% Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS neietne 20 Din polletno 120 Din celolcmo 240 Din za inozemstvo metei'no » oin nede.laka Imnjn celote no vJugo-slovIM SO Din. га Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp petli-vrsta moli oglA&l po I SO ln 2 D.večfl oglaml nad 43 mm viftlne po Din 2'00. vc-illU po 3 ln 4 Din, v uredniške m delu vrstica po IO Din P Pn veCiero o naročilu ccpusi Izide ob 4 zlul n J razen ponde! trta ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopltarfevl ulici št. 6 III Bo Jc opisi ae ne v rača/o, nefranhlrana pisma se ne snre/ema/o * Uredništva telefon štev. SO, apravnlštva štev. 328 Političen list sza slovenslti narod Uprava le vKopltar/evl ul.il. 6 « Čekovni račun: rjubllana štev. 10.630 in I0.3-J9 za tnserate, Sarajevo št. 7563, Zagreb št. 39.011. Praga In D una/ «f. 24.797 23. januarja je slovensko ljudstvo poklicano, da si po dolgem času izvoli zopet svoj deželni zbor, oziroma oblastno skupščino, eno v Ljubljani, drugo v Mariboru. Gre za to, da v skromnih mejah centralistične ustave vpostavimo samoupravo ; da bo v zadevah, ki se tičejo Slovenije, tudi ljudstvo imelo nekaj besede. Osrednje vlade v Belgradu so dokazale, da za naše domače potrebe nimajo nobenega smisla, da centralizem zna samo pobirati ogromne davke, ljudstvu pa ne vrača ničesar. Zato je danes naš kmetski slan na robu propada, delavstvo brez zaščite, na tisoče brezposelnih, slovenska obrt in industrija pa čedaljebolj hira, ker ne najde od države ne umevanja ne podpore. Ce se bo oblastna skupščina resno in odločno zavzela za delo, če bo varovala svoje pravice in s» znala pridobiti ugled ter se zavzela za slovenski narod kot njega zakonita zastopnica, se bodo obupne razmere začele počasi boljšati in Slovenci si bomo priborili polagoma popolno avtonomijo kakor so jo imeli bivši deželni odbori in še večjo, da si bomo iahko v lastnih zadevah sami dajali zakone! Vse to pa je odvisno od tega, kakšne može in katere slranke zastopnike bomo izvolili v ljubljansko in mariborsko skupščino. Izbira slovenskemu ljudstvu ne more biti težka. Zloglasna samostojno demokratska stranka (SDS) je tista, ki je slovenski narod zatajila, se zvezala z njegovimi nasprotniki in pomagala plesli bič, ki nas že toliko let tepe. Slovënce je oklevetala kot državi nevarne, nam naprlila vidovdansko uslavo in podpirala režime; kateri so hoteli z nasiljem, najetimi bandami in krutim preganjanjem vseh neodvisnih ljudi slovensko ljudstvo ukrotiti, da bi molče odobravalo krivice, katere se mu godijo. Pustila nam je naprtiti neznosne davščine, zanje tudi glasovala in spodbujala h najkrutejšemu navijanju davčnega vijaka. S praktikami in nemoralnimi špekulacijami, katerih sadove vidimo v polomu Slavenske banke, pa si je znala preskrbeti miljone, da s svojim tiskom korumpira javno mnenje, podkupi neznačajneže in slabotneže ter dela propagando za uničenje slovenske narodne zavesti in kulture. Ali se more tedaj med zavednimi in poštenimi Slovenci najti samo eden, ki bi dal svoj glas stranki, ki strupeno sovraži slovenski narod? Ponuja se Slovencem ludi radičevska SKS. To stranko je ustanovil dr. Žerjav, ki jo je tudi denarno podprl. Kot Žerjavova pomožna četa je SKS glasovala za vidovdansko ustavo in povzdigovala v nebesa belgrajski ceniralizem. Ko je to svoje izdajalsko delo izvršila, se je po dolgem tabrhovanju pri različnih strankah znašla končno v objemu Stjepana Radiča, katerega brezglavi politiki danes sledi. Pod Radičevo generalsko palico je g. Pucelj do zadnjega časa upravljal zopet kmetijsko ministrstvo. Sadove iega njegovega ministrovanja pa imamo danes pred seboj v proračunu. Pod nobeno vlado niso tako oklestili vseh kreditov, podpor in postavk za potrebe krnetskega stanu zlasti v Sloveniji kakor pod Pucljem. Naši poplavljenci so ostali brez podpor, kmetijsko šolstvo se uničuje, vode se ne regulirajo, živinorejo pusti propadati, kmetski domovi se prodajajo na dražbi. Nikoli ni tolikokrat pel boben eksekutorja po slovenski deželi kakor pod vlado Radiča in Puclja! Medtem ko se pa kmetski stan radi te politike pogreza čedaljebolj v siromaštvo, dobivajo podpore samo razni samostojni veljaki in njihovi zavodi. Ko že hrvatski seljaki izpregledujejo, kam jih je zapeljal Radič in mu obračajo hrbet, pa naj bo slovenski kmet lako brez pameti, da vzdigne Radičeve pomagače v Sloveniji na sedlo? Nikdar! In vi slovenski delavci! Ali morete dati svoje glasove kristanovcem in z njim združenim komunistom? Kar ti obstojajo, niso za slovenskega delavca ničesar storili, razen, da so ga varali s praznimi obljubami. Berite Bernotov socialdemokratski „Naprej" in boste videli, da so „združeni" socialisti le hlapci kapitalizma. Socialistični voditelji so pomagali Pašiču, da se je sprejela vidovdanska ustava, socialistični voditelji so pomagali demokratom, da se je centraliziralo delavsko zavarovanje v zagrebških bankah, socialistični voditelji so pomagali Simonoviču, da je skoval zakon o delavskih zbornicah, ki te zbornice podreja popolnoma ministru. Za delavstvo se ni v Belgradu nihče zavzemal razen Jugoslovanskega kluba. Gostinčar je uzakonil osemurni delavnik; Gosar je prvi prisilil podjetja, da so začela zidati stanovanja za delavce in uslužbence; dokler je SLS imela na pokrajinski vladi v rokah socialno skrbstvo, se je na tem polju delalo; SLS se je na magistratu prva začela brigati za mestno delavstvo; Smodej in Kremžar sta v Belgradu za naše delavce več storila nego vsi socialistični širokoustneži skupaj; SLS je edina pogumno branila delavstvo, ko je nad njim divjala krvava Orjuna. Na eni strani demagoska in hujskaška, na drugi strani pa slabotna in brezplodna ter neiskrena, zgolj v besedah obstajajoča politika socialističnih voditeljev je največ pripomogla k temu, da je reakcija dvignila glavo in da sedaj kapitalistični režimi demontirajo socialno politiko v državi in uničujejo delavsko zaščilno poslavodajo. Zato noben zaveden delavec ne more voliti Kristanovih „združenih" socialistov. In uradniki? Inteligenca? Tudi ta ve, kdo da je preganjal slovenskega uradnika in izročal njegovo družino bedi. Kdo da mu od leta do leta znižuje prejemke, nespametno reducira in peha ves uradniški stan v bedo. Kdo da je kriv, da se uničujejo slovenske kulturne ustanove. Vsak glas, oddan SDS ali SKS, pomeni kamen na grob slovenskega inteligenčnega stanu. — In slovenski obrtnik, podjetnik? Ali njega ne žuli in guli najhujše centralizem? Nalaga mu neznosne davke, onemogoča industrijski razmah Slovenije z nespametno trgovinsko, carinsko in finančno politiko, zapira vrata tvornic in tepe tako slovenskega podjetnika kakor slovenskega delavca. Slovenskemu narodu je dana 23. januarja prilika, da s tem pogubnim centralizmom, ki pije kri slovenskemu ljudstvu, obračuna. Da obračuna s strankami, ki so ga podpirale in ga podpirajo dalje. Da pomete s površja Slovenije SDS, največjo sovražnico slovenskega naroda. Da obsodi v brezpomembnost Radičevo ekspozituro v Sloveniji, ki se imenuje SKS. Da zavrne centralistične socialiste, kamor spadajo. Da da svoje glasove SLS, ki je stranka slovenskega naroda, edina braniteljiča njegovih pravic, ob kateri so si Še vselej razbili glave vsi nasprotniki Slovenije. Ki nikoli ni odnehala od svojega programa: Zedinjene Slovenije, ki ima pravico do samovlade in samouprave v okviru države. Ki bo svojemu ljudstvu s poštenim delom in neomahljivo zvestobo izvojevala kar mu gre po božjih in naravnih pravicah! HačelsSvo Slovenske ljudske stranke. Edirr tiraîîen odgovor na denimoijantsko okrožnico ta "nistva SDS. V faksi milu okrožnice mariborskega ta j ništva SDS od 12. aprila 1924, s katero odre- j ja ta skrahirana stranka, naj sc navedenemu tajništvu javi do '4. aprila 1924 imena vseh klerikalnih uslužbencev in nameščencev, se podčrtava zlasti točka 6. pri finančni kontroli. Da bodo uslužbenci finančne kontrole to do-nuncijintsko in špijonsko okrožnico SDS pravilno presodil', jih spomnimo na sledeče: V nobeni drugi panogi državne službe so tako ne občuti nesrečnega centralizma, kakor ravno v finančni kontroli. Zakaj? Dne 20. septembra 1920, toiaj nekaj dni pred koroškim plebiscitom, so se nenadoma uvedle tudi v prečenskih pokrajinah deloma skrajno neu-meslne in novouvedene trošarine na kavo, ci-korijo, riž, rum in liker — ko je že itak pri špiritu plačana —, sveče, žarnice, obloč.iice, svetilni plin. kalcijev karbid kresila in kisovo kislino. Ker je Irošaiinski pravilnik od tedaj razširjen na vse državno ozemlje — razen za vino in žgsnje,, katera dva predmeta sta obdavčljiva še vedno samo v prečanskih pokrajinah —, se je z uslužbenci finančne kontrole začelo temeljito pometati in jih brezobzirno premeščati Srbi v Slovenijo, Slovenci v Srbijo, brez ozira na težka družinsko in šolsko razmtore. Kdor ni šel, je bil odpuščen, kdor pa je šel. tiči še danes nekje v Srbiji ali Macedoniii. Centralizem pa še ni miroval. Ravno v thtih časih, ko smo toliko trpeli in nas je zadelo brezsrčno n kruto maksimiranje. so uganjale pretepaške tolpe SDS svoje orgije po Sloveniji Incident pri Rakeku jo imel za posledico diplomatično o'-rc bo, da so bili brezobzirno premeščeni vsi poduradniki tamkajšnjega odfV.ka. Kjerkoli so organ: fi-n-nčne kontrole ravnali v službi po zakonih in vršili svojo do'žnost vestno, so bili pod vlado PPZ za nagrado dcnuncirani in prega- njani. Centralistično urejevrtia monopolska in carinska služba po trditvah vsevedne belgraj-ske uprave nikdar ni bila dovolj dobro opravljena, fnanfna kontrola ji nikdar ni bila. dovolj vešča. Seveda se še sedaj dosledno pripravlja mesta novemu naraščaju, ki uaj pride vsaj zâ silo našludiran iz Srbije v Slovenijo in ki naj preganja po SDS ovadene Slovence kot subverzivne elemente. Omeniti bi le še bilo našo službeno obleko. Če.lji, kd.o.r je imel srečo, da je prejel par, ne pa dva desna ali dva leva, tudi.niso doma izdelani. Tudi ti morajo biti centralistični, vsaj iz Sarajeva, ker v Belgradu te vrste industrija še ni na takšni stopnji kakor je v Sloveniji. Tiskovine, vedno prekasno, izdelane, seveda tudi v Sarajevu in ne v Sloveniji, kjer so največje tiskarne in papirnice v državi, so odslej vso v cirilici, menda zato, da se kmet bolj muči. In končno, hvala Bogu I V Belgradu so zapravili vse do zadnjega fieka. Nekaj je vzela povodenj. neka j volitve, nekaj pa menda razni korupcionisti, ki jih nikoder ne manjka. Od novembra 1926 uradniki finančno kontrole radi pomanjkanja kreditn ne vrše zunanjo službo. Nastala jo taka revščina, da v zadnji dobi za 8—12 urno službo, ki ie gotovo naporna. že tudi poduradniki ne dobe več pičlega prispevka po 1.50 Din. kaj šele za celili 24 ur po 3.— Din. Uradni).i finančne kontrole, vsi, Srbi, Hrvati in Slovenci, Ličani in tudi tisti, kar vas je ?Jugoslovenovc. oglejte si dobro faksi-mile »Stranke denunciranja Slovencev«, ki je prlobčen v »Slovencu« od 16. jan. 1927. Spomnite se vseh, gori zelo na kratko naštetih ba-tin ter volite vedno edinole pošleno in pravo narodno zastopnico Slovensko ljudsko stranko, ki nam bo gotovo — vsaj pravična. V Savo nositi vodo bi se dejalo, če bi.hoteli našlevati vsa nemoralna sredstva, ki se jih je posluževala >n se jih poslužuje samo-eto, no-demokratska-liberalna stranka zoper vsakogar, o komur le od daleč voha, da ne trobi v n.,en počeni rog. — Ni dovolj, da je preganjala ta družba in še prè-ganja ak tivne državne uslužbence, uradnike, učitelje i. dr. Prizanašala ni niti njihovim vdovam in sirotam. — Evo, doka 'al — Čeprav je starejšega d:ituma, je pa še vedno nezastaran zna vam, ima tudi hčerko, ki jo želi poslati na učiteljišče, pa bi me zelo zanimalo, ako me zaupno o vsem točno informirate. Za ljubeznivo naklonjenost se Vam zahvaljujem in beležim z odličnim spoštovanjem Tajništvo Demokratske stranke v Ljubljani. Dr. R a p e 1. r. Ta dokument kriči v nebo. Saj je vsak komentar odvel DRŽAVNI USLUŽBENCI! Vam velja to, Vašim vdovam, in osirotelim otr, kom. Ako bi ostala ta propadla ko-ruptna, nemoralna stranka na površju in obdržala količkaj moči, bo vedno visel nad Vami in Vašimi dragimi Dsmoklejev meč, i n nikdar ne bodete gotovi da Vam, Vašim vdovam ali sirotam kak podel denuncijant ali brezsrčen demokratarski zagrizenec ne uniči eksistence za celo življenje. Alj bodete Vi, državni uslužbenci, še vo- Za somišljenike SLS velja v nedeljo 23. t. m. najstrožja volivna dolžnost! Proč od parthanske SDS! VELJA POSEBNO ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE. d( Le u itamiHškeirt окгзци an u ftiesfii ШагЈшг e v mestu Ljubljani pa tretja. zaJa in udejstvovala! Zato Vam v nedeljo 23. januarja ne bo težko izbirati! VSI TRBOVELJSKI DELAVCI VOLIMO V I .SKRINJICO. Jedro vsega zla, ki bije neusmiljeno po hrbtih delavcev in kmetov, pa je centralizem, ki so ga ravno s o c i a 1 p a t r i o t j e pomagali in ga ustvariti in ga zagovarjali ! SLS je za socialno pravico, je za to, da slovenski delavec doma dobi dola in jela v zadostni meri! SLS brani zat!rane pred nasiljem in krivico! SLS se bori proti centralizmu, temu kapitalističnemu zlu naSe drža/ve! Zato ho zaveden in pošten trboveljski rudar 23. januarja oddal svojo kroglico v 1. skrinjico! Za socialpatriote, stare Žerjavove poniagafe, pa med zavednim delavstvom ni i prostora! Delavci ! Sl3!wslai I ptfsft! stranki use nafte g^aso^e! Socialisti so nas izdali. Socialisti so za centralizem, ki ubija slovensko industrijo in ustvarja brezposelnost. SiUttegiSka I,n3sfta Stranka je delavstvo branila, ko ga nihče ni poznal! Slouenska Efuđska Stranka nam je dala osemurni delavnik. Sh uesska I.UJSka Stranka se je edina borila proti davkom na ročno delo. Samo na lis ah Sloorrslie Ifuđske stranke bodo izvoljeni naši stanovski tovariši in priznani zagovorniki naših zahtev. Beauec in kmei združena o ljudski siraiiki predstavljata slovenski narod. USJ (ČBiSSCl na OSSIŠfe ? Naše krôglice samo kandidatom Е.шшгзке Цис&ке sflrasifef. Delavstvo ! Proč od političnih divjakov. Vsi naši bralci vedo, da smo v sedanjem volivnem Loju socialiste ignorirali. Pisali nismo o njih veliko ne dobro in ne slabo, kajti >Soci'.l stična partija Jugoslavije« je pri nas t'ko popo nema brez pomena, da se v resnici ni vr.dnj lasat še z njo. Delavstvo, katerega so ti agenti SDS že tolikokrat ogol u'a-li in predali, si je ustvarilo o njih že davno svoje mnenje, in le čuditi se je, da se smejo sploh še pr.kazati med slovenskim delavstvom. Ti ljudje so torej napisali v zadnjo številko '«Delavske politike,-, ki jim jo je ustanovil mani miljonar in lasin k banke Anton Krislan, pamilet, ki po množini svojih zavestnih laži daleko prekaša vse dosedanje eks-cese volivnih bojev. Ni to družbo tram trditi nasledn/ga: da je SLS »najsrditeljše nasprotovala« splošni in enaki volivni pravici, da po dr. J. E. Krek in drugi :.črnokut-nikrc izbojëvali razpust železničarskih organizacij v £0. le. i h, da so SLS »hijene in krvi pijane pijavke« i dr. Korošcem na čelu pobijali na Zaloški cesti nedolžne otroke, da so škofje preprečili agrarno reformo, da je SLS zasužnj la slovenski narod najprej Dunaju in nato Belgradu, da je lila vidovdanska ustava sprejeta le s pomočjo SLS, da SLS noče odprave zakona o zaščiti drža- e, itd. itd. ^"»smešili in onesnažili bi se, ko bi resno Ogovarjali na te estrudne in lažnive izbruhe »socialistične* surovine, ne moremo si pa kaj, da ne bi našemu ljudstvu prav na kratko očrta H zgodovine te stranke na Slovenskem, ki naj sama pokaže in pove, zakaj ne morejo pri nas socialisti ne izlepa ш ne izgrda ne po poštenih in ne po nepoštenih potih nikamor naprej. Razvili so se iz nekdanjega »Delavskega izobraževalnega društva« v Ljubljani, katerega nekateri člani so po 10 in 15 krajcarjev ?& nov.co sami denuncirali policiji svoje ssodruge«. — V C0. letih so se formirali v stranko, ki je živela i kiju'ni le od »farč'ke gc n e«, katero so jim diktirali v službi judovskega liberalizma stoječi dunajski voditelji, rekrutirali so se pa po večini iz nemškutarjev, katerih otroci so polnili vse šulferajnske šole v Sloveniji. Vojna je izprva ustavila njih delovanje, proti koncu, ko .,e bila naša borba za cevobojenje že v polnem razmahu, so pa prisegali na Reunerjevo > Ernou-erung Oeterreichs«, zaradi česar je peščica pošteno mislečih somišljenikov tudi izstopila iz stranke. Po vojui so po milosti drugih slovenskih strank prišli čez noč do vel ke besede in tudi moči, ki so jo pa manj uporabili za dobrobit delavstva, kot pa za izvažanje prašičev v Trst in uva anje manu'akture v Slovenijo, pri če-irer so se jih prijel, težki mili jeni in o čemer bi znal marsikaj povedati ustanovni fond »SI ge«. Iz tega denarja so plačali tudi volitve v konstituanto, pri katerih so dobili menda 7 mandaiov. Nj ho klub je nastopal v Belgradu tako, da je nagradil g. Pašic njegovima predsednika g. Elbina Kristana s sijajno pla-čan;m i seljeniškim komisariatom v Ameriki, g. Ant nu Kristanu je bilo pa žo poprej naklonjeno upraviteljevo Bclja. V tej dobi so navezali tudi najnovejše stike svojih gospodarskih organizacij z b a n č n i m a zavodi SDS, s čemer so postali v Sloveniji popolni ujet-nikig. Žorjavainnjegovestranke. Kandidati SDS se sramujejo lastne stranke. Te zakulisne denarne in politične mani-pul ci je so vzbujale v razočaranih delavskih vrstah seveda velik odpor, č gar posledica je I bila ta, c'a ?o se začeli med setoj grizli in ruvati. Prišlo je vsa mesec do novih secesij, a skoro vsaka fra' c'ja se je pulila za ljuberen g. Žerjava. Aktivno so sodelovali pri stilizaciji vseh socialnih zakonov in organizaciji vseh socialnih institucij, ie ker so tu delali vse izključno le po i n t e n c i -jah Žerjavove SDS, jim je ta naklonil tudi topla gnezdeča po teh zavodih, katere mora vzdrževati delavstvo s težko prisluženimi g r o š i. To so današnji socialisti, ki kot agenti SDS bruhajo proti nam pamflete, kakršen je zgoraj omenjeni, čeprav vedo, da vsaj v ljub-Ijans em okrožju tudi s takimi sredstvi ne bodo dobili nobenega poslan-c a, kajti naše delavstvo, katerega so ti ljudje toi ko let varali in na čegar račun tako udol.no žive, ni več slepo in gluho. Na gnusne izbruhe --Delavske politike« samo par opazk: 1. »Delavska politikam napada skoraj izključno le SLS, Žerjava in Radiča pusti skoro pri miru. Združen, socialisti torej skrbno var-jejo svoje zveze. 