List slovenskih delavcev v Ameriki ZTšTo^at- "Z^odtUs:, S3, septem Tpra 1899. Leto "VU, Ameriški ožemalci ne potrebn-jejo prisilne postave. Kapitalisti na Nemškem bo daleč za ameriškimi ožemalci. Ti ubogi siromaki onstran luže se sedaj zelo mučijo in prizadevajo kako bi po robu postavljajočo se večino državnega zbora prisilili, di bi že enkrat zavrženo zloglasno pri silno postavo ,,v varBtvo onih, ki hočejo delati", ako jo Se enkrat vlada predloži — vendar sprejeli. Naši ameriški ožemalci to stran Inž** so v tem veliko na boljem. Ni jim potreba glave beliti, kako bi tukaj podobno postavo vtihotapili v postavodajalstvo, ne da bi se delavci te dežele na dan volitev upirali. Nikakor ne. Sedaj veljavni, kavčuku podobni paragrafi meščanskega prava jim popolnoma zado-Btujejo. Citamo nastopno poročilo iz Londona v državi Kentucky: ,,G. \V. Purcell, član izvrševalnega odbora ,»United Mine Workers", je bil v zapor v rž* d n zaradi ščuvanja premo-garjev k prelomu pogodbe/* Pre-mogarski baroni v Altamont in Pittsburgu, Ky., bo ga pustili zapreti, ker je premogarjem dokazoval, da si samo z štrajkom zamo-rejo zboljšati svoj položaj. Purcell seje namreč iz Terre Haute, Iud., peljal v Kentucky, da bi tamošnje premogarje organiziral; seveda glede uprizorenja kakega štrajka. Premogarski baroni v Keutukyju bo jo pogruntali, da zamorejo ktero koli osebo brez odlašanja zapreti puBtiti, ktera namerava njih delavce organizirati, svoje postopanje pa podkrepijo z ,ščuvaujem k štrajku'. Mi nikakor ne vrjamemo, da bi zavržena nemška prisilna postava imela kak tako daleč sezajoč paragraf. Toda tukaj v Zjed. državah je vse mogoče. Kapitalistični ožemalci lahko storč in opuste kar hočejo, ni so jim potreba vstrašiti pred nikako grozovitostjo in naj bi bila še tako ogromna, — ako se le razume prav izogniti, pride vedno do namena. Sedaj bo jo prav dobro pogruntali v tem slučaju s prelomljeujem pogodbe, ktera je pa morala že večkrat na Bemenj ueBti svojo kožo, da je ovirala delavsko gibanje, vendar pa še nikdar ne s tako nesramnim cinizmom. Formelno niao namreč zaprli Purcella zaradi ,,ščuvanja k štrajku", temveč le zaradi ščuvanja v prelomljenje pogodbe! Za štrajka-uje imajo delavci postavno pravo, ue pa v prelomljenje pogodbe. Brzo so dogovor med delavci in podjet-uiki glede na delavske pogoje napravili za pogodbo in po tem ovinku brez ustavljenja dela, to se pravi brez štrajka, zapečatili za „prelom-ljeuje postave**. Toda v istini se vprašanje še ni bavilo z izvršenim prelomljenjem pogodbe (v tem smislu), tudi ne z ščuvanjem k temu, ampak začasno samo z ustanovo Unije ali orga nizacije, ktera bi preje ali kasneje uprizorila štrajk. Ali z drugimi besedami: Napravljen je bil nesramen manever vzabranjenje ustanovitve delavske organ'- z ac i j e ! Temu na korist pa dokazujejo: DelavBka organizacija ima le smi-«el, ako ima namen štrajkati; štrajk pa toliko pomeni, kaki r prelomlje-uje pogodbe in to je pa kaznive, pozivanje ali vabilo k organizaciji je toraj pozivanje k nepostavnsmu dejauju — in to opravičuje zapor o "ga niza tor ja. S tako tolmačeninai sofističnimi stavki upajo oni ožemalci ne le same že obstoječe organizacije razdejati, temveč napraviti vse organizacijsko pravo delavcev navidezno. Ali se pa zamoremo nad tako nesramno predrznostjo naših ameriških oderuhov čuditi, ako se ozremo na prepoved delavskega zboro-valnega prava v indijanskem teri toriju in tem celo zvezna vlada v Washingtonu še roko v pomoč ponuja? 1 Organizacijsko pravo, tiskovna ploboda, zborovalno pravo — vse je že gosDodujoči razred z svojo umazano roko onečastil, seveda kadar imajo to uporabiti delavci. Naravno pa, da tudi to v posameznih slučajih in posameznih krajih. Ali tako pričn« > s zatiranjem pravic, v obširnem delokrogu bodo pn jenjali, ako ne Hodo ameriški delavci samo po gostilnah zabavljali in pe sti v žepih stiskali, ampak pri volitvah jim je potreba odločno postopati. Pomiloščen. Vihar strasti se je polegel na Francoskem, treznost se je zopet povrnila. Pomiloščenje bivšega stot-uika Alfred Drevfusa ni nikaka naredila prava, ni nikak čin humanitarnosti, francoski narod je sprejel to uaredbo z mržujo. Dreyfus je bil v Renues spoznan krivim veleizdaje in obsojen v desetletno ječo v trdnjavi ; sodba daje saj na videz slovesno izjavo, da so oni generali in častniki, kteri so bili obdolženi, da so po zlobnih spletkah zatoženega stotnika uničili, nedolžni in brez napake, in da čast francoske armade ni omadeževana. Zagovorniki Drey-fusa so vložili priziv proti obsodbi. To se pa pravi: strastna, huda borba, ktera je na Francoskem že več let spodjedala stališče ljudovlade, jo tirala na rob revolucije ali državnega prevrata, naj se še vedno nadaljuje; mir dežele naj se znova od dneva do dneva pretreauje, v nevarnosti naj bode republikanska državna oblika, svetovna razstava naj postane velik fiasko ali neuspeh, čast armade naj se še vedno napada. Pomiloščenje Dreyfasa ima namen vse slučajnosti že v pričetku odkloniti. Drevfus je bil oproščen, ko se je odrekel vsem nadaljuim pravnim sredstvom, to je prizivu na prizivno sodišče. Ker ni očiščen madeža veleizdaje, so saj formalno njegovi zatoženci v pravu, in general Mer-cier in njegovi tovariši lahko mirno spč. Ti bo sedaj seveda vsi ,,poštenjaki" (aber nit!) ; Dreyfue je sprejel pomiloščenje se sramotnim ome-jenjem, on se je moral nehote odreči svojuj vojaški časti. Za Dreyfusa in njegovo družino pa omejenje, da se namreč ne bode pritožil ali vložil ugovora, tudi ui zaničljivo. Da ue sme še nadaljo poskušati, da bi bi opral madež na *vojej vojaški ČaBti, je za.njega kot večletnega častnika pač hudo; toda pri hladnokrvnem preudarjanju bi ai moral svest biti, da bi bil tak poskus pri tričetrtini svojih rojakov brezvspešen, ker tričetrtine prebivalstva Francije je prepričana o njegovej krivdi. Za te fanatične sovražnike Dreyfusa bi bilo vsako ■jodišče, ktero bi ga spoznalo nekri-vim — gotovo podkupljeno, vsak lokaz njegove nedolžnosti je pri njih naravnost nemogoč. Dreyfus-;e moral priti k zaključku, da je /sak poskus se pred njegovimi rojaki opravičiti in svojo nedolžnost tokazati, tako nemogoč, kakor že leznico zidati v mesec, čakanje na >dlok prizivnega sodišča, bi za njega le imelo nikakoršnega vpliva, pač ;ja bi telesno in duševno propali nož po človeškem računu kmalu umrl na trdnjavi. Karse pa druzega, nefrancoskega sveta tiče, pa Drey t'us pač ne potrebuje opravičenja. Izven Francoske pa je večina razsodnega ljudstva mnenja, da je Drey- fus nedolžen. Pač se je poslednje dni po svetu razširila vest, seveda po nemškem listu ,,Hamburger Nachrichten", da Dreyfus ni na korist nemške vlade, pač pa ruske po stal izdajalec. Ta vest in zatrdilo bi bilo kaj hitro, kakor že mnogo druzih, izročeno pozabljivosti in v kot potisnjenih, ali tako je baje zatrjeval odličen uradnik nemškega vnanjega urada berolinskemu za stopniku zveznega časnikarstva in potem je Hamburški list prinesel to vest in jo odločno zatrjeval. To zatrjevanje pa ni Bog ve kake vrednosti, ker kaj lahko je mogoče, da se kmalu „oficijelno" poroča, da je bil dotični uradnik slabo podučen, ali pa izrekel svoje osobno mnenje, časnikar združenega časnikarstva, pa to po Bvoje tolmačil in po svetu razupil. Ako je pa v tem le količkaj istine, sme pa Dreyfus biti popolnoma zadovoljen s pomiloščen jem. Vprašanje je le, ako bode ta gnusni škandal rešeu v teku tega naraščaja, in svet ga bode se zadovoljenjem sprejel. Z logiko in pravično stjo ima pa le prav malo opraviti. Vsa ta zagonetka še nikakor ni rešena v pravem smislu; občnemu mnenju se je deloma zadostilo, resnici in pravici pa nikakor ne; kje ste ti pokopani na Francoskem, nt vemo, na Kranjskem pravijo, da v ,, Globokem". Iz flašil flortl kolonij Sedaj bombardirajo. Manila, 18. sept. Monitor ,,Monterey" in