44. številka.
Ljnbljana, v četrtek 24. febrnvarja 1898.
XXXI. leto.
vsak dan srve#>r, taimll nedelje in praznike, tar velja po polti prejeman ta a vit ro-ogertke delala sa nt leto 16 gld., ca pol letu 8 pH., sa četrt leta 4 glđ., za Jedca 1 gld. 40 kr. — Z* L)nbljano hrea ooailjanja na dom aa vse leto 13 g)d., a* četrt leta 3 pld. 30 kr. sa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za poftil janje na dom rafnna se po 10 kv. na meaec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taja delale toliko več, kolikor poštnina anaia. — Na naroCbe, brez istodobne vpoliljatve naročnine, se ne ozira, i 1 a
Za oinan
plat.n,« aa od stirietopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedcmkrat tiska, po 5 kr, C« se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se iavolt frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m apravniltvo je na Kongresnem trgn 6t. 12. D pravDiitvn naj ae blagovolijo potiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t ). vse administrativne st«ari.
Telelon sle. 84.
Deželni zbor kranjski.
(XIII. seja dne 24 febrnvarja.)
Predseduje dež. glavar De tel a. Prečita se sapisnik sadnje seje.
Oglasi se posl. dr. Papež in izjavi v imeni kluba kat.-narodne stranke, da je vladni zastopnik v zadnji seji, ko je rekel, da posl. Kalan ni vreden, da bi mu odgovarjal in dolžil kat.-narodno stranko, da je prouzročila zadnje izgrede, žalil celo stranko In posl. Kalana posebe. Ker je bilo to čitati tudi ▼ uradnem liatn in v zunanjih listih, prosi glavarja, naj da prečitati stenogram govora dež. predsednika, da bode stranki možno, izvajati posledice.
Posl. Po v še pravi, da je mnogo poslancev dobro sliialo besede dež. predsednika. Besede so žaljive za stranko in za posl. Kalana, zlasti pa mora stranka protestovati proti sum ničen ju, da je prouzročila izgrede, ker je vaikdar postopala lojalno in se vedno posluževala samo zakonitih sredstev.
Dež. glavar Dete I a naroči zapisnikarja, naj prečita govor barona Heioa. Zapisnikar je prečital govor po stenogramu. Zadevni odstavek se glasi: »On (Kalan) je rekel, ne vem, ali je res, ali ne, pa on je rekel, da je vzrok onih demonstracij, ki so se prigodile v „Zvezdi-, bila prepoved. (Posl. Kalan: Tega nisem rekel 1 Posl. grof Barbo I Er lligt! Er hat vvieder gelogen! Er ist der Liige ja gevvohnt! Liigt wie gedruckt!) Vi ste to rekli, tega meni ne bodete zanikali, imam tukaj priče, in to meni kaže tudi, kdo je bil prouzročitelj tiste demonstracije in to je ona stranka, katere voditelj je gospod poslanec kanonik Kalan. Več besed, jaz mislim, da gospod Kalan ni vreden. (Posl. grof Barbo: Ausgezeichoet! Wieder einmal abgefiihrt vvorden, der Schnftl)
Dež. predsednik baron Hein je izjavil, da atenograficni sapisnik ni točen, ker on ni rekel, da posl. Kalan ni vreden več beso d, pač pa da govor posl. Kalana ni vreden več besed. (Posl. Kalan: Tudi to je žaljivo.) Glede trditve, da je dolžil stranko, da je prouzročila zadnje izgrede, je dež. predsednik isjavil, da njegove besede niso bile naperjene proti kat.-narodni stranki in da obžaluje, da so se napačno tolmačile.
Posl. Kalan je rekel, da sta že poslanca dr. Papež in PovSe označila stališče kat narodne stranke glede đolžitve, da je ona prouzročila sadnje izgrede, njemu da je torej samo braniti svojo osebno čast kot poslanec. Govornik konstataje, da dež. predsednik zanikajo, da bi bil govoril tiste besede, katere stoje v zapisniku in pravi, ker neča vračati osebne napade, da vzame izjavo dež. predsednika lojalno na znanje. Izrek je vsejedao žaljiv. Vsak govor vsacega poslanca je vreden, da ga vzame vladni zastopnik na znanje in da se o njem izrazi. (Nemir na galeriji. Glavar zagrozi, da da galerijo izprazniti.)
Z drugim delom izjave dež. predsednika pravi govornik, da se ne more zadovoljiti. Deželni pred* sednik je trdil, pravi govornik, da sem rekel, da je prepoved Igre („Nomški ne znajo") provzročila izgrede, a jaz tega nisem rekel, kar svedoči steno-grafični zapisnik. Govornik prečita stenogram, po katerem je doslovno rekel: .Jaz obžalujem, da se je tako nedolžna igra sedaj v Ljubljani prepovedala predstavljati, obžalnjem to zlasti, ker je odlok ravno tisto provzročil, kar je hotel preprečiti, namreč razburjenost, in — da se poslužim tega izraza — politične demonstracije.u Dež. predsednik se je osmelil predstaviti zbornici stvar tako, kakor da je govornik
rekel, da je bila prepoved igre vzrok demonstracijam v nedeljo v .Zvezdi*. Istotako je poročil uradni list in je tudi korespondenčni nrad tako poročal drugim zunanjim listom To je skrajno žaljivo za katoliško narodno stranko, ki je ravnala vaikdar lojalno in pošteno. Iz stenograma govora deželnega predsednika pa smo slišali tudi o mejklicih poslanca grofa Barbota. Ti klici so značilni za klicatelja in sategadel jih je treba pribiti. Ako bi hotel po teh klicih označiti grofa Barbota, moral bi se poslužiti tacih besed, da bi me radi njih moral dež. glavar poklicati k reda. Mejk'ici so tako gorostasni, tako nenavadni, da padajo z elementarno silo nazaj na onega, ki jih je rabil. Pričakujem, da bo dež. glavar varoval mojo čast in sicer zuhtevam to za svoje volilce, ker nisem rabil nobenega žaljivega izraza, od poslanca grofa Barbota pa pričakajem, da svoje besede prekliče, ako je lojalen.
Dež. glavar De te I a je izrekel, da obžaluje besede, katere je rabil posl. grof Barbo, kar je le mogoče, ker se taki izrazi se nico slišali v dež. zboru kranjskem, ter pokliče posl. grofa Barbota k redu.