2. V štrajk so gnali železničarje iz političnih razlegov ravno tisti ljudje, kj danes sede okoli »Delavske politike« n ki jih vsak delavec dobro po-na. Vsi delavci vedo, kako so se ti voditelji tedaj poskrili in gnali uboge žene in otroke na ba cnete. To so hijene! 3. Zele ničarji še nikoli niso imeli toliko pravic in ugodnosti kot tedaj, ko je bil nj.hov minister dr. Korcšec. 4. Vse frakcije, ki nastopajo sedaj pod firmo »Združenih«, so centralistične in imajo sedež svojih organizacij v Belgradu. 5. Tudi bivši komunisti so prej prsegli na vidovdansko u=tavo kot ST.S. 6. SLS je vedno nnst pala /a odpravo /akt na *a aîcito države in lranila uboge delavce, ki so bili obsojeni po tem lakenu, ker so jih zapeljali -.združeni« socialistični voditelji. 7. Mednarodno-socialistična Delavska politika piše o našem narodu. Socialistični šoti rugi pa so na Koroškem glasoval, za Nemce. 8. Progrès'ven davek zahtevajo gospodje pri Delavski politiki za druge, sami ga pa niti v svoji organizaciji ne po na jo. 9. Sin en j i shod v ljubi anskem mestnem domu je ^-združenim« sodrugom dokazal, da se delavstvu tako pisanje, ki prekaša tudi >Juirove« grdobije — studi. 10. Z zadnjim parni letom ste se razkrinkali, delavstvo vas sedaj pozna in vas je zapustilo_ _____________ ммиившви!«^ Proti »gospodarjem« okrog Siavenske banke, Proti zastrupljevalcem slovenskega ljudstva, Proti izdajniškim centi alistom : Vsi za Slovensko ljudsko stranko! Zanimiv je oglas samostojne demokratske stranke v kočevskem glavarstvu. Tam kon-štatira g. Rus, da je >s v o b o d e n k a n d i -d a t« in da nima pomoči nikakega časopisja ' V celem dopisu pa niti ne omenja gospod Rus svoje stranke, ki ga je postavila v kočevskem glavarstvu. Samostojna demokratska stranka je tako propadla, je tako osovražena, da niti s svojim imenom ne upa več pred ljudi. In še eno je zanimivo v tem proglasu. Takole beremo: »Ne kličemo v tem važnem trenutku volivcem: Mi smo slovenska fronta, tudi ne napredna fronta. Mi smo gospodarska fronta.« Da demokratska fronta ni slovenska, da ni za slovensko fronto, je danes vsakemu jasno, da stranka, ki je za Orjuno in njena nasilja, ni napredna, je prav tako na prvi pogled razvidno. Kako bi demokratje gospodari'!' pa kaže njih centralizem, njih navijanje davkov, zlasti pa njih Slavenska banka. Njih gospodarska fronta je res nad vse zanimiva. Gospod Ivan Rus je najbrž s težkim srcem podpbal ta proglas, ki so mu ga predložili, ker dobro ve iz lastne izkušnje, kaj je centralizem in kako težko je delati za Zer-javovo politiko. Ker volivci v kočevskem glavarstvu vedo, da je le SLS res slovenska, res napredna, res gospodarska stranka, je til podpis g. Rusa na tem oklicu čisto odveč. Vsi zavedni volivci kočevskega okraja volijo v nedeljo v prvo skrinjic«. Skrbimo pa tudi vsi, da ne ostane doma prav noben volivec. Za somišljenike SLS je volivna dolžnost Kdo bo volil z radičevci in žerjavovci ? Kdor zna le pred tujci hrbet kriviti ! Odločna Notranjska. LOGATEC MANIFESTIRA ZA DR. MARKA NATLAČENA IN GABRIELA OBLAKA. - ODGOVOR »DOMOVINI«. V sredo zvečer se je vršil v Dolenjem Logatcu sijajno obiskan shod naše stranke. Dvorana Društvenega doma je bila nabito polna poslušalcev. Udeležilo se je tudi nekaj nasprotnikov, ki pa so bili mirni. Govoril je najprej naš župan, kandidat Gabrijel Oblak, za njim pa dr. Marko Natlačen. Po dogodkih, ki so se odigrali v nedeljo na Rakeku, kjer so nahujskani agitatorji de-rol rat-ke slranke stregli nesitelju naše 1 s'.e po živi en ju, ie samcp-sebi umevno, da. je do a vel dr. Na'lačen viharne ovacije. Tudi nasprotniki pri'navajo, kako različni so naši shod od sbrdov Žerjavcve stranke. Tamkaj ne ve g. Pol anšek nič brljšega in nič slabšega povedati kot to, da je katoliška Cerkev in da se je treba vanjo zaletavati. Namesto da bi govoril o tem, kako bo rešil zavoženo žirovsko elektrarno, pripoveduje o španski inkviziciji. Kakor da se ne bi šlo za naše kraje, ampak za kako špansko vas. Prepustili bomo zato 23. januarja Notranjci g. Poljanška Špancem in izvolili v oblastno skup"č no vse tri kandidate iz vrst Slovenske ljudske stranke. Notranjska je preveč narodno zavedna, da bi velesrlska SDS, naj pride v eni ali drugi obliki, megla premoliti preizkušene notranjske borce za slovenske pravice. Niti on Notranjoe ne sme ostati 23. januarja doma. Vsi brez izjeme od Žirov do Starega trga na vol šče. Junaki cd Siavenske banke naj zvedo, da so na naših kršnih tleh za zmeraj opravili. »D o in o v i n a« si je spet privoščila zelo bedast in boren napad na našega kandidata g. Gabrijela Oblaka. Pravi, da se je delal za nrciona'ista. Kaj mislite, demokratje, da je narodnjak tisti, ki vpije in pije za svoj narod. Tudi tisti ni nikak nacionalist, ki se pretepa. Pravi narodnjak je tisti, ki za ljudstvo dela. In tak je g. Oblak. Njemu se ni bilo treba nikeli izpreminjati. Narodna -zavest je nam Notranjcem, ki smo sosedje Ita'ijanov v krvi. V našem značaju pa je tudi dosledna odločnost. Zato bomo odlečno raz- bili vrste ranih pretepačev in vp tja tov, ki sramote s svojimi nedostojnimi napadi narodni značaj Logatca in poštenje naše Notranjske. Da d pisnik »Domovine« g. Oblaku ne seže niti do členkov na nogi, ve v Logatcu vsakdo, zato bodo Žerjavovci 23. januarja za svoje umazanosti dobili temeljit odgovor. Zirovce vabi >.Iutro« v demokratsko stranko z do'cro lamentacijo. Našteva kako prlzrdete so Ziri radi poplav in vabi naj voljo domačina Poljanška. Res so Ziri strahoviti rrdrte. Ali pa veste kdo sedi sedaj na vladi? V tisti vi d , ki ni hotela pomagali. Ali je gospod Poljanšek po-abil, kako se je pel al pred dvema leti a narodni bick pri volitvah 8. februarja 1925. Ali niso v tem narodnem Hoku bili tudi radikali? Ravno t'sti r~d kali, ki so pokarali, da jim sedaj ni nič za Ziri. G. Poljanšek mora priznati, da je agi'iral za ravno te radikale na vse prete-ge, ko je agitiral za Narodni blok. Narodni hlok je t nasiljem dobil 1. 1925 tudi res večino, Žiri pa so ostale lia cedil'!. Ko l>i bil g. Pol anšek manj navdušen za šp-nsko inkvizicijo iD malo bolj 7Л Ziri in njih gospodarsko nesrečo, bi gotovo prbn-d. da je leta 1925. pljuval v svojo la-trvo sMedo. Zirovci so njegove španske inkvizicije siti, zato bedo vedeli, naj naj store 53. januarja. Kako naj kdo voli moža. ki dano«, napada po ehedih dr. Nat'aVna. Kaj misli g. Poljanšek, da zato dr. Natla en ne bo izvoljen. In Natlačen je in ostane kljub vsem lazom in cbrekovsn em prvi podnačelnik stranke, ki bo imela dvetre-tinsko večino v novi oblastni skupščini. Kdor Zirovcev hoče pljuvati po zgledu g. Poljanška v lastno skledo, prosto mu, toda pametnih ljudj mu bo malo sledilo. V nedeljo. 23. t. m. mora vsak zaveden Slovenec ка volišče* Slovenska Krajina voli samo prvo skrinjico î Demokrati čutijo, da je njih stranka na Štajerskem v razsulu in da se nič več rešiti ne da, zato so svojega generala g. dr. Pivka p-sl li v SI r ensko krajino, da bi naše -a-vedno in ro"ieno ljudstvo pridobil za 4. skrinj'co. Pu vseh vaseh so priredli volivne sho-f'e na katerih so gov ričili njih kandidati in nan-esiniki: na kraje, kjer so upali, da se da sploh kaj doseči, se je potrudil sam g. dr. Pivko. Odranski občinski bobnar je dve dolgi, uri neustrašeno udarjal na boben in klical ljudi na shod. >Jutro« si je privoščilo našega poročevalca, češ, da izrabljamo »male rihta-re« v agitatorične namene, oni sami pa se niso sram- vali na več krajih se posluževati občinskega bobna. Na vseh krajih, v Beltincih, Odranc.ih, Gančanih, Melincih, Lipove h, Iža-kovcih je bil povprečen obisk 30, toda med temi je bila najmanj polovica zvestih naših pristašev, ki so se shodov udeležili. — Govorniki so po večini napadali Radiča in Puc-lja, SLS so mimogrede omenjali, ker so jim bila tla prevroča. Odmev vsakega govora je вававваааввввввваввввавввааавввш Za svobodo in pravice Slovenije, Za uspešno delo novih deželnih zborov, Za končno zmago slovenske avtonomije : Vsi na volišče 23, jan. ! bila mla prošnja, naj — če hočejo, da si bo vsakdo lahko vsako nedeljo, kakor se je izrazil g. kandidat Preininger, privoščil pečenega ko kota — dado svoj gl~s za SDS. Na to so z! orovaH po veliki večini kl'eali: »Naša skr'niicT ie in ostale г-rva.« Na večini krajev so zborov Ici prirej li živahne ovacije g. dr. Korošcu in svojemu poslancu g. Kleklu. Nikdar še m bila beltinska fara tako složna, edina in zves'a načelom poštene zastopnice vseli stanov, Slovenske ljudske stranke, kot te dni. V Prekmurju so agitatorji SLS pridno na delu. V četrtek, 20. januarja, zvečer se je vršil zbor zaupnikov za dolnjelendavski okraj v Beltincih. Danes predpoldne se vrši veliki tabor SLS v Turnišču, Nedeljici in ne-krterih drug:h vaseh. Na teh shod h goveri porl-inee Fr. Zebot. — Dovoz volivcev v Prekmurju jo organi iran po vseli vaseh. Slabo vreme. Skrajno slabo vreme bo povzročilo, da ntogne biti udeležba pri volitvah v hribovsk h občinah slahn. Radi tega prosimo naše zaupnike, da storijo vse, da slaho vreme in slaba pota ne hr>rto kriva, da jo ostal kdo doma. Pripravite vozove in zapeljite bolno in stare volivce na volišča. Radi slahega vremena ne sme iz-ostati niti en volivec. V mnogih krajih utegne ravno par glasov odločiti, kdo dobi mandat. Sm&mm Iti ~Jtl£ * .»St -v* is» « liiljMi Možje in fantje, vsi volit! Vsi glasujte proti centralističnim strankam! Zavednim volivcem! 1. V nedeljo pojdi takoj zjutraj volit. 2. Spotoma navdušuj svoje sosede in znance, da bodo gotovo volili SLS. 3. Na volišču, poglej, kateri sosedje in prijatelji še niso prišli volit. 4. Okoli poldne pojdi od hiše do hiše in povsod poprašaj, ali so že vsi volivci storili svojo volivno dolžnost. 5. Vsakega mlačneža in lenuha pregovarjaj tako do'go, da se bo vzdignil in šel volit. Zabičaj mu, da bo volil SLS. 6. Za starčke in bolehne pripravi vozove, da se bodo peljali na volišče. 7. Blizu volivnega prostora pripravi zakurjeno sobo, da bodo naši možje tam čakali, da pridejo na vrsto. 8. opoldne še enkrat obiščite tiste, ki iz kakršnegakoli razloga še niso volili. 9. Skrbi, da bodo volivci točno vedeli, katera skrinjica je naša. Ves dan mora biti blizu volišča po par naših od.očnih mož, da bodo preprečili, da nasprotni agitatorji ne bodo mešali in varali naših volivcev. 10. Takoj, ko volivna komis'ja ugotovi izid volitev, pojdi k najbližji brzojavni ali telefonski postaji in sporoči volilni izid Slovencu v Ljubi,ani. Tožbe SDS arskega agitatorja Prosim Vas uljudno, da mi pomagate, da si olajšam vest. Letošnja agitacija SDS je bolj kumern zaslužek, kaj vem, kaj je, toda gotovo SDS teži tisti milijon, ki ga je vrnila Slavenski banki in je bil fotografiran v »Jui;u«. Pravim, teži, ker vsako vračilo teži in zato ga je tudi Slavenska be'ežila na »teret«. »Slovenec« ne pozna naše bančne prakse in misli, da teži tisto, kar prejmeš. To je zmota. Nas teži, kar izdamo. In na ta način knjiženja je »uvet« (»Slovenec« se bo gotovo zagnal vame radi tega izraza, to je naša jugosiavenščina) naših poslov. Za nas je vseeno, kaj prejmemo in kaj damo, bodo že drugi plačali in za Slavensko ban' o n. pr. bodo trpeli tiate milijone njeni upnikj. Jaz =em bil še pravočasno odnesel pe'e in svojo knjižico vložil kot kavcijo pri licitaciji neke državne dobave. To je bil tisti denar, ki smo ga bili zamenjali za one neži-gosane vtiholapljene krone. Nekaj smo izgubili tudi pri našem demobilizacijskem fondu, pravim, našem; kar je država, to smo mi. Toda z državotvornostjo ni nič. Včasi smo preplašili še kakšnega našega učitelja s to besedo, zdaj so nam pa pametni učitelji pokazali figo Je res hudo, če se ti »napredno« ljudstvo ne da več slepiti. Za nas je pa hude, ker je naša stranka razglasila svobodne volitve in tudi Orjune nimamo več na razpolago. Sreski poglavarji so tudi mirni. Vse nas je zapustilo. Kako je bilo lepo pri zadnjih drža-vozborskih volitvah! Uradnikom si uradno razglasil, kaj morajo voliti in tisti, ki niso bili »državotvorni«, so morali iti vsaj drugam. če ne iz službe. Potem pa naše stre'ne vaje, ko oblast ne sme več biti slepa! Poizkusili smo v Prešernovi ulici svoj črs, pa je vrag, ko je policija smela streljati. Policiji bi se moralo orožje prepovedati! Čudili ste se, da je bilo pri zad- njih volitvah toliko naših glasov v kranjskem in radovljiškem okraju. Tam so go/.dni delavci in lesni trgovci in gozdni minister je bil sam naš Veliki! Če imaš delavca, si kupil tudi njegov glas, tako je bilo zmerom pri nas. Čisto malodušno gremo k volitvam. Malo-dušni zato, ker od prihodnje oblastne skupščine ne bo naša SDS dobila, kar bi ji moglo dvignili pogum. Mi poznamo samo en pripomoček in to je glavno: nacionalizacija kakšnega deželnega podie'ja, recimo, Završnice. Za hip bi nam pomagalo, saj tudi prejšnje nacionalizacije niso mnogo pomagale nam malim, to je vse ostalo tam gori. Vprašali me boste, zakaj agitiram za SDS. če nimam nič od tega. Prvič, mi ne verujete, da nimam nič, drugič pa iz idealnih ozirov. Jaz moram dati zadoščenje našim voditeljem- dr. Pestolniku bratu, ki ga učitelj-slvo kolne, dr. Brezigarju, ki mu njegove narodnogospodarske zmožnosti ne dajo spati, dr. Pucu, ki se je iz golega pravnega čuta odpovedal mestnemu gerentstvu, dr. Knafliču, ki ga je pokojni Iv. Cankar pri Vidmarjevi pravdi lako osludno napadel — in končno našemu Grogi, ki ga uradništvo tako kruto preganja, da ga je celo neki Barle denunciral, da je »klerikalec«. To sem pisal javno v svojo opravičbo, gospodje, zato, l:er se na pošto preveč ne zanesem, odkar vem, kako smo z njeno pomočjo sleparili pri zadnjih volitvah v Trgovsko zbornico. Kako bom vol'1? To želite vedeti. Jaz poznam svoje ljudi in k sreči imamo volivne skrinjice tudi za Slovence. vlače vol i volitve, kar so mogli. Računali so, da ljudje v tem odidejo domov. Kjerkoli bi ee v nedeljo vršilo kaj takega, nam morajo naši somišljoniki takoj sporočiti. Takega predsednika bi si za ✓ edno zapomnili. Upamo pa, da bo ogromna večina predsednikov popolnoma objektivna, ker je sedaj Izginil teror žerjavovske stranke. Nihče ne bo hotel sramotiti Slovenije s tem, da bi jo postavljal v isto vrsto z Madjarsko ali Albanijo. železničarji ! Volivci! Ne pozabite, da so volitve tajne. Nikjer naj se torej nihče ne da u plašiti od nasprotnih agitatorjev. Volimo svobodno po svojem najboljšem prepričanju. O p o z o. ritenato vse,kisečutijo odvisne od kakih žerjavovskih nasilneže v. Zaupnikom v okraju Maribor — levi breg! Tako slabega, mokrega vremena, kakor je nastopilo te dni in to v sredi zime, ne pomnimo. Po Slovenskih goricah je zemlja tako premočena, da se človek pri hoji pogreza globoko v zemljo. Bali se je, da radi tega stari in bolni volivci ne bodo mogli na volišče. Prosim in poz vam vse člane krajevnih orga- | nizacij, zaupnike in agitatorje SLS, da po i vseh občinah organizirajo dovoz volivcev. Na- j prosite vozove in zapeljite volivco na vol šče. Nikjer v Sloveniji menda niso pota tako premočena in blatna, kakor v Slovenskih goricah. Demokrati bodo to priliko izrab 1 i in bedo slehernega vrlivca spravili na volišče. Ponovno prosim: pripravite takoj vozove. Če ni konj, pa vzemite za vprego vole. škoda bi bilo, če bi radi tega, da je nekaj stotin naših doira ostalo, dobili demokrati po milosti v Slov. goricah enega poslanca. V zadnjem momentu vsi na delo! Za okrajni cdbor SLS: Franjo Zebot. 0 predsednikih voliv. komisij. Pri volitvah 1. 1925. se je zgodilo na nekem vt lišču v bližini Ljubljane, da predsednik volivne komisije ri pustil voliti našega somišljenika, češ da ga nihče ne pozna. Ta pa je šel domov, se preoblekel, si izposodil »Jutro« in ga dejal tako v žep, da ga je predsednik mcral opaziti. Šel je drugič h komi-B ji in so ga brž pognali in z vso prijaznostjo pustili volit l. Volil je seveda s SLS kot bi prej, če bi ga pustili. Nekateri predsedniki volivnih komisij so tudi nagajali ljudem na ta način, da so za- Ali smo se mi že vsi odločili za 23. januar, kam bomo vrgli svojo volivno kroglico? Jaz mislim, da že. Če pa bi bil še kateri, ki nI na ja.