJA : REKA Ilirijanski fantje so tudi pozimi pridno pri delu, trenirajo redno, tako, da jim zimski odmor ni prav nič vzel, raje bi govorili o napredovanju. Ilirija bo to priliko izkoristila tudi v ta namen, da preizkusi nove igrače in da nekatera mesta izpremeni. Stvar obeta tore, vso interesantnost tembolj, ker je tudi prvak II. razreda Reka znan po svoji tehnično popolni igri in je Korotan moštvo polno poleta mladih sil. V nedeljo bomo gledali zopet enkrat res lep in fair nogomet, ki si ga vsi tako želimo. Vstopnina k prireditvi je izredno nizka. Nogometne tekme za Z. P. Jutri se nogom. tekme za ta turnir nadaljujejo in sicer to nedeljo samo v Ljubljani. Nastopajoča para sta: Jadran : Slovan in Slovan : Disk. Prva tekma prične ob 13.30, druga ob 15.30. Obe tekmi obetata biti zanimivi, ker so moči izenačene. Nekateri teh klubov se lahko pobaha o, da so dosegli v tem turnirju lepe uspehe tako n. pr. Sloga proti Hermesu, Slovan v Domžalah, Disk v Kranju itd. Tekmi se igrata ob vsakem vremenu. Romuni v Ljubljani Romun, hokej-reprczentanca nastopi v torek ob 15 proti Iliriji. Romunsko reprezentančno moštvo potuje koncem meseca na svetovne tekme v Milan in se ustavi 30. t. m. v Ljubljani, kjer nastopi v tekmi proti Iliriji. Moštvo omenjene reprezentance je sestavino iz klubov Bukarešte, ki predstavljajo elito romunskega hokej-sporta. Ilirijo čaka teika naloga; boriti se bo morala z moštvom, ki trenira hokej tudi v poletnem času na umetnem drsališču in dosega v zadnjem času krasne uspehe. Naši fantje si bodo s tekmami na blejskem turnirju pridobili potrebno rutino, da nas bodo tudi v tekmi z Romuni častno zastopali. Na to tekmo se še povrnemo. Velih mednarodni moto-ski-joring na Bledu Na Svečnico, dne 2. februarja, priredi agilni SK »Triglav« motoskijoring na blejskem jezeru. Prireditev obeta biti prvovrstna, ker bodo sodelovali poleg naših tudi zagrebški in avstrijski moto-ciklisti. Motoskijoring jc izredno interesanten način tekmovanja, vsaj preizkuša sposobnost dveh tekmovalcev istočasno, motociklista in smučarja. O prireditvi bomo še podrobneje poročali. Talle-lenis je dobil podzvezo V zadnjih dveh letih je table tenis šport pri nas toliko napredoval, da ga imaio v svojem športnem programu že vsi večji klubi. Priznati m »ramo, da smo Slovenci tudi v tej športni panogi na vodilnem mestu v državi in so se klubi iz dravske banovine tudi v organizaciji sami izkazali kot zelo sposobne. Pred kratkim bi se moral vršiti, kot tmo poročali, ustanovni občni zbor table tenis podzveze. Ker so sc klubi soglasno sporazumeli na predlagano listo, se občni zbor ni vršil in je zveza iis.a-novljena brez vseh formalnosti. V podzvezi e včlanjeno trenotno šest klubov in to: Ilirija, Her-mes, Reka, Slavija iz Ljubljane, Jugoslavi a iz Celja in Mura iz Murske Sobote. Število klubov te bo seveda povečalo, ko bodo javili svoj pristop številni klubi večjih in manjših mest, ki goie table tenis. Prva uprava podzveze je sledeča: predsednik prof. dr. Bajec, podpredsednik I. dr. Mauri (Hernies), podpredsednik II. V, Iskra (neopred.), tajnik I. L. Griinfeld (Ilirija), ta'nlk II. D. Železni-kar (Ilirija), blagajnik M. Ciglcr |Ilermes), tehnični referent E. Nagy (Ilirija); odborniki: Ramjvš, Piccolli, Lojk, Furlan, Nemec Lajoš, Horvat. Podzveza ima na programu vrsto raznih turnirjev, predvsem naj omenimo, da sc bo vršil dne 9. februarja dvomateh Ljubljana—Graz v Gr.idru, nadalje medmestni dvomatehi