Dež. predsednik baron Hein je svojo prejšnjo izjavo nekoliko popolni!. Rekel je, da je bil posl. Kalan v svojem govoru d-jal. da je prepoved igre .Nemški ne znajo" provzročila razburjenost in demonstracije, on da si je to zapisal, a Se predno se je črnilo posušilo, je posl. Kalan že trdil, da ou dotičnih besed ni govoril. S takim govornikom je težko polemizovati in zato je to opustil, saj je vendar vsakemu govorniku na voljo dano, govoriti, kakor dolgo hoče. (Posl. Kalan: Posebno če nič stvarnega ne ve povedati) Besedilo KaUnovega govora je bilo tako. da je moral govornik misliti, da se nanašajo na nedeljske demonstracije v „Zvezdi", toliko bolj, ker je župan Hribar mej demonstracijami naznanil govorniku, da bi demonstracije koj ponehale, ako se prekliče prepoved igre.
Posl. grof Barbo je rekel: Iz spoštovanja pred visoko zbornico in njega predsednikom gopp. dež glavarjem izjavljam, da obžalujem, da sem od gosp. glavarja grajane besede tako glasno izgovoril, da so prišle v stenografični zapisnik, izraza „Schnft" nisem rabil jaz, ampak neki drugi gospod. Jaz sem rabil izraz „Lugner'. OJ svojih besed ne preklicem ničesar in radi njih rabe tudi po njih zadetemu gospoda ne morem osebno izreči obžalovanja. Izjavljam, da s tem nečem stranki, kateri pripada posl. Kalan, ničesar očitati. Na napade posl. Kalana ne bom reagiral, ker po svojih nazorih in po nazorih svojih ožjih somišljenikov ni dostojno moje moške časti, odgovarjati možu, ki je opetovano popolnoma dokazal, da povsem zasluži izraze, katerih sem se poslužil. Tak mož mene ne more razžaliti.
Po teh besedah je zavladala silna razburjenost mej poslanci katoliško-narodne stranke. Posl. Kalan je stopil pred posl. grofa Barbota in drhteč od razburjenja opetovano zaklical: Prosim, dokažite mi to! Zahtevam, da mi to dokažete. Posl. Barbo: To vam je že dr. Tavčar dokazal. Sploh pa s vami nimam ničesar več govoriti. Posl. Kalan: To je nečuven škandal. Dež. glavar De te I a svari posl. Kalana, naj bo miren. Posl. Kalan: Na vse strani jemljete ozire, samo na čast slovenskega poslanca ne. Dež. glavar Detela pokliče potem grofa Barbota novic k redu.
Dež. glavarja namestnik baron Lichten-berg je izjavil, da je besedo „Schuft" on rabil in da ta mejklic obžaluje.
Posl. Hribar je z ozirom na govor dež. prfdsednika konstatoval, da mej demonstracijami ni dež. predsedniku sporočil, naj prepoved prekliče, in da bo potem konec demonstracij, ampak da mn je v nedeljo naznanil, da smatra prepoved za skrajno ponesrečeno in mu svetoval, ako še ni ekspedirana, naj se ne ekspedira Zdi se mu potrebno to kon-štatovati, da se ne bi mislilo, da je on morda v imeni demonstrantov govoril ali jim delal kake obljube.
Poti. Kalan je rekel, da je posl. grof Barbo ponovil svoje žalitve in rekel, da jih lahko dokaže. Pozivlje ga, naj to stori, naj svoje trditve dokaže, če hoče še veljati kot časten mož.
Na željo posl. dr. Papeža pret-ga dež. glavar sejo. Poslanci narodne stranke se zbero v svojem klubnem lokaln na posvetovanje. Začne se parfa-mentiranje, katero traja precej dolgo časa. V imeni katoliško-narodne stranke intervirata pri barona Bcbvreglu poslanca dr. Papež in Povše, potem posredujeta pri katoliško narodni stranki poslanca Lenarčič in Luckmann.
Ko se seja zopet otvori, izjavi posl. dr. Papež v imeni katoliško-narodne stranke, da jemlje njegov klub pojasnila dež. predsednika ba-rrna Heina v vednost in je prepričan, da bo upliva!, da izidpjo o tej stvari lojalna poročila. Kar se tiče razmerja mej posl. Kalanom in poslancem grofom Barbotom je stopil klub katoliško narodne stranke v razgovor z odposlancema kluba narodne stranke in kluba nemških poslancv ter sklenil, poravnati stvar izvenparlamentarno.
Zbornica je potem odobrila zapisnik zadnje seje in prestopila na dnevni red. (Konec prib.)
Zavarovanje proti požaru, proti toči in proti živinskim boleznim.
(Govor posl. dr. Ivana Tavčarja kot  poročevalca upravnega odseka v dež. zboru kranjskem dne 11. fenruvarja t. I. Po Btenograficnem zapisnika.) (Po končani debati.) (Dalje.)
V neki drugi stvari me je gospod predgovor-nik napačno razumel. Jaz nisem rekel, da bi deželna zavarovalnica, Če bi jo ustanovili, morala prevzeti vse slabe riske. Tega jaz nisem rekel, ampak rekel sem, da bi pri prisilnem zavarovanju deželni zavarovalnici bile odkazane tudi vse slabe riske.
Ako se napravi deželna zavarovaln;ca kot konkurenčni zavod, je čisto gotovo, da boio kmetje, če se bo le nekoliko agitiralo, odstopali od obstoječih privatnih zavarovalnic in pristopali k deželni zavarovalnici, ali na drugi strani pa ee ne sme prezreti, da se bo deželna zavarovalnica moraU podati v konkurenčni boj. Gotovo je, da že tako deželna zavarovalnica ne bi mogla izhajati z manjšimi premijami, kakor jih imajo privatne družbe, gotovo pa je tudi, da v konkurenčnem boju dežela premij ne bo smela znižati, dočim privatne družbe, katere imajo veliko bolj razširjeno polje svojega delovanja, čisto lahko za nekaj let tudi z izgubo delujejo, in jaz bi ravno glede na razmere tirolske deželne zavarovalnice, katera je 1. 1896. izgubila v jednem letu celih 200.000 gld., priporočal, naj gospodje dobro premislijo, ali bi bilo deželni zavaro* valnici mogoče spustiti se v tak konkurenčni boj ter ga nadaljevati morda celo vrsto let.