=nem, naj mu bo v premislek to-le: Ali še hočemo doživeti nisilja kot smo jih v Trbovl ah in Podnartu? Kdor želi kaj takega, naj voli z orjunaško demokratsko stranko. Ali se je že kateri drugi minister za nas tako zavzel kot dr. Korošec? Ali smo mj že kdaj kaj dob li kot takrat, ko je bil on železniški minister? O, da! Dobivali smo, dobivali naredbe, razglase, okrožnice, apele, pozive, dolžnosti na deTncs'l. kazni na kazni. Godilo se nam je vedno. slabše. O, še nekaj smo dobili. Generala za ministra. To so dobrote. Zato vsakdo pomisli, ali kaže železničarjem, da voli kdo izmed nas s kako drugo stranko kot s Koroščevo. Vsakdo naj to premisli brez predsodka, pa md bo prav dal. — Zelemčar-strojevodja. V združeni Slsueniii je na ne na * spas. Vsak Slovenec gre v ; i eljo na volišče in glasuje za ztružeio Sloueniio. še enkrat: Pazite na lažnike! Pred vsakimi volitvami je glavno orožje nasprotnikov laž in obrekovanje. Prav zadnje dni si začno izmišljati razne stvari o naši stranki, da bi zbegali volivce. Po nekaterih krajih so začeli širiti, da bo SLS uvedla v novem deželnem zboru nove davke. In vendar je celo v zakonu o samoupravah, ki so ga delali sami centraliste povedano, da dobe nove oblastne skupščine iste deželne doklade, ki jih pobira danes država. Pazite torej povsod na laži. Poučujte volivce in razkrinkajte lažnike! Obletnica prisege. I)ne 8. decembra 1926 je poteklo 6 let, odkar je Stjepan Rad;č položil na zagrebškem sejmišču 8. decembra 1920 s svojimi današnjimi kimavci pred več kakor stotisočglavo množico naroda iz vseh krajev Hrvatske, sledečo prostovoljno slovesno prisego: »Vsi narodni poslanci banske Hrvatske, izvoljeni dne 28. novembra 1920 na temelju programa Hrvatske republikanske s^ljačke stranke, prisegamo, ket hrvatska republikanska seljačka večina pred Bogom, vsevednim in vsemogočnim, pred prebujenim hrvatskim se-ljačkim narodom, da bomo do zadnjega diha svojega življenja, z vso dušo, z vsem srcem, z vsem umom in z vso svojo močjo, na pravičen način delali na tem, da uredimo svojo sveto, drago domovino Hrvatsko na temelju prava samoodločbe narodov kot nevtralno se-ljačko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov, kot eno narodno celoto, da v tej nevtralni seljački republiki oživo-tvorimo za vse stanove enako pravico, za se- ljački stan seljačka prava. Tako nam pomagaj Bog!« In ves zbrani narod je dvignil na zahtevo Stipice Radiča tri prste in položil sledečo prisego : : »Vsi navzoči zaupniki, pristaši Hrvatske republikanske stranke, prisegamo v imenu tistih 240.000 volivcev, kateri so dne Г8. novembra 1920 v banski Hrvatski izvolili hrvatsko republikansko večino, pred Bogom, vsevednim in vsemogočnim, pred licem vseh bodočih pokoljenj hrvatskega naroda, da bomo pošteno, neustrašeno in premišljeno vztrajali na temelju prava samoodločbe hrvatskega naroda in v pravičnem sporazumu z vsemi ostalimi južnimi Slovani na pravičen način delalL na tem, da kot brezdvomna seljačka repu« blikanska večina banske Hrvatske uredimo svojo drago in sveto domovino Hrvatsko kot nevtralno hrvatsko seljačko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov, kot eno narodno celoto, in to tako, da v tej nevtralni seljački republiki oživotvorimo za vse stanove enako človeško pravico, a seljač-kemu stanu popolne seljačke pravice. Tako nam pomagaj Bog!« Ta prisega nam je danes samo še dokument najgrše zlorabe ljudskega zaupanja. Slovenski kmet, pomisli se v sramoto, v katero je Radič zapeljal Hrvate in boj se njegovih zaveznikov pri nas. Za poštene nasprotnike med racfičevci. Radičevska stranka v Sloveniji počasi pa sigurno razpada. Njene vedne izpremembn, njeni surovi nastopi, njeni popolni neuspehi ravno na polju kmetijstva, kjer so imeli čez dve leti ministra g. Puclja, odpirajo ljudem oči, da taka stranka nima obstoja. Po prevratu so mnogi zašli k njej, ker je bilo to nekaj novega, ker so pričakovali uspehov od gesla: kmet kmeta, danes so se razmere umirile in življenje zahteva mnogo dela brez vsakega kričanja. Mnogi od teh, ki so zašli v vrste nekdanjih samostojnežev, so že davno izpre-videli, da so na napačni poti in so okrentli. Pridružili so se nazaj Slovenski ljudski stranki. Nekaj takih, ki so že tudi srčno toliko skvarjeni, da ne morejo 7. SLS, je odjadralo nazaj k očetu bivših samostojnežev dr. Žerjavu. Prav mnogi pa so ravno v teh dne« na razpotju. Marsikdo, ki je pokvarjen po »Jutru« in »Domovini«, bo šel k demokratom, marsikdo pa, ki še hodi v cerkev, vidi pa, kam so zašli radičevci, je v dvomih. Tem je danes treba pravega svetovalca. Te, prosimo, povabite pred nedeljo, da se otresejo radlčev-skega terorizma in stopijo nazaj, kamor spadajo — k Slovenski ljudski stranki. Somišljeniki! Zadnji dnevi volivne borbe liaj bodo posvečeni tudi tem možem. Sedaj je čas, morda zadnji čas, da se pridružijo zmagoviti armadi SI.S. Če sedaj ostanejo pod tujim vplivom, bodo morda v enem, morda v dveh letih žalosten plen svobodomiselstva. Somišljeniki! Storite tudi vi svojo dolžnosti Kar je poštenega na Slovenskem, voli brez izjeme SLS. Vič za SLS. Na Viču pri Ljubljani se je v sredo zvečer vršilo veliko zborovanje SLS, ki se ga je udeležilo nad 300 volivcev. Dvorana Društvenega doma z galerijo je bila polna. Shodu je predsedoval g. A. Hribar. Govorila sta kandL dat Jože Gostinčar in posl. K r e m ž a r. Vsi navzoči so njuna izvajanja živahno odobravali. Nasprotniki, ki so se tudi udeležili zborovanja, shoda niso motili, ampak so govoroma naših govornikov pritrjevali. K sklepu Je č. g. p. T. Tavčar navzoče opozoril na način volitev na Viču 1er na nova volišča. Shod je bil lepa manifestacija viških volivcev za SLS. Fran Pokora; Tristoletnica škofielcske mestne šole. Ako govorimo o tristoletnici škofjeloške mestne šole, ne smemo misliti, da prej ni bilo šole v mestu. Pač, znaki šolskega pouka v fckofji Ix>ki se kažejo že v 13. stoletju. V aktih nemškega vitežkega reda na Kranjskem namreč beremo, da je bil dne 27. oktobra 1. 1271. v mestni šentjakobski cerkvi v Loki, kjer je med drugim Ulrik de Durrenholz, glavar Koroške, Kranjske in Marke s pismom potrdil, da je nemški red prejel od velesalskega samostana dolžnih 50 mark ogl. den., Wolf-1 i n, šoln;k (Scolasticus de Lok) priča tega potrdila. (Milteilg. d. hist. Ver. I. Krain 1862, str. 78.) L. 1474., dne 27. aprila, se pa staro-loški župnik Pankracij Ecker pritoži zoper loškega glavarja Jurija Lamberger in zoper mestno starešinstvo, ker so izvolili novega učitelja (scolasticum), ne da bi bili njega vprašali. Pravda se je vlekla celo leto. (Izv. muz. dr. I., str. 28.) L. 1573. je bil v Loki >Schi lmeister« neki Walkho, ki je plačeval od ene kmetije 1 marko 48 0 najemnine, L 1585. pa »ludimoderator«: Urban Victor nekaj let. — Vse to nam priča, da so v Ékofji Loki imeli svojo šolo že od pamtiveka, *ej so Freisinski ïkofje zlasti Henrik I. (1008 do 1137) in Oton I. Veliki (1187-1158) že gojili in pospeševali šolstvo, i.nanosli in umetni- jo na svojih njim podložnih gospostvih, kamor je spadala tudi Škofja Loka. Mi govorimo tu o tristoletnici zgradbe prvega novega šolskega poslopja, ki še stoji. To je nekdanja »Kadilteva« hiša, hšt. 43, poleg presbiterija mestne župne cerkve, ki je dandanes last g. trgovca Rafaela Thaler. Na pročelju je še dandanes vzidana dobro ohranji >'a kamenita plošča, na koji je izklesan grb н 3 papigami ustanovitelja in s pomenljivim napisom. Nad grliom se bere v tedanji nemščini in pravopisju tako-le: »Deinut bringt ehr.« Pod g bom pa sledeče: »Got zv ern. disem Vater-lant vnd dessen Ivgent zvr Wolfart hal dise Schol gefondirt der edl vnd vest Herr Michn-el Papier zum Altenbagr in Johi 1627.« -— Kdo je bil ta mecen? Mihael Papier, ki je iz lastnega zgradil to šolo Bogu v čast in tej domovini in njeni mladeži v blagor, je bil (1621 do 1634) posestnik in imetnik starološke graščine v istem času, četudi ne dolgo. Bil je res plemeirt mož in blago srce, pa radodarnih rok, ki je svoje imetje obračal v dobre namene: Bogu v čast, kot dober, pobožen vernik, pa v blagor ljudstva, kot usmiljeno, radodarno, ljubeče srce. Dne 22. novembra 1. 1636. je zapustil desetino od dvanajstih kmetij in drugih dohodkov v žirovski župniji bratovščini presv. Reš. Telesa v Loki, katere ud je sam bil, kakor tudi ud crngrobske bratovščine MB. — Dne 12. novembra 1618 je prodal eno hišo v mestu, imenovano »Rottmanerisch evo« za 425.00 U z vsem, kar ima, meščanu in prvemu kovaču Primožu Dolinar, ki plačuje mestnemu sodišču 2 oglej, šilinga od nje. Bil je jako premožen mož. Sinovi Mihaela Paplerja so bili Baltazar, Janez in Jakob, izmed katerih se Janez kot imetnik starološke graščine podpisuje »prae-nobilis Dominus«. Za tem so dobili v fevd posestvo starološke graščine Scarl;chi-ji od Frei-sinskega škofa, od teh pa kupili Pečoharji in ne obratno, kakor sem omenjal, zapeljan po Valvazorju, v »Dom in Svetu« I. 1804. na str. 535, kar naj bo s tem popravljeno. — (Primerjaj razna pisma v arhivu starološke graščine!) Z zgradbo novega šolskega poslopja v Skofji Loki je dobrotnik Mihael Papier s!lno ustregel namenu Freisinskih škofov in prizadevanju loške duhovščine pri vzgoji škofjeloške mladine, ker je s to ustanovo olajšal marsikatera bremena, zlasti, da ni bilo treba duhovnikom in učiteljem v svojih stanovanjih zbirati mladine k pouku. Z novo šolo se je pričelo v Škofji Loki novo življenje, nove razmere, ki so odstranile marsikaj gnilega, kar je rodila krivoverska reformacija. Posebno vesel pojav te dobe je, da so učitelji zaceli gojiti lepo cerkveno petje, ki je dvignilo versko življenje med Ločani. Ustanavljale so se razne cerkvene bratovščine s svoj;mi slovestnostmi, ki so budile pravo pol>ožno3t med prebivalci. I11 zalo opažamo, da so se začele ravno v tem času nabavljati za cerkvene slovesnosti tudi orgle pri službi božji ,kakor pri »Materi Pari« so prvikrat za- pele 1. 1626., v mestni župni cerkvi 1. 1631., v Crngrobu 1. 1649. Meslna šola je imela 2 razreda, torej tudi po dva učitelja. Eden je vodil zgornji ali višji oddelek, drugi pa nižji ali spodnji oddelek. Od tedaj se je tudi udomačil izraz »oberc« in »unterc«, s katerim so se nazivali šolarji še v najnovejši dobi, ko je mestna šola postala že večrazredna. Od tedaj so uam tudi ohranjena imena učiteljev mestne šole. Okrog 1. 1630. je umrl učitelj (ludirektor) Mihael K a v -hi teh kot ud crngorbske bratovščine MB, — 1 v a n S o r č a n je bil že leta 1623. »schul-maister« in je ostavil svet okrog 1. 1657 tet je rad kumoval. Iz te dobe je tudi Jakob Just T o p p o 1 i s ludirektor; v 1. (1644-48) se imenuje »magister« plemeniti in učeni g. Filip Formacher, 1. (1658—64) pa »ludirektor« Mihael Hi m mer, ki je umrl 16. XI. 1679. — Od 1. 1664. in še 1. 1695 se bere kot »schulmaister« ime Ivana Jurija Kop fer, krderemu se ie dalo dovoljenje, da sme poučevati. Vrhu tega so ntu je naklonilo tudi nekaj plačila zalo, da more vzdrževati svojega pomočnika (Undtermaisler). Pri tedanjih slabih časovnih razmerah se mu je dalo iz cerkvenega premoženja 6 gld. drž. velj., a ne, da bi m slil. da mora to v prihodnje vedno biti. Njegov »vicemaister« v tem času je bil Mihael Victor, domačin. Nekako okrog 1. 1680. je umrl tudi »schulmaister« F r n n -č i š e k S e e p a c h e r. Vsi napominani so bili ludi udje crngiobske bralovščiue MB. Kot Kako slepar! lo demokratje v ljubljanski okolici. Gospodje Žerjavove stranke so po ljubljanski okolici raztrosili letak, ki priča, da imajo še zmeraj dosti denarja, dasi je šla Slavenska banka in da so še vedno mojstri v laži in zavijanju. V tem lepaku gospodje, ki so se dali naslikati, da vsak pozna žerjavovce tudi po obrazu, skrbno tajc, da bi bili kandidalje demokratske stranke. Žerjavova demokratska stranka je prišla tako daleč, da se ne npa več pred volivce s svojim pravim imenom. B:ji sc, da ji ne bi volivci prehitro spoznali izdajalskega centralističnega obraza. Pa ne bo nič pomagalo. Ne skrivanje imena, ne lepi obrazi kandidatov. Demokratski cenlralist ostane, kar je bil. Ljubljanska okolica je preveč zavedna, da bi nasedla tako otročji slepariji. Tudi proti posameznim strankam zabavljajo na tem listu. Samo to so pozabili povedati, da je njih voditelj Žerjav za vse davke, ki jih naštevajo, sam glasoval. Glasoval ne samo enkrat, ampak pri mnogih proračunih in dvanajstinah. Le pri zadnjem jc nedolžen, к.т se ga je Pašić prej naveličal. Zlasti pa so previdno izpustili davek na ročno delo, ki ga je gospod dr. Žerjav vpeljal z glasovanjem pri dvanajstinah 31. marca 1925. Takrat je bil on minister za šume in rude. Lc zakaj je na ta davek pozabil? Tudi to pozabljajo gospodje, da jc gospod dr. Kramar, bivši minister za trgovino, sedel v vladi, ko so nam zamenjali 4 brone za 1 dinar. Pa na radika'no vlado so gospodje, ki skrivajo demokratski obraz, hudi. Pri tem pa mis1;:-\ da so volivci v ljub'janski okolici poza' da ni še dve leti, kar so ravno ti gospodje agitirali za radikale in narodr.i blok. Pri volitvah 8. februarja 1925 je vendar proti naši stranki nastopal narodni blok, v katerem so bili radikali in Žerjavovi demokrati. Ta narodni blok je dobil 8. februarja 1925 po vrši krivdi, gospodje kandidati SDS, večino v naši državi. V tem nerodnem bloku je bil tudi g. dr. Gregor Žerjav. Zakaj se dînes j z'.te na radikalno vlado, na vlado ravno tistih radikalov, s katerimi ste skupaj pabijali pred dvema leti vse, kar ni trobilo v vladni rog? Če ste na vse to vi pozabili, volivci v ljubljanski okolici niso. Kdor si še želi orjunaških nasilij — ta bo vçlil SDS. Kdor hoče še novih davkov — noj voli ca dr. Žerjava. Kateremu delaven ni dovolj davek na ročno delo — naj gre za demokrati. Kateremu trgovcu in obrtnika ni do vrl j demokratskih polomov — naj voli g. Zehala. Kdor se še veseli centralizma, le naj gre svojo pot Judeža. Fcšteni volivci vedo, da morajo p-i volitvah 23. januarja iti le s pošteno stranko. Zato bodo volili v ljubljanski okolici v prvo skrinjico. Lepa manifestacija SLS v Zagorju. Včeraj 20. t. m. ob 6 zvečer se je vrš'1 shod SLS v Domu. Delavstvo je dvorano docela napolnilo. Govorila sta urednik Franc Terseglav in tajnik Jugoslovanske strok, zveze G a j š e k. Prvi govornik je s svojimi izvajanji ustvaril naravnost svečanostno razpoloženje, ki je bilo ob viških prekinjeno po splošnem odobravanju: da je, kdor ob teh volitvah ljudstvu kaj obljublja navaden s'epar; da ne gre ob teh volitvah za to, kaj se bo vse v oblastni skupščini, ki jo bo centralna vlada na vse načine pri delu ovirala, naredilo, ampak v prvi vrsti za man festacijo celokupnega slovenskega ljudstva, da hoče samo sebe vla-dait in samo sebi gospodariti, da mora slovenski narod, ki mu je celo tuja, nemška vlada zaupala avtonomijo, v lastni narodni državi dobiti še veliko večjo avtonom jo. Ali nam lastni bratje ne zaupajo več nego so nam tujci? Govornik je poudaril ljudski značaj naše stranke, ki druži vse stanove na enein in istem krščanskem socialnem programu in vse veže, da drug za drugega delajo in se žrtvujejo: le tako se polagoma da uresničiti boljši družabni red. V tej zavesti moralne skupnosti in soodgovornosti vseh za vsakega in vsakega za vse obstoji ves »klerikalcem« SLS. Kar se pa t;če osob, si zapomnite: V oblastni skupščini ne bo odločeval ne kmet X, ne delavec Y, ne trgovec Z, ampak SLS, ki je močnejša od vsega! Delavci so govorniku na koncu navdi seno pritrdili, da je njihova dolžnost skupno z vsemi drugimi slanovi slovenskega naroda v nedeljo voliti SLS — slovenski delavec bo rešpektiran, ko bodo tam doli re-špektirali slovenski narod! G. Gajšek e Ovajanja predgovornika podkrepil, naslikal današnje delavske razmere na drobno in žel veliko odobravanje vseh, ko je pozval volivce, naj nihče 23. t. ni. ne oslane. doma! Navzoči nasprotniki so se zadržali popolnoma mirno in so očividno stali pod istim vtisom kakor vsi oslali: da sta govonvka povedala resnico, kateri ni mogoče snloh ugovarjati. Nedeljo bo tudi Zagorje storilo svojo dolžnost in krep\-o pripomoglo do popolne zmage SLS v litijskem okraju. da poje boben, ker gospodari radičevski in žerjavovski centralizem. tteeliœ шШетш ml i G. minister Pucelj v Šenčurju. V času, ko finančni odbor v Belgradu odkriva, kako strahovito je zaveženo kmetijsko m nistrslvo, ki mu je več kot dve leti n^če-loval g. Ivan Pucelj, hodi la gospod po lepi Gorenjski. Dobro sicer ve, d,a je vsak njegov korak tako zastonj, kot so bile zastonj njegove podpore, vendar želi dati svojim pristašem še nekrj korajže. Zelo znač.lea je bil njegov shod v Šenčurju v lorek zvečer. Na vse prelege je hvalil program in načela SLS. Pri tem je modro zr molčal, da se je za žive in mrtve boril proti tem rafelom SLS že pred vojno. Ni se hotel tudi spomniti, da je njegova stranka bila pred leti za kancelparagraf. Zamolčal je, ko je govoril o veri, da je list пјз-govih mladinskih organizacij pisal pro'.i ne-umrjočno3li duše. Vse to je g. ministru izradlo iz spomina In lep se mu danes zdi naš program. Mi smo bili tega prizmnja veseli, bojimo se le tega, da bo g Pucelj na svoj šen-čurski govor kmalu pozabil. Program SLS je lep po Pucljevem, toda vodstvo SIS je za nič, kajti g. Pucelj ni v tem vodstvu. Na Pucljeva izvajanja je odgovarjal g. Šmajd. G. Pucelj je bil še dosti miren, dokler ni g. Šmajd razgalil nadlstva, ki se je zgodi'o od strani radi-čevcev živinozdravniku elr. Jerini. Takrat pa so zričeli radičevci kot na komando z vpitjem. Ker so naši somišljeniki bili na shodu številno zastop"ni, tudi g Pucelj ni prišel več do besede in konec je bilo slavnosli na Per-garjevem podu. Poskusil je še reki Bohinjc srečo, pa je samo to slišal, da je že moral svoje nepremiš'jene besede javno preklicevali. Možje so šli domov v prepričanju, da je g. »magister« loški se omenja v 1. 