Zagreb—Ljubljana, Celovec—Ljubljana, Maribor—Ljubljana itd. Vremensko porodilo JZSZ In SPD Telefonlčno po stanju dne 26. jan. 1934 ob 7 zj. Bistrica-Boh. jezero: —14, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 100 cm, smuka idealna — Bied-jezeroi —6 jasno, mirno, srei, 65 cm megu, led uporab. Ijiv, 25 cm debel. _ Kranjska gora, Rateče-Pla-nlca: —12, barometer stoji, jasno, mirno, STež, 120 cm snega, Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — Logatec: —17, jasno, mirno, srež, snega 40 cm, smuka idealna. — Kočevje: —U, jasno, megleno, na 60 cm snega ledena skorja, ki ne drži smučke, smuka dobra, drsališče uporabljivo. _ Pohorski dom-Maiiborska koča: —3, jasno, mirno, 70 cm pršiča, smuka idealna. — Ruška koča: —2, jasno, mirno 90 cm pršiča, smuka idealna, sankališče uporabno. — Klopni vih: —2, jasno, mirno, 80 cm pršita, smuka idealna. — Pesek; —3, iasno, mirno, 90 cm pršiča, smuka idealna, skakalnica odprta. — Senjorjev dom: —6, jasno, mirno 125 cm pršiča, smuka idealna. — Čimžat n. Falo; —7, jasno, mirno, 50 cm sreža, smuka idealna. — Sv. Lov-renc: —7, jasno, mirno, 80 cm sreža, smuka idealna, skakalnica uporabna. — Ribnica n. Poh.i —8, jasno, mirno, 70 cm sreža, smuka idealna. — Rimski vrelec: —9, jasno, mirno, 45 cm pršiča, smuka idealna. Koice, 26. jan. Temperatura —8° C, jasno, solnce, brez vetra; snega 150 cm. Pri domu je sneg malo južen, na planini Šiji in Pongradu j»-sneg suh. Smuka prav dobra. Naša nogometna reprezentanca. Zv<>cni kapi- tan inž. Bofko Simonovič je izjavil, da bo za prvi trening naše nogometne reprezentance postavil naslednje igrače: Glaser (BSK), Hiigel (Gradjan-ski), Bertoncelj (Primorje), ing. Arsenijevič (BSK), Gayer (Hašk), Marušič (Hajduk), Tirnanič, Marja-novič (oba BSK), Kragič (Hajduk), Živkovič (Grad-janski) in Miloševič (Jugoslavija). Prvenstva jugoslovanskih kolesarjev v L 1934. Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije je imela 15. januarja se:o ter je določila naslednje termine za letošnja državna prvenstva in druge zvezne dirke v letu 1934: 1. Dirka na dirkališču 27. maja ali 3. iunija (Miramar); 2. Zvezno olimpijsko prvenstvo v Mariboru na 10 km 17. junija; 3. Državno prvenstvo lunioriev 5. avgusta; 4. Glavno državno prvenstvo Ljubljana—Zagreb 26. avgusta; 5. Prvenstvo države na dirkališču v Ljubljani 8. in 9. septembra; 6. Gorsko prvenstvo države dne 16. septembra. ★ Evropsko prvenstvo v lahki atletiki se vrši letos od 7. do 9. septembra v Iurinu. Italijanska lahkoatletska zveza organizira to prireditev in tudi svoje atlete hoče kar najbolje pripraviti zn to srečanje. V to svrho je pozvala tri najboljše finske trenerje (Karrikn, Maarti Jtir-winen in Ove Anclersen), ki botlo pripravljali, italijansko reprezentanco. Francoski kolesarski dirkač Letourneur jo bil v preteklem letu najboljši dirkač na svetu v šestdnevnih dirkah. On si je izvojeval 25 točk. medtem, ko sta jih dosegla Kanadčana Andv in Peden le 19. S 17 točkami sledi Belgijec Debnets, Piet van Kemnen in Bertel, pa sledita s po 14 točkami. Gobel in A. Buysse sta jih dosegla po 10. 50.000 pengov za izvedbo svetovnega prvenstvo je darovala mestna občina budimpeštanska za letošnje svetovne telovadne tekme, ki se vrše v glavnem mestu Madjarske. To je pol milijona dinarjev, vsola, s katero se bo že dslo nekaj napraviti Veliko važnost polaga Madjarska na letošnjo svetovne telovadne tekme. Pa ne bo brez vzroka. Po pripravah in prijavah sodelujočih narodov sodeč ho to največja in najbolj ostra borba za naj-višji naslov svetovnega prvaka kar jih je doslej bilo. To so uspehi. 