Gospod poslanec Povše se je sicer skl ceyal na neka dejanja in fakta — na katera, ne vem
ampak tuđi on me ni mogel prepričati da deželna zavarovalnica m bila agitatorično sredstvo njegove stranke, kakor   so jej   agitatorična sredstva kon-eumna dtuštva in druge take stvari.   Sicer pa je tudi on glede tirolske in gorenjeavstrijske deželne zavarovalnice prezrl tisto, kar je prezrl gospod poslanec dr. Žtmk,  to je   da ti zavodi obstoje že dolgo vrsto let, in da so razmere glede obstanka takih zavodov čisto drugačne, kakor pa bi bile pri naši deželni zavarovalnici.   On je   nukalo zmago-nosno rekel,   da  tirolska,   soluograška in gorenje-av8trijska dežela še nikdar niso imele kaj doplačati za svoje zavarovalnice    S veda niso nič doplačale, ampak muni se zdi, da gospod poslanec Povše prav za prav nima pravega pojma o tem na kiki podlagi so ustanovljeni ti zavodi.  Te zavarovalnice so ustanovljene na   podlagi  vzajemnosti,  in  torej je mogoče in cisto umevno, di dežela ni nič izgubila, če tudi zavarovalnica s predpis mo preurjo  ni izhajala, ampak  zavarovanci so dopla evali,  in tako se je na Gorenjem Avstrijskem in Tiolskeni marsikatero   leto   pripetilo,   di   so   dopaJila  znašala po 100° o od prvotne premije, in kaj j« bio nasledek? • Da je  km t prišel do  prepričanja,  da  ga d-žela dere.    Le berite poročilo gorenje.tvstrijsk ga deželnega odbora,   saj  ga   imate v aktih,    la  tako je prišlo, da je odstop zavarovancev od  leti do luta postajal izdatnejši    Zat^-galel   ne gre sklicevati se na to, da deželi ui  uič doplačala.    Dežela seveda ne, pač pa je moral plačati km>!t,   in  s:cer  v taki meri, da so mu je  deželua zavarovalnica naposled morala pnstuditi.
V takih vprašanjih se.torej ne sme s sploa nimi frazami okrog metati, ampak razmotnvati se morajo z zdravega stališča, in da se bo to zgodbo, pr poročam, da se bo stvar predlož la posebui eaketi strokovnjakov, da nam do na podlagi vspe-hov njenega posvetovanja mogoče priti do pojmov, da bomo videl', kdo pn tej se vari kaj ri-kira i u kol.ko. —
Foročilo deželnega odbora glede ustanovitve dtželne zavarovaln ce proti toči je kratko, ia kratko bo torej tuli poročilo upravnega odseka o tej stvari. Skušnje nas uče, da privatne družbe, ki se pečajo s to zavarovalno Stroko, dosedaj niso mogle plodonosno delovati, in torej je abs lutno nemogoče misliti, da bi deželna zavarovalnica mogla doseči boljših vspehov.
Predlog tm v imenu upravaegt odseka: ,11. Poročilo deželnega odbora o zavarovanju proti toči sprejme se v vedaost. (Konec prib.)
V I Jtil»l$aiii, 34 febrnvarja. Parlamentarna komisija desnice se snide
šele po zaključka češkegt di-želnega zbora ali ti-koma pred otvoritvijo državnega zbora, t j. 13. ali 11. marca. Namen posvetovanja je utrditev desnice kot večine, ki hoče nastupati eventuvalno tudi proti vladi. Nemški klerikalci bodo morali takoj spočetka pokazati svojo barvo, kajti stranke desnice so naveličane biti še nadalje navezane na nez inesljivce.
Cehi — v zadregi Cehi se že dolgo poganjajo za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravi, ah v strahu so, kje dobiti profesorskih sil. „Narodni Lisfy" v št. 61, z dne 20. t. m. priznavajo, da Cehi nimajo dosti znanstveno vsposobljenih mož, zlasti pravnikov ne, da bi mogli popolniti vse katedre novega vseučilišča. Čehi nimajo — mi pa naj jih imamo V! Toliko v cdg jvor na bedaste pri-pomnje izveatnih zakotnih žurnalistov.
Zola cbaojen.   Kar se je vedelo že prvi dan obravnave, to se je včeraj tudi zgodilo. Terorizem vlade, vojaštva in pouličnega moba je moral roditi pri porotnikih nepremagljiv strah.   Zola je sam dejal:  „Izredni junaki bi morali  b.ti moji porotniki, ako bi se me upali oprostiti !u   In  porotniki niso bili junaki,   in niso se ga  upali  osvoboditi, nego obsodili so ga na jedno leto v ječo in na plačilo .3000 frankov!   S tem pa  afera Drevfusova ni končana, dasi grozi Melinejevo  ministerstvo z uporabo anarh stičnih postav proti onim, ki bi iskali <še dalj« dokazov o krivdi Drevfusa, katerega smatrajo nedolžnim. — Gerant „Aurore", Clemenceau je bil obsojen na 4 mesece v ječo in na globo 3000 frankov. S toli ostro obsodbo upa vlada doseči, da ne bo na Francoskem nobenega moža več, ki bi se upal javno dvomiti o nezmotljivosti vojnega sodišča. In menda se upanje vlade izpelni!
Italijanski klerikalci vedno tožijo, da jih preganjajo različne framasonske vlade ter trobijo v svet, kolike krivice trpi katoliška reč v Rimu. Toda
resnica je, da ima italijanska vlada uprav angelsko
potrpljenje s klerikalnimi spletkarjenji, ki niso Is neparijotična, nego tudi antidinastična. O takozvanih ^rekreacijah", ki delujejo s kavarnami in gostilnami na poklerikaljenje italijanskega ubožnega vojaštva, smo poročali nedavno. Rimska cerkev v Italiji ima samo jeden smoter: padec Savovske kraljevske hiše, razpad politično jeduotnega kraljestva, zagotovljeaje prvega mesta papežu mej bodočimi narol. zveznimi državicami. Klerikalci sanjajo podnevi in ponoči o pa-peškem kraljestva ter žrtvujejo v dosego tega ideala vse. Delovanje klerikalcev pa ni morda tajno, za-rotniško, nego javno, očitno. In vendar ne stori vlada do malega ničesar, ker noče, da bi se ji Očitala netol-ranca ali morda odo zatiranje papeževih pravic. V časopisih, zbornikih, na skupščinah, v pridigah . . . povsod delujejo klerikalci na razboj monarhij«. V „C;vilta Ctttolica" piše jezujit B-andi, da je pot pravičnegi zadoščenja le porušanje države; „Voće della Verita", „Osservatore Rom »no*, „Unita C.ittolica", „Italia Rsale", prinašajo dan na dan naptde na državo, na kralja in na — frama-sone, ki so „uničili Italijo". V Petrovi cerkvi so klicali katoliški študentje: „Živel papež-kralj 1* in Leon XIII. jih je smehljaje blagoslavljal. Na nekem evbarist oneoi shodu je govoril pridigar o dolžnostih katolikov ter končal svoj govor: „Vedno proti Sa-v-»ji'■•ni!-' — kardinal nadškof Milanski pa je zaploskal prvi. Iz vsega tega je torej razvideti, kakšni so italijtnski klerikalci, ki ved io tožijo o krivicah !