1683—95) tudi Pavel Uppar, pozneje pa je bil več let mestni sodnik, pa tudi senator. V 18. stoletju so nam znana mestn'h učiteljev (schuellmeister) sledeča imena: Frančišek Matija Marcina vi. (1703—37), ki je na ponovne prošnje prejemal iz cerkvenega premoženja 6 R na leto za vzdrževanje pomožnega učitelja in sicer exl starološke 4, od mestne pa 2 R. »Schulireister« Jakob H o c h m u t h je 1. 1763. prejel iz cerkvene blagajne svoj delež (-onlingent) za mesec oktober 4.24 R, »Undtermelstei« Anton Gaber, ki je istega leta un:rl. pa letnih svoj'h 5.53 R. Dne 1. jul ja 1764. je nagle smrti umrl 41 let stari »ludimagster« Jožef Maje r š i č, ki je služboval tu že od 1. 1753. — Matija F a b j a n jO omenjen »scUul-meister« 1. 1769. V o 1 b e n k P e 1 k o se omenia »ludimaglster« v Loki 1. 1775, ko se je oženil. V 1. (1778-87) je učheljaval v meslni šoli Ivan Jurij P i 11 e r 1 i c h , ki se omenja »nornmlium professor«, pa je bil obenem tudi organist (Chonneister), ki je za to delo prejel 22R n. v. od crngrobsKe cerkve. Umrl je vsled jetike 45 let star na hšt. 36. v mestu dne 13. novembra 1. 1796. — Njegov pomočnik (Unterlehrer), tudi organist, pa je bit Frančišek K s a v. Zfirrer, ki se 1. 1799. še omenja. L. 1779. so izplačali »bitter-lich« (pošteno; učitelju že vnaprej 23.32 K dež. veljave, celoletno je namreč dobival 28.39 R. Tako pričajo akti starološkega in mestnega župnega arhiva. — Zadnji nositelj prosvete 18. stoletja v Škof ji Loki pa je# bil domačin Blaž N a v o d a, ki je 37 let učitelj val na tej šoli. Rodil se je v mestu dne 3. febr. L 1767. kiznaiju Jakobu in njegovi ženi Mariji r. Križaj. Na mestni trivijalki je nastopil svojo službo že 1. 1791 'n jo zvesto vršil do svoje smrti dne 28. dec 1. 1827. Žena njegova ЕГ zapeta r. Zevvall prosi 1. 1828 za ?>okoinino in jo dobi: po 8 kr. na dan! — V prostem času se je Blaž Navoda bavil tudi s pesnikovanjem. Zanimivi so st'hi, ki jih je skoval na grobni spominell nekdanjemu meščanu Matevžu Kos. Spominek j» vzidan na 1 zunanji strani za velikim oltarjem starološke cerkve in nap s slove: »Hier liegt Der Ehrbare Mattlieus Koss, Von Kennlniss der Handlung Gross; 44 Jahre1 Lebte Er; Danil Sagt Der Tod: Mattlieus Konmi' Her! No. ЗГ> in Der Stadt Er Se ne Letzte Nacht Hat, Den 14ten Mai Er Die Welt Geendet, Und Sic.h In Die Evvigkeit Vervvendet. Ruhe Sanft Im Schoss Der Erde, Wie D e Ganze Todesheerde. 1825.« ( Dogodki šole in učileljotva v 19. stoletju so itak znani, zato naj omenim tu za tri stoleten spomin prve šole le še to, da je v njej ob času razširjenja bival 3. in 4. razred, 1. 1825. nos la naslov »srenjska glavna šola«, malo časa bila ces. kraljeva, naposled »glavna deška šola«. Ko pa so v »gasi« zgradili sedanjo deško šoio, je bila stara vpokojena, prišla v posest kirurgu Luki Kadivec, ponneje Levičniku in danes g. Thalerju, ki jo je okusno prenovil, da se še ohrani vsaj v blagor olajšanja seelanie stanovanjske bede, torej zopet »Bogu v čast in v blagor domovine« kakor govori tristo let stari napis na njej. » V mrliški kniiffi soji 50 leL Pucelj radičevsko polomijo v kranjskem g'a-varstvu končnoveljavno sam zapečalil. Kdo izmed pametnih moi bi tudi volil s stranko in ninžmi, ki igrajo vse barve kot mavrica in tudi izginejo kot mavrica — br^z sledu. Šeu-čurska župnija ve natanko, kaj ima storiti 23 januarja. Na tej poli je ne bo zinolil nihče, pa prav niiiče. Ponesrečeni shod g. dekana KoLIsrJa v Naklem. Dne 18. januarja je prišel v Naklo reševat Puuljevo barko g. A. Koblar, dekan iz Kranja. Pričakovalo ga je kakih 20, od vseh vetrov zbo bnanili radičevcev in kakih ilo somišljenikov SLS, ki so prišli na s'od, da-bi videli, kako so bo g. dekan trudil za r.adifevce, katerih načelnik je govoril, dn je izmed 100 du' ovnikov komaj eden dober! V govoru je g. dekan razlagal svoje najnovejše izpreobrnjenje k Radiču. Izrecno je poudarjal, da je Fucljeva stranka Ie za kmete, da ji za delavce ni nnr ttadiča je opravičeval, češ, dn ni nevaren katoliški cerkvi, ker ima Radič neko pefi?bno navado, da vsakogar najpreje pošteno oklotuta, da ga nore potim tem prisrčneje objeti! S od se je končal z velikim razburjenjem, ker je g. dekan delavce in obtrnike kar kratko-malo iz'očil iz svoje stranke. Vsi pn ro odšli s tem vtisom, da je g. dekan s svojim nastopom odvrnil od radčevcev mnogo pristašev. >ëe par taki ' r' o:1ov«, so govorili, »pa ne bo imel Pucelj nobenega prislaša več v NnJdemk Шп vse klavern slicd soci?Ji-stičn-h frakcij v Ustnam domu v Ljubljani Voditelji raznih socialističnih frakcij so s:noči ob 6. uri sklicali volivni s'od v ljubljanski Mestni doni. Ta s' od je Kristanovim prijateljem prč dovolj zgovorno povedal, da delnvslvo Se ni pcz'bilo, kako so socialistični voditelji na vsak iorak izdaja'i delavske interese in izrabljali delavsko politično in strokovno gibanje snmo za partizanske in sebične namene. Delavstvo je s svojo odsotnostjo povedalo, da noče nič več slišati o voditelji'1, ki so rrzbili vse delavsko gibanje in ga za sedanje volitve skušajo združiti samo /•'to, da bi kak voditelj zlezel v oblastno skupščino. Na z'oroval'šče je priš'o komaj par sto ljudi, pa še med temi je bilo preccj somišljenikov drugih poMličnih strank in radovednežev. N'a s'odu je vladalo popolno maledušje. Fraze, s katerimi so operirali govorniki, niso spravile delavstva iz ravnotežja in razen par kričačev Re ni v dvorani sli-šalo nobenega odobravanja, nobena roka ni zaploskala. N.ajbolj nestvarno, frazorsko in dein:»goSko je nastopi! gospod Se de j. Volitve v oblastne skupščine je imenoval h i. V glavnem je napadel samo Slovensko ljudsko stranko. Trdil je, da sta v nekdanjem deželnem zboru vladala Vatikan in Dunaj. Pogreval je zopet Zaloško cesto, ki soeia-listc menda naj' uje peče. Ta žalosten dogodek imajo na vesti socialistični voditelji, ki so tedaj tirali ubogo ljudsivo pred bajonete, sami pa so se poskrili za delavskimi trupli. Sedej je očital dr. Korošcu, da ni odpravil zakona o zaščiti drž-ive, čeprav vsak delavec v Sloveniji ve, da je ravno ilr. Kcro.šoc najostreje nastopil proti temu zakonu in da Slovenska ljudska strauku še nikdar ni bila v položaju, ila bi ta zakon odpravila. Skrbel» {tu ,je, da se p« tem zskonu. kadar je imela nun odgovornost, delavstvo i)i preganjalo. Sedej je izdal tudi javno tajnost, da SDS stalno vabi socialiste k Rl i „jnemu nastopu. Vsa Slovenija ve, da socialisti pri občinskih in drugih volitvah vselej podpirajo SDS. Ravno Sedejcvo krilo socialistov v bivS.m občinskem svetu ljubljanskem je najhuje rovarilo proti Zvezi delovnega ljudstva« in ta frakcija je pri zadnjem vlaganju kandidatnih list nastopila s:;mowtojno proti bloku vseh protižerju-vovstdh strank, samo da bi omogočila SDSarsko večino v ljubljanskem občinskem svetu. S svojimi natolcevanji g. Sedej naši stranki ni škodoval. Zali! pa je spomin pokojnega voditelja »Zveze delovnega ljudstva« dr. Periča. Drugi govornik dr. Lemež jf razpravljal samo o delavskih strokovnih organizacijah. Toka n je izjavil, da »Združeni socialisti« nimajo nobenega programa. '/.e med Tokanovim govorom je dve tretjini poslušalcev od' ajalo in predno je g. Tokan končal, je bila dvorana prazna. Delavci so razočarani šli s tega s' oda. Stari socialisti so izjavljali, da tolike praznote in take neorienPranosti, nedelavnosti in brezz-iačajnosti, kakršna vlada v sedanjem vodstvu socialističnih grup, še niso doživeli. Takih ljudi delavstvo ne bo volilo. I9 A» 4-šJL Д »Kmctski list« je spet izšel. Napada seveda SLS. To je njegova pravica. Toda : strešna krivica slovenskemu narodu je divja surovost, ki veje iz tega lista. Ali jc res mogoče v listu, ki ga pišejo izobraženi (?), vreči r.a papir um.azanosti, kot so v tej volivni številki? Nikar nc mislite, da je naš kmet tako podivjan, kot so nekateri voditelji samostoj-nežev. Če kateri bravci ta list stalno bero, ni čuda, če tako podivjajo, kot se je zgedilo v ncdc'tjo, ko so hoteli naš;:ga kandidata na Dolenjskem usmrtiti z grdim zahrbtnim napadom. — Lc kateri pošten človek še more z vami? Д Mnogo ljubše kot vpitje »Kinctskega lista», t'a se je neki naš kandidat dal od nekega moža med vojno podkupiti, bi nam bilo, čc bi gospodje okrog »Kmctskega lista« povedali, kdo je tisti mož. Zakaj vprašujete, zakaj naš kandidat ne toži? Povejte, kdo jc tisti ■nož, recite mu, naj nastopi, pa boste vide'i, čc ne bo tožen in obsojen. Samega kričanja pa sc nc bomo ustrašili. Volivci tudi nc, zato ste brez koristi namazali o tem pol strani vo-livne številke. Д Doslednost pa taka! -Kmctski list« vabi za radičevce tudi delavcc. V isti številki pa znani gospod iz Kranja napada ranjkega Kreka, da sc jc potegoval lc za delavstvo, j Tako-le modruje: »Dr. Krek jc bil vedno pri- ' j.atclj industrijskega delavstva in nasprotnik kmela. Imel ie za kmeta lc fraze in jalove načrte.€ — Mi pa vemo, da jc dr. Krek napisal »Čr.nc bukve kmctskega stanu« takrat, ko s.c še temu gorenjskemu gospodu niti sanjalo ni, da bo kdaj v radičevski stranki. Ko je la gospod lo pisal, najbrž ni mislil, da bo ista številka »Kuietskcgu lista« vabilu dclavce. Д Klerikalci proti delavstvu. Pod tem naslovom prinaša »Jutro« ravno tako neumen kot zloben napad na SLS, češ, da ni imela nikoli srca za delavca in se nikoli ni brigala za interese delavca, zraven pa je v tem članku še vse polno laži o postopanju klerikalnih podjetij s svojimi uslužbenci, na koncu je ta pamflet zabeljen še z osebnimi napadi. Tako očita poslancu g. Kreuižarju celo njegove poslanske dijfte. Podpisan je la nesramni napad z »bivši kršč. socialec«, ki živi seveda le na zvezdi Marltt, v resnici pa je stvar napisana v uredništvu »Jutra«, kar je že na prvi pogled očitno. Ker noben kršč. socialec tudi bivši ne, ne bi niri>el zapisati, da je SLS sovražna delavstvu. Ko je SLS tista slovenska stranka, ki je za delavca vedno imela največ srca in je en sani dr. Krek za slovensko delavstvo več storil kol bi v sto letih storili SDS-arji, ki sauio takraf poznajo delavca, kadar bi radi dob;ti n jegove volivne kroglice, sicer ga pa pritisnejo ob tla, če se količkaj zgane in zahteva svojih pravic. Knka sovražnica delavca je ravno SDS, to je že dovolj pokazala za časa svojega terorističnega režima. V očeh SDS-arskega tabora je bil delavec vedno le bolj-ševik in državi nevaren element in SDS jo sumničila tega tudi SLS zaradi njenih simpatij z delavstvom. Naj »Jutro« nikar ne misli, c'a ie slovenski delavec res tako neumen, da bo pri njem kaj doseglo s takimi bedastimi volivnimi manevri, kakor je ta rokovnjaški članek, spisan od pristnega jutrovca. Д Slaba tolažba. V svojem opupu nad strahovitim porazom, ki čaka SDS pri volitvah na 23. januarja, se tolaži zdaj »Jutro« s tem, da primerja, kako zmagoslavno je pisal »Slovenec« o priliki volitev v Trgovsko in cbrlno zbornico, potem je pa SLS podlegla. — Na to nimamo Jutru drugega odgovoriti kot to, da bi bila SLS pri volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico čisto gotovo zmagala, ko bi se bile te volitve izvršile pravilno. A so se izvršile tako, dn je bila v lada primorana te volitve zopet razveljaviti. »Jutru« je seveda ob enem silno hudo, da drugačni sistem oblastnih volitev onemogoča SDS tako »zmago«, kakor jo je dosegla pri zborničnih volitvah. Д Zrno volivne vlade, to je zdaj postala SDS po »Jutru«, ki piše o sedanjem političnem položaju v Belgradu: »V zvezi z vsemi dogodki se vobČe pričakuje, da bodo po novih neuspešn;h poskusih razpisane volitve. Ugiba se, kdo jih bo vodil. Možnosti ni mnogo; a v vseh kombinacijah, bodisi da so zraven elavf-dovičevci, ali krilo radikalov ali del obojih teh irakcij, se pred vsem imenuje SDS kot zrno volilne vlade.« — Vsak čitatelj, ki je količkaj informiran o sedanjem položaju in ki Cita (udi belgrajske časopise, bo tukaj videl mesto zrna debelo raco, ki jo je »Jutro« tu izpustilo v svet. Zakaj splešno znano dejstvo je vendar, da se v vseh vladnih kombinacijah, ki se postavljajo za bližnjo bodoč-nost. ravno SDS prav nikjer no imenuje in da so za. SDS sploh nobena stranka ne zmeni, ne radikali, ne radičevci, ne davidovičevci, no klerikalci«. SI>S je dunes sploh popolnoma osamljena in nima prav nobenih Sans, dn hi pri>Ia v kako kombinacijo, najmanj pa v vo-livno vlai'o. To je popolnoma izključeno, in je zato »Jutrova vest, da računajo v Rel-gradu z volitvami pod vodstvom g. Pribiče-viča čisto navadna bajka, s katero hoče »Ju-tro« predvsem zastrnsiti uradnike. Uradniki namreč, ki jih SDS drži pod svojo knuto. so se začeli v zadnjem času nekaj puntati in se rajši nočejo udeležiti sedanjih volitev v oblastne skupščine, kakor pa. da bi morali spet glasovati za SDS, ki je danes kakor povsod osovražena tudi med uredništvom. Zato jih »Jutro« zdaj straši s Pribičevičavo volivno vlado, ki bi uradnike spet naučila kozjih molitvic, kakor ga je že enkrat pod strahovitim PP režimom. Vendar mislimo, da je tudi le SDS-arski uradnik toliko poučen o dejanskem političnem položaju, po drugi strani pa vsaj toliko pogumen, da se ne bo dal prestrašiti od »Jutrovih« smešnih groženj. Д Starina »Slov- Narod«, ki je zadnjih e>sem političnih lel prespal, pripoveeluje zdaj, kaj se mu je v tem času vse sanjalo o klerikalcih: kako so klerikalci spravili najprej Sljepana Kadiča v vlado, potem so oniocočili homogeni radikalni režim, potem so zvišaii vse davke, polem so zamenjali krone v dinarje in sicer štiri dinarje za eno Krono (pardon narobe), potem so vpeljali davek na vojne dobičke in s tem ubili vso trgovino in industrijo itd. in potem , ko so bili tako celih osem let na vladi, so pripravljeni naclaljevau lo politiko tudi sedaj, ko so vedno na tem, da vstopijo v vlado. — Vse te hude sanje o klerikalcih pripoveduje in razlaga Kranjcem vrli naš starina zdaj že tri dni in je le škoda, da jih bo samo še dva dni mogel pripovedovati. Ker boljše agitacije za SLS si ne moremo misliti kot so sanjo »Slov. Naroda« , i ti smo mu za to tudi hvaležni, pa mu nc nn>-remo te hvaležnosti drugače izkazati, kot da priporočamo vsem slovenskim volivcem, naj pridno posegajo po »Slov. Narodu«, ker jih bodo rjegove sanjske bukve, ki jih prinaša o klerikalcih gotovo spravile v najboljšo voljo. Proračun ministrstva za javna dela. POSLANCA VESENJAK IN SMODEJ OSTRO 2IGOSATA POPOLNO ZAPOSTAVLJANJE SLOVENIJE OD STRANI RADI OEVSKEGA MINISTRA KOŠUTICA. Belgrad, 20. januarja. (Izv0 Ministrstvo za lavna dela jc bilo že od nekdaj predmet ostrih kritik 7 ozirom na njegovo postopanje napram Sloveniji. Danes jc prišel proračun tega mini--trstva na dnevni red. V imenu vladne večin« je radikal M i 1 e t i ć predlagal nekatere redukcije, ki pa se Slovenije ne tičejo. Za Slovenijo v tem proračunu ni skoraj nobenih kreditov razen majhnega kredita za povračilo okrajnim cestnim odborom, ki jc prišel v proračun na zahtevo naših poslancev. Nato se jc pričela živahna debata, pri kateri so sodelovali vsi poslanci, med njimi radikal iz južne Srbije Stavra T r p k o v i č. Poslanec jr zelo ostro kritiziral delovanje tega ministrstva tudi napram južni Srbiji. On pravi, da so kmetje v južni Srbiji najpoštenejši. Oni vedno plačujejo vse, kar se od njih zahteva, zato tudi zahtevajo, da sc z njimi računa, da se tudi tam proti kmetom nastopa ako, kakor odgovarja potrebam sedanjega časa. Ker v proračunu tega ne vidi, in ker vidi, da sedanji minister po mačehovsko postopa z južno Srbijo, dočim poskuša za Slavonijo in deloma za Hrvatsko dobiti več kreditov, zato izjavlja, da bo glasoval proti, če minister nc bo predložil več amen-dementov. — Nato jc dobil besedo poslanec Ivan Vesenjak: Obupno stanje naših cest in javnih zgradb. — V Slovenijo se ničesar ne investira. — Reparacije se uporabljajo samo v Srbiji. Pomen politike ministrstva za javna dela, katero hoče minister, kakor je dejal v svojem ekspo^eju, napraviti »savrameno«, to je moderno, ki bo stalo na višini in bo v skladu z današnjimi potrebami in današnjo tehnično znanostjo, jc preveč znan, da bi o tem zgubljal besede. Gradbena politika v naši državi ni na viškj, marveč je tako slaba, da nam uničuje še fo, kar smo si v teku prejšnjih desetletij ustvarili. V tem pogledu ni krivda na gosoodarski krizi in finančnih težavah, s katerimi se mora državna uprava boriti, temveč v noloričnsm nerazumevanju naših gospodarskih in naših pravnih razmer. Nepotrebno centraliziranjs uprave, zakonodaje in tehničnih del jc baš v tem ministrstvu vsem pokrajinam, postbno Sloveniji, v največjo škodo, naravnos' v propast. Označiti hočem samo položai in stanje prometnih sredstev, cest, mostov in javnih zgradb v Sloveniji. Že rlavno smo se Slovenci odvadili, da bi ram naša tUža\na uprava dala kaj novega, bodisi p ! cettah in n oslovih bodisi pri zgradbah M! bili naravnst srečni, če bi vzdrževal in ohranjevali v primernem stanju vsaj to, kar smo že davno imeli in sami ustvarili. Tako skromni smo. pa še pri tej skromnosti moramo ugotoviti, da naše ceste, mostovi in sgradbe naglo propadajo, na>i davkoplačevalci pa sorazmerno plačujejo zdai vrž kakor so poprej, ko je bilo vse v boljšem stanju! Ze leta in leta se tukaj v centrali ne spoštujejo in ne izvršujejo zakoni, ki so v veljavi, ki določajo prispevke za vzdrževanje naših cest. Država nam dolguje težke milijone, šele po naši neumorni štiriletni borbi vidimo, da se je v proračun vstavila ta, postavka, ki del tega dolga vrača. V predloženem proračunu pa se ni izvedel popravek v tej meri, da bi odgovarjal obstoječim zakonom. Če minister naglasa. da bo brezpogojno