topničarka ^Concord" sti danes zjutraj odjadrali v Subig zaliv in pomagali križarki ,,Charleston" pri bombardiranju tamošujih nasipov, kjer so se Fili-pinci utrdili. Na l&diji ,.Zefiro" je odrinilo tja 300 pomorščakov in se izkrcalo. Danes so odpotovali od predsednika McKi 11 leya domov od poklicani filipinski komisarji, najbrže, da bi skovali od administracije že pripravljeno ugodno poročilo za kongres. a la Schurman in se potem zopet povrnili v svoje mastne službe. Hongkong, 18. sept. Agui-naldo je pripravljen vse bolne španske vjetnike oprostiti, toda general Otis se upira odpreti pristane ne Filipinah španskim ladijam, ktere bi zamogle vzeti na krov svoje rojake. London, 18. sept. Vsled neke vesti je obila tukajšnja filipinska junta od odličnega antiimperijalista iz Bostona zavitek spisov, ktere bode izročila Aguiualdu. Washington, 18. sept. Vojni oddelek je za prihodnjo vojsko us Filipinah, na Angleškem naročil 12 Maximovih gorskih topov, podobne onim, kakoršne so rabili v Omdurmanu in Khartumu. Topovi so izgotovljeni in pripravljeni za pošiljatev v Manilo, kjer bodo ustanovili dve gorski bateriji, vsaka obstoječa iz 50 mož in 6 topov. Vsak top bodo vlekle štiri mule. Shanghai, 18. Bept. Ob priliki je rekel kitajski državnik Li Hung Chang: Amerika bi morala Filipince prodati JaponBki, ako se hoče znebiti vseh sitnostij in ostati zvesta svojim starim običajem. Japonska ima blizu posestva na For-cnoBi in bi Filipince lažje in cenejše podjarmili nego stric Sam. Aguinaldovi poslanci. Manila, 19. sept. Dva majorja Filipincev sta prišla včeraj pod parlamentarno zastavo k generalu McArthuru s ponudbo, da hočejo Filipinci oprostiti 16 amerikanskih vjetnikov, med temi poročnika Gill-more in njegove tovariše od topni-čarke ,Yorktowu', kteri so 12. apri- la padli v roke Aguiualdu. Povratno s'a zahtevala poslanca samo, da se spremljevalni straži vjetnikov dovoli pogovor z general Otisom. Prošnji se bode ustreglo, ker Bta se majorja izrazila, da Be bode oprošče-tije vjetnikov v malo dnevih izvršilo Kakor pravijo, bi radi Filipinci pričeli pomirovalne obravnave Hongkong, 19. sept. Na bri-tiškem parniku ,,Tuensang" iz Manile v Hongkong dospelo moštvo pripoveduje, da je 13. septembra njih ladijo ob severnem obrežju otoka Luzon, na najmanj 30 milj preganjala amerikanska topničarka „Pampang", ktera je tudi dvakrat ustrelila na ,,Tuen6anglt, za kar se pa kapitan ni brigal. Še le po tretjem strelu jt, parnik ,,Tuensang" ustavil vožnjo. Poveljnik topničarke je prišel na krov in se oproščeval pri kapitanu ,Tuensanga', kojeuvi-del, da ima z Angleži opraviti. Washington, 19. sept- Iz Manile je dobila vlada cd generala Otisa brzojave, iz kterih je razvidno, da Aguinaldo namerava delati mirovne predloge. Najprvo hoče •prosti ti poročnika Gillmora in truge vjetnike moštva ladije „York-towu" brez povratnega odpravila. Admiral Watson brzojavlja iz Manile, da je imela topničarka „Pa ragua" 14. septembra pri San Fa-biauu ob Lingayem zalivu bitko s 300 močno utrjenimi Filipinci. Filipinci so bežali. Njih streljanje j»-bilo brez učinka. Na ,,Paragui" ni bil nihče ranjen. Hud vihar v Manili. Manila, 20 sept. Teifuu je obiskal Manilo in v 40 urah ni padlo nič manj nego osem palcev dežja. Vsled hudega viharja se je vkrcanje prostovoljcev in odhod Temiessee polka zakasnilo. V slednjih 24 urah je padlo nekaj čez 6 palc v dežja. Observatorij je izdal opomin, da bode vihar najbrže še hujši. Vsled hudega deževja je dežela deloma pod vodo in vojne operacije so nemogoče. O monitorju ,,Monterey" in topničarki „Con-cord1', ktere sta v ponedeljek zjutraj odjadrale proti Subig zalivu, da bi tam križarki .Charleston' pomagale pri bomdardiranju filipinskih utvrdb, ni bilo od tistega časa nič več čuti. Razne vesti. Smrtna konju. V Van Courtland parku je te dni Benjamin W. Schwaba, 35 let starega moža in prvega uradnika pri severo-nemškem Llovdu zadela nagla smrt. Schwab je imel navado vBako jutro jahati na sprehod. V Vau Courtlaud parku se je splašil konj in kakor divji dirjal dalje. Ker je Schwab sprevidel, da ni mogoče brzdati konja, skušal ga je gnati proti drevesu. Že je bil skoraj pri cilju, ko je naenkrat konj odskočil in jezdec s tako silo butnil ob deblo drevesa, da se mu je zdrobila lobanja in bil pri priči mrtev. S truplom v sedlu je dirjal konj dalje, dokler ga niso očevidci nesreče vjeli in mrtveca oprostili iz stremen. Schwab se je nameraval v jeseni oženiti. Grozna najdba. Pri Coney Island so te dni našli v vodi plavajoče žensko truplo brez glave in brez rok in nog. Je bila li ženska umorjena in na tak grozen način pohabljena? To vprašanje bode kaj težko rešiti, posebno ker ne morejo doguati, kdo da je bila ta osoba. To pa je tudi skoraj nemogoče dolomiti, ker manjkajo najvažnejši deli telesa, na kterih bi se dala spoznati kaka znamenja. Do sedaj tudi aledu ni bilo moč dobiti od kod je prišlo in čigavo je bilo to truplo. Glede pohabljeuja trupla mislijo, da je vijak kakega parnika isto na ta način pohabil, kar bi ne bilo ravno nemogoče. Maščevanje zaljubljenega. Mihal Buczuy 27 let stari ogrski dela ve ; je te dni v New Yorku umoril z revolverjem del lico, ktero je strastno ljubil, ker ni marala zaiij. Umorjene ime je bilo Ilegina Klein. Bila je 25 let stara in lepa dekle. Buczuy je prišel še le pred 4 meseci v Ameriko in se kmalu pottin seznanil s Regino in se v njo zatele-bal. Ona novega čestilca ni nič kaj marala in se mu umakuila v drug kraj mesta. Toda Buczuy ni prejt miroval, da jo je naposled našel v kavarni kjer je služila. Oger je postal tako nadležen, da je dekle morala službo popustiti. Sledil jej jf pozneje tudi v zasebno stanovanje. Buczuv je izdajal Regini sčasomu baje S1S5, ktere je dekle lahkomiselno izdala. Konečno je Buczuv uvidel, da ga ima Regiua za ,,bedaka" in tudi zvedel, da Be peča še z drugim možem. Skušal jo je št enkrat pregovoriti, da bi postala njegova žeua, in ker o tem ni hotela nič vedeti, jo je ustrelil. Vlaka trčila skupaj. P o r t J e r v i s, N. Y., 18. sept. Osebni vlak port Jer,ria & Monti-cello železnice je trčil danes zjutraj pol milje od Main Si. postaje' ob s premogom naloženi tovorni vlak. J. H. Grotte iz New Yorka je ob Času nesreče stal pri v^^tih voza za prtljago osobnega vlaka. Mož je v slednjem trenotku skočil raz voza ali pa ga je vrglo v Btran. Zlomljena ima dva rebra in pobit nos. Prepeljali so ga v Port Jervis bolnišnico. Drugi potniki so k sreči ostali nepoškodovani. Velik požar v Farnhamu. B u f f a 1 o, 18. sept. Zelo obs^ž-uo tovarno _*Irie Preserving Co. v Farnhamu, 2S milj od BulVale oddaljeno, ob jezeru je danes ob 3. uri zjutraj požar popolnoma uničil. Škoda znaša kakih $200.000: poleg tega pa so poslopja vbližiui za S50 000 poškodovana. Kako je ogenj nastal Be bode težko kdaj dognalo. Ladija treščila na skalo. Boston, 19. sept. Parnik ,Cherokee' od Clyde Črte je danes zjutraj treščila na skalnato obrežje Naushon otoka v Wiueyard zalivu, kakih deset milj od West Chopa Ladija je vozila iz Jacksonville v Boston in med potom ustavila v Charlestonu, kjer je naložila stavbeni les in bombaž. Na ladiji je bilo 40 potuikov, ktere so vse rešili Ljudje so o polunoči iz New Bed-forda dospeli v Boston. Bilo je zeh megleno vreme in mislijo, da se j^ kapitau McKee zmotil v tečaju, s Čevlji bodo dražji. Harrisburg, Pa., 19. sept. Tovarnarji čevljev so ustanovili danes, vsled sklepa čevljarskih tovarnarjev pri shodu v Philadelphiji organizacijo, da odpravijo razne ne-povoljnosti, pred vsem pa v dosege boljše cene za svoje izdelke. Kakor pravijo tovarnarji, so vBled podra ženja usnja primorani zvišati cenc svojim izdelkom. Sklenili so moško obuvalo od 10 do 50 centov pri paru, ženske čevlje za 25 centov in otročje čevlje primerno podražiti. Tovarnarji zahtevajo dalje od železnic znižanje