Grški prestolonaslednik Konstantin, nesrečni vodja grške vojske v bojih s Turki, js še vedno objekt neprestanim napadom in očitkom. Kralj Jurij je že parkrat protestoval, da se toli ne-patrijotično natolcuje kraljevska hiša, ki se je vej-der najdlje upirala začetku vojne, a vse ne pomaga nič. Različne anarhistične in revolucijonarne eksistence nočejo mirovati. Prestolonaslednik hoče sedaj sam v obširni knjigi razjasniti, zakaj je morala biti Grčij i tepena, ter poskusiti oprati samega sebe očitanj, da je bil docela nesposoben in celo bojazljiv poveljnik. Ovire, ki so se stavile objavi knjige, so odstranjene, zato izide d-do v kratkem.
Turčija in Rumunija sta prišli na splošno presenečenje v veliko navzkrižje. Porta ni potrdila mej Turčijo iu Rumunijo sklenjene trgovinske pogodbe, dasi bi to morala storiti Turčija že iz zahvalnosti, ker je ostala Rumunija tekom grško-turško vojne mirna in nepristranska ter je s tem odvrnila tudi Bolgarijo in Srbijo od agresivnih korakov. Opozicijonalni listi zategad-d ostro napadajo ministerskega predsednika Sturdzo, češ, da je bila Rumunija preveč uljudna do Turčije, ki nima zato nikakega spoštovanja do rumunskega kraljestva. Srbi in Bolgari, ki bi bili skoraj napadli Turčijo zahrbtno, so dobili škofovske berate in kouzulatske urade, Rumuni pa niso mogli doseči niti jednega macedouskega škofa.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. febrnvarja.
— (Deželni zbor kranjski) je imel danes jako burno sejo. Dotični odstavek poročila prijavljamo že danes. Jutri ob 9. uri bo imel deželni zdor slavnostno sejo, v kateri sklene poslati povodom 50letnice cesarjevega vladanja posebno odposlanstvo.
— (Kam pes taoo moli.)   Pisarjenje nemškega časopisja o nedeljskih demonstracijah je silno pretirano in prepleteno z najpodlejŠimi lažmi. Mej temi je posebno gorostasna laž, da mestna policija ni  Morila svoje dolžnosti, da ni dovolj energično nastopala. No, kdor je videl demonstracije, tisti ve, da je policija  še   preveč energično  nastopala, ali Nemci trosijo te laži s posebnim namenom, kateri je  razkril  dopisnik graške Tagespošte v včerajšnji številki.   Pravi namreč, da sa bo ljubljanska policija podržavila.   Vemo, da bi te izvestne kazinote močno veselilo, saj upajo, da bi se  potem tudi policija vodila iz kazne, kakor se že sedaj vodijo nekateri uradniki, ali pot do tja je še jako dolga, in tako malo gladka, da si bo  prej  še marsikdo zlomil vrat, predno pridejo gospodje do cilja.
— (Sokolova maskarada.) Radi obširnega deželnozborskega poročila smo morali popis sijajne Sokolove maskarade odložiti za jutri
— (Pevski zbor , Glasbene Matice") ima jutri, v petek 25. t. m. ob 8. uri zvečer skupno skušnjo za mešan zbor.
— (Glas iz občinstva) Dolgo časa že čakamo, kedaj se stranska pot ob Tržaški cesti za
cenili od Streharjeve hiša do Gline za pešhojo napravi tako, da ne bodo ljudje primirani, s celo nogo pogrezati se v blato. Stranska pot je v jako slabem stanja. Od Gline do Vrhnike je vse to tako v lepem reda, da vsak človek zamore ob strani hoditi po lepi snažni poti, ravno tako iz Ljubljane na Jezico in naprej do Dunaja Sjuo li mi, prebivalci ob Tržaški cesti zadnji? Pričakujemo, da se bode ta zadeva kakor možno skoro komisijonalno preiskala in da se ukrene kar treba za promet, kakor je na tej cesti. — Prebivalci ob Tržaški cesti v Ljubljani.
— (Vojaški izgred.)  Včeraj svečer je pred nunsko cerkvijo neki četovodja 27. pešpolka, ki se
je nahajal v družbi vinjenih vojakov, brez povoda se zadel v kleparskega pomočnika Lmpolda Stibita, in ko mu je ta rekel, naj se dostojno vede, prijel ga je četovodja in vrgel s tako silo ob tU, da se je po obrazu poškodoval. Dogodek privabil je bil mnogo občinstva v „Zvezdo". Stražnik, ki je bil poklican, od vedel je četo vod jo na magistrat. Drugi vojaki so šli za njim. Pred magistratom je hotel četovodja stražniku pobegniti ali drug stražnik gi je vstavil..
— („Kurjevaski detektiv'.) V nedeljo zvečer šli  sta dve brhki Poljanski dekleti na bal v Kurjo vas. Bili sta brez vsakega kavalirja. Na Gruberjevi cesti pride njima nasproti neki človek, ki ju je tak )j vstavil in začel izpraševati, kam da sta namenjeni.   Končno se je njima predstavil, da je civil-policaj, in da morati nazaj domov,   ker bi jih sicer moral odpeljati na magistrat, češ, d t je policijski komisar izdal sedaj tak ukaz, da ob devetih zvečer ne sme biti nobena ženska več na cesti. Dekleti sta  se tega tako vstrašili,  da sta se takoj obrnili  in šli domov, a tudi civil-policaj je šel ž njima, ker mora,  kakor je rekel, dognati, kje da stanujeti in  kako se pišeti.   Šel je z dekleti v dr. Kopfivovo hišo ob Domobranski cesti,  in ker je jedno dekle šlo v podstrešno sobo k hišnici, šel je za njo in si takoj v svojem notesu notiral vse potrebne podatke.   Ko je šel nazaj, vstavil ga je na stopnicah tam stanujoči domobrambovski stotnik, kateremu je tudi reke), da je detektiv in ko je stotnik zahteval, da se legitimuje, vzel je iz žepa svoj notes in ga pokazal stotniku. Ta pa ga je pozval, da vstopi v predsobo, da bode pri luči pogledal iu prebral legitimacijo.   Kurje/aški detektiv pa tega ni hotel storiti, marveč jo je brzo popihal po stopnicah na prosto. Kužek, ki se je zapodil za njim, prijel ga je bil odzadej in mu še odtrgal kos suknje.  Dogodek provzročil je bil v omenjeni hiši mej ženskami veliko strahu. Stvar se je naznanila policiji in pravi mestni policijski   detektevi so dobili naročilo, da poizvedo svojega konkurenta. Mestni policijski agent Toplikar pregledal je vso galerijo slik ljubljanskih postopače,v  in rokovnjačev in ko je zagledal sliko Dene Ikovega Pepeta iz Kurje vasi, je dejal: „Tale bo".   In res Benedkov Pepe je bil Kurje vaški detektiv, kar je tudi sam priznal, rekoč, da je s Toplikarjem že toliko  časa znan, in da je že toliko časa ž njim občeval, da se je že lahko kaj od njega naučil.