vstrajal na izvedbi obstoječih zakonov, moramo ugotoviti da tega v proračunu ni izvršil. Ravno zato pa je stanje naših komunikacij vedno slabše in postaja brezupno. Cestarjev sicer niso reducirali, toda jih tudi niso podržavili, kakor v vseh ostalih pokrajinah. Zato je posledica, da so naši cestarji, ki so najboljši v državi, sorazmerno slabše plačani kof drugod. Za Slovenijo se tudi niso določile nobene nove investicije, pač pa ostale kraje naše države. Tudi to je zapostavljanje slovenskega dela države. Naravnost obupno je stanje državnih zgradb, posebno pravosodnih porlopij in zgradb za politične uprave. Nobene nove zgradbe se niso določile, stare pa rapidno propadajo na največjo škodo in sramoto naše države. Po drugih krajih so se prevzele v državno upravo nove ceste in gradijo nove mostove, na severni meji pa osta- jajo največje ceste v upravi okrajev, čeravno služijo večini oblastem skupaj. Tako n. pr. prometna zveza Maribor—Ptuj—Ormož—Va-raždin—Zagreb. Reparacije se pretežno uporabljajo v Srbiji, čeravno doprinašamo za vzdr- j zevanje uprave in za predvojne srbske dolgove velike vsote. Potrebno je, da bi se na račun reparacij tudi pri nas naročali mostovi, da bi se na ta način podpirali okrajni zastopi, restai odbori iu občine. Sedanji minister, čeprav je radičevec in Hrvat, ki bi moral naše razmere dobro pognati, ne kaže prav nobenega smisla zanje. Zato poslanec izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Nato je dobil besedo poslanec Smodej. Za Slovenijo ni niti ene pare kredita! — Kako se postopa s slovenskimi cestarji. — Nobenega denarja za po poplavi pokvarjena prometna sredstva. Predvsem je treba pribiti, da nobeno ministrstvo Slovenije tako ne zapostavlja, kakor ministrstvo za javna dela, in sicer danes, ko \ toin ministrstvu sedi Radičev zet ing. Košutič, : bolj kakor doslej. Niti v rednih, niti v izrednih kreditih ni niti ene pare za Slovenijo. Zdi se, kakor da v ministrstvu sedi nekdo, ki je izrazit nasprotnik Slovencev. Naši slovenski cestarji imajo 900 Din letne plače. V vsej državi so se cestarji prevzeli v državno službo, samo slovenski cestarji so izvzeti. To jo tako očividna krivica, da poslanec ne najde dovolj besedi, da bi to postopanje ožigosal. Pred vojno je pričel doželni odbor pripravljalna dela za ceste Borovnica —Rakek. Ta cesta je važna, ker je blizu meje, in važna je iz gospodarskih razlogov, vendar pa zanjo v proračunu ni nobene postavke. Poslanec zahteva od ministra pojasnila, kaj namerava v tem oziru podvzeti. V proračunu ni niti ©ne postavke za porušene in pokvarjeno ccste po zadnjih poplavah. Minister se izgovarja, da so to deželne ceste. To ne drži, kajti drugod je prispevala za ceste dve tretjini. Ce odvzema deželne doklade, naj tudi za deželne ccste skrbi, ali pa naj prepusti denar pokrajinam, da si bodo iz tega denarja same gradile ceste! Takšno postopanje poslanec ostro žigosa. Vsled takšnega postopanja so cele občine odrezane od ostalega sveta. Most pri Medvodah, ki je na zelo važni progi, se popravlja začasno. Istotako je z drugimi mostovi na Gorenjskem. Zahteva, da pridejo v amandemente krediti za popravo teh mostov. Poslanec naglasa, da ne zahteva ničesar, kar bi ne bilo za Slovenijo upravičeno. Zato upa, da bo minister popravil v amandementih krivice, ki so se nam storile v proračunu. Kako se Košutič klavrno zagovarja. Nato je minister ing. Košutič odgovarjal posameznim poslancem, predvsem poslancu Vesenjaku. Izjavil je, da se je glede denarja, ki se pobira na račun samoupravnih edinic, informiral pri gradbenem ravnatelju, da pa tu ni mogel dobiti potrebnih obvestil. Z ozirom na to bo moral še naknadno uvideti, kje leži glavna krivda. Glede cestarjev misli, da se jim je zgodila krivica in obljublja, da se bo izvršila reorganizacija njihove službe. Obenem je navedel, kako si to reorganizacijo zamišlja. Po njegovem mnenju naj bi se cestarji sploh odpustili iu na njihovo mesto naj bi prišle nekakšne potujoče skupine dninarjev, ki bi se plačevali na dan! Pošiljale bi se v tiste kraje, kjer je poprava cest potrebni'. Po njegovem mneuju bi se s tem mnogo prihranilo. Kar se tiče ostalih del, izjavlja minister, da mu po-amernosti uiso znane, dasiravno si je dal o leni poročati. Ko se bodo predložili amandemenli, bo računal z vsemi temi predlogi. Kar se tiče zgradbe narodne skupščine, o kateri je govoril poslanec Smodej in zahteval, da bi se pri opremi tega poslopja upoštevali domači obrtniki, izjavlja, da ga veže sklep vlade, da je to tako veliko dolo, da domači obrtniki ne bi mogli vsega storiti! Zato v tem oziru ni mogoče ničesar storiti. Tako ?e bo tudi narodna skupščina in njena notranja ureditev izvedla a tujimi obrtniki in se bodo tuji ljudje plačevali. Ncve kombinacije. RADIKALI ŽELIJO V VSAKEM SLUČAJU KOMBINACIJO Z SLS. - SDS 8ГМШ NE PRIDE VPOŠTEV. - SLOVENSKA SDS SE RADIKALOM NA VSO MOČ PONUJA. — BREZ USPEHA! — VOL1VNO GIBANJE. Belgrad, 20. jan. (Izv.) Z ozirom na raz-por z radičevci in radikali se že delajo nove kombinacije, in sicer na temelju napadov, ki jih je izrekel proti Radiču predsednik narodne skunščine Marko Trifkovič in z ozirom na še oslrojse napade, ki Jih je v svojem govoru izrekel proti Sljepanu Radiču dr. Laza Mar- i ovic v Mostarju. Splošno se misli, da je takoj po oblastnih volitvah pričakovati novih vladnih kombinacij. Velik del radikalov misli, da je 'reha z radičevci prekiniti. Kombinacije, ki se delajo v tem oziru, so iste, kakršne so se delale, predno je prišlo do sestave sedanje vladne večine. Kakor znano, radikali najliolj 'ol ji, da bi se vlada sestavila iz radikalov, Slovenske ljudske stranke in manjših skupin. venski samostojni demokrati doživeli s svojimi ponudbami radikalom popolu neuspeh. To potrjuje tudi dejstvo, da je glavni odbor radikalne stranke dal vsem radikalnim organizacijam v Sloveniji nalog, da se tam, kjer radikalna stranka ni vložila lastne kandidatne liste ali v sporazumu s kako drugo stranko, ne smejo radikali udeležiti volitev. Ta odredba glavnega odbora radikalne stranke, se je dala raditega, ker so se samostojni demokratje sklicevali na znani Narodni blok in prosili radikalno stranko, da naj da svojim pristašem nalog, da volijo samostojne demokrate. To prošnjo samostojnih demokratov za radikalne glasove v Sloveniji je glavni odbor a limine odklonil. Tako so samostojni demokrati doživeli v Belgradu ponoven neuspeh. Njihove šanse so od dne do dne slabše. Volivna agitacija je v polnem teku. Da-v ki o vi če v i demokrati so zelo živahni. Po pre-čanskih krajih, predvsem po Sremu, zelo agi-tirajo in ostro kritizirajo zunanjo politiko. Pri biče vi ć je imel včeraj v Ni Su shod, na katerem je govoril o zunanji politiki. Gotovo je, da ne more imeti Pribičevič v Srbiji prav nobenih uspehov. Zelo živahno je tudi delovanje neodvisnih radikalov, posebno v moravskem oluvžju. Značilen je bil govor dr. Laze Mar-koviča v Mostarju, ki je bil mnogo ostrejši od Trifkovičevega govora, kar se tiče Radiča. Markovič je označil Rad;ča kot človeka, ki je proti vsakemu pametnemu delu. Nadalje je v svojem govoru naznačil možnost prekinitve koalicije z Radijem in novo koalicijo z Davi-dovičevimi demokrati in Slovensko ljudsko stranko. Tudi ta govor se smatra kot i,-raz želj radikalnih mas po boljšem delu, kakor je bilo v zvezi z Narodnim blokom, samostojnimi demokrati in s Stjepanom Radičem. HPS v volivni borb!. Požega, 20. januarja. (Izv.) Radičev shod je popolnoma propadel. Radičevci so širili po mestu vesti, da se bo shoda udeležilo najmanj 1500 volivcev, a prišlo jih je komaj 300 in še med temi pičlo število Radičevih pristašev. Dočim radičevščina v Požegi in požeškem okraju propada, pa napreduje HPS. V krogih HPS se trdno računa s tem, da bo njen kandidat v požeškem okraju dr. Kuntarić izvoljen in da bo UPS dobila pri oblastnih volitvah štirikrat toliko glasov kakor pri državno-zborskih. Zagreb, 20. januarja. (Izvir.) Predsednik HPS Stjepan Barič je imel zadnje dni celo vrsto zaupnih sestankov in zborovanj v va-raždinski županiji in v Medmurju. V prelo-škem okraju je navdušenje za HPS posebno veliko. Narod povsod soglasno obsoja Radi-čevo politiko. Te dni se je mudil v Medmurju dr. Pernar, ki je obvestil vodstvo HSS v Zagrebu o tem, da prehaja ljudstvo v HPS. Da zakrije blamažo, ki grozi HSS v Medmurju, je vodstvo HSS sklenilo na včerajšnji seji, da protestira pri min. svetu radi tega, ker se proti HSS vrši v Medmurju teror. To seveda niti najmanj ne odgovarja resnici. — Stjepan Barič je imel v preloškem okraju sedem zaupnih sestankov, v čakovskem okraju štiri zaupne sestanke in tri javne volivne shode, na katerih jc poleg g. S. Bariča poročal tudi g. dr. Janko Simrak. V Štrigovi so hoteli radičevci razbiti shod HPS, kar se jim pa ni posrečilo. V ludbreškem okraju je poročal g. S. Barič na 10 sestankih in zborovanjih. Shoda v Biskupcu in Vidovcu (varaždinski okraj) pa sta pokazala, da je radičevstvo tukaj popolnoma na tleh. Nemška vladna kriza. INICIJATIVA BIVŠEGA KANCLERJA DR. WIRTHA. Berlin, 20. januarja. Včeraj je imel dr. Marx pogovor z voditeljem nemških nacio-nalcev grofom Wesiarpom. Westarp je izjavil, da nemški nacionalci ne bodo podpirali nobene središčne vlade. Sedaj gredo prizadevanja za sestavo vlade s sodelovanjem levice, to je s socialnimi demokrati. Le-ti so na sodelovanje pripravljeni, zahtevajo le, da dosedanji vojni minister dr. Gessler ne sme biti član nove vlade. Ker Gessler sam noče odstopiti, so ga začeli demokratski listi ostro napadati. V stvar je osebno posegel bivši kancler Wirth, ki jc poslal dr. Gesslerju pismo, v katerem ga poziva, naj prostovoljno zapusti svoje mesto in tako omogoči središčno koalicijo s sodelovanjem socialnih demokratov. DR. MARX VRNIL MANDAT. v Berlin, 20. januarja. (Izv.) Dr. Marx je danes opoldne po izjavi predsednika parlamentarne frakcije nemške ljudske stranke dr. Schol/a sporočil državnemu predsedniku, da ne smatra več za nrgoče, sestaviti središčno vlado. S tem je dr. Marxova misija opravljena. v Berlin, 20. januarja. (Izv.) Predsedstvo parlamentarne frakcije centruma se je danes sesialo ob pol 16 k seji, da zavzame stališče k položaju. Nov Marxov mandat za meščansko viedo. v Berlin, 20. jan. (Izv.) Danes popoldne je poslal državni predsednik dr. Marxu pismo, v katerem naglasa, da zahteva zunanje- in notranje politični položaj države za delo sposobno in močno vlado. Sestava take vlndc se je izkazala kot nemogoča, ker se sestava sre-dišne vlade ni posrečila, zato sc Hindcnburg ponovno obrača na dr. Marxa, da sestavi čim-preje vlado meščanskih strank. Osebni interesi naj stooijo v interesu domovine popolnoma v ozadje. Naloga vlade ne sme biti delovanje za ali proti posameznim strankam, ampak le delovanje v smislu ustave. Vlada naj rešuje pereča politična, socialna in gospodarska vprašanja. Mala antanta proti madjarskim Belgrad, 20. jan. Poslaniška konfcrenca v Parizu je obvestila države Male antante, da je madjarska vlada predložila zahtevo, da зе v Madjarski popolnoma ukine vojaška kontrola. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da so se razmere v deželi popolnoma konsolidirale in da je Madžarska povsem zadostila pogojem mirovnih pogodb. Trdi se, da jc napravila Madžarska ta korak v sporazumu z italijansko vlado in s tiho odobritvijo Anglije. Vznemirjenje v tukajh.ijih diplomatičnih krogih je znatno. Dopoldne jc bil pri zunanjem ministru dr. Ninku Periču romunski poslanik Emand.i; imela sta daljše posvetovanje glede skupnega nastopa Male antante proti Madjarski. Oh tej priliki so sc tudi zamenjale ratificirane listine rcmunsko-jugoslovanske konvencije o obmejnem pasu. Časnikarjem g. Emandi ni hotel dati izjav. Naglasil je le, da so države Male antante v vseh mednarodnih vprašanjih popolnoma edine. Zunanejga ministra dr. Periča jc obiskal tudi angleški poslanik g. Kennard. Homatije na Kitajskem. SKLEPI ANGLEŠKE VLADE GLEDE KITAJSKE. Sicer so še nekatere druge kombinacije, n. pr radikali—Slovenska ljudska stranka— Demokratska zajednica. Zanimivo je, da so pri nobeni kombinaciji ne omenjajo samostojni demokrati. Nasprotno nastopa v poslednjem času oficielni organ -Samoupravav zelo ostro proti samostojnim demokratom, in posebno ostro napada P r i b i č e v i č a radi njegovih govorov, češ da mora tudi za njega veljati isti princip, kakor za Stjepana Radiča, kajti na osebne napade voditelje stranke se ne sme spuščati. Radikali so na Pribičeviča precej ogorčeni in izjavljajo, da ne morejo imeti poskusi, ki so jih poslednje dni storili posebno slovenski samost jni demokrati, prav nobenega vspehfl. To potrjuje ludi dejstvo, da so slo- London, 20. jan. Angleški ministrski svet je sprejel glede Kitajske sledeče sklepe: 1 Opravičene kitajske zahteve se bodo vpo-■ šle vale, toda le na podlagi pogajanj in dogovorov; 2. pred drhaljo se Anglija ne bo umaknila in se svojim koncesijskim pravicam ne bo odrekla., dokler se ne sklene miren sporazum; 3. vzdržujoč vse pravice, se zaenkrat odpoveduje vojaški obrambi koncesij v Han-kovu, ker čas ni primeren za to; 4. koncesije v Sangaju se bodo brr.nilc z vsemi silami ter se takoj odpošljejo na Kitajsko nova oja-čenja; 5. na pogajanja ostane Anglija vedno pripravljena. v London, 20. januarja. (Izv.) >Daily Télégraphe jo prejel iz Fučana poročilo, da ie tamkaj položaj vedno bolj resen. Ljudska množica jo opustošila misijonsko šolo in misijonsko bivališče. En misijonar je bil umorjen. Kitar ki admiral je dal sicer organizatorje tega pu.stošenja usmrtiti, vendar kažejo znamenja, da ni več gospodar položaja. v Peking, 20. januarja. (Izv.) Zveza vseučiliščih profesorjev v Pekingu je poslala članom britanskega parlamenta brzojavko, v kateri se poudarja, da je sedaj Ilaukov v kitajski upravi in da se uprava pod nobenim pr^ojem ne bo več vrnila. v London, 20. januarja. (Izv.) Poročevalec >Morning Poete piše, da «e jc britanski posla- nik v Hankovu sporazumel z zunanjim mini* strom kantoneke vlade v tem smislu, šafi. Vsled tega je sovjetski zastopnik v Pragi ob-javil izjavo, v kameri opozarja na nedostat-uost čcSkosl vaško-ruskega razmerja, ki рга.пз ni urejen in je zato reden trgovinski ra '.voj n ed obema deželama nemogoč. Na to izjavo odgovarja današnja polslužbena »Pra-tfor Presse« v uvedniku. Pravi, da je bilo priznanje Rusi e de iure iz vsega početka v zu-nnnjepol tirnem programu Češkoslovaške tn jo to tudi še danes. Ovira, da se to ne more dejansko i vršiti, je pa na strani Sovjetske Rusije odrosno tretje internacijcnale in njene propagande, ki nastopa v tej ali tmi obliki v vseli državah in tudi na Ceàkoelovaôkem ter net, nemire in prevrat. Idnevne novice ir Nasprotno časopisje s posebnim namenom više, da 23. januarja ne bodo šli ljudje na volišče. Mi vemo, da to delajo zato, da bi vzeli komu pogum, toda njih računi so prazni Naši somišljeniki morajo radi tega le še toliko bolj skrbeti, da gre v nedeljo vse na volišče. Skrbite za to, da ne ostane iz nobene vasi noben človek doma. Mislite tudi za slučaj slabega vremena. Nobena sila ne sme preprečiti, da ne bi vsaka občina dvignila števila naših glasov. •k Slabo vreme? Mnogi ugibajo, kakšno bo v nedeljo vreme. Za somišljenike SLS velja volivna dolžnost, naj je vreme lepo ali grdo. Kdor ostaja doma, škoduje sebi samemu in drugim. •k Svobodomiselci, ki so nasejali po Sloveniji toliko »Jutra«, »Kmetskega lista« ,n zastonjkarske »Domovine«, pričakujejo v nedeljo sadov svojega dela. Radi bi razkrič.ili tudi naše lene slovenske dežele za svobodomiselne. Vsaj napredek svojega brezverstva bi radi videli. To veselje jim moramo pokvariti. Dosežemo pa to le, če vse storimo za polnoštevilno udeležbo. •k Okrog 250.000 je bilo volivnih upravičencev pri volitvah 8. febr. 1925 v Sloveniji. Okrog 60.000 pa jih ni šlo volit. Kako se torej še da dvigniti volivna udeležba! Slovenija mora pokazati, da je zavedna in da svoje pravice, če bi bile še tako majhne, brani z vsemi silami. Kdor malih pravic, ki mu jih daje volivni red, ne izrablja, ne bo nikoli priboril "clikih. •k Kaipust kranjskega občinskega sveta je ministrstvo za notranje zadeve predložilo radi poslovanja mestne hranilnice. Demanti »SI. Naroda« in »Jutra« sta bila toliko vredna, kot zadnjič, ko sta oba lista dementirala razpust trgovske zbornice. ir Duhovniške spremembo. G. Anton Z u p a n i č, provizor v Lučah je nastavljen za I. kaplr.na v Št. Jurij ob j. ž. G. Jože B e z -j a k, kaplan v Št Juriju ob j. ž. je prestavljen v Škale pri Velenju. к Dnevnice in potni stroški članov volivnih odborov. Ministrski svet je odobril kredit 6,000.000 Din za kritje dnevnic in potnih stroškov predsednikov in članov volivnih in glavnih volivnih odborov povodom volitev v oblastno skupščino. Na osnovi točke 3. prehodnih odredb zakona o oblastni in okrajni samoupravi v zvezi s členom 51. tega zakona je g. minister za notranje zadeve odločil, da se iz istega kredita izplača na račun dnevnic članom glavnih volivn;h odborov po 150 Din, članom volivnih odborov pa po 100 Din dnevno. Dnevnica se jim računa od dneva odhoda iz kraja bivališča pa do njihovega povratka. Za akontacije potnih stroškov veljajo predpisi D. R. broj 96.000 in D. R. broj 121.400 (Uradni list 120-1920 in 95-1923). Povračilo potnih stroškov debi samo oni, ki opravlja službo izven svojega bival šča. Iz gornjega kredita pa ne pripadajo akontacije na dnevnicah občinskim predstojnikom in občinskim odbornikom, ki so člani volivn'h odborov v svoji občini, iz-vzemši slučaj, da nosijo kot zastopniki predsednikov volivnih odborov volivne spise glavnemu volivnemu odboru. к Udeleženci zdravnških tečajev na dunajski medicinski fakulieti (nadaljevalni tečaji dunajske medicinske fakultete), ako se izkažejo s tozadevno legitimarjo dekanata medicinske fakultete na Dunaju in z veljavnim potnim listom, lahko prekoračijo avstri'sko mejo v dobi študijskega leta 1926-27, kolikor-krat hočejo, brez vizuma. Istotako so tudi družinski člani udeležencev dunajskih zdravniških tečajev oproščeni vizumskih pristojbin, ako potujejo na podlagi družinskega potnega 1'sta dotičnega udeleženca in ž njim v spremstvu. ~k Podružnica SPD v Kranjski gori vabi svoje člane iu prijatelje plauislva na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, une 6. febr. 1927, ob pol 14 v hotelu »Triglav« v Mojstrani z običajnim dnevnim redom •i;Konzularni okraj švicarskega poslaništva v Belgradu obsega počenši s 1. januarjem 1927 Srbijo, Črno goro, Vojvodino (Bačka, Ba-ranja in )u, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Josef«-grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlixni zdravniki so se prepričali, da »F r a n z - J o s e f«-voda celo najnežnejšim otrokom zelo ugaja. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Cjublsana masta L! je Ш&Ш S'krlšlpo 3. O Glede začetka volivnega postopka pri nedeljskih volitvah, nam je magistrat poslal sledeče obvestilo: Po čicnu 21. zakona o oblastni samoupravi se mora volivni odbor točno ob 7 zjutraj sestati v poslopju, določenem kot volišče. Predno se začne sprejemanje glasov, mora volivni odbor izvršiti razne formalitele, pregledati glasovalne skrinjice, zabojčke s krogljicami itd. ter sestaviti poseben zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi člani volivnega odbora. Začetek sprejemanja glasov se torej za n^'-aj časa zavleče. — Pričctek volivnega postopanja je torej točno ob 7, pričetek glasovanja pa okoli pol 8 zjutraj. Glasovanje traja potem neprestano vas dan do 18 popoldne. Ob 18 se 7apro vrata poslopja ali dvorišča, kjer se nahaja volišče, ter se smejo pripustiti k glasovanju samo še oni volivci, ki so se ob 18 že nahajali v poslopju samem ali pa na dvorišču poslopja. 0 Magistralni volivni kataster, soba št. 21, ima na dan volitev, to je v nedeljo 23. januarja ves dan službo. Volivci se lahko torej tudi na dan volitev i"formirajo v zadevah, tičočih se volivnih imenikov. O Smrtra kosa. Umrl je včerni g. Franc S p r c i t z e r , nadstražnik v p. Bil je vzor družinskega očeta in zvest pristaš SLS. Zapušča vdovo in štiri popolnoma nepreskrbljene otroke. Pogreb prezgodaj umrlega somišljenika se vrii danes ob 4 iz Velike čolnar- NajboLia med nalbol šiml INDIAN pasta z«, čevlje En sam poizkus Stalna uporaba ske ulice. —- Blag mu spomin, — hudo prizadeti družini pa naše najiskrenejše sožalje! — Umrla je včeraj gospodična Jelica D e b e -I j a k , učiteljica. Pogreb se vrši v soboto ob 4 popldne. Naj v miru počiva, preostalim naše sožaljel — V Florijanski ul. 1 je včeraj opoldne umrla dolgoletna blagajničarka tvrdke J. C. Mayer, gospodična Mimi Czcrny Rajna je vdano prenašala muke večletne bolezni in bila polna hvaležnosti do tvrdke Mayer, ki jo je do zadnjega podpirala s polno plačo. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Svetila ji večna luči — Umrl je včeraj zjutraj na Karlovski cesti št. 13 gosp. Henrik Starkel, bivši trgovski potnik, član Križanske Moške Marijine družbe, po daljši, mučni bolezni. Pogreb je danes ob 2 popoldne. Naj počiva v mirul O Krekova m'adina podružnica L'ub'jana ima danes ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih, Stari trg 2-1, svoj redni tedenski sestanek. Predava g. profesor Prezelj. Udeležba za člane obvezna. — Odbor. O I. Literarni večer v Mestnem domu. V torek 25. t. m. ob 8 zvečer priredi pesnik Anton Podbevšck v ljubljanskem Mestnem domu I. literarni večer. Govoril ho o splošnem položaju, o vrednosti današnjih mladinskih revij, o gledališču, o našem književnem trgu itd. ORaziran p«rk sredi Ljubljane? V »Nar. dnevniku« pobija X Y načrt žirije za spomenik kralja Petra, naj se razira park pred sodno palačo, da se tam postavi ta spomenik, ter predlaga ne brez tehtnih vzrokov kak drug prostor v Ljubljani, ki šc nima veliko spomenikov. Menda je res bolje, da ne odloča kaka slučajno samoizvoljena žirija, kateri parki se naj v Ljubljani razirajo s težkimi denarji davkoplačevalcev, s katerimi tudi ne sme razpolagati slučajno postavljeni vladni komisar, ampak davkoplačevalci sami naj odločajo po svojih legitimno izvoljenih zastopnikih v občinski samoupravi, kateri parki naj se razirajo, in katerih raziranje naj še povrh s krvavimi žulji plačajo. — Y X. O Ceskoslovenské obec v Ljubljani, po-Fâdâ ve Zvezdč v sobotu 22. t. m. večer ča-jovy večirek s prednaškou so svëtelnymi obraze. Prijdte všichni se znâmymi. Gostje dobrodošli! © Zdravstvena predavanja prosvetnega odseka Delavske zbornice. Prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredil v prihodnjih štirih tednih ciklus zdravstvenih predavanj za ljubljanske delavce in nameščence. Predavanja sc bodo vršila redno vsak ponedeljek ot pol 8 zvečer v veliki dvorani Mestnega doma in sicer po sledečem vrstnem redu: 1. v ponedeljek, 24. jan.: »Zdrav in nezdrav dom«, 9C skioptičnih slik, predavatelj g. dr. Pire; 2. v pone 'clj<.k, 31. jan.: »Tuberkuloza«, film v III. dejanjih, predavatelj g. dr. Vrtovec; 3. v ponedeljek, 7. febr.: »Prva pomoč v si'i«, 46 skioptičnih slik, predavatelj g. dr. Pire; 4. v ponedeljek, 14. febr.: »Spolne bolezni«, film v II. dejanjih, predavatelj g. dr. Vrtovec; 5. v ponedeliek, 21. febr.: »Alkoholizem», 73 skiop-tičnih slik, predavatelj g. oficijal Puhar. — Predavanja od 1 do 4 trajajo približno poldrugo uro, 5 pa dve uri. K predavanju »Spolne bolezni« osebpm pod 18 leti pristop ri dovoljen 0 Zcbozdravniški oddelek Okrožnega urad za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št 20 je začel pod vodstvom zobozdrav-nika-strokovnjaka in s tremi tehničnimi močmi dne 17. t. m. poslovati. Člani in niih svojci imajo tako možnost, da si dajo lečiti zobe in da dobe prvovrstne zobne nabave. K stroškom im^io po izdani okrožnici prispevati gnfpv» nricnevke. kj so pa tem manjši, čim dalje časa traja članstvo. Maribor 11 mesfu VYlariliarii bî do uil urgli kroglico u 2, s!r:n:c3 VOLIVCEM SLS V MARIBORU. Ker mnogi volivci ne vedo, ali so vpisani v volivni inunik in kje je njihovo volišče, naznanjamo, da bo v vsakem agitacijskem 1 l;a-lu združi nih strank na ra-polago v nedeljo ves dan volivni imenik. V glavni volivni pi-earni, t, j, v tajništvu SLS za mesto Maribor, Ko,roška ce-ta 1 (»Slovenec«), je v solioto in nedeljo ves dan volivni odbor volivcem iz mesta na razpolago za vsa pojasnila v volivnih /r'e ali. — Izvršilni odbor Združenih strank v Mtr boru. ' Zb ;r zaupnikov prcdstavnkov in agi- t.ao .jev si S a mesto Maribor se vrši v soboto, „'2. ,i nua; ja pop, kine ob petih v društveni o\ na;!i na Koroški cesti št. 1. Udeležba vc.eh l:in<-.\ i i;..ijnih db rev SLS obvezna. iniii t.. iik 'lue stranke v Mariboru. Pre čki t c o zsočer so mariborski radikali zb irovuii v Gaii b.nov, dvorani. Dvorana je j Lil t poln. m.vočih je lilo 250—300 ljudi, ki n.- . zanimanjem sledili izvajanju svojih k ndidatov dr. Ravni: a. prof. Kutina, dalje j : j iil a Ke arja in prof. Škofa. Zborovanje je | odi g. Tav :ir. Vsa i-va jan a govornikov so , l:i'a ž va dobra van :i, posebno še, kadar se je ra p :: ljalo v zve'i z Sl.S za Maribor. Dr. ..a nik je izjavil, da gredo radikali z SLS ker je to str-nka poštenja. 1 j u d -s h e g a d e a : n ljubezni do slovenskega nar o a. Tej i javi so se pridružili vsi "iav oii; navdušenimi vzkliki. Sklep zbora ; : je poi kel popolnoma mimo, brez vsakih ne deiiîov, je bil. da vsi vi.-lijo v drugo s k r ,, n : i c o. □Prevaran narodni soeijal sti v Mariboru. jVtdiieli ii-r dnih socialistov v Ma-i oru gg. Tu, p ) in Dobrave ter že kandidat Mohorko so ш - lili, da pojdejo res vsi pri-s.aši NSS z njimi. ■— Zda; pa je »SI venec« vče aj objavil i a o Ir.ndidata dr. Rcstoharja, ki pri uje, da e velika več na te stranke za njim. Turupc.1 in Dobrave sta i.u svojo roko v vel ki kasarn: na-pravila. degos r z SDS. — 1 To ,e prvi del. Drugi del je pa ta-le: No- j silec liste kandidat Mohorko bi, če bi lil iz- | voljen, cdslop ! ker ta posel ni združljiv z j njegov: službo. To je tudi v dogovoru s SDS. j To,ej va an e na dve strani! Mislili ste, pa j nas lie teste. - Narodni sccijalist. i □ Shod SDS pri Vlahoviču dne 19. t. m. ' Začelek ob š. uri napovedan. Ker so bili le trre na', i: či. se e :icer ;-;ind!er C'zl dr. Kac, dr. Strm- ; Sel;. K-a- in -e eden. Ostale publike 4. □ Kakšna ie demokratska politika. Ko ; »Tabor , pil e. da bi se duhovnik ne smel pe- I čati s politiko, pravi dobesedno: Primcran je, da z os'alimi vred laže in da drugim slabo želi, kar je v nasprotju z nauki Kristovtmi. Namesto. -la bi se posvetil svoji pravi nalogi, ki je v tem, da narod pravilno vzgaja k dobremu. nme-to, da bi si prizadeval človeka naprav ti boljšega, kakor je, kar bi mu nedvomno uspelo, ako bi se z vso vestnostjo lotil sv 'jega poki ca, — namesto, da bi delal v tej smeri, pa se je p^dal na krivo pot, kjer eo meša'ari z dušami ljudi na naravnost nedostojen n neč'ivon način. Ni lepo, če se takih sredstev p iužujejo pcevetni ljudje, naravnost ned pustno in od strani cerkvene oblasti prepovedano pa bi moralo bili. da se duhov-šči meša v poI:tične prepire, da laže, goljufa, zmerja, demoralmra in pohujšuje narod. Tako postopan e gotovo ni v skladu s krščanskimi račeli. Kdor tega ne verjame, ta naj vzame v r ko sv. p'smo in bere naj v evangeliju sv. Mateja, 21. poglavje, kako bi v tem slučaju ravnal Kristus. Tam stoji zapisano: In Jezus je stopil v tempelj božji in je.izgnal vse, ki so v templju prodaali in kupovali: prevrnil je m'ze menjavcein in stole prodajavcem golo-IViv in jim rekel: »Pisano je: Moja hiša naj bo hi^a molijhine, zakaj jih pa niste? Saj ste imeli večino v odseku in plenumu. 0 Se žc š^nirijo s pavovim perjem, pravi »Jutro«, ko reklamira nroračun za lelo 1927. za svojo stranko, pozablja pa tukrj, kako se je od koraka do koraka udajal referent predlogom opozicije, ki je na ta način proračun tudi resnično zboljšala. Pri tem pristavlja »Jutro« v istem članku, da bo mogoče opozicija trdila neposredno pred volitvijo, da je izdelal načrt za regulacijo Savinje in pritokov dr. Goričan in ne dr. Božič, Tega ml ne bomo nikdar trdili, ker mi ne laŽemo. Pri tem pa me>ramo to trditev temeljito ovreči. Načrt za regulacijo Savinje in pritokov ni nik-dar ln nikoli izdelal dr. Božič in to že radi tega ne, ker ga ne zna. Ta načrt je že prav stvar in izvira iz starih časov od štajerskega deželnega odbora Dr. Božič je napravil na podlagi tega načrta samo navadno poročilo na občinski svet in stavil tozadevne predloge, ki so bili že pri prvi anke'i v tem vprašanju ustvarjeni. Torej ne šopirite se s pavovim perjem! & Volivci, volite vsi prvo listo z nosilcem dr. A. Goričanom in nsmesfn'kom prof. Cestnikom. Ta lista zastopa poštenje in zahteva urejene uprave v naši domovini. Zato vsi, ki čutite z ljudstvom, v nedeljo na volišče in vrzite kroglico v prvo Skrinjico! Volit premo! V nedeljo zjutraj vsi - nikopar ne sme manikatH T rbovlfe Redukcija. S strahom glerla naše delavstvo v bodočnost. Napoveduje niu redukcija, praa-novanjo in drugo, nikogar pa lil tu, da bi ga iz te negotovosti re>$il s tem, da bi mu povedal vsaj približen načrt ruiinika, kaj namerava, da bi eni vsaj mirno zaspali, oni pa, kalere zadene to ali ono, bi bili na to pripravljeni. Za stvar sem se začel zanininti in sem zvedel, da stalni delavci ne bodo odpušieni; nad ilO let stari, če pridejo pri redukciji vpoStev, bodo upokojeni Redukcija je namenjena samo za rudarje-neprofesioniste. to so oni sezonski delavci, ki se nnhajajo pri Dobrni. Odpuste se tudi oni, ki so bili na zimo začasno vzeti v delo. To je približen načrt, ki 6e veliko ne more izpremeniti v še večje gorje. Od rudnika seveda ni bilo prav, delavce jemati v delo. čez par mesecev j;h pa zopet odpustiti. Če so vedeli, da bo angleška stavka končana, zakaj niso železnici polagoma pošiljali ргетск; s stalnim delavstvom v jeseni in rudar bi še čez poletje imel delo. Na dnevnem kopu so kar z bagerjem (in ga še) nakladali premog in sedaj so v >zvoik. Udeležba, pri raznih volitvah v Trbovljah. Splošno jo znano, da imenik volivcev oi baš sestavljen, ktikor bt moral biti. Kakor smo že poročali zabeležuje volivni imenik uat SO00 imen, če pa pregledamo številko raznih volitev, vsota presega nad polovico volivcev, ki so ne nahajajo v Trbovljah. Pri skunščinskih volitvah marca meseca 1. 1923. je volilo 3180 oseb, za skupščino v 1., 1G25. februarja meseca 2801 oseb in pri zadnjih občinskih volitvah lansko leto pa 2759. Da bi se natančno določilo število volivcev, bi bilo potrelv no revidirati zglaševalni urad, ker temelj imenika je pač ta. Gospodarski teïcj. Dne 12. in 13. t. m. se je vršil v tukajšnji osnovni šoli gospodarski tečij. Predavala sta kmeliiska referenta gg. Kafol iz Ljubljane in Wernig iz Laškega. Zanimanje za tečaj je bilo izredno veliko. Število udeležencev, ki je rastlo od predavanja do predavanja, je ob zaključku tečaja narastlo že na 50 oseb. Poudariti je treba predvsem delavnost predsednika Kmetijske podružnice g. Kolenca in njega odlično razumevanje za razvoj gospodarsko naobrazbe, javno pa se mora naglasiti in pohvaliti požrtvovalnost in nesebično prizadevanje za dobrobit kmetskega prebivalstva gg. učiteljev Jesiha in Sušnjka, ki sta prisostvovala tečaju oba dneva in sta poskrbela za iz,boren aranžma'ter potek tečaja. Požrtvovalnim učiteljem, pionirjem naše gospodarske in posredno tudi splošne kulture, bo ljudstvo i/.kazovalo vedno j vse snošiovanie in hvaležnost. Uvaževala bo to tudi i merodajna oblnst. Volitve t oblastno skupščino. Delavski I kandidat SLS za oblrslno skupščino g Križnik 1 Filip uživa med svojimi tovariši veliko zaupanle, j ker ie znan po svoji pridnosti v delu za delavske i pravice, še lansko leto je imel čez glavo dela, ki je bilo posledica zadn'e stavke, ko .ie mora! poravnati zaostali dolg 30.000 Din. katera vsota je še zaostala za razdeljeni živež med delavstvo. Delavci-vidijo, če kdo v dejanju stori kaj dobrega svojemu sotrpinu, zato bodo tudi njega volili. Skrinjica za njega je prva. Gospodinjam. Marsikatera gospodinja še ne zna razločevati kakovosfi mesa, ali je prvo-, drugo- ali tretjevrstno. Da mesarji pri cenah niso ravno natančni in plačajo gospodinje meso zadnjo : vrste za prvovrstno, je znano. Ako prideš k me-I sarju, mora imeti razobešeno meso žige na notranjem stegnu. En žig je I. vrsto, dva žiga II. in trije žigi je III. vrste meso. Prvo stane 15 Din, II. 12 Din in III. vrste S Din. Gospodinje, ravnajte se po tem. Prekupčevalcem raznih poljskih pridelkov, ki dohajajo večji del iz Kresnic, Ljubljane, Krškega itd. ла tukajšnji trg, je prepovedano na-kupljene stvari prodajati. Če takega zalotijo, bo imel opravka z orožništvom. Zagorje ob Savi Ali bomo sploh imeli kdaj občinske volitTe? Saj smo že skoroda pozabili, kdaj smo prišli ob občinski odbor in ob postavno izvoljenega župana. — Celo sosedni trboveljski občini so bili demokratski bogovi bolj naklonjeni, ter so ji dali, pravilneje: vrnili postavno izvoljeni občinski zastop. V Čem pa smo se mi tako hudo pričrnili, ki smo iz Zagorja, da nimamo upanja na milost visoke demokratske gospode na odločujočih sedežih oblasti? Ali pa mora naš gerent biti prismoljen na županski stolček baš po višji odredbi prav zato, ker je čistokrven demokrat, — Na vsak način menimo, da bi oblast morala bolj ščititi zakon nego demokratske (unkcijonarje. Ali ne, gosp. veliki župan?! £ašKo Sam svoj prosvetni šef. Okrajni zastop je nad- | zorstveno oblastvo nad občino. Vsakokratni načel- j nik okrajnega zastopa mora torej izvrševati nad- I zorstvo nad župnni vseh občin svojega obmoc:a. I Če je pa n-če'nik (tli gerent) okrajnega zastopa ; ; obenem tudi žopan. je z.ato v eni osebi nadzor- , stveni šef — samega sebe. — lako je pri nns. , Ali je to dopustno, ali ni? — Maribo'rski veliki j župan dr Pirkmajer je bil glede mariborskega župana dr. Leskovarja mnenja ali pravnega nazira-nja — kakor kdo hoče, da ni mogoče in ni dopustno, biti sočasno načelnik okrainega zastopa in župan samemu sebi zodreiene občine. — Ljubljanski veliki župan dr. Btltič pa je očividno drugačnega pravnega naziranja. Kajti njemu to ni nobena zapreka, da je naš župan prav tisti dr. Roš. ki je sočasno tudi gerent in načelnik okrajnega z*ste>-pa. — Katero pravno naziranje je torej pravo? Ali pa sploh ni treba nobenega pravnega naziranja, ker je lahko načelnik (gerent) okrajnega zastopa I župan v i st e m kraju z istim uradnim sedežem občine in nadzorstvenega ob'astva, če je prvi in drugi v eni osebi z dvemt dušami lo — pristen demokrat?... Erklàret uns, Graf Oerindur! — Potem pa smo še radovedni, kje tiči neka vloga že od srede oktobra minulega leta, v kateri so zahtevali združeni gospodarski sloji hrez razlike strank odstranitev dr. Roša od načelstva okrajnega zastopa. — Morda vendar kdo porine to stvar z mize — čigave le? — Kdo ve. Smrtna kosa. 14. januarja t, 1 je umrla gospa Frančiška Jerše. stara 79 let. Od spomladi 1. 