425.000 športnih in telovadnih j znakov je bilo izdanih v Nemčiji do konca 1. 1933 I nemškim športnikom in športnicam. Samo lani jo j bilo izdanih 58000 omenjenih znakov onim reflek-I tantotn, ki so dosegli gotove uspehe v raznih pa-| no t; ali telesnih vaj. Znak ima 282.826 moških in ; 38.037 žensk, 83.136 mladcev ter 25.508 mladenk. I Jasno, da so uspehi na polju telesne kulture tako 1 kvantitativno kakor kvalitativno v Nemčiji na vi-j solci stopnji. Tudi pri nas se dela na tem znaku in upamo, du ga bomo kmalu dobili Koliko jc težkih atletov na svetu? Največ jih ima Nemčija (50.000)), na drugem mestu je Rusija s 13.000, sledi Avstrija s 6.COO, Francija jih ima 3200, Sved-ka 2600, Italija 2300, Finska in Združene države Ameriške јхз 2000 itd V naši državi jih je 800. Ta je pa dobiu. Koncem februarja bi se imela vršiti borba med nemškim bokserjem Schmclingom in Amerikancem King Lewinsky-jem in sicer v stadionu mesta Chicago. To srečanje pa je bilo kar naenkrat odpovedano, ker je Schmeling izjavil, da se z iždom noče borili. adio SK Ilirija (težkoatletska sekc'ja). Klubovo interno prvenstvo v rokoboibi se vrši jutri v nedeljo, pričenši ob 9 dopoldne v telovadnici šole na Grabnu, Cojzova cesta. Vabljeni vsi prijatelji težke atletike. Opozarjajo se vsi rokoborci, da je tehtanje od pol 9 do 9. Naprošajo se vsi, ki imajo triko sekcije doma, da ga prlneso seboj; dvigači pa naj oddajo še danes opremo gospodarju Bolčtu ali pa ' jutri v telovadnici. Vse drugo preskrbi Nered. SK Ilirija (bazenska sekcija). Današnji country trening odpade. Prihodnji trening je v torek 30. januarja ob 18 v telovadnici na Ledini. Poravnajte članarino in oddajte klubovo opremo. SK Korotan (nogometna sekcija). Jutri v nedeljo ob 9.45 obvezen sestanek vseh članov nogometne sekcije. Zagotovo naj se ga udeleže predvsem člani prvega moštva radi popoldanskih tekem na Iliriji. Prvo moštvo dobi opremo po sestanku. S. D. »So-a< Dravlte v nedeljo 28. januarja 1934 ob 2 popoldne nadaljuje v i odutiku pod vodstvom Jana I3achleda, stud. med. smučarski tečaj. Vse informacije daje načelnik sekcije na terenu. Planinski koledar Zveze planinskih društev je na razpolago še v prav majhnem ;1e-viltt. Koledar jc vodnik po \scli predelih naših planin, ima tri pregledne karte, sploh je knjižica nepogrešljiv vodič zn »se planine nn |н><1-ročju planinskih društev Jugoslavije. Cena je zelo nizka, samo (2 Din, i<'i ц<1 je naročiti pri i Zvezi planinskih društev, Musarykova cesta. Programi Radio Ljabliana t Sobota, f>7. jan.: 10.00 Prenos svetosavske proslavo s Tabora (Sokol I) — 12.15 Za vsakega nekaj (reproducirani koncert) — 12.45 Poročila — 18.00 Čas, za vsakega nekaj (reproducirani koncert — 18.00 Plošče, »'anje avtomobilskih cest — 18.30 Zabavno predavanje (prof. Šest) — 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. France Veber) — 19.30 Zunanji politični pregled (dr Jug) — 20.00 Lahka glasba liadio orkes'ra — 20.-I5 Adamičeve olroške pcvitni za sopran in alt |>о;о1а gdčui. Korenčanova iu Hudolfova — 21.45 Klarinet solo (g. Urbane) — 21.45 Čas, poročila — 22.05 Radlo-jazz. Drugi programi t Sobota, 27. jan.: Belgrad: 1(3.00 Radio orkester 16.10 Narodne pesmi i orkestrom — 20.30 Koncert orkestra kraljeve itn rde — Dunaj: 12.