— (Tatvina) Včeraj zvečer odprl je neznan tat z dletom prodajalniŠko okno urarja Ivana Som-nica na sv. Petra cesti št. 18 in ukradel 9 ali 10 verižic iz double-zlata, vrednih okoli 50 gld. in pa 24 prstanov iz novega zlata vrednih 48 gld.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19 f«bmvarja kaže, daje bilo novorojencev 23 (=34 15°/qo) umrlih 15 («=22 27 o'oJ, mej njimi so umrli za jetiko 4, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=33 3o/o), »a zavodov 8 (=53 3°/o)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1 oseba.
— (Seemanova tovarna na Glinoah) je
danes ponoči deloma pogorela. Škode je okoli (>000 goldinarjev.
— (Iz Višnje gore) se nam piše: Dne 19. februvarja t 1. so bdi v novoizvoljenem odboru mestne občine za starešince izvoljeni gg : županom Anton Stepic, trgovec; svetovalcema pa Janko Skr-binec, nadučitelj in Štefan Pirnat, posestnik.
— (Maskarada novomeške čitalnice) Iz Novega mesta 23. februvarja t. I. nam sporočajo: Včerajšna maskarada v čitalnični dvorani „Narodnega doma" je presegla vsa pričakovanja. Tu je bilo najelegantneje opravljenih mask in nemaskirane odlične narodne gospode toliko, da je bilo gibanje v sicer dosti prostorni dvorani in ostalih sobah le težavno. 1. četvorko je plesalo 36, II. po odmoru še 24 parov. I. »besedo" plesali so štirje kareji, II. po polnoči dva. Aranžer .besede", gosp. B. Ska-lycki je rešil svojo nalogo izborno. Hvala mu za za obilni trud pri poučevanju in prireditvi tega prelepega češkega narodnega plesa! Istotako hvala mu pa tndi za pridobitev tolikih prekrasnih ter dragocenih kostumoih oblek pri narodnem češkem gledališču v Pragi. Za kaj okusno okrašenje uhoda, stopnjišča ter dvorane »Narodnega doma" gre vsa hvala gospej in gospoda Medveda. Za prireditev prekrasne zabave sploh pa najlepša bvala društvoma: „Sokola" in Čitalnici. Ples je nehal šele po 4. uri zjutraj. Danes bode pa v gostilni gospe Taček .sanatorium mucoramu.
— (V Nemški Loki pri črnomlji) bo našli ■v gori Špahi zalogo črnega premoga. Združilo se je šeat posestnikov iz imenovanega sela in prosilo ga dovoljenje, katero jim je dal rudarski nrad v Ljubljani. Sedaj kopljejo — bivši američaneki pre mogokopi — prav pridno. Izdolbli so že čez 10 metrov globov vhod in kaže se vedno več premog*. Ako kaj bode iz tega, bo gotovo v korist celi okolici. Premog je dober in se tudi pri kovačiji labko in dobro uporablja.
— (f Anton Triplat) Umrl je 19, I m. učitelj g. Anton Tripiat na Koroški Beli v 38 letu svoje starosti; tedaj zopet Slovenec v najboljših, v najlepših letih. Po tritedenski, umni bolezni je izdihnil svojo blago dušo Slnžboval je neutrudno od I. 1881. in sicer z več*ne na Koroški Beli, blizu svoje rojstne vasi Žerovnice. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov veličastni sprevod v pondeljek zjutraj 21. t. m. Sprevoda so se udeležili mej drugimi 4 gg. duhovniki, pot* m bi. g. An Ir. Žumer, c. kr. okrajni šolski nadzoru*k mnogo ggdč. učiteljic in gg učiteljev, g načelnik javorniške postaje, domače gasilno društvo, katero je nosilo rakev, godba gasilnega društva z Jesenic, tudi mnogo gospode iz Javormka in z Jesenic, šolska mladina itd. Stri si tudi več lepih vencev, katere je nosilo učiteljsko društvo radovljiškega okraia, domače prostovoljno gasilno društvo šolarji itd. v sprevodu. Za dostojno prireditev sprevoda imajo zasluge g. župnik, krajni šolski svet, posebno pa njega predsednik. Gg tovariši so mu /apeli v cerkvi in na pokopal oj'u dve žalostinki. Ti pa dragi Anton mirno počivaj od trudapolnega dela, a Tvoj spom n ostani mej nami tovariši in v srcih hvaležnega naroda!
— (Pomiloščenjo kaznencev ) Izraej 17 po-miloščencev, katerim je bil vsled cesarjeve milosti odpuščen 20. t m. konec prtsojene kaznt, sta tudi dve ženski v kaznilnici v Begunjah.
— (Štajerski deželni zbor.) Včerajšnja seja štajerskega deželnega zbora je dala nacijonalnim Nemcem zopet priliko, znesti se nad konservativci in Slovenci. Igrali so se malo obstrukcijo ter pri tem celo pulte rabili. Ko je hotel govoriti posl. Kaltenegger, so toliko časa razsajali in razbijali, da je moral deželni glavar sejo pretrgati; po zopetni otvoritvi seje je govoril Kaltenegger le pred konserativativci in Slovenci; nacijonalci se mej govorom niso vrnili v zbornico. Proti celjski slovenski gimnaziji pa se je sprejel predlog, naj se vlada pozove, da »nezakoniti obstanek slovenske gimnazije v Celju vendar jedenkrat odpravi". Konservativci so glasovali v družbi Slovencev.