vožne cene za prodajalce obuvala. Premogarski štrajk. S c r a n t o n, Pa , 20. sept. Pri Hillside Coal & Iron Co. v Forrest City je 1500 mož pričelo štrajk, da bi prisilili boljšo plačo. Ljudje ue bodo poprej prijeli zopet za delo, dokler se ne pogodijo za novo plačo. Malo meBtece Forest City ima vsled 1 štrajka veliko škode. Mesto Cleveland ogoljufali. Cleveland, Ohio, 20. sept. Kot posledica preiskave, ktero je mestni so\et proti zadnji mestni administraciji ukrenil radi goljufivega poslovanja, so danes v imenu mesta vložili pravdo proti Tom. R. Teari za S650S in River Machine & Boiler Co. za $7760. Teare je glavna osoba imenovane družbe. Mesto ima v rokah neovrgljive dokaze, da je Teare skupno s klerkom pri oddelku vodovoda slednje administracije mestu prodal 111 ton svinca in zanj tudi denar prejel, svinca pa nikoli oddal. Pravda proti River Machine & Boiler Co. se upira na število računov družbe za materijal in delo, kteri so bili na večje svote preuarel jeni, potem ko so jih dostojni urad-uiki vodovoda kot pravilne podpisali, in s pouarejeuimi računi tudi potem denar vzdignili. Mesto je zarubiJo družbene tovarne, ktere se sedaj v šerifovih rokah. Ropar v banki. Chicago, 20. sept. V Palatine 111., 20 milj od tod je prišel danes popoludne ropar v banko in ustrelil v glavo blagajničarja, ker se mu je zoperstavil. Hudo ranjeni ne bode ostali pri življenju. Ropar je nato hot^l bežati iz banke, toda neki star farmer, H. Plaggo po imenu, mu je stopil na-proti in ga prijel s čvrstimi rokami. Vnel se je hud boj: Plaggo je bil ustreljen v glavo, vrgel pa roparja na tla in še lo odnehal od boja, ko ga je ropar tako dolgo z revolverjem udrihal po glavi, da se ni več zavedel. Oboroženo moštvo je zasledovalo roparja, kterega so ne daleč od Palatine vjeli. Požar v klavnicah. Chicago, 21. sept. V Stockyard okraju je danes naBtal požar, kteri je v kratkem času napravil več nego $250.000 škode. Ogenj je nastal v paviljonu, kteri je služil za razstavo in trg za dragoceue konje. Pogorel je do tal. Škodo te stavbe cenijo na S165.000. Transit H' uge, največji hotel v Stackyard okraju, je ogenj za S75.000 poškodoval. Dexters Park hlevi so poškodovani za 820.000, hlevi od Newgras & Sons pa za S1S.000. V raznih hlevih, kjer je rzasajal ogenj je bilo 1400 konj, toda niti jeden ni zgorel, vse so pravočasno rešili. Mandeljni bodo grenki. Chicago, 21. sept. Kakor Tribuna*' poroča, kontrolirali sti •Ive chicaški hiši in kalifornijska tvrdka trgovino z mandeljni. Kalifornijski pridelek znaša letos samo No, Sir!.. Mi nismo ,ediui pivovarji na svetu, pač pa smo jpi-vovar, kteri vari in prodaja najboljše pivo, ktero 8e imenuje SUPEBIOB STOCK ^Ali piješ to? 'Naprodaj je povsodi v steklenicah in sodih. Izvrstno glede čistosti. Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN, - . - mGZi Entered as second clas matter at t fie New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto vnlja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, /ia Rvropo za vso leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta...... 3.50, , „ ,, č,jtrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ,,GlaB Naroda" izhaja vsako ne natisnejo. Denar naj s« blagovoli poslati po IVfon »y Order. Pi ■ spremembi kraja naročnikov rrosiuio, da se nam tudi prejšnje oivališče naznani, da hitreje najdemo nasi ivnika Dopisom in pošiljntvam naredit-jj.iou voai „Gias Naroda', 109 Greenwich St. Nev V<>rk C«ty 150 želemiftnih vozov in cena je poskočila na 12A centov in še se bodo podražili. Zadrugi, ktera sedaj tudi trg 'Vino s kaliforniskimi orelii hode spraviti pod svoj klobuk, jo pri raandeljnovim ,.concerjult naredila nad S75 000 dobička. Polom \ Cliiea^n. Chicago. 21. sept. Na žitni borzi s«> danes naznanili bankerot tvrdke Barrett, Faruum & Comp., kt«T;i je bila, kakor se splošno misli v tesni zvezi v Armourjem. Vse okoliščine kažejo nato, da bodo vsled tega bankerota prizadeti širši krogi, in da bodo ljudje veliko zgubili. Tvr.iko so prištevali splošno k ,,Baisse'4 špekulantom, kteri so pri trgovini s pšenico in koruzo mnogo zgubili. V pondeljek in torek »so prodali nad 5 milijonov bušljev pšenice, najbrž^ so nameravali izvršiti veliko nakano. Včeraj eo poskusili na splošno izuenadenje podražiti koruzo, kar ni bila njih navada, in ravno to je dalo neposredni povod k polomu. Še le danes zjutraj ne je to pojasnilo. Skupna špekulacija tvrdke je znašala devet milijonov bušljev ali še več. Od John Barretta so vedeli, da na svojo roko hudo špekulira. Biljejeden vodjev pri ,, Board of Trade*'. Dogodki v Carters vil le. Cartervi 1 Ih, lil., 18. sept. V mestu je dane^ vse mirno in ako-ra vin * se vojaštvo Še vedno šopiri, ui nikak^ga znamenja, da bi se ponavljali včerajšnji d je pričelo 200 mož štrajkati. Družba je vsela v delo 100 skabov in še več bi jih imelo priti. 30. junija bo pri Lande nepoznate oBobe streljale na vrsto skabov in usmrtile neko žen sko. Popoludne istega dne se je po dala četa skabov v selo unijskih delavcev, pregnala prebivalce in m palila njih hiše. Unijski delavci bo bežali s njihovimi družinami v Car- terville. Med potom so jih z win-chesterkami oboroženi zamorski skabi napadli in nastal je na cestah hud boj, toda k sreči ni bil nihče usmrten. Šerif je bil ta čas v mestu toda ni se hotel ganiti. Ko so mu povedali, da so skabi razdj ali imetje unijskih delavcev je djal: ,,Prav se jim godi — v pekel ž njimi!" Od tistega ča8a so bili skabi noč in dan oboroženi in v Carterville grozovito gospodarili. Pomanjkanje železnionih vozov. Na zatoku vlada splošno pomanjkanje železničnih tovornih vozov Akoravno čedalje več vozov postavljajo v službo, vendar isti več ne zadostujejo. Po slednjem štetju je znašalo število tovornih vozov 1,325. 000. American Car &, Foundry Co zamore na leto izdelati 63.(KX) vo< zov, Pressed Steel Car Co. pa 20.000 in obe tvrdki imati dovolj naročil za dobrih 12 mesecev. Ravnokar se je ustanovila družba, ktera bode izkoriščevala Ditherage patent. Nji hove tovarne bodo največje te vrste v deželi. Tudi ta tvrdka ima že veliko naročil. Mastne dividende. Chattanooga, Tenn., 19. sept. Crown Cotton Mills v Dal-tonu, Ga., so njihovim delničarjem vrgle 93 odstotkov letne dividende. To je dosedaj največja dividenda, ktero je kdaj dosegla kaka tovarna za bombaževi no. Deset odstotkov bodo izplačali v gotovini, ostalo pa v deluicah. Družba bode takoj pri al Co. & Iron Co. obd.d-žujejo štrajkujoče premogn rje v Dny-tonu, da so s-'salke razdjali in cevi prerezali. Pravijo, da so sedaj jame z vodo napolnjene. Po zanesljivih poročilih je več ljudi zaprtih v jamah. Premogarska družba je poslala po sesalke. R&^še na vislice nego v jeep. T o p e k a, Kans., 19. sept. Morilec Trylor Cook je prosil gover-nerja Stanleya, naj bi ga kakor hi tro mogoče dal obesiti, in da bi ga nepomilostil v dosmrtno ječo. Štiri osobe zgorele. Norfolk, Va., 21. sept. Ogenj je razdjal danes zjutraj St. Vincent de Paul bolnišnico in napravil kakih $250.000 škode. Štiri oBobe so zgorele in razni ljudje so bili več ali manj poškodovani. Mrtvi so dve stari in jedna mlada ženska in triletni otrok. Trupla so bila tako hudo ožgana, da so jih le po okol-nostih zamogli spoznati. Dva ogtije-gasca so padajoče razvaline tako hudo poškodovale, daje dvomljivo, da bi okrevala. Strežnica Kate lio-lan je poskočila iz tretjega nadstropja in se hudo poškodovala, poleg tega pa j« bila na vratu, rokah in hrbtu hudo opečena, St. Viucet de Paul bolnišnica je bila l^po štirinadstropno zidano in z rezanim kamenjem bogato okrašeno poslopje. Bil je morda najbolj urejen zavod te vrste na jugu Zjed. držav. Zavarovalnina znaša samo kakih $40.000. Hum en a mrzlica v Key West- Key West, F la., 18. sept. V slednjih 48. urah je 54 osob na novo zbolelo na rumeni mrzlici, tri osob^ pa