(X) Orkestralni koncer. — i 6.80 Zborovski koncert — 17 "4 Matidolinski koncert — 19.0 Koncert za dva klavirja — 20.00 Zaljubljeni, komedija, Goldoni — Berlin: 19.00 Vntž a nevesla, igra. Kranevvitler — 20 05 Radio orkesier. zbor in -<о1ј — Budimpešta: 18.30 Vokalni koncert — 17.00 Orke.-ralni konrrrl — 20.30 Večer narodnih pesmi — London: 2030 Koncert za limito in čelo — 2100 Orkestralni koncert — 22.15 Klavirski koncert — Milen: 11.15 Instrumentalna in orken ralna glasba — 2:1.10 P<>smi in variie'ejska glasba — Vraga: 11 00 Radio orkes'er — 14.30 Violinski koncert — 16.00 Koncert salonskega orkestra — 19.85 Koncert vojaške godbe — Him: 20.40 Vokalni in instrumentalni koncert — l'ff žar«; 17.25 Koncert ns orgle — 20.00 Lahka glasba — 21.20 Toljska glasbe. MALI OGLASI V malih oglasih velja »snka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din 1—. Naimanj&l znesek ta mali oglas Din tO'—. Mali oglaal se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglflslh reklamnega značaja te računa enokolonska 3 mm «|«oka pelllna vrstica po Din 2'SO. Za pomene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. m Kuharica ki je že deli časa služila t župnišču, išče službo v župnišču. - Ponudbe pod Šifro »M. 2.« št. 831 na upravo »Slovenca«. (a) 1 iluzbodobe Dve prodajalki /1 Pouk ■prejmemo takoi in sicer eno starejšo, vsestransko verzirano za samostojno vodstvo detajlne trgovine, in eno mlajšo kot pomoč. Obe mesti sta v Ljubljani V poštev pridejo le popolnoma zanesljive in sposobne moji s primerno prakso v modni ali galanterijski stroki. Kavcija ali iam-stvo potrebno. V ponudbah je navesti točno vsa dosedanja službena mesta, možnost nastopa, znanje in točno tudi zahtevke glede plače itd. Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod geslom »Dve prodajalki« 782. (b) Vrtnarja ki se razume na vzgojo ■elenjave, cvetlic in po mogočnosti čebelarstva -se sprejme. — Prednost imajo starejši in neože-njeni. Vsa oskrba v hiši. Nastop 15. ali pa že 1. t. m. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe upravi veleposestva barona Otlenfelsa, Bežanec, p. Pregrada. (b) Poslovodje sa prodajalne čevljev — iščemo takoj. Reflektanti iz stroke s prakso naj vložijo lastnoročno in obširno pisane ponudbe z navedbo plače in odgovarjajoče kavcije in naj priložijo fotografijo kakor tudi prepise spričeval na Aloma Companv, Ljubljana. Aleksandrova cesta 2 pod -Znana tvrd-ka«. (b) Reklamni potnik dober govornik, sigurnega nastopa in dobrega izgleda - se išče. Ponodbe s sliko in označbo dosedanjega delovanja na Aloma Сотпапу, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 pod »Savjestan« 804. |b) Prihi dnji prikrojevaia tečaj za itamska ia • moška oblatila ee v rSI od 5. II - 20 II 1934 l'ri|ieref« ur nnlnevfjta kniljra .TOALETA" za prikrojevanlr daitisklh oblek Cena 100 Din Jako priporočljiva *» eainotik«* T. KUNC L'uhljann Sv Pe ra c. 4/1 Stanovanja ISCEJO: Iščem za pisarno za takoi majhen lokal ali neopremljeno sobo blizu pošte. Ponudbe na inže-njer Stebi, Aleksandrova cesta 4. (c) ODDAJO: Stanovanje štirisobno odn trisobno, z vsem komfortom, v sredini mesta, se odda takoj v najem. Pojasnila: Ga-jeva ul. 5, soba 128-1. (č) Enosobno stanovanje se poceni odda. Rožna dolina cesta XXI. št. 18, Bizjan. (č) Kupimo Šivalne stroje dobro ohranjena, z mizo, na električni pogon, z motorjem ali transmisijo kupimo Detajlne ponudbe poslali na upravo -Slov.