— (Karnijoloi.) Piše se nam : Nedolžne ne deljske demonstracije v Ljubljani so dale povod raznim nemškonacijonalnim klepetuljam, da obrekujejo sedaj na vse možne načine Slovence. Ljubljanski prusaki, ki hočejo imeti za vsako ceno boj, so raznesli hitro mej svet, kako strašno je biloondi zadnjo nedeljo. Neki graški list je pisal, da izgredi v Pragi Še senca niso proti onim, ki jih je uprizoril slovenski mob Znani gospođici iz Ljubljane so poslali raznim nemškim listom dolgo »poslano", v katerem tožijo, kakšne krivice se jim gode in pa, da morajo Nemci imeti popolnoma jednake pravice kot Slovenci, (ločim iste izvenkranjekim Slovencem vedno odrekajo. „Karfijolci" pravijo v svojem »poslanem": „Mi ne poznamo nobene slovenske zemlje, ampak le kranjsko. S tem stojimo na podlagi državnih zakonov, v katerih se omenja le vojvodina Kranjska, in v tej deželi mora imeti vsak državljan katerekoli narodnosti jednake pravice. Vsled tega smo opravičeni, nositi nemške trakove, ne pa pruske, kakor jih alobneži imenujejo, in nosimo jih s ponosom in častjo. Te pravice si ne pustimo od nikogar okrajšati, bodisi z dobrote, bodisi šiloma 1" Tako „kar-fijolci". Mi izvenkranjski Slovenci pa pravimo: Če ae za se Nemci tako zvesto držijo osnovnih zakonov, potem naj ne odmerjajo z dvojno mero, temveč naj priznajo in prepričajo svoje nemške brate na Štajerskem in Koroškem, da imajo tudi Slovenci ondot iste pravice, katere Nemci na Kranjskem že davno uživajo, čim bodo to storili, potem jim bodemo verjeli, da spoštujejo res državne zakone.
— („So6aa.) Odgovorno uredništvo »Soče" je prevzel gospod Ivan Kavčič, bivši uradnik Banke »Slavijo" v Ljubljani
— (Potres.) Iznenadno kakor vselej oglasil Se je potres tudi v nedeljo 20. t. m. ob 5. uri 57 minut zjutraj. Svoje izvoriš.o je menda imel v sosednji Benečiji. V Čedadu je bil toliko močan, da je vrglo nekaj dimnikov s hiš, prebivalstvo pa zelo ©plašilo. Od ondod se je razširil na Primorsko in potresel najbrže tudi večji del Kranjske. V Gorici so se poslopja tako izdatno zazibala, da so po gornjih nadstropjih zazvenela okna, pohištvo se je 2 do 3 sekunde čutno valovito zamajalo, in ponekod je zahrščalo po zidovju in tramovju. Mnoge je valoviti sunek vzbudil iz spanja, na Kostanjevici pri Gorici so ljudje zbežali iz cerkve, in le nekateri v pritličji hiš bivajoči potresa niso začutili. V Furla-aiji se je pojavil jednako, ondod so se podobe po stenah vidno zamajale, in ponekod celo padle na tla. Potres se je pojavil tudi v Vipavski dolini. Došla so tudi že nekatera poročila iz Kranjske. V Bohinjski Bistrici je podzemeljska moč bila še to*
lika kakor v Gorici in celo v Šinarjeti (pri Beli cerkvi) na Dolenjskem je prebudil ljudi iz spanja [ navpičen sunek in okna so zazvenela. — Ze prejšnji dan so v Gor ci   nekateri  čutili ob  6.  uri zvečer rahel sunek,   pote n baje  zopet ob  polnoči in ob štirih pred glavnim sunkom. — Zn*no je,  da je dunajska akademija znanosti zasnovala po vs j Avstriji opazovanj*  potresov in poročanje o njih, da bi se bistvo teh skrivnostnih izpodzeraeljskih pojavov bolje spoznalo Cesaraka akademija je nastavila v vsaki kron > vin i   poverjenika, ki ima nalogo v  svojem  okrožju   pr dobiti   po vsakem  potresu a kolikor moč krajev   poročila o njegovem pojavu in njegovih uč nk h  Za Goriško in Kranjsko je poverjenik g. Ferd  Se id I , c kr. profesor v Gori c i.   Na korist vede sploh in našega domoznan stva posebej prosimo, da mu, kdorkoli utegne, pošlje naznanilo ali na dopisnici ali pa na posebni poli z vprašanji   Naznanila se lahko oddado na posto ne-t'r..okovana   — Potres z  20. t. m   je pogebne pozornosti  vreden   zato.  da se spozua, kako deluje i odzernska moč v sedanji, po velikonočnem potresu 1. 1895   še ne  zaključeni  potresni  dobi, na razne del* Kranjske in  Primorske,  ako dojde k nam od drugod, to je v tem slučaju iz Benečije.
— (Osobna vest) Bivši koncertni vodja »Glasbene Matice*, g. M. Hubad je napravil na dunajskem konservartoriju drž. izpit z odliko.
— (Nesreča.) Z D u n a j a se nam brznjavlja : Dne 23 t. m ob 9. uri zvečer zgodila se je na postaji v Klosteroeuburgu pri Dunaju grozna nesreča. Mimo vozeči brzovlak zgrabil je preblizu tira stoječega pravnik» Jakoba Zajca in ga s t tko silo vrgel ob tla, da je mrtev obležal.
* (Strašna slika!) Najnovejša slika Henrika Siemiradwkega je nkrščanska dirka v N-ronovem cirkusu". Na divjega bika privezana mlada kri-stjanka predstavlja tnit'ilogiško carico Dirko, katero sta sina Zethos is Amphion istotako prive/.ala na bika. Od sramu in bolesti izmučena devojka je z lastnimi latmi privezana biku na rogova, a telo ji je nanj pritvrjeno s konopci, ki so okrašeni s cvetjem. Bik, od gladiatorjev razdražen, je ves s krvjo oblit. Numidski sužnji prinašajo Nerona v cirkus, katerega spremljaj j njegovi ljubimci in ljubimke.
* (Obrazeo nemške kulture.) Nedavno je bilo v vasi Špeier pri Odesi ukradeno kolonistu Schardtu nekoliko denarja in drugih rečij. Sum je pal na hlapca, Milorusa. Schardr je vzel nekaj svojih so-vašćanov s plemenito nemško krvjo, in vsi so se odpravili iskati tatu. Sled je šel po snegu do stoga slame pri v a-« i Katerinetal. Ko so razmetali slamo, n šli so tam tatu in vse ukradene reči. Človek, ki ni Nemec, bi mislil, da so tatu zgrabili in oddali v roke pravice. Ne! Nemci so gaztčeli tepsti z gor-jačami in vrvmi, mu zvezali roke na hrbtu, ga privezali zadaj voza in pognali konje. Ko se je Schardt pripeljal v \a*( po bile roke nesrečnega Malorusa seveda spahnene, in sam ves obtolčen, ker so ga vlekli po zemlji vznak za seboj. Nesrečnež ni bil več pri zavesti; oblastva so ga dala odnesti v bolnico komaj živega. Zverski Nemec, ki je obogatel na slovanski zemlji, morda vsaj v Rusiji izve to, čemur ga niso niučili v Nemčiji, namre-, da je vsak človek — človek, naj si bo Nemec ali Rus, poštenjak ali tat. Kaj bi pač pisali Nemci, ko bi Rusi s kakim nemškim pritepencem storili tako, kakor je Schardt z Rusom ?