so umrle, kolikor se je namreč oblastim naznanilo. Odkar se je pokazala kužna bolezeu, je 362 ljudi zbolelo in 17 umrlo. Savanah, Ga., 18. sept. Danes popolndne je poslal zdravniški uradnik Bruuner mestnemu majorju v Atlanti in tamošnjemu zdravniškemu so vetu v precej krepkih izrazih oporninj na njihovo dolžnost, pri zdravniških certifikatih biti nekoliko bolj previdnim. Dva incžn s t.iklmi zdravniškimi certifikati sta bila namreč danes pri tuk policijski sodniji vsak s 650 kaznovana, ker sta rekla uradnikom v Atlanti, da prideta iz New Yorka, med tem, ko sta prišia iz New Or-leansa in s takimi krivimi 'zjavami zadobila zdravniški certifikat. Policijski sodnik je gospodoma naročil naj Savanah kakor hitro mogoče zapustita. New Orleans, 18. aept. Pri zdravstvenemu Bvetu so danes zopot naznanili slučaj rumene mrzlice. S prvima, ktera sta se končala s smrtjo bolnikov, jih je sedaj deset. Pet bolnikov je že popolnoma ozdravelo, trije pa so na potu boljšanja. ^enin umoril nevesto. Washington, 21. septembra. Državni oddelek je danes ukreuil, da se Jernej Kost sedaj v Chic»gu izroči Nemčiji radi v Bremenu izvršenega umora. Kost je bil krojač in vBremenu z Marijo Vodička zaročen. Stariši deklice so bili sprva zvezi nasproti, pozneje pa v to dovolili in kupili hčeri drago opravo. Poleg tega je imela dekle suma 600 goldinarjev prihranjenih. Kost ni hotel, da bi bila poroka v Bremenu ampak rekel, da bi bila v Ameriki. Zopet bo ugovarjali stariši, konečno pa vendar dovolili, da mlada dvojica skupaj potuje v Ameriko in se tam poroči. Kost iu Vodička sta se navidezno podala iia newyorški parnik v istini pa v hotel zunaj mesta. V bližini hotela je Kost svojo nevesto umoril in se z njeDim imetjem napotil preko oceana. Spremljevala ga je njegova ljubica Ana Šimera, s ktero je imel pregrešno znanje. VodiČko je pričakovala v New Yorku njena sestra, ker jo pa le ni bilo pisala v Bremen. Med tem časom je tam prišel umor na dan in pričeli so Kosta zasledovati. V njegovem poseBtvu so našli kovčeg in del nevestine oprave umorjenega dekleta. Drugi Klondike. Washington, 20. sept General Shatter poroča vojnemu miui-sterstvu, da je v Auvilu Alaaita in ub obrežju 3000 do 3500 ljudi na lovu za zlatom. Ljudi čaka huda in pogubonosna zima, ako si pred zaključkom ladijeplovslva ne pomagajo dalje. Cape Nome okraj je diugi Klondike, kjer posamezen zlatoiskalec dobi od S10 do $250 vrednosti zlata na dan. Žrtve orkana. S t. J o h n s , N. F., 18. sept Veliki orkan v četrtek je tirjal 10 človeških žrtev. Ladija ,,Angler" se je v Placentia zalivu s petimi možmi potopila, ladija „Lily May" pa pri Mistaken Pointu z sedmimi. Mornar na ladiji ,,Daisy" je padel čez krov in čoln, kterega so poslali ga rešit, se je prekucnil s tremi možmi. Vsi so utonili. Boje se, da bode zguba Človeških življenj še veliko večja. Evropejske in druge vesti. London, 19. Beptembera. „Dai ly Mail" obljavlja sledeči brzojav iz Kopenhagena: ,,Cesar Nikolaj je podpiral ukaz, po kterem bodo od 1. 1901. naprej vsi važni ruski pristaui v tihem oceanu, iztočnem in črnem morju, za ladije vseh narodov izvzemšT Rusije in Diinemar ka zaprti. R e n n e s, 20. sept. Ko so danes zjutraj prebivalci v Rennesu še trdno spali, obstal je zaprt voz pred železnično postajo, osem milj od tod oddaljenega mesteca Beru, ravno ko je prišel vlak za Nantes. Iz voza je stopil kapitan Dreyfus in takoj šel na vlak, kjer se je sešel z svojim bratom Matijem. Na ta način je nekdajni vjetnik na Vražjem otoku, ua kterega je bila slednje tedne obrnjena pozor-uoBt VBega sveta, zadobil zopet proBtoBt. Gospa DreyfuBje zapustila Rennes opoludne v družbi njenega očeta in več prijateljev. Na določenem kraju se bode snidla z možem in mu pripeljala otroka, ktera mislita, da je njihov oče v inozemstvu po opravkih. Gospa DreyfuB je povodom pomiloščenja dobila na stotine Čeatilk večinoma iz Velika Britanije in Zjed. držav. London, 20. sept. Pridelovalci žita v Yarmouth u nočejo Beda j svoje pšenice prodati, ker se nadejajo, da Be bode v slučaju vojske s fransvaalum, žito zelo podražilo in bi potem dobili veliko boljšo ceno za svoje pridelke. H a a g, 20. Bept. Ne lavno je bilo iz palače kraljice Wilhelmine ukradenih več dragocenih oblek, razne srebrnine in zlatnine. Skrivni policaji bo iztaknili večji del ukradenega blaga pri nekem zlatarju, kteri trdi, da je isto kupil od čuva- ja zlatnine in srebrnine v kraljevi palači. To se zdi policiji tembolj verojetno, ker je čuvaj pobegnil. Smyrna, 20. sept. Aiden, 80 milj jugozatočno od tukaj, mesto ob Menderes Suvu, je danes zjutraj obiskal pogubonosen potres. V Menderes dolini je bilo na stotine ljudi usmrtenih. Kiel, 21. sept. Car in carica sta danes zjutraj ob 9. uri sem dospela. Ko je ruska carska ladija ,,Polarstern" vozila v pristau, so jo nemške vojne ladije dostojno pozdravile. Velika množica ljudstva je bila priča ceremonijalnega prizora. Madrid, 21. sept. Kakor se je da nes večer poročalo, je najvišje sodišče, pred kterim se moral admiral Montejo radi poraza španskega brodovja v Manila zalivu zagovarjati, zatoženca obsodilo, da je odpuščen iz službe brez pravice še kdaj v isto sprejet biti. Dunaj, 22. sept. Pri Andrej Iloferjevi slavnosti v Meranu so se splašili konji vpreženi pred voz, v kterem je sedel cesar Franc Jožef in prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Sivolasi cesar je skočil prvi raz voza in za njim tudi nadvojvoda ter bila oba nepoškodovana, potem se pa vozila dalje v vnzu deželnega namestnika. Anglija in Transvaal. London, 20. sept. Vlada v Transvaal zedevi prav previdno postopa. Predno ne dovrši oboroževanje, ni pričakovati ultimatuma. Z večjo hitrico pošiljajo vojne oddelke iz Indije v južno Afriko. Križarke „Terrible" in „Powerful'\ so z 1000 mož rezerve, ktera se lahko spremeni v mornarsko brigado, odrinile v Kapstadt. Na drugi strani kažejo poročila iz Transvaala, da Boerci tudi niso leni. Poveljniki vojnih močij Trans vaala in Oranje države so zboroval v Pretoriji. Johannesburg bodo utrdili in vsem angleškim podani kom v Transvaalu in Oranje državi naznanili, naj se spravijo v varnost Predsednik Kriiger je baje bolj miroljubnega mišljenja, nego Volks-raad in bode morda še hodil svoja pota. Iz Kapstadta se poroča ,,Times da si v merodajnih krogih pripovedujejo, Chamberlain je v drugen brzojavu od Transvaal vlade zahteval, da razoroži in vse svoje trdnjave razruši, kar je provzročilo veliko razburjenost. Jednake vesti so včeraj krožile tudi v Londonu. Pietermaritzburg, 20. sept. Boerci se zbirajo v Stander-tonu z namenom Majuba, Laings Neck in Newcastle zasesti, kakor hitro Auglija pošlje ultimatum. Njihovo topničarstvo je ob meji Natala razdeljeno in vse urejeno za obrambo svinčenih rudnikov, ako bi Angleži utegnili priti zopet p<. dr. Jamesonovi poti. Pisma iz Jo-hanneaburga in Pretorije se glase bojaželjno. Kakor se iz zanesljivega vira poroča, je Transvaal britiške-mu višjemu komisarju Alfred Mil-nerju, sporočil, da bode vse nadalj-uo vojuo pomikanje proti deželni meji, smatral kot sovražno pošto panje. J ohannesburg, 20. sept. Vladini uradniki svetujejo Bvojim prijateljem, da naj pošljejo svoje družine proč, ker bodo ta teden pri -glasili hitro sodbo. Vse Boerceni neprijazne osobe bodo pozvali, da morajo Transvaal v 48 urah zapustiti. častniki boerske armade nadlegujejo vlado, da bi pričela boj, predno pomnože Angleži svoje vojne moči. Ako do jutri ne prid« odgovor, potem bodo to smatrali kot „casus belli". Višji poveljnik Joubert je rekel, da v svoji armadi ne bode trpel vojnih poročevalcev. Bloemf outein, 21. sept. Danes zboruje Volksraad Oranje države. M. T. Steiju je otvonl Bejo z govorom, v kterem je omenil napete razmere med Veliko Britanijo in Transvaalom. Predlogi predsednika Ki iigerja so bili povsem sprejemni, toda