« pod »Industrija« 758. (k) Prašičjo krmo itd., kupim. Streli- repo ška ulica 33. (k) I Pohištvo I »Javor« lesna industrija Logatec, Ljubljana, Masarykova c. it 12 • prodaja pohištvo iz zaloge oa hranilne knfižice in na obroke. (1) Jabolka naiokusnejia, 5 Din, postaja kupca, od 50 kg povzetno: Postržin, Mari bor. ||) Psa nemško dogo prodam za 500 Din Ivan Anžič, Bi zovik 83 pri Ljubljani. (1) Vino od 501 naprej, belo, rdeče in črno - se dobi pri Osrednji vinarski zadrigi za Jugoslavijo v Ljubljani, Kongresni trg 2. (1) Pristni gozdni med prodajam. — A. Pavlin, Razpotna ul. 6, Trnovo. De»*l* lushinasiK otrobr kupite oairenete pri trvdki A VOLK I jl Bt JANA Kr*lfe"* Dobra Knjiga Je dober tovariš i P. Mavricij Teraševe knjige: Ia visohtm dilem Pri siBdencifi itiravta In mofl Po steiali resnične popolnosti i ваававдв? i i i i i i i naj bi krasile vsako knjižnico V prvi knjigi nam pisaleli slika pota in ovire krščanskega življenja. — V drugi nam nudi sredstva za pravo bogol ubno življene — V tretji |>a nas navaja k nadnaravnim krepostim, ki so vrhunec krščanske popolnosti. — Kniige so lepo opremljene ter stanejo nevezane vsak zvezek 24 Din. — Dobe se pri: H. Nitma n - llubl'ana. Kopitarjeva ulica šl. 2 Širile »S>ovence«l Spalnice moderne, orehove korenine, iz trdega in mehkega lesa, kuhinje m drugo pohištvo dobite po znižanih cenah pri Andlovic Komenskega ulica 34. (š) I Automotor i Gospodično sprejmem kot sostanovalko v sredini mesta, prost vhod. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 832. s Prazno sobo solnčno, v sredini mesta, oddam. Janežič, Gosposka ulica 10-11. (s) Nakup in prodaja hranilnih knjižic. - Augu-»tin, Ljubljana, Aleksandrova 4. (d) Pisarniške sobe v strogem centru mesta oddamo takoj v najem. Pojasnila: Gajeva 5, soba št. 128-1. (n) Tovorna avtomobila znamke Ford, čiste nosilnosti 3 in pol in 2 toni, v zelo dobrem stanju, se ugodno proda. — Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno povodom težke izgube našega srčno ljubljenega očeta, gospoda Josipa Cvetko posestnika izrekamo tem potora vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pre-častitemu g. župniku Pircu za njegovo zadnje spremstvo in lep govor ob odprtem grobu blagega pokojnika, vsej soseščini, ki je dragega pokojnika podpirala z raznimi sredstvi, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vrlim gasilcem iz Imenega, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in končno vsem, ki so blagega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Imeno, dne 27. januarja 1934. 2ALUJOČI OSTALI Zahvala Ob bridki izgubi naše stare matere, tete, gospe Ane Vehar se čutimo dolžne, da izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli sočuvstvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevcem pevskega društva Krakovo-Trnovo kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev, zlasti pa tudi vsem onim, ki so jo spremili na zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. januarja 1933. ŽALUJOČI OSTALI Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi v veliki izbiri aaiugodneie m naiceneie 'vrdka Kari Prelog Liubhana Židovska ulica m Stari tre Ш Krušno moko in vse mlev«ke l/«lelke vedno sveže dobile pri A & M NORMAN L|uhl|oua -iinri trg Hiša z vrtom v kateri je bila špecerijska trgovina, v rudarskem kraju na deželi, po-rabna za trgovino, obrt ali stanovanje, se proda za 40 000 Din. En del kupnine bi se spreiel tudi v hranilnih knjižicah. Poizve se: Ljubliana, Dr. Lorelto, Kongresni trg St. 2. (p) Prodamo parni kotel plamenocevni, 30 m2 kurilne ploskve, 8 atm. pritiska, popolnoma dobro ohranjen, za 