* (Bomba na vojake.) V Neapelju je zagnal dne 17 t. m. nepoznanec papirnato bombo na oddelek vojaštva. Vsled nastale eksplozije so bili ranjeni 3 vojaki.
* (Veseli jetniki-bioiklisti ) V Rummels-burgu na Nemškem so se ustavili te dni ob 4. uri popoldne pred ondotno ječo trije biciklisti in tri biciklistiuje ter se postavili pred vrati v krogu. Ko so izpili nekaj steklenic, so »mešano" zapeli znano sentimentalno pesem: „\Venn Menschen auseinander-geh'n, so sagen sie: auf Wiederaeh'n!" — ter otožno »Muss i denn, muss i denn zum Stiidtle hinans?" Na to so se objeli in poljubili. Bicikli-stinje so zasedle svoja kolesa ter odlričale proti ll-rolinu, biciklisti pa so šli v — ječo. Kolesa jim vratar spravi, da postanejo zopet svobodni.
Davila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Marica Cimperšek vSt. Pavla pri Preboldu 44 kron 40 vin., koje je nabrala na Sokolovi maskaradi v »Nar. domu" v Cel ji prisotna maska »Zastopnica družbe sv. Cirila in Metoda". — Gdčna. Regina Januš iz Domžal 22 kron, nabrane mej „Krokarji v Dobu"; darovali so: gospa Peterman, gospice Janušove in VogI in gg. Detela, Grosslercher, Leve, Majdič, Pevc, Skok, Grabrijan in Gvardija. — G. Fr. Papler v Borovnici 7 kron 4 vin., nabrali vrli tamburaši in citraši povodom svatbe g. J. Kranjca z gdčno. Jerico Švigljevo iz Borovnice. — G. J. Hribar v Ribnici 8 kron 20 vin., nabrala gospa Burgerjeva kot „Neapolitanka". — G. Metod Dolenc, jurist, 8 kron, nabrane v družbi pri Stemburji v Novem metu v spomin pokojnega tovariša drd. Toneta Vojske. — Skupaj 8 9 kron 64 vinarjev. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki t
Za učiteljski konvikt v Ljubljani Gosp> Fr. Papler, nadučitelj v Borovnici, 10 kron 60 vin., katere so nabrali vrli tamburaši in citraši borovniški povodom svatbe g. J. Kranjca z gdčno. Jerico Svigljevo Svoto smo izročili blagajniku učiteljskega društva, g J. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem.
Kn]iiovnost.
— „Učiteljski Tovariš", glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Štev. 6. Vsebina: Odbor »Slovenskega učiteljstva v Ljubljani" : Slovenskemu učiteljstvu. — Ob novi knjigi starih povesti. (Ocena dr. Tavčarjevih povesti) II. zv.) — Direktorij »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" : Poziv slovenskemu in istrsko hrvatskemu učiteljstvu. — Štefan Primožič: Kako naj bi se drugi deželni jezik uspešno poučeval? — Fr. Orožen: Ustavozuanstvo. — Književnost in umestnost. —— Naši dopisi. — Vestni k. — Listnica uredništva.
— „Nova Doba", list sjedinjene hrvatske, srpske i slovenačke omladine za književnost, politiku i socijalna pitanja. — 3 in 4 štev. tega lista ima tole vsebino: Prostitucija madžaronske »stranke*. — Veliko djelo, Ivan Lorkovič — Socijalizem kot veda, Ivan B>>nkovič. — O kritici, F. V. Krnici. —► 0 zadruzi, Živko Bartič. — Preporodjaj v Leškoj, dr. Z V. Tobolka. — 0 pripravi za rad v narodnoj politici, Stjepan Radić — Pravo puka na obrazovan,e. — Slovenska univerza v Ljubljani, Ivan Sotlan. — Malo odgovora, V Iljadica Orbešić, — Nemiri v Hrvatskoj Jovan Ben,amin. — Iz života češkega dijafitva. — Dopisi. — Književnost i umje1 nost. — Varia. — Bilješke. — „Nova Doba" izhaja mesečno ter velja za vsu leto 8 gld. 60 kr.; za dijake, delavce in male obrtnike, pos imezne Številke 35 kr., za dijake 25 kr. Naroča se v Pragi: Kr. Vinohrady.
Telefonična in brzojavna poročila.
Praga 24. februvarja. Položaj se je zopet izpremenil. Adresna predlogi pride menda vendar le še pred proračunsko obravnavo na vrsto. D.finitivna odločitev se izvrši danes. V današnji seji je imel posl. Vašatv z deželnim maršalom velik kontiikt. Seja traja dalje.
Budimpešta 24. februvarja. Kvot ni deputaciji se izvolita takoj početkom zasedanja a\stri;skega državnega zbora. Delegacije pa se si stanejo koncem aprila ali začetkom maja.
Pariz 24. februvarja. Ob 12. uri ponoči se je vrnil Zola brez vsakega napada na svoj dom. Kadi antisemitskih izgredov pa je bilo 13 ljudij zaprtih, katere so vse zopet izpustili. — Danes bode pri odvetniku Liboriju seja, sli se uloži ničnostna pritožba. Zda je proti pritožbi. Svojo kazen hoče nastopiti, ker noče javnega mnenja sedaj še bolj dražiti, toda v ječi namerava spisati celo knjigo o svoji sferi. Soproga Zole je povedala, da ima sedaj Zola samo jedno skrb: ali imajo v ječi kak tako nizek stol, da bo mogel komoduo pisati. Mnenja časnikov glede wida pravde so različna. Kevizijonistični časopisi pravijo, da je postalo ime Zolino še večje, kajti Zola je postal mučenik v boju za resnico in pravico, katerih zmaga je kon'no gotova. Klerikalni Časopisi pa trdijo, da Zda svojih trditev o nedolžnosti Drevfusa in o kritičnosti vojaških sodišč ni prav nič d .kazal. Londonski in amerikanski Časniki pišejo ogorčeno o francoski justici, ki je branila obtoženca, zagovorniku iu pričam povedati vse, a je Zolo ven-dar-le obsodila. V zbornici bo v današnji seji radi Zoline obsodbe bržčas še velik vihar.
Peterburg 24. februvarja. Skoraj vsi tukajšnji odvetniki so izrekli Zoli in njegovemu zagovorniku svoje simpatije.
Zofija 24. februvarja. Ridi bolezni ruske carice Aleksandre je poset bolgarskega kneza na ruskem dvoru odložen  na nedoločen čas.
Narodno-gospodarske stvari.