vkljub t mu jih Velika Britanija odklonila. Predsednik Steiju obdolžuje britiškega agenta Conyngham Gree na, daje Transvaal zapeljal, Angli jo pa, da je prelomila besedo. TranBvaalu nikakor ne svetuje, sprejeti Blednje zahteve Anglije. Vkljub kritičnemu položaju se zamore še vse razsodnim potom rešiti, da se odvrne vojska, ktera bode sramota za človeštvo, ako se iz tako ničevega povoda prične. Sklical je Volksraad, ker Oranje državi pogodbeni zaveznici Transvaala položaj ne more prezirati. Volksraad je imel potem tajno sejo. Xiisi^ellsz. Pravica. (Konec.) Tako je taval Božidar ves dan okolu, proti večeru pa se je zopet znašel na severu. Roke je imel v hlačnih žepih, igral se z uožem ter stal pred novo stavbo. Ljudje so ravno prihajali raz oder in prišli v svojej rudeče-umazanej delalnej obleki skozi veliki, t°mni hodnik, bili go vsi po končanem dnevnem delu namenjeni iti vsak na svoj dom. Mnogo izmed njih jih je pa šlo še na kozarec pive v gostilno na vogalu, pri čaši pive in kadečej smodki so se še malo pogovarjali. Nehotč se jim je pridružil, vstopil je v gostilno, vsedel se v kot in zaukazal steklenico žganja. V dušku je spil polovico žganja ; bil je v zadregi, ker čutil se je ponižanega. Ali žganje ga je vzdramilo, ktero je tako hitro vlil v prazen želodec. S zatečenimi očesi je zrl na goste. Ti so sedeli pri mali mizi, pušili so tobak, pili, se smejali, pogovarjali in kvartali. Lahno, toda neprenehoma je Božidar z svojimi trdimi prsti bobnal po mizi, žvižgal je, z nogo tolkel takt, oči pa imel uprte na ljudi, kakor bi prežal na kako besedo ali znamenje, ktero bi ga zamoglo raz-žaliti. Toda nihče se ni za njega zmenil. Tako je sedel precej časa, kar so se odprla vrata in nov gost je vstopil v sobo. Majhen, čvrst možje bil, v belej zidarski obleki. rumenola3, imel okrogel, rudeč obraz in majhne vesele oči. Božidarje kvišku pogledal. Poznal ga je. Bilje Brecht, zidarski polir. Božidar ga je še od preje poznal, ko je imel ž njim opraviti, ko je bil še voznik, včasih je tudi ž njim skupaj sedel in mu pustil kaj zaslužiti. Sedaj se je stresel. Brecht ga je ua prvi pogled opazil v kotu. Obstal je in ga gledal, kazal je preBe-netenje. Za trenotek je hotel Božidar gledati v strau, da ga ne bi opazil, potem je pa nj< gov pogled uprl v male, vesele oči, ktere so ga pričele dražiti. Nekaj časa sta se gladala, dokler ni konečno Brecht prišel k mizi, kjer je sedel Božidar. ,,No?" rekel je počasi in se vse del. „Božidarl Odkod pa pridete?1 Božidar seje smehljal. To smehljanje je bilo dobrodušno kakor nekdaj, prava ponižnost. Toda odgovoril ni nič; popolnoma tiho je sedel v kotu se sključenim hrbtom, roke imel na mizi in Brechta postrani gledal v obraz. Toda še vedno je v njem odmevalo: „Od kod pridete?" Čutil se je globoko užaljenega in ponižanega v tem nemarnem gibanju, s kterim se je zidar obrnil proti gostilničarju in glasno naročil piv in smodke. Naglo in globoko je pričel Bužidar dihati, kakor bi gajtie •-je pa praskal drugo. „Hm?" je zamrmral Br-cht. ko :e zopet obrnol k B^židaru in gu Bvujinii malimi, sivimi očmi sa-mosvestno iu malo zaničljivo pregledal. „Kaj pa delate sedaj, prav za prav?'* ter zdehnil mu v obraz. Božidar je žvečil s čeljustmi ii požiral; vedno bolj ponižno so gledale njegove oči in izn>žalfc bolest. Brecht je dobil pivo in smodke Ne da bi kaj vprašal, je tudi za Bo. židara naročil. ,,No, prinesite mojemu staremu, dobremu Božidaru tudi kozarec pive!" To je hotel ž njim skupaj *piti, saj ga ž^ dolga tri leta ni videl. Sedaj je pričel Brecht govoriti in roke stegovati čez mizo. ,,Voz je šel pač po strani, toda ne pustite glave viseti, vedno po koncu ž njo I Saj se bode vendar še na bolje obrnilo P* Gostilničar je prinesel pivo in je postavil pred Božidara, kteri pa na to niti opazil, kakor bi megla obdajala njegove oči .... in b temi je v enomer zri na Brechta. ,,Hahal Ako ima človek smolo", menil je Brecht. ,,In tako poštena, dobra duša, kakor Božidar I Le pridi vprašat za delo, pri tej stavbi potrebujemo dninarje. Prav gotovo bodete delo dobili; storil bodem za Vas, kar je v mojej moči." Hkrati seje Božidar lahno stresel, njegova desnica je spustila levico iu ž njo segel v žep. Lahno se je smejal, bilo je zmedeno, čudno smejanje, večkrat je z glavo prikimal, kakor bi hotel Brechtu pritrjevati, kar mu je pravil. Blagodušno je Brecht še nadalje kramljal. Prosil je Božidara, da bi mu vendar povedal, kako je tako daleč dospel.... Hkrati se je nekaj zabliskalo in ojstrina noža je švignila čez mizo na Brechta. Kratek, zamolkel krik . . in Brecht je padel z stolom vred na tla sobe. Nastal je ropot, gostilničar je pri-hitel od odspredja, za njim so se drenjali drugi gostje iu obkolili mizo. —Brecht je ležal stegnjen na tleh. Mrtev je bil. Božidar ga je zadel v srce. Tukaj je stal, pesti imel na mizo uprte in z debelimi, medlimi očmi zrl ua mrtveca ter se posmehoval. Starec je — zblaznel. Drobnosti. so ae ^ Btaro domovino vrnili: John Šukle iu John Pluth iz Sau Francisco, Cal., v Črnomelj ; Alojzij Zupančič iz Hacketa, Pa., vDoberniče; Anton Žužnk iz Lorain, O., v Velike Lašče; Frn-.k Kostanjevac iz Indianapolis, Inu., v Trebelno; Stjepan Vukotich iz. Topeke, Kana., v Spljet; Josip Bobnar iz Exporta, Pa., v Sotesko; Frank Laurič iz Exporta, Pa., v Podlipo: Martin Milkovič iz Cornwall, Pa., v Metliko; John Podbr«- gar iz Seatle, Wash., v Celje. * * * Obiskal nas je te dni in pri nas kupil listek za Evropo John Podbregar, kteri je došel iz Alaske in nam v spomin" prineset lep košček čistega zlata iz njegovega Claima ; namenjen je v Novo Štifto pri Celju, v Alaski je pustil dva Claima ter se namerava spomladi vrniti. * * * Iz Cleveland, O., Be nam poroča, da društvo PreBvetega Srca Jezusovega, ustanovljeno dne 19. avgusta 1899 prav dobro napreduje in ima sedaj že 104 člaue, a člani še vedno pristopajo. Prihodnje zborovanje bode imelo to društvo v soboto dne 23. Beptembra ob 8. uri zvečer. V odbor so izvoljeni gg. Janez Saje, predseduikom; Johu Zorman, podpredsednikom; Frank Kapuzja, I. tajnikom ; Karol Lav-rič II. tajnikom; Andrej Zakraj-šček, blagajnikom; truatijem fJoe. Perko, Anton Brodnik in Josip Kotnik. * * * Utonil je pri kopanju v Ljubljanici Anton Škraba iz Lip vpričo svojega llletnega sinka. * * * Oblak B9 je utrgal dne 28. avg. v Crmošnjicah. Naliv je bil tako silen, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Vinogradi bo popolnoma opustošenj, iu isto tak., je uničena VBa turščica. * * * Mestna hranilnica Ljubljanska. Meseca avgusta 1899. vložilo je v mestno hranilnico 721 strank 293.573 gld. 26 kr. 640 strank pa vzdiguilo 297.881 gld 39 kr. npnario prihrani8» **<> UollUlJu pri poiiljaoju teh v Btiirn domovino obrneš na FR. SAKSER «fc Co., 109 Greenwich St, New York, Ill | Jugoslovanska Katoliška Jednota. | ^ Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik l,Jožkf Agni6, Box 266, Ely, Minnesota. , Podpredsednik: Josip Pbzdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: I vaj« Gov±js, Box 105, Ely, Minnesota; II. John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agni6, Box 266, EJy, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI: K društvu Kristusovega rojstva št. 10, Belle Vernon, Pa., Val. Oblak; j» n »> »i »» ,j Mih. (Jerukovič; j. »» t» m ?> i, Andrej Rihelij. Društvo šteje 15 udov. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA'" M e b t u a hranilnica v Novem mestu. V mesecu avguBtu 1899 je 154 strank vložilo 73.254 krou 32 vin., 128 strank vzdignilo 64.018 kron 24 vin., torej več vložilo 9239 kron S vin.,, lOstranftam izplavalo posojil 7S00 kron. Stanje vlog 1,308.460 krou 15 vin. Denarni promet 224.816 kron 64 vin. * » * Iz L u k o v i c e se poroda „Slo-vanekemu Narodu", daje v nedeljo, dne 27. avg., umrl po dolgi, mučni bolezni, ktero ei je nakopal valed prehlajenja, ondotui obče čislani c. kr. poštar, g. Ignacij Beifuss. * * * Novo kolo. Izumitelj godalnega klavirja g. Ivan Bajde izHotič je napravil lesen mod^l novega bi-ciklja brez verige in brez gonilnih pedalov, ki pa ee premika s tem, da se nagiba vozač, kakor bi jahal. Z enim nagibom se premakne kolo najmanj 5 metrov dalje. Kolo ima to dobro stran, da je na njem izključena vsaka nevarnost in da jo trud mnogo manjši. Gospod izumitelj išče domačega strokovnjaka, da bi začela izdelovati taka jeklena kolesa. * * * Nesreča. 30. avg. zjutraj se je v takozvanem „malem grabnu4* potopil b kamni obložen Zupančičev čoln. Tudi čolnar se pogreša. Čoln leži na dnu Ljubljanice, a čol- uarja doslej še niso mogli najti. * * * Ljub&vna tragedija. M«-hanik Anton Novak, ki je 30. avg. poskusil usmrtiti svojo ljubimke, natakarico Miciko Pirčevo, in je potem samega sebe težko ranil, je 30. avg. popoldne še pred 5. uro v deželni bolnici umrl. Obstreljena Micika Pirčeva bo že v uekterih dneh zamogla bolnico zapustiti, kt r se je zdravnikom posrečilo, ekstru* hirati k rog I jo, in se rana v kratkem zaceli. * * * Na potu v InomoBt. 21'. avg. popoldne sta prišla s tržaškim poštnim vlakom v Ljubljano dva gospoda, atinesama, nego v spremstvu dveh orožnikov, in sta se odpeljala zopet z jednakim spremstvom proti Beljaku. Cuje Be, da je bil jedeu njih mestni živiuozdrav-uik goriški, Adolf Codermaz, ki je tožen radi hudodelstva veleizdaje, drugi pa njegov eokrivec. Oba prideta, kakor je zuano, pred porotni sodišče v Inomoatu in sta 29. avg. nastopila to žalostno pot. * * * Z revolverjem. V nedeljo 1. sept. ponoči vozili so Be nekter nemškutarski Celjani iz Vitanju ▼ Celje. Na potu so tulili na ve^ glas in z revolverjev streljali v slovenske hiše. Celjsko pobaliustvo j torej oboroženo, in menda pra\ dobro, kajti govori se, daje Raku v kratkem razprodal 200 revolverjev. * * * Nesreča. Dne 29. avg. zjutraj našli so podkrajski pastirji 40 le t starega gozdnega delavca Anton Baje« is Malega Polja občina Col z razbito glavo v jarku državne ceste pri ,,Hudi peči" blizu Podkraja. Imenovani je prejšnji dan od jutra do večera v večih gostilnah v Hru-šici iu Podkraju pil iu se upijanil. V tem stanu se je 28. zvečer vrnil proti domu. Ko je zavil po neki strmi poti proti dcpmu, je padel s poti v cestni jarek in pri tej priliki dobil smrtne rane. Našli so ga malo ž;vega. Umrl je po poti, ko so ga prepeljali v Podkraj. Krčmar-jom naj bo priporočeno, pijanim dati vode namesto vina. * * * V jez i. V Laporju na Štajerskem je pogorel posestnik Štefan Kac. Njegov triletni sinček je pod kolarnico zakuril, in zgoreli so hlevi in hiša. Nesrečni gospodarje bil jeze in žalosti tako iz sebe, da je hotel otroka v ogenj vreči in bi bil to tudi storil, da mu ljudje niso otroka iz rok iztrgali. Orožniki so moža radi tega poskusa umora aretovali. * * * Obsodbe radi celovških z g r e d o v. Celovško deželno sodišče je 1. sept. obsodilo dvanajst osob radi zadnjih izgredov in sicer na zapor od petih dni do osmih mesecev. * * * Ljubezenska tragedija na Reki. 201etna, zaradi svoje lepote znana delavka Jelka Puhar, doma iz Boljuua v Istri, je živela v ljubezenskih razmerah z delavcem Siderijem Raulpjem. Imela sta skupno stanovanje. Nekega dna sta šla v gostilno; domov prišedši sta se sprla, na kar je skočila deklica iz tretjega nadstropja na dvorišče ter obležala takoj mrtva. Raureja so aretirali. * * * Prebivalstvo Trsta se je v zadnjih osmih letih dosti znatno pomnožilo. Pri številjenju dne 31. decembra 1890. ao našteli 155 471 prebivalcev, Bedaj pa je po izkazu tržaškega statističnega urada naraslo prebivalstvo na 166.590 duš. Vojaštvo ni šteto. * * * V Pazu pri Boljunu v Istri so pred kratkim lahonski Pažani uprizorili proti hrvatskim Grediucem večje izgrede. Lahoui so napadli tudi orožnike, kteri so morali rabiti orožje. Neki Lah je bil z bajonetom težko ranjen. Zda' je zaprtih deset izgred o i kov, proti kterim teče Bodna preiskava. * * * Roparski morilec obešen. V Petrinju so obesili 25. avg. roparskega morilca Vaso Samardži-jo, ki je začel vrsto svojih grozodejstev s tem, da je — komaj 17 let star — umoril lastnega očeta. Več let je bil potem strah in trepet ijudij, in vlada je razpisala na njegovo glavo veliko nagrado. Ker ga je vse preganjalo in je trpel glad, se je izročil končno sam pravici. Obsojen ie bil na smrt. V ječi je bil miren ter je opetovano dejal, da zasluži smrt. Prosil je za piščalko, na kteri je svirai narodne popevke. Jedel ni skoraj ničesar. Od svoje matere se je ločil z največjo ljubeznijo. K vešalom je šel z duhovnikom vdano in mirno ter je sam odložil klobuk in suknjo. S'nrt njegova je bila lahka. * * * Samomor — p V C«>mu je hodil nedavno velik [>f»s ob bregu tamošnjpga jezera. P tem se je zagledal za nekaj časa v vodo, skočil uotri ter držal glavo pod vodo. Nekdo je psa spodil iz vode, toda deset minut p< tem je bil pes zopet v jezeru. S težavo ga je še jedenkrat rešil oni Človek, toda pes je skočil še v tretjo v vodo ter vtonil. Vzrok samomora ni znan! * * * Krvav pretep s častniškim namestniko m. Dne 26. avgusta se je Bpodtakuil v Gradcu — medicinec Lichteneg-ger ob sabljo častniškega namestnika Arturja Schucha pl. Gliick-feldena. ,,Nosite svojo sabljo dostojno 1" je vskliknil medicintc nevoljno. — ,,Kaj hočete?" jn vprašal Schiich. Medicinec je na to ponovil svojo zahtevo, da naj nosi Schiich svojo sabljo tako, da ne bo zapiral pasaže. Nato je Schiich me-dicinca klofutnil, medicinec pa je udaril Schucha s palico po glavi i:., roki. Nato je potegnil Schiich svojo sabljo ter usekal medicinca po glavi in levici. Ko pa so hoteli ljudje Schucha napasti, je zbežal v neke hišo, ktero so Bila razburjeni ljudje oblegali do 3. ure popoludue in kričali ter grozili s palicami. Schii-cha, ki je bil ves otekel, sta rešila brat, ki je nadporočnik, in neki stotnik. Policija je prej razgnala množico. Schiich se je odpeljal domov v zaprti kočiji in sicer civilno oblečen. Ranjeni meiliciuec je na kirurgični kliniki. * * * Laški konzul v Trstu. 18. avgusta na rojstni dan cesarja se udeleže v Trstu slovesne sv. maše razni konzuli, kterih je v Trstu obilo. Tako je bilo tudi letos, le — laški konzul ni bil navzoč, ker Be je odpeljal v jutro z vlakom v Italijo. Hm, kako da se mu je mudilo baš na ta dan v svojo domovino? Niti toliko obzira nima ,,za veznica" Italija proti Avstriji, da bi njen konzul prisostvoval maši za cesarja na njegov rojstni dan — temveč ostentativno baš takrat odpotuje! ! Res, ljubeznjiva zaveznica je ta blažena Italija! * * * Roparji. Okolica Soluna ni varna. Šele nedavno so odvedli ondotui roparji trgovca Chevalierja ter ga izpustili šele za visoko svoto, te dni pa se je pripetil nov slučaj. Neki Simotta je napravil s svojo družino izlet v Klissuro. Spremljala sta jih dva oboroženca. Pri belem dnevu pa so jih napadi i roparji, ustrelili jednega oboroženca. zeta gospodarja Simotte iu d^klo. Nato so roparji odvedli gospodu, gospo, njiju sinaho in slugo. Med potjo so še napadli neko vas, jo oropali in odvedli lepega konja. Roparjev je bilo 15. Trije orožniki in uekteri kmetje so jih šli lovit, a roparji so jih pognali v beg Vendar pa so ropsrji izpustili gospo in slugo z naročilom, naj jim pošleta 15.000 frankov, ako hočeta rešiti gospoda. Sedaj je šla v«čja četa vojakov lovit roparje- Morda bodo gospoda za to umorili. Princesiuja uplenjena. Nedavno se je vršila v Palerrui obravnava proti dijaku Girolami Campislju, kteri je lepo prinCesi-njo Clorindo ValpetroBo šiloma vplenil ter jo odpeljal v neko kmet-sko hišo pred mestom. Tam je prisilil princesinjo, da je napisala pismo, v kterem vabi dijaka, naj jo odpelje. Druzega dne je hotel dijak odpeljati lepo Clorindo na svoje posestvo, toda lovci, ki so ga srečali, so rešili dr.mo iz njegovih rok. Izvanredno lepa princesiuja ae je kmalu na to poročila. Priče pa so dokazale, da je Clorinda res koketirala z dijakom, ter da sta ga tudi hišina priucesiuje in nje strežnik potrdila v veri, da lepa Clorinda vrača njegovo ljubezen I Dijak je bil obsojen na tri leta ječe. Slab zaključek. Gospa Kunstek : ,,Zakaj ste tako hitro z \ ašimi hčerami odpotovali iz do* line?"