600 do 800 pare na uro, s posebnim kuriščem do 1200 kg pare na uro Primeren za tekstilno tovarno — in Francis spiral turbino za 13—20 ks, 5—8 m ' padca, 250 300 litrov vode, 400—500 obratov na minuto, popolnoma dobro ohranieno. - Ponudbe in ogled pri Remec & Co., Duplica pri Kamniku. Brez posebnega obvestila. Naša ljubljena mamn, gospa Elizabeta Lovšin rof. Koblar vdov, Černe gostilničarka in posestnica v Ljubljani, Gradišče 13 nam je danes po kralkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, umrla v častiti starosti 77 let. Pokojno bomo spremili iz hiše žalosti, Gradišče 13, k večnemu počitku k Sv. Križu dne 27. t. m. ob pol treh. Maše zadušnice se bodo brale dne 1. februarja ob 7 v frančiškanski cerkvi. V Ljubljani, dne 26. januarja 1934. Žalu joči ostali. -••a.-.: ■ A: -4' ч Aleksandra KahinaDova: Dijaštvo, liabezen, 89 Čeha in smrt (Konec) 20. avgusta 1920. Na5 Nemec slavi danee svoj rojstni dan. Priredili smo mu skromno slavje; spekli smo majhen pirog in krompirja. Nemec prinaša v naše žalostno življenje žarke toplote in veselja, kako smo mu hvaležne za to! Pomaga mi sekati drva, igra na gosli in vljudno poeluša materine tožbe in marnje. 23. avgusta 1920. Danes je Nemec pri; eljal tovariša s seboj. Po-ataivila sem samovar in pili smo čaj. Govorila som rnfllo in sem si ogledovala novega vojnega ujetnika, ki je bil profesor filozofije. Bil je videti izredno oduhovljen, imel zelo visoko čelo in dolgo. Črno brado — obraz preroka. Njegove velike oči so me parkrat ostro pogledale in imela sem občutok, da ло mi prodrle prav do dna srca. Kako je mogoče, ia smo se morali bojevati s takimi ljudmi? Zadnje dni večkrat mislim, da bi dala dnevnik ujetemu Nemcu. Tu bi se itak izgubil in sploh je več kot blazno, v takih časih pisati dnevnik. Ce ga najdejo pri meni, mi smrt ne uide. 27. avgusta 1920. Zdaj moram imeti predavanja na tečajih za preobrazbo učiteljev; predavani o psihologiji otroka. To opravilo me zelo veeeli, vendar pridejo tudi neprijetni trenotki. Včasih se mi pripeli, da namesto uradnega nagovora »tovarišči« rečem »gospoda«;, kar je strogo prepovedano In vedno se dobi kak pregoreč slušatelj, ki zavpije: >Go«|ioda je v inozemstvu in služi za natakarjel Tu so sainl 'ovarišči!« Po predavanju mi dajejo listke z vprašanji, ki so večkrat prav naivna. Tako na pr.: jTovorišč lektor, kaj je instinkt?« ali: >Tovarišč, ali se kaj razlikuje jieihologija proletnrskih otrok od buržuj-skih?« Včasih tudi nesramne: »Ali nt bi prišli drevi v mestni park na rendezvous? Politruk (politični vodja) Semjoiiov.« Za šestnajst ur šole sem dobila dve kuri, pol funta zmetka, funt kristalnega sladkorja in dva funta pšena. 2. septembra 1920. Od očeta ne prejmemo nobene vrstice. Ali je še živ? Kje je? Vselej, kadar vidim v mestu beli voz za kolero, se mi vsiljuje misel, da je morda tudi on ie podlegel tej bolezni. Ubogi oče I 3. septembra 1020. Naš »poet« Arkadij Selinski je vendar postal slaven in sicer na prav originalen način. Nekega dne je izginil in je dal po svojem prijatelju raztrositi govorico, da je umrl junaške smrti v boju z belimi totjiami. »Junaškega« pesnika so primerno proslavili in njegovi tovariši so sklonili, da mu postavijo trajen spominek s tem, da izdajo njegove »Zbrane pesmic. Ko se mu je zdelo, da je že zadosti zaslovel kot komunistični pesnik, so je zopet pojavil med živimi, In zdaj skuša, da bi ludi v politiki kaj pomenil. 