1923. jo bila vdova. Rajno so zavoljo njenega prijaznega in blagega značaja splošno spoštovali. Zadnje čase je veliko trpela. Pogreb je bil v nedeljo, 16. Januarja, ob 4 popoldne. Pokoj njoni duši! I Zaprt vodnjak. Vodnjak pred Krtmerjevo j hišo uporablja najmanj osemdeset ljudi. Ta vodnjak ' pa je od 10. januarja t. 1. zaprt. Na vodnjaku Je nabit razgks županstva občine. Laško, ki se glasi: »Vsled ukaza okrajnega trlavarja v Laškem z dne 1. decembra 192в, šL 5888. je vodnjak do uadal-»jega zaort c Prizadeti vsled tega trpijo in Imajo razne neprillke, da dobijo potrebno vodo drugod. Raditega je pač umljivo, da želijo čimprejšnje rešitve. Prav bi bilo, da bi se dobesedno objavil ; ukaz okrajnega glavarja, v katerem je brez dvoma naveden vzrok, zakaj se je vodnjak zaprl, kajti žc aekaf let «eni ul slišati v Laškem o nobeni na- lezljivi bolezni. Županstvo občine Laško, o/iroma I okrajno glavarstvo se naprošata, da objavita dobesedno ukaz, vsled katerega jo pravzaprav vod-nj&k zaprt Prcmemha posesti. Na takoimenovanem Mi-klavzèkovem griču stoji koča, lastnina gospoda Blaža Zupanca- Kakor se sliši, je prodana. Kupil jo je brat dvornega svetnika Rtleaterja, ki že ima vilo v Laš-kem. Brez dvoma se bo koča umaknila vili. Mesto je kakor nalašč za to. Me&išlka tâœlma Gustanj. Za dijaško semenišče v Mariboru sô je adventno kvaterno nedeljo nabralo v cerkvi 163 50, za tnisijone na svetih Treh kraljev dan pa Din 179. — Iz tega je dovolj razvidno, kako zna naJe kmetsko ljudstvo ceniti zavod za vzgojo dobrih dušnih pastirjev, kakor tudi za. razširjenje svete vere. — V minulem letu je bilo v žnpni cerkvi nad 17.000 obhajil, rojstev jc bilo 48 (leto 54), med temi 4 nezakonski; porok 13 (prej 11), mrličev 36 (prej 35); najstarejši moški je doč-akal 86, ženska pa 88 let. Volivne obljube. Življenje tukaj je vedno enakomerno, samo sedaj je živahnejšo radi volitev. Z vso vu eni o so se vrgli sociji na kmeteko ljudstvo. Da bi jih ujeli v svoje mreže, obljubljajo vse mogoče in nemogoče stvari, kakor ustanovitev mlekarne in drugo. A prepričani smo, da se kmetje ne bodo dali begati, tudi radi obljubljene mlekarne ne. Kmetje prouaio mleko in druge domače mlečne izdelke dražje, kakor bi mogla mlekarna pkčevati, ker kraj je tu industrijski ln kjer io industrija, tam ni prostora za taka podjetja, ki bi služita edino le strankarskim namenom. iCočevfe Tudi kočevski okraj naš! V petek zvečer s« je vršil shod SLS v Dolgi vasi pri g Zdraviču. Sobe so bile ncblto polne. Na shodu je govoril kandidat g. Lojze Peterim. Vsi so ga poslušali z veliko pozornostjo in glasnim odobravanjem. Me>d poslušalci je bilo tudi precej Kočevarjev, ki niso zadovoljni s svojimi kandidati in bodo volili raje SLS. — V nedeljo pa se je vršil shod v Stari eerkvi. Na shodu je ravnotako poročal g Peterlin. Sad svojega truda pa bo g. kandidat videl v nedeljo, ko bodo povsod na'e skrin'ice polne. — V nedeljo se je vršil tudi shod SDS v Ša'kivasi, ki pa je izpadel jako slabo. Poslušalcev je bilo okoli 15 in še ti so ugovarjali SDSarskim trditvam. Puc-lievci in Prereluhovci pa si sploh ne upajo v Kočevje, ker so bojijo, da ne bi zgubili še tis'ih štirih kroglic, ki lih je dobil Prepeluh pri zadnjih skupščinskih volitvah. Se o umoru na Onokn. V zadnii notici o umoru na Kočevskem se ie vrinilo dvoja naoak, ki jih popravljamo. Zločin se je izvršil na Oneku, ne pa na Onelcii. Umorjenec pa je bil Kôstner, ne Knapfl Podrobnosti o tem činu so se izvedele šele sedaj. Kostner, bajtar na Oneku, je bil delavo-c v tukajšnjem premgookopu. Živel je skupaj s posestnicc Ltikner, ki že 10 let pogreša svojega rnoža. S Kôstnerjem je imela že troje otrok. Njen najstarejši sin J. Lakner iz prejšnjega zakona pa ni mogel trpeti Kôstnerja pod svojo streho. Iskal je že tudi pomoči pri oblastvib. kjer je dosegel to, da lahke spodi Kôstnerja iz hiše. Fant je to tudi res storil. Minulo soboto pa je prišel delavec Kôstner že precej vinjen lomov na Onek. Ko je šel mimo Lakner-jeve hiše, je ztgnal skozi okno kamenje, s kateri« je zadel Laknerjevo mater v glavo Nato je šel v hišo. Sin mu je prišel nasproti in t«ko sta ee spoprijela. Kôslner je hil že na fantu, katoreAiu pa se je posrečilo izmuzniti se. Vrnil se je z ročico voza in z vso močjo udaril Kôstnerja po glavi Ta se je takoj zgrudil mrtev na tla Sin se je oblekel in se šel javit orožnikom v mesto V nedeljo vsakdo na volišče SDS pripravi pogorišče ! МахпапПа Redni občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani sc bo vršil dno 5. februarja t. 1., ob 17. uri v seminarju za slovansko biologijo na univerzi. Zahvaîà! ~ Krajevni oelbor Združenja vojnih invalido* t Novem mestu si šteje v čast, izraziti najtoplejšo zahvalo častitim župjiim uradom našega področja za brezplačna naznanila, ela se bo občni zbor vršil dne 16. januarja t. 1. Policijska kronika v Ljubljani za Isto 1926, Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je objavilo pregled vs; ga delovanja policijo v Ljubljani v 1. 19-6. Iz tegi png'eda poenemaiv.o: varnosina straža in policijski detektivi so aretirali in pred-vodli radi hudodelstev vs ga skupaj 331 oseb, ovadili pa eo 278 oseb Od ten je bilo 517 moških in 92 žensk. Število raznih prestopkov je desetkrat višje, radi njih so policijski organi aretirali 428 oseb, ovadili pa 5965, (Ki teh je bilo ovadenih samo radi cestuopolicijskega reda 2437. Policijsko kaznovanih je bilo 3710 in sicer nu zaporno kazen 391, na denarno kasen 3319 Glavni znesek iztirjenih denarnih kazni je 128 640 Din, ki je šel v prid ubožnih zakladov v Ljubljani, na Viču, v Mostah in v Zgornji Šiški. Iz policijskega okoliša je bilo odgnanin 318 oseb. Samomorov je bilo v preteklem letu 21 slučajev, nesrečnih slučajev smrti pa 27. Orožnih listov Je bilo izstavljenih 1155. Za razne prireditve in prekoračenja policijske ure je bilo izdanih 1221 dovoljenj, znak. da so se Ljubljane;! ni kaj radi privolili zabavo. Novih potnih listov je bilo izstavljenih 2719, starih potnih lis'.ov pa je bilo podaljšanih 4710. Inozemcem se jo vidi-ralo 6.043 potnih listov. V LJubljani je bilo leta 1926 212 sprejemnih radioaparatov, dalje 2(A> osebnih avtomobilov, 88 tovornih avtomobilov. 2 avtobusa in 3 3 kočije. Radi neprijavljenih vozil je bilo kaznovanih 21 strank na skupno 17.286 Din denarne kazni po taksnem zakonu. V letu 1926 nismo Imeli volitev, zato beleži policija le 25 javnih s', odov. Da pa smo narod or- , ganlzscij. spričuje nenavadno visoko Meviln društvenih občnih zborov, ki jih je bilo lansko lciodročiu zbornice. Rnnga obs»"»a brez inseratov 347 strani in se dobi nri zarrrebSkl Trgovski in obr'niški zbornic za ceno 100 Din brez poštnine, za inozemstvo pa za 2 amer, dolarja e jioštnino vred. Češkoslovaška zunanja trpovina v le*n češkoslovaški satistični urad objavlja pravkar po-dalke o zunanji trgovini v 1. 192G îz ka'erib je razvidno, da se ie aktivnost.-, češkoslovaške zunanje .trgovine v I. 1926 znatno povečala. Izvoz ie znašal v čistem blagovnem prometu 17.752 nril čK (napram 18.784 mit. v letu 1P25). Ak'ivnost zunanje tr"">vine znaša trrrj 2-4P2 mil. ČK naoram 1.171 milij. ČK v L 1925. Vendar pa stanje češkoslovaškega gospodarstva ni teko rožnato kakor se nam na prvi pogled slika v teh številk Ji. C.elo-kupri izvoz je napram le'u 1925 nazadoval za 1 milijardo čK. uvoz pa za 2.85 miliiarde ČK. Obseg zunanie trgovne pa in pa<" 1 oil 30.4 milijarde ČK v 1. 1925 na 33.0 milijard čK v 1. 1926. Posebno v zadnjih mesecih pre'ekloga leta je uvoz vsled produkcijske krize znatno nazadoval in na ta način povzročil znatno povečanje akt i vnesli Kakor vsi znaki kažejo bo češkoslovaško gospodarstvo bi ro prebolelo sedanjo depresfo, kar nam zopet potrjuje naraščanje izvoza v zadnjih dveh mesecih preteklega 'efa. Avstrijska mllnsVa industrija zahteva «višanje carine nn moko. Radi križe v avstri jski mlinski in-tus :ii '(-0 -70 odslot. obratov je ustavljenih) se je te dni vršila ankètst. v kateri so zastopniki mlinske indus'rije odločno zahtevali zvišanje carine na moko. če treba tudi po'om odpovedi trgovskih pogodb. Nedavno sklatiiena trgovska pogc.dba z Ogrsko je povzročila znatno povečanje uvoza ogi-ske moke. Olajšava v češkoslovaškem deviznem prometu. Bančni svet češkoslovaške Narodne banke je sklenil, da .se od deviznih predpisov prosti znesek po- viša od 8.000 ČK na 20X100 č-K. Tudi maksimalni zneek za kre^li e, dane in^temcem se zviša na če.rt milijona ČK. Horsza Dne 20. januarja. DENAR. Zagreb. Berlin 13.475—18X05 (13.4818 do 18:5118), Italija 241.78 246.78 (245.06 -247.0o), London 275.70—276.00 (275 20 276.50), Newyoïk 56.72—5G.92 (;;6.669-56.b99), Pariz 224.58—220.ГЗ ((225-227), Praga 168.12 -16И.92 (168.05—168.85), Dunaj V.'Jl'S- 8.025 (7.995-8.0-5)', Curih 10.94 do 10.97 (10.94-10.97). Curih. Belgrad 9.14 (9.14), Pelta 90.80 (90.75), Berlin-128.50 (128.26), Italijo 22.35 den. (22.45 den;), Lon1 "8;J0. Hm ?0.7?~?O R8, din-»- 12.445-12.505. češkoslovaško 90.9K<>5-.0795 Pr.-.fa Devize: Liri 141.05. ''n-reb '9.26, Par!" 133.775. Lon ton 168.225. Newyork 33.615. LjnVjana 7 o'lstc1. invest. nosoi. 82.50 bi., .volna cdškMninn 8*3 h'., zas'avni l'stl "0—22. kom. zadolžnice 90—22. Co1№n 195 198, Ljublj krodit. 150 den.. Meri-antilna 98 '00 den., Pr-î'-diona 890 Jon.. Kred. zavori 170—1P0, Strojne 80 den., Trbovl'o ЗГО den., Vevče 120 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den: Dunaj D-n.-savska-rdr. 86.00, Živno 79 00, Alpine 40.10, Oreinitr 6.00. Kinnis' a lndustr'iska 64.00. TrbovVe 45.25,Hrv. («k. 15.oo. I.eykam 13.00, Avstrijske tvornice za dušik 28.00. Mundus 139.C0, Slavex 17.00. CjublfansUo aledišče DP A M A. Začetek ob 20 uri zvečer. Po'ek, 21. januarja: SLABA VEST. Red D. Sobo:a, 22. januarja: TRIGLAVSKA BAJKA. Red j C, Nedelja, 23. januarja ob 15: UGRABLIENE SA-BINKE. Ljudska preds.ava pri znižanih cenali. Izven. Ob 20: PRI LEPI KRČMARIC1. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pmledel:ek, 24. januarin: PAHLJAČA LADY WIN- DERMERË. Red E. Torek, 25. januarja: Zaprta OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pétek, 21. januarja: Zarrto. Sotola, 22. januarja: COSI FAN TUTTE. Red B. Nedelja. 23. januarja ob 15: CARMEN, Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. PopedeVek, 24. jinuarja: Zaprto. Torek, 25. januarja: FIGAROVA SVATBA. Rod C. Marfborslco gledišče Petek, 21. januarja: Zaprto. Sobo a, 22. januarja ob 20: MANON. Abonma C. Kuponi. Nedelja, 23. janu-trja ob 15: VESELI KMET1Č. Znižane cene. Kuponi. Ob 20: ORLOV. KujonL Navadne operne cene. /Večni mladenič v Mariboru. Danilova jubilejna predstava 15. januarja. Kdor je za Danila izbrf.1 veseloigro »Večni mladeniče — spisal Aleksander Engci, poslovenil R. Železnik —, je prav dobro zadel jubilej Danilovega petdesetletja. Igra je lagodna, ima krepke dovtipe in čedno vsoto sorodovinskih zmešnjav. Niti nj brez življenjske modrosti — vsekakor pa polna toltžbe za stare bonvivane. Danilo je bil »večni mladeničt. Pred igro so mu čestitali g. Mitrovič za intendant!!, g. Kas-berger za tovarliše ln tovarišic.e, zastopnik napfed- To jc pravi zamotek Aspirin tableta Pazite na modro-l>e'o-rdeč« pcčkUiu UdUikol nega dijaštva; za tem pa so se na odru ljubili i mladimi in strrimi. (O ulcusu tega ljubljenja in o estetskem vtisu, ki pa napravlja na gle lavce, naj bi odrski umeiniki kdaj premišljevali. In naj bi presojali iz mariborske duševnosti!) Danilo je bil ginien: boril se je s solzami in stiskal robec. G. Kovič Jožko mu je nato prcčittl pismene čestitke: i» Mtnbo-a sta bili jedva dve in siccr pismo g. velikesa župana in pismo Prosvetne zveze; drugo so bile čestitke prijateljev in tovarišev Sirom domovine. Danile je bil vseskoz z navdušenjem pozdravljen So to neke posebne simpatiie, ki jih uživa. In če bi on svoje vloge pr:;v nič ne znal in bi popolnoma obtičal, vem, da bi ga bili pozdravili z viharnim odpuščenjem. Kakor je bil mladi Edith dedek simpatičen, tako ie Danilo naši javnosti To je ljubezen; včasih hudomušr.a, kakor vnuki radi ponagajajo dedku — ali ljubezen je. Okoli »večnega mladeniča« so sp zbrtli v najprimernejših jim vlogah naši najboljši igravci. Ga. Rukšekova je bila »nesmrtna« pra-prababica. Lestvica njenih čuvstev je bila najdaljša. Taista ledenohladna baronica, ki je no vsej svoji okolici dihala mrzel strah, ie znala biti tudi topla mati. nam je znala pričarali najljubkejše občutje in gan.ienje, ko je v drugem dejanju spoznala Kleno, majčkeno svojo vnučlco. Taista ledem-hladna baronica pa 7-na biti v tretjem dejanju še tudi vra-goljaslt; s sLisnienimi ustnicami blamira Pija in Doro:heo. »Soj se sama smeji,« so neki v parterju očitali Bukšekovl. Seveda se smeji: saj se Rosina p! Dollprpder smeji*, čeprav ledenchladna, pa je vendar živo slvorjfnjp. ki vendar ne bo osla'c edina resna nad dogodki, ki se jim mi vsi smejimo. Vendar pa je znala to svoje razvozijano razpoloženje tako mojstrski stlačiti v lik le leno-zane-tih baroniških manir, da je ustvarila najpestrejšl in najboljši značaj. Ga. Zakrajškova je bi'a energična in pikra Dorolbea; čenrav nekoliko lik iz dunajskih predmestnih iger, je svojo vloio doi^rala z mnogi n: i d oh-'пч potezami šolane ijravke. Gdč. Starčeva se jako dobro razvija. Trna mnoi'o čuvslva — in kadr.r ga bo znala zaleti v globinah in s svo'itn temperameniom tudi izčrpati, bo še naša zver.la. Izmed moških vlog ie bil poleg »večnega mladeniči« najznačilnejši njegov sin Pins, ki mu je dal g. Rasbprger vso bolno zajedliivoet in strupenost. G. Ur val ek je bil prijeten Benedikt. G. Ž e 1 e z n i k pa nam ne ve-rjtme, da je postal neznosen v svoji bohotni kričavosti in ela seda na živce. Tudi hednstoča b'r.~iranega deka-dentn mora biti ome;ena, temperirana; drugače no-sttre na odru — cirkus. Temperacija pa mora b'ti individualna; zato ra Ii verjamemo Železnik". da je na kakem velikem odru videl prav takega Oder-s^kyja — ni na na n;em, da nam ga v Mariboru kopira, temveč da ga regulira po svojih kvalitetah in po prostornosti gledališča. Tudi to b1' še novédal: Amo Holz je svoj čas zapisal duhovito sodbo o rimi. To-le pravi: »Prvi, ki je pred stoletji našM na ^Sonnet rimo »Wonne«, na »Herz« rimo »S^hmerz« in nn »Brust< rimo »Lust«, jo bil ženi.i; tisti t'sočj na — seve če mu ponavljanje že Samomu ni bilo sitno —. ki je te-iste rime uporabljal, je bil — < Kaj je bil? Nuj si g. Eelrznik to sam pogleda pri Ilolzii; jaz \гша ne bom zapisal, da ne bo zamere — laskav pa izraz ni, ki ga je Holz zapisal. Sir №. Rider Haggard: Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevet Jos. Poljanec »Sovražniku lahko izkažem milost — ampak izdajalcu nobene,« je odgovoril Guatemok, zavilitel gor-jačo, planil proti velikašu in ga z enim udarcem ubil. Nalo je zgrabil s krepkimi rokami truplo in ga vrgel v izbo z za'dađom, kjer je obležal strašno Li nepremično med dragulji in zlatom. Po naključju sta so mu roki oklenili okrog dveh velikih vrčev, kakor da bi jih ce'o v smrti hotel pritisniti na srce. Ozrl sem se proti Guntemoku, meneč, da je prišla tudi moja zadnja ura; dobro mi je bilo znano, kadar vladarji zakopljejo svoje bogastvo, da po^krbe, da jih je ko ikor m-igH.ce malo de.ežnih njihove skrivnosti. >Ne boj se, brat,« je delal Guatemok. >Poslušaj: Ta človek je bil tat, strahopetec in. izdajalec. Dvakrat nas je skušal izdati Tjulom, kakor sedaj vemo. Nadalje jim je nameraval pokazsti to dragoceno gnezdo, ako bi se zopet vrnili, in z njimi deliti plen. Vse to smo doznali s pomočjo ženske, o. kateri je menil, da je njegova ljubica; bila pa je v resnici vohunka, ka tero smo najeli, da bi prodrla v tajnosti njegovaga zlobne ra srca. Naj se nažre zlata I Poglej, kako ga še v smrli grabi; noben bel človek bi ne mogel bolj priti k ti to blago na i rsa. Oj, Tjule, želim, da ne bi analuuiška zemlja daj.nla nič drugega kot žito za knh in baker j a kremen za osti sulic in puščic; petem bi bili njeni sinovi svobodni na veke. Proklet-stvo na tisto šaro, saj ni dm^ega kot vaba, ki privablja zverine, da nas trgajo. Prekletstvo nanjo, j>ra-vim; niki'ar več naj se ne leskcče na sohicu. izuuh-ljcno bodi nn vekov veke U 92 j Nato pa je z vso vnemo začel zazidavati steno. Kniaiii jo bila skeraj vsa dozidana; preden pa sva vloži.a pes ednje opeke, ki so bile štir-oglate oblike kakor pri nas doma, sem pomolil bakljo skozi odprtino in posleđnjikrat pogledal v zakladnico, ki je ' i a hkratu mrtvašnica. Tamkaj so ležali lesketajoči dragulji; tam je ra enem vrčev stala in se svetila zlata glava cesarja Montezume, ki je s svojimi smaragdnimi očmi btnila vame, kakor se mi je dozdevalo; in tam je ležal mrt.-i velikaš, naslonjen s hrbtom prav ob listi vrč in oklepajoč z rokama dva druga na levi iu desni. Vendar ni bil več mrtev, vsaj tako se mi je videlo; njegove oči, ki so bile prej zaprte, so se bile odprle in ko srepo strmele vame kakjr smaragdne, cci zlate cesarjeve glave nad njim, samo bolj strašno. . Prav urno sem potegnil bakljo n^tzaj: nato sva molče drKQiiï'àla tlelo. Ko je bilo dovršeno, sva odšla do konca rova in se ozrla kvišku; in jaz za svojo osebo sem bil vesel; da sam videl zopet zvezde, ki so se svetile n;i nebu nad menoj. Nato sva naredila v vrvi dyojno pentljo; na dano znamenje so naju potegnili navzgor, d kler nisva visela nad nastavkom, na katerem je picčival ve'iki črni kamen, nagrobni kamèn Montezumovega zaklada in njega, ki spi med njim.. Ta kanu m jo bil nameščen v polnem ravnotežju; potiskala in porivala sva ga z rokami in nogami, dokler ni z glasnim treskom padel v rov in se ujel tia nastavku, katerega eo. bi i priredili znnj; s tem je bil rov, ki vodi do zakladnice, tako močno zaprt, da bi moral rabiti smodnik všakdo, kdor bi hotel kdaj $ riïi v (a rov. Nato so 11 a i ii jictegnili kvišku in sva srečno dospela na zemel;sk() površje. 