— Gospa Knofek: ,,Imeli smo tam preslab izgled." — Gospa Knnstek: ,,Saj ste imeli lep raz-el-d na hribi-?" — Gospa Kuofek : ,,Toda nikakega snubača, da bi kako hčer oddala!" Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljacev registrirana. Pri mojem odhodu v staro domovino kličem vsem prijateljem in znancem srčni Z BOGOM! Dalje naznaujam, da sem imel prav lepo vožnjo iz Seatle, Wash., do New Yorka, ter da sem v New Yorku obiskal g. Fr. Sakserja, kte-rega vsem rojakom priporočam; uaznanjam pa tudi, da imam še ,,Dawson fiver'4. John Podbregar, preje bivajoč v Dawson Citv, Alaska. Pri ogledovanju vojašnice. Polkovnik: „Slamnjače so pomanjkljivo nabasane. Kaj je te- Kje sta? FRANK DRAP in FRANK UNI- CEK, po Božiča sta prišla v Ameriko ; prvi je doma izOglenka, drugi iz Dolža na Kranjskem. Njun prijatelj bi rad zvedel za njih naslov ; kdor rojakov kaj ve o njih naj blagovoli naznaniti: Frank Kožar, 7-2S Hough St., Houghville, Iud. PRIPOROČILO SLOVENCEM! V Brooklynu, N. Y., 209— 14th Str. je pričel izdelovati naš rojak Alojzij A n s e n i k izvrsten tobak za pipo in žvečenje in bode vsak Slovenec rad po njem segel, ako ga le poskusi. Ausenik že več let delal v tej stroki iu sejo je dobro priučil, ter bode Slovence prav izvrstno postregel. Priporočamo zelo toplo tega rojaka vsem našim delavcem, dalje grocerjem, salooner-jem in razprodajalcem,da si omislijo: AUSTRIAN HUNGARIAN MODEL TOBACCO, zavoj na drobno prodajan velja 5 centov, posredovalci ali agentje dobe velik popust. Slovencem priporočamo, da naj h ta tobak zahtevajo in prodajalcem naznanijo naslov izdelovalca, ker je popolnoma na mestu, da rojakr podpiramo in pri tem še bolje blag< > dobite, nego od kapitalističnih in židovskih trustov. Zavoji so v rumenem papirju in je tiskan na njen' avstrijski orel in ogrska krona: v takem papirju zaviti tobak j* pravi izdelek našegu rojaka Alojzij Ausenika,- kterega z dobro vesti-priporočamo rojakom. Kje je? FRANK BLAŽIČ, samec, pred dvemi leti je bil v Ely, Minn., letot-meseca marca pa odšel y Leadville. ua 405 Elm St., od tam mi je pisal, da se mu slabo godi, takoj sem mu pisal in ponudil pomoč, a od tedaj nisem dobil nikakega odgovora Mož je poštenjak, lepega zadržanj? in član Jugoslov. kat. Jeduote, tel bi rad zvedel za njegov naslov, ako kd<» rojakov kaj o njem ve, naj mi blagovoli naznaniti: George Mail rili. Box 1G0. Ely, Minn. (27. st.) SLOVENCEM in HRVATOM priporočam svoj saloon imenovan Olympic Atletic Club Ezctaage 1324— 16th St. DENVER,-----COLO. Vedur* točim izvrstna domača ii importirana vina, izvrstuo, sveže pivo, fine likerje in whiskej-, t^r imam prav dobre smodke. fJtE"* Izvrsten lunch (prigrizek) na razpolago. "Za obilen obisk se priporočan. Slovencem in Hrvatom. Kdor prid* v Denver naj me obišče. Z spoštovanjem FRANK MIC KLET, Prop. Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v njem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi fipe smodke. V obilen obisk priporočajo se rojakom z velespoštovanjem F. P. Sedlar. Naznanilo. Vsem rojakom naznanjava, da imava Grove, 306 So. U n i o n, Pueblo, Colo., svoj ^JlJLOON, v kterem točiva najboljše pivo dobro vino, fini whiskey in imamo ua razpolago i z v r s t ne smodke. To je najlepši prostor tukaj ; samo dve ulice (alistreeta) od TTnion kolodvora ali Dipe. Na hiši 1 z velikimi črkami napisano The Grove— Z odličnim spoštovanjem Andolšek in Plut, gospodarja 306 So. Union Ave., Pueblo, Colo. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrsta 4S ct. na mesec, poslednja pa 88 c. Člani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučeu v katoliški veri. Glede usmrtuine se lahko zavaruje od 6500 do 83000 Za bolniško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, uajvečja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasuilo, naj se oglasi pri prndseduiku : Ant. Gregoriz, 764 AllportSt, Chicago, 111., ali pri tajuiku: John Stephanich. 655 Throop St , Chicago, 111. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GR0CERIJAM1 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bod^m vedno, da jih postrežem z svežim uiagoin, po primerno nizknj ceni iu vsakt naročilo hitro zgotovil. Kdor se žel" prepričati, naj si naroči razuovrstn« blago iu brzo bode postrežeu. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland. O. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso lazu« vrst*, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste. Naša posebnost so a®3 kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi tine SMODKE, t^r sp priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis. Naznanilo. N*š:m obrtnikom, trgovcem in salonn^rjem priporočamo, da Bvoje oglase a 11 advertisements priobčijo v Koledarju za 1900, kteri je že v tisku. Cene so jako nizke. Naš KOLEDAR je vsako leto zelo razširjen in razprodan in ga bodemo za drugo leto veliko več tiskali, ker smo ga do sedaj še vedno lahko razprodali. Oznanila so v KOLEDARJU skozi vse leto citati. Naši trgovci, obrtniki in saloonerji bi morali vedeti, da je reklama neobhodno potrebna za trgovino. Uredništvo ,,Glas Naroda". Iz proste roke aa-SL iprrocLscj v Kamliji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popr^je pri Strum-beljuu, stara znana GOSTILNA, red no dobro obiskana: leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedeuj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se ua kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite i opeko. Cena 12.000 gold. ^ tiri dele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem samec in nemam dedičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, štev. 3 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Pnvoi mi kje drusRjd°biš I UVU' III I sedaj za $40.80 100 gold, avstr. veljave s poštnino vred $41,00? FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich Street, New-York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino. Francoska parobrodna družba Comjapie (Male Transatlantic Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Pamiki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 4 2 North Ki ver, ob Morton Street; L a Gascogue 16. sept. La Bretague 23. La Touraine 30. L* Normandie 7. oct. La Champagne 14. La Gascogne 21. ,, Prvi razred kaj i te de Havre veljajo $55 in višje Glavna agencija za Zjed. držav« in Cauado: 32 B KO A D WAY NEW YORK V srečnem domu navadno ljubijo godbo. GLASOVIK /a S500 ali c >k< il.lK .-a S_-5o si le malokdo od nas zamore omisliti, se nt nj pa na n,,- i-rati. ..Home Music Box- pa si [lahko vsakdo omisli m i-ra razne nape ve. Muzika je uvrstena na valjčke z jeklenim, lylami. kar je jako trpežno. Glas je zelo prijeten in glasen kakor orgije. Igra vse priljubljene napeve. razvedruie bolne m pohabljene, zivahn j.a spmlbuja k plesu, ter razveseljuje posebno mladino. S temi org! ami lahko igraš 1000 komadov, ktere si lahko izbereš sam. Zares Čudežen instrument Imamo tisoče spričeval od z 1-dovoljnih kupovalcev. kteri v mnogovrstnih besedah izražajo svojo zadovoljnost- Stane samo s0.00 v pripravni Škatulji. Isto Vam do-posljemo, ako pošljete S3 naprej. Agentje lahko zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošlji 2 ct. znamko za cenik. STAND ARD MFG Co., 45 Versey St., Njw York, 1». O. Boz 2853, Dept 74 NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec -Alojzij A-LLSeTI -i -Ur-209-14th St., BR00KLIN, N. Y. 209-14tb St. Ta tobak je izvrten za pipo in za žvečenje (6ik). priDravhVn je prav po avstrijskem načiuu. Ni emet, kakor drogi tobaki ni iz samih korenin ali sladak, t -mveč izvrsten tobak iz Bamftw perja rezan. ® Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsodi: \f/ (D Austrian Hung. Model Tobacco Razprodajalci dobe popust. mmjigb* ktere imamo ▼ naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako sp n&m znesek naprej počlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. »i „ v usnje vezane, 70 ct. Rafael, zlata obreza, 31. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90 ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. t. » v usnj. vezana, 80 ct. Pre«veto srce Jezusovo, zl. obr., S1.10 „ ,, „ vusujevez.,90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v usnje vez., 55. ct. Kruh ang»tljski, v usnje vez., Goct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin naJezusn, zlata obr., 9Sct. „ ,, „ v usnje vez., 55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. S 1.10 „ ,, „ v usnjeSO ct. Nada ljuba Gospa, v une. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. BleiweiB Slovenska kuharica $1. SO. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetiua Borograjeka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, L in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct. „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vioa po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. . 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb.* Vedno sem pripravljen vsakomu dobro poetreči z dobro pijač finim whiekeyem in "izvrstnimi smodfeami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. jI .. ^ 1 .rfJlli -,«dl!l....ltaLr..»rtffll..,1 Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ B A N K A -«> CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 1... 4 NJI L 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dodščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstni IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svoj<» bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej. Ponarejam sliko iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednom slikani. Z spoštovanjem ud an i IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. 1 0 9 i D ¥ 0 b o n o ¥ (I (i Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijBkih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars" % barvano sliko. , Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanjo pošiljam cenik (Price list). Naročila «e vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu r ob to in se pri sprejemu nič n* plača, ako se mi gotovi novci, oney Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od-pošljejo na „Glas Naroda". Moj nanlovje: F. A. DUSCHEK OFFICE: 13*23 2od Ave., NEW YORK, CITY. St oji k svojim! Sprotni ageitje >e spr* ]■• proti agodsun psgajm. & JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glas-uim od $25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. r> JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, d* harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na žice, trobente ali piščali. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni SAJLOOJST, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. * ''iff].....^ži' n Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODHE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. nVUet-bZbL. KapsctL f na ELY, ------ MINNESOTA, priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blagu, kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj lupo urejeni v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. J? Rojak naj podpira rojaka ! Hh.npn1! , ,„! * .V.^l..'. „1^1,1 iSP-lfljli1.! '..Sm«.^ KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja is pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. iKposlnje in isterjnje zapuščine in dolgGve. Slika predstavlja srebrno uro z j e d nim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in a.mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovartjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET. CWf AGO, ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel jFlorence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišč©. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd.T ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl^ Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. HMHHHHHHiHIHHEHH: b_a| J_i|t_ 18 ■_■ j 1_I HM® HIB Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge {g PO 4:°|o brez odbitja novega rentnega davka. ^ Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav« " nost ali pa b posredovanjem „Glab Nahoda". OI'_4uM 1'jI'jI'jfl'jl'jI'jI1-'!'jI'j! i ■ ' Sm- ' - - v* u—- ^-•ir^eH Edino slovensko podjetje! Pozor („GLAS NARODA'«) 109 GREENWICH STR., Slovenci! Co. NEW YORK. Posreduje rojakom prevožnje 1 i s t k e za najholiše pnrnike po najniijih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku prij>eti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Iiargge Office (Castle Garden) posredujemo, da ga puste naprej potovati, kar e ali h r a n i 1 n i c e po najnižji ceni in j ako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden odpošljemo po 10-000 do 15.000 goldinarjev i" množina stori, da lahko po ceni delamo. \ sak. potujoč staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogokrat se /godi. da kupijo listek kje na zapadu. v New York pa vsled kake Železnične zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pmiagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko; na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam selii in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New York, meti tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in ni bil 5e nijeden nazaj poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovan j a in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. —- Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvini hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : FH. SAKSEE & CO („GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. 3FSS- Kdor potuje v staro domovino naj nam brzojavi dohod v Nf.w York in po kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi i/ Buffale ali Oswege, Montreala, Chicage itd., ker iz teh krajev vozijo redno v New Yokk. Vs'akdo naj preje vpraša, kdaj pride v New \ iirk in po kterej železnici, da ga naš človek pride počakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoyiti in proslavljeni zdravnik %)Mmtk sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Wainut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za je vsakovrstni! notranji! kakor tndi vnanjih boleznij. Glasovi ti in proslavljeni zdrav-nik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka stotd Dr. G. IVAN POHEK, Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na G i stotizie postal j a prodsed nik dveh večjih medicinskih za-vodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj me vsakdo, ki boleha vsled onemoglo-sti, ali na prtih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti^ vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče-ali se pismeno t materinem jeziku obrne na svo- neyarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljiiho pomagati svojemu ' rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljxyem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poBlali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 a 2 i n a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVA.N POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otroki v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bole--zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem vvoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, ________________MISSOURI. t t _ __