5. septembra 1920 Danes so najn pripravili velik den. Včeraj so nam povedali, da dobe uslužbenci v knjižnici veliko zalogo živil. In res. v sobi je bil vrs pod poln — koštrunovih nog in glav, ki so z osteklenelimi očmi grozno bolščale v nas. Strašen smrad se je širil po vsej knjižnici, zakaj ti nagnusni kosi so se začeli razkrajati. Kljub lukoti ni maral nihJe nič vzeti. G. septembra 1020. Mnogi bežend so zaceli izdelovati milo. Za milo je mogoče zdaj pri kmetih vse dobiti in prav tako za sol. Nekateri delajo tudi črevlje iz vreče-vine s podplati iz kouopljinih vrvic. 7. septembra 1920. Danes sem šla mimo vagona gospe Seremetjev-ske, žene bivšega ministra. Vstopila sem. Otroci so ždeli v kotu in jokali, v vozu je bilo že skoraj temno. »Kje je mati,« sem vprašala. »Mamica je sekala drva, pa ji je trska priletela v oko: šla je k zdravniku!« je odgovorilo najstarejše dekletce. Stara mati je sedela na pogradu in neprestano govorila nekaj po francosko, kar ni imelo nobenega zmisla; ni me prepoznala. Nekdo je potrkal in vstopil je mož v polkožu-liu, kožuhovinastih črevljih, s papaho na glavi. Spoznala sem ga takoj, bil je general Seremetjevski. »Kje je mati, otroci?« je zašepetal hitro. »Takoj grem po njo!« sem rekla. »Samo za par minut so me izpustili iz osrednjega taborišča, tnko dolgo sem prosil rdečega arniist«, da mi je dovolil saj boš itak ustreljen, je dejal, pa pojdi še enkrat pogledat ženo in otro-čiSkelc Po nekaj minutah sem se vrnila z njegovo ženo. Izprva mi ni hctpla verjeti; zdaj pa mu je z divjim krikom stekla v naročje. Tiho sem odšlo. Komunist je generalu dovolil, da se poslovi od svojcev! Torej more tudi komunist imeti srce? Dočim štejejo sočutje in usmiljenje med najzanič-Ijivejše buržujske predsodke! Kako je to mogoče? 9. septembra 1920. Na potu nn trs sem danes srečala v vojni ujetega ogrskega častnika, ki vedno obiskuje naše Nemce v knjižnici. Toda v kakšnem sprevodu! Štirje vojaki so ga spremljali v eskorti. bil je aologlav, bos. v samih hlačah in srajci! Ko me jc zagledal, se je ustavil in mi zaklicnl « tresočim glasom: »Pravkar so me aretirali — kot talca — — Ce se boljševikom na Ogrskem kaj zgodi, me bodo ustrelili I Prosim, izročite enemu mojih nemških tovarišev pozdrave za mojo ženo! Stanuje v Buda-pešti, ulica —« Vojak g« je sunil v hrbet in zakričal: »Dovolj! Naprej! Tu se ne smete razgovar-jati I Stopajlc In tako mi ubožec ni mogel več izročiti pozdrava za svojo ženo — morda zadnjega ... Dolgo sem gledala za njim, dokler ni izginila njegova visoka, vitka postava ... 12. septembra 1920. Vojni ujetniki v knjižnici danes žare od veselja, prepeljali jih bodo v domovino. Tudi naš Nemec se odpelje domov. 13. septembra 1920. Sedim v majhnem parku ot bregu Irtiša. Cisto jesensko je že. Polja na oni strani reke so že čisto rumena, vlažne, s peskom posuta pota v parku so pokrita z odinirajočim rdečim in rumenim listjem. Oblačno nebo visi nad mestom, veličastno in otožno podi reka svoje valove. Na Vadima mislim, ki so ga boljševtki razni esarili, na očeta, ki Je moral morda nekje dalelS umreti, na vse Ruse, ki trpe, na domovino, ki je pribita na križ. Danes izročim Nemcu, ki se odpelje v domovino, svoj dnevnik. Pošiljam ga na slepo srečo v daljavo, v svobodnejšo deželo: Obupni krik iz »svobodne« dežele. Jesen, globoka, žalostna, brezupna jesen, ki ji sled monča zima. Ali pride za te še kdaj pomlad, o Rusija? la »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce*. I zda m tel i: Ivan Rakove«. Urednik: Lojze Golobi*.