'v en c k li st ječih ve ikašev je vpiašal. kfe je l oni. ki je bil šel z nama v rov in se ni več vrnil. >Zljubilo se mu je, da. je ostal spodaj, da čuva. zak'ad kot dober in zvest državljan vse dotlej, dokler ga kralj ne bo potreboval,« ie odgovoril Guatomok, in navzoči so ga razumeli ter prikimali. Po teh besedah so prijeli za orodje in zasuli ozki rov z : 1 jo, ki je bila pripravljena; delali so brez frestan ka in danilo se je žj, preden je bilo delo dokončano. Ko je bila jama navsezadnje zasuta, je eden spremljevalcev vzel iz prinešene vreče semena in ga polresel po goli zemlji, drugi pa je vzel dve mladi drevesi, ki ju je bil prinesel seboj, in je vsadil na mestu rova; jaz nisem vedel, zakaj je to atorîl, mi lim pa, da bi zaznamoval prostor. Ko je bilo prav vse storjeno, smo pobrali vrvi in orodje, stopili v čolne in .se vrnili zjulra.i v mesto Mehiko; čolne smo jus'Pi pa kem pristajališu zunaj mesta in odšli pi samic ali po dva domov neopaženi, kakor smo misUii. Na ta način sem Џт. pomagal zakopati Monte-zumov zak'ad; usojeno pa mi je bilo, da sem bil pozneje mučen zavoljo njega. Ne vem, ako bo kako mučei je pona alo, da bi ga našli in odkopali; vem samo toliko, da so do mojega odhoda iz anahuaške dežele vsi o ranili skrivnost za se, ki so bili navzoči, I ko smo ga zakopali, in mislim, da so bili razen mene vsi mrtvi. Ko sem poslednjikrat prišel v mesto Mehiko, se je prig d lo, da me je pot pripeljala mimo rn ^a kra a; spoznal sem ga po obeh drevesih, ki sta bili že visoko vzrastli; ln ko sem stopal sredi Si an ov mimo tistega kraja, sem se znrotil v svojem srcu, da z mojo pomočjo ne bodo dobili tiste:a zlata j v svtr je roke. h. istega vzroka niti sedaj ročem na-tančne e opisati lege ti-teg, kraja, kjer ieži zakopan / izda;«1čevimi ko trni vred, dn T z w ч = ° S O •3 s. o — У) ° - t I -I ' e o Mri — » o B < h » < — ° ST ^ ** I _ M »p I" I < » r « » » ; 3 »J M u O S. s. s: I S в 5' I S. nj ? 3 e n B fi £ o. n B f 5 O o To vse pa bi g. Želemik tudi lahko slutil. Slutil, da ga v Mariboru gleda in posluša večno isto malobrojno — in skromno! — občinstvo, ga gleda v prav raznih vlogah in ga čuje redno v istem temperamentu. Da. kdor bi g. Zeleznika samo v tej vlogi videl, bi rekel, da ti .je dal ženijalen izraz.. Kdor ga pt> gleda vse leto. sodi drugače. N'avse/a l.nje je gledališče vendar umetniška ustanova — umeinik pa ni, ki je slerileh in se ne razv'ja. Tisti hi ', ko se umetnik prv č ponavlja, je svojo kariiero končal. To velja za vse panoge jrelncsli in j? teme'ino načelo vsake umetnike cene; zakaj ne bi veljalo tudi za uaše'trledališČe? G. Jožko Kovič je bil režiser; režija Je bile prav dobra. Tiburci'eva soba v prvem dejanju pa ubija ves čer grajske, romantike,; čim se. odprejo njena vrata in se zarež jo neke отгаје, ka-'i. Prevodu treba s'ovniški brus; alj pa so morda igravci peč'li jezik? (N. pr.- »z o">om na — ■»z otroci«; raba namenilnika- in neJoIečnika itd.) Gledališče je bil polno. Dr. F. S. Spori RIGOULOT: KAKO ТРЕХТАМ. Pariški športni Časnikar Jacques Mortane je obiskal R goulota in ca jc vprašal, kako trenira, fudne reči mu je povulal, čudne namreč za ob-čirs vo, ki si treniranje težkega atleta pač drugače predstavlja. Rigou'ot je dejal: »Splošno mislijo, da obstoji moje delo v neprestanem dviganju velikih množin železa. To ni res. Če bi samo dvig'd, b; rcoje nrišice ne imeli tiste prož îosti in gibčnosti, ki je za uspeh potrebna. Seveda dvigam ročke, a vadim tudi druge športne narobe. ZIrstj veliko ee zanimam za gimnastiko v sobi.. U'?ž m se na tla, roke nad glavo, dvigam поте in jib spuščem dol, desetkrat z-njimi eunfm; ali pa zlobnem telo na tleh, prekrižam roke v tilniku in dv'gam is'.očasno kolena tako visoko, kolikor c.orrm proti prsim. Da napravim gornji del telesa iihčen in da so mi rame prožne, se usedem z razkoračenimi nogami na tla, s prsti navzgor, in se meoiaje dotikam z des'o roko leve noge, in obratro. Za gibalno gimnastiko mi služi pet minut trajnjcČe skakanje čez vrvico. Druga moja vaja je tale: PoVž'm g'avo na ramo ali proti remi svoi-?ga tovariša, roke ob njegovem tilniku ali ob njegovem bicepsu, nagneva se naprej in delava vaje v sunku - to nama krepi križ Da s-> mi rrme l"oij proste, delam tri ali štiri mfnu1e vaje s kiji: kija, ki ju rabim, te' tata po 1 kg. Tudi ob žogi pimc'ing — ob tej vadiio t-o'-бегм' — se va-dim" štiri minute ali pet, da dobijo mišice potrebno moč napetosti. Na koncu pa 5e skače m. z ! ztletom in brez z-^eta. naprei in anzaji Nato pri-deio ročke na vrsto. Dve roiki imam, po 5 kg, dvigam jib cror. spnslim. jih dol. potegnem iih k telesu: s tem treniram biceps in triceps. Da si , o'-rrpim noge. si denem na rame vrečo ali moža j 70 kg tcž'-ega. in napravim z enjim pel ali šest ( počepov. Kakor vidite, vadim vso, kar mi da gib- ; čnoe! ravnovesje in hitrost. Ko treniram z ve'ik'm! ročkami, ne prem j nil-o'i za rekordom. 7adovoliim se s tem. da fdste- ! matično d"lnm. Enoročno v treningu nf potegnem nikdar ve? ko» T5 do 80 ker. torej za več kot kg j pod mojim svc'ovn'm rekordom. V enoror: --m sunku vadim z SO do ,c5 k?, v ohojTočnrm tezi1-"m dv'«mju tudi ne vrč. 01-o|eroČno fio!c$nem do 1(5 ktr 'R. rekord je 1?3 kg1*, za sunek mi zadostuje 1*5 do 1S0-1-ÎT Iliri.ja< ga je povabil v Ljubljano, prišel bo za par dni. Upamo, da bo pridobil težki atletiki dosti pristašev. In da bodo ti pristaši v bodoče vedeli, kako naj trenirajo, zalo smo zapisali te besede. ŽENSKE IN SPOT* T. Pret°'-lo soboto zvečer je šla mlada kontori-Stinja v MCnckenu iz urada domov. V samotni nlici ]o je napadel mlad potepuh in ji je ! ote.l iztrgati ročno torbico. Kaj je naredila? Bila je učenka boksne šole, kratek in učinkovit udarec v obraz napadalca, padel je na tla, nezavesten, 61a je v sosedno ulico in je poklicala stražnika, in ta je potepuha odvedel na stražnico. Kaj ne, kako je sport škodljivi ANGLEŽI IN NEMCI IN UBUGUAJCI V ZRAKU. Angleški poslanec podpolkovnik sir Allan Burgoyne je naslovil na časnikarstvo pismo in je opozarjal na sledečo dejstvo: Aeroplani nemške »t.uit'anse« so v mesecih april-avgust lanskega leta prevozili 4,485.500 milj in so prepeljali 60 tisoč popotnikov, številke britanskih Impérial Airways (air = zrak, way — pot) pa izk. zujejo za vse leto 1926 784.000 milj in 17.000 popotnikov, Burgoyne pravi, da bi iz političnih in trgovskih vzrokov Anglija nikakor ne. smela biti toliko za Nemčijo Trije uruguajski letavci hočejo s hidropla-nom leteti okoli sveta. Dvignili se bodo v avgustu v glavnem uruguajskem mestu Montevideo in bodo takole leteli: "Brazilija, čez Atlantik, preko Fernando da Noronha in Kapverdijskih otokov, Afrika, Španija, Italija, Grčija, Perzija, Indija, Siam, Kitajska, Japonska. Aleuti, Alaska, San Francisco, Panama, C' ile, čez Kordiljere, Montevideo. Dol-Eina proti 60.000 km, za poldrugi ekvator. Karofelte .Slovsnca*! To in ono PB0R0K0VANJA. V naše» Г-asu so zopet v čislih astrologi. Eden izmed njih, ki se piše Radetzky, je nedavno predaval v Berlinu o degodkih, ki še bodo vršili 1. 1027. Gledali so mu kar v usta, ker je napovedoval sàme Velike degodke. Saturn je požrl, kakor znano, svoje otroke. Proti-stanje Lune in Saturna pomeni, da bo 1. 1927 leto ljudskih gibanj, ki bodo slali življenje najboljših voditeljev. Poincaré in Mussolini bosta ubila. Nemški monarhisli se bodo zopet zganili, toda zaman. Vstaje v Maroku bodo izzvale zapletljaje med Anglijo in drugimi vele-s:lami. Najbolj razburljivi bodo ruski dogodki. Sov joti bodo padli in nadomeščeni z nacionalno vlado. Ruska vojska bo zasedla Romunsko in Bolgarsko. Na Češkem in v Tirolu bodo izbruhnile vstaje. Medsebojno klanje v poljski vojski bo končano po ruskih oddelkih, ki se bodo izkrcali v Gdansku. Konec leta 1927 bo prinesel tudi strašne burje, potrese in nalive. Razburkano morje bo občutno poškodovalo angleško in nemško obrežje, Island jo ter uničilo skoro celotno angleško mornarico. IZNAJDLJIVE MRAVLJE. Znano je, da so mravlje najbolj prebrisane žuželke. Mnogo raziskovalcev je življenje mravelj opazovalo in vsi eo našli, da vlada tam zelo strog, da naravnost vzoren red. Po naključju je pred kratkim neki francoski profesor doprinesel nov dokaz za zgornjo trditev. Ta učenjak jc namreč postavil na prosto skle-dico žita za ptice. Kmalu pa je onazil, da se je cela veriga mravelj spravila nad žito ter ga odnašala. »Tatovom« je hotel račune prekrižati ter postavil skodelico na visok kol, katerega je namazal s ptičjim klejem. Toda mravlje so si takoj vedele pomagati -Prinesle so prst ter jo toliko časa potresa^ po kleju, dokler niso dosegle skodelice in žito zopet odnašalo ter tudi vsega odnesle. SLONI NAPADLI AVTOMOBIL. Pred nedavnim časom je vozil motorni omn bus na otoku Ceylonu skozi prostrane džungle, ko ga je naenkrat napadla čreda divjih slonov. Šofer je pomeril na vodečo žival ter jo ustrelil v hrbet. S tem je mislil, da bo živali preplašil, da bodo pobsguile. Ranjeni slon pa ni pobegnil, pač pa se je vrgel na avto in tudi drugi sloni so mu pri tem prihiteli na pomoč in se pripravljali na napad. Popot- ; niki so se skrili pod sedeže šofer pa Je ostal hladnokrven in je usmeril avto naravnost proti vodilnemu slonu. V zadnjem trenotku, ko je bil avto tik pre slonom, je bliskoma okrènil v stran, tako da se je zadel ob pobesnelo žival in nato pa odbrzel. Mmogrede. liot bi trenil, ie slon z rilcem odtrgal streho avta, nato pa jo je vsa čreda ubrala za avtom. Več kilometrov so bile z vali tik za vozilom, potem so pa le opustile brezuspešno dirko in potniki so se oddahnili. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Novosti: Brader Ilelwich, Das Biichlein von den gôttiichèn Woliltaten. 75 str. vez. Din 26.50. Cathrein, Die laasliche Sûnde und die Mittel zu zu ihrer Verhiitung. 66 str. vez. Din. 54-—. Fahnenbruch F., Der Gottcsdienst des Kindee. Anspracren iiber das religiose und sittliche Leben des Kindes. 104 str. vez. 36.—. Helbling P. M-, Ein BlUmlein aus dem GarBen der hI. Clara. Kurze Lebenebeschreibung der Scl vvester Maria Celine von der Opfe-rung. 09 str. nevezano Din 28.—. vezano Dih 50.50. Herr Dr. Vereinseelsorge nehat Einfiihrung in die Volkswirtschaft u. Gesellechaftslehre. 378 str-, vez Din 108.—. Huysmans K. J., Vom Freidenkertum zum Katho-liziemus. Selbstbekenntniese. 380 str. vez. Din 114.-. Lux J. A., Wandreung zu Gott Dle Geschichte emer Heimkekr. 266 str., vez. Din 96.—. Miider R., Im Angesichte des Allerhftchsten. 95 str. iievez. Din 27.50. Malfatti Dr. H., Meuschenseele und Okultismus. Eine biologisehe Studie. 219 str., vez. Din j 108.— . j Menge P. G., Der heilige Geist, das Liebes-géeclienk des Viitèrs mid des' Sohiies. 221) str., nevez. Din 53.—, vez Diti 75.50. Poggel - Degenhardt M., Wenn deine Seele In Gilte steht. 55. str-, nevez., Din 20.75, vei. v Din 43.—. Reeg L., Vom lestlichen Warten. 80 str., vez. Din 47.50. Scharsch P. Ph-, Die Devotionsbeichte. 229 etr.. vez. Din 78.—. Wickl R. S. J., Ein Biichlein vom heiligen Geist 105 str., nevez. Din 20.75. Wolpert L„ Untervveg» zur .Heimat Sonntags. lesungen. 216 str., vez. Din 68.—. Manfcstacija SLS na Vačah. Cenienim Cifafellem se priporočalo naslednte Ivrdhe: Prodajalna K T. D (H. Ml(men) ljubljena, Kopitarjeva ul. 2, FRANC FUJAN Lrovstvo in zalogu stri'Sn h potrebêêtn Ljubljana - Galjeviea 9. IVAN JAV0RN1K mesar L|ubl|«ni, Domobranska c. 7 Stolnica goltg ZmajskaDa. mostu ilngeioslag Hrastnik manufakturna trgovina L'ohllani. Barlovilia c. I ÏEOD. HORN kleparsko In Instalacijsko podjetje LJubljana Poljanska cesta štev. 8 ILUST. IMAM SLOVENEC II'.TIK 1923 SC $E DCD1 Jakob Kavčič paroa peUaxna Liubliana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 tleintna lekarna pri .Mer. Pomagaj' Mr. ch. M.Leustek 1'ubltana Reslleta cesto 1 Mari.nc, Cerne & Кошр. dr. z o. t, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Ignéka ul. 6 Blaž lanCar picshar Liubliana, Dreg K. Pečenko trprovina vseh vrel usnja in čevljarskih poirebSfi» L'ubl.anć. S« Patra cesta 32 PRISTOU & BRICELJ črkoslikaria, Liubliana Aleksandrova c. I Telef. 908 Ustan. 1901 . tapetnik Ljubljana. Krekov tre 7 3osip Sattan špecerijska trtfovioa LJUBLJANA Šolski drev. 4 ISemtiuitl Pave« Slele AUTOTAKSl lubllana, Pol'anska cesta 3 Telefon 942 Peter Žitnik splošno kleparatvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Ne samo ceno, temveč tudi kflkodosf izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. ftn lgooeznfca K. T. D., Crtalnlca In loorn ca pa-sloonih knj g d LjubLatit, Kopitarjeva rlica Sten. 6/11. MALI OGLASI Vsaka drobna vrs' ca 1-30 Hrt nll vsaka beteda jO nar Najmanjil og as 3 ali Л I In. Oglasi nad level vrstic se računajo vli«. Z« edgover tiam.o! Na vprašanja brez momie ne odsovarjenioI {Kdo kuoi? ]! Kašo, •jeSprenj, ajdovo moko vedni» svežo udita anadubelo vetelrprovina Službe išteio 3 Inteligentna vdova, per-fektna kuharica, stara 44 let, zdrava in močna ter zmožna voditi večje go- Д. VOLK LJUBLJANA Ispodinjstvo (razume tudi r-"st" ffT- ->4- j živinorejo), iSče mesta gospodinje. Naslov v upravi: it. 4t3. Na podlatfi zakona o drž. računovodstvu ra-pisu;e-mo dobavo 130 m3 jamskega iesa. Ponudbe jc vložiti do 3. februarja 1927. — Direkcija dr^vnega rudrika 7ABUKOVCA, p. Griïe, dno 19. januarja 1927. Sladko seno kupi nekaj voz FRAN POGAČNIK — Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. Vsakovrstno zlato knpnte po najvišjih ceiiah erne, luveltr, Ljubljana Wolfova ulica Stev. s VALJČNI MLIN SOBO (meblovano), lopo, solnčno, elektr. — tekoj oddam. Levstikova 19, 1П. nadstr., desno, Vezani letnik „llfls:r. Slovenca 15" se še dobi za ceno Din 80. Poštnina posebej. Naročila sprejema uprava „Slovenca* SE DA TAKOJ V NAJEM, koje vsak lahko m. prej vodi, 4000 komadov hmela z vsem inventarjem, takojšnje plačilo; potreben denar 60.000 Din. — Vpraia se: Poitni predal 8 — Celie. 379 \?rcstes;U$be\ [^podaril, gospodinje! "U Kadar potrebujete kakega POSLA za hiino-gospodinjska dela, obrnite se na »Pcselsko zvezo« - Ljubljana. Stari trg 2/1. Za odgovor znamkol SLUŽKINJO ki zna malo uemSko Bogu vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi po večno plačilo gospodično M^mi Czerny « dolgolet. blagajaičarko tvrdke L C. Mayer ki je danes ob 12 opoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po daljïi mučni bolezni izdihnila svojo blago duio. Pogreb drage rajnke bo jutri 21. L m. ob 4 popoldne iz hiSe žalosti, Sv. Flori-jana ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Sv. Jakoba in v drugih cerkvah. — Blago pokojnico priporočamo v pobožen spomin. V LJubljani, 20. januarja 1927. Fr. Leskovic, hiini gospodar. dobičkanosen, v promet- jg£em. — Levstikova 19, nem kraju tik železnici,! m. nadstropje, desno, s stalno vodno močjo, kakor več drugih objektov, proda poceni Lovro Črc-možrik, Celje — Kralja Petra 28. 380 Platnice Volile! ▼seh strar.k pijejo za časa volitev izvrstne soko/e, , | ki jih nudi »Brezilkohol-na Produkcija«, Ljubljana (Poljanski nasip 10 a). — Zahtevajte cenik! 418 ! LOKAL ! Dve pisarn. sobi v sredin! mesta oddam takoj. Naslov pove j uprava pod štev. 388. za .Ilustrirani Slovence letnik 1926 ima v zalogi Kitflgoteznica K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej. Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. FeUcita KallnSelc Vsestransko spopolnjena izdaja t mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvab (193 barvanih slik). Elegantno veuoa 160 Dio. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Za povečanje in razširjenje dobro vpeljane trgovine se sprejme j | DRUŽABNIK (-ica) ! z okoli 50 tisoč dinarjev v sodelovanje. Ponudbe pod; »Lepa bodočnost« Stev. 287 na upravništvo. ^ŠIVILJA" dobro izurjena, z več- 1 letno prakso na deželi, . BI SPREJELA VEČJO MN02IN0 DELA | po zelo nizki ceni. Zmožna vsega finega in navadnega. - Dopise je poslati na upravo lista pod: 421. Restavracija- »Zvezda« ▼ Ljub liani pod novo opravo sc priporoča ceni občinstvu za obilen obisk. Sprejemajo sc abonenti Dobra hrana in izborna pijač». - Najboljša postrežba. 210 Vsem, ki »o jo poznali, sporočamo pretresljivo vest, da nas je, previdena s tolažili sv. vere, za večno zapustila v cvetu mladosti naša nad vse ljubljena hči in sestra, gospodična 3e!ica Debeijak učiteljica. Pogreb blagopokojnice se vrSi v soboto ob 16 popoldno iz hiše žalosti. Gradišče it. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 20. ianuarja 1927.' ANTON in IVANA, starši. — VOJTEH, učitelj, brat. V globoki žalosti naznanjamo, da ie naša srčno ljubljena. dobra hčerka, sestra, teta, sestrična in svakinja, gospodična Angela Petrič učiteljica na Barja v četrtek dne 20 januarja po kratki in rnučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo т soboto dne 22. Januarja 1927 ob 2. uri popoldne iz Stare poti it. 2 na pokopališče pri Sv. Križu. L|ubli«na, dne 20. januarja 1927. M. P. Z. L Globoko žalujoči ostali. 2л Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Cet Izdajatelj: dr. Fr. fcoiovec. Urednik; Franc Terseglav,