— G. kr. trgovinako ministarstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da je bolgarsko vojno raninterstvo razpisalo na 4. dan marca 1. K ponudbeno razpravo zaradi dobave 120.000 metrov platna za šotore in 60.000 metrov platna za podlogo Superlicitacija se vrši dne 7. marca 1. 1. Na-tanfineji pogoji se po iz vedo v pisarni trgovske ia obrtniške zbornice v Ljubljani.
		
	Slovenol in Slovenke I na zabite dražbe zv. Cirila in Metoda I	
I I
Zahvala,.
Podpisani odbor akaileroične^a društva „Slovenije" Iteje si v preprijetno dolžnost, tem potom sporočiti svojo prisrčno zahvalo vsem onm, ki »o b svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da se jo obnesel društveni koncert in ples dne 17. svečana tako sijajno, da je postal uprsv elitni večer dunajskega Slovenstva.
Zlasti pa si nsoja podpiR.ini odbor .Slovenije" iireči toplo zahvalo 7a prija7.no sodelovanje pri koncertu : operni pevki gospin Rene Radinovi, koncertnemn vijolinistn gospodu Karo! u Jer »ju (ki U poklonil društvu tudi slav-nostno koračnico ,Z nma Bvitlirn reecem"). goBpici L u ji »j Je rajevi ter slavneiuu ^Slovanskemu pevskemu drtiStvn" in nje^a neumornemu pevovodji gospodu koncertnemn mojstru M a t e j u H a b a d u.
Nadalje izrekamo svojo iskreno zalivalo preblagorodni gospe Franji d r. T a v Ca rj e v i za obili trud in izvanredno Tjubeznjivotit, s ka'ero je blagovolila podpirati nafta prizadevanja, preblagorodui gospe Tereziji OoriSkovi na Dunaju za prijaznost, s katero je podpirala diuStveni odbor pri nabavi tiikovin, preblagorodni gospe Albini V i fin i-karjevi ter preblagorodni gospi« Tc rezini dr. Jenkovi za vposlani svoti v namene kmcerta in plesa.
Istotako izrekamo toplo zahvalo županu in dežt-lnemn
rslancu ljubljanskemu preblagorodnemu gospodu Ivanu r i barja, zh s:mpatije, katere nam je izkazal, preblago-rodnim ifospodom: dr avnemu poslancn, dvornemu svetniku Franu S uk Ijej u, profesorju dr. Matiji Mnrku in K a doslavu Puklu za vztrajno, \spe§no agitacijo, katero so rszvili na Dunaju povodom naSega plesa, slavnim vredni-stvom .Slovenskega Naroda-, .Edinosti' in ,Do m o vi ne' za blagohotno objavo plesnih naznanil, slavnemu predsednifittu „Matice Slovenske*za l>rzojavni pozdrav ter bratskemu akad. drnfitvu „Triglavu" v Gradcu, katero je odposlalo svojega zastopnika na naS večer.
Konečno zahvaljujemo se vsem restitim gospodom in gospem, ki so z denarnimi doneski pripomogli k omogočenjn in lepemu vspehu nafiega večera.
Na Dunaju, dno BO, svečana 1898. Za odbor akademicnega društva „Slovenija" na Dunaj i cand. mr. Fran šuklje      stud phil. Anton Dolar t. «. podpredsednik. t. č. tajnik.
Za odsek: cand. iur. Miroslav Juva>n6I6 načelnik.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem ;iU6'4 m.
38 e —	Cas opa zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v CC	Vetrovi	Nebo	[Tli 1 * cu s*
23.	9. zvečer	7*5 B	5-6	si. jzak.	dež	
24. •	7. sjutraj popol.	728» 789 t	34 88	»r. jzah. al. jug	oblačno pol o bi.	948
malom.
Srednja včerajfinja temperatura 3'7", za 3*1* nad nor
l mrli Iro v I Jultljanl:
Dne 21. februvarja: Jožef Kabič, kurjač, 40 let, Ko lodvorske ulice St. 15, srčna hiba.
Dne 22. februvarja Avgust Čamernik, črevljarjev sin, 19 mesecev, Dolenjska i'esta st. 31, jetika.
JD-u.za.aOs^saL borza
dne 24. februvarja 1898.
Skupni državni dolg v notah.....10'i gld. 55 kr.
Skupni državni dolg v srobru    ....   102   ,   45 „
Avstrijska zlata renta.......122   „   80 ,
Avstrijska kronska renta 4«Y».....                      102   .   80 ,
Ogerska zlata renta \a'0.......122   0   30 f
Ošerska krontika renta 4*/a.....                          99   ,   50 ,
Avstro-ogerske bančne deluice    ....   930   „    — ,
Kreditne delnice........,   363   ,   75 ,
London vista...........120   „   15 „
Nemški drž. bankovci za 100 m.irk ...    58   ,   72'/, ,
30 mark............                                                   11   ,   75 ,
JO frankov........... 9   ,   52«, „
Italijanski bankovci.....;   .   .     45   ,   20 „
C. kr. cekini........... 5-67
Lepo suho stanovanje
■ štirimi sobami in pritiklinami aa odda is majev termin: X* v oglu H v. IN* t n» cente In KeNlfeve res te. (274—2)
Prodam
izredno line kanarčke iz Harca
zaradi pomanjkanja prostora prav po ceni.   Isti imajo ko vinskočist  poln glas in pojt> na dolgo in globoko v otlem Ivrgolenji .Gluk"- in „Du du" piskanji. Nikake rizike, 8 dnij posknsnje,  eventnvalno z« mena. — \m* Mladki poletni ribs 5 kgr. gld. 1*96, kakor vse vrBte krm in jajčni kruh
Cenik brezplačno (243 —2)
T. 23. Brezina
v/.gojilnica in razpoftiljalnica kanarčkov, I.lnn n. 1».
Ces, kr avstrijske      državne žele zmes
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. Oktobra 1897. lota. Od Hod I« I,|at»IJftiie jnS. kol   Prova *e>s Trb.t
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbil, Beljak Celovec Frmnsenfeste, Ljubno; čes Seltthal v Ansse, Sol no grad; 6st Klein-Reifliug v St. yr Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. nri b m. sjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabtd, Beljak Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Sslzthal v Solno grad; čes Amstetten na Dunaj. — Obli. ari 50 m. dopolndnt osobni vlak v Trbil, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel* thal. Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osohni vlak v Trbil Beljak, Celovec. Ljubno; čez Sel z th al v Solnograd, Leni* Gaatein, Zeli ob jeseni, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo Pariš; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraaoove vare, Karlove vare, Prago, Lip ■ko, Dunaj m a Amstetten. — Prosa v Novo ineelti la
v Ko*ovje. Ob 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ot 12. uri 55 m. popoludne melani vlak. — Ob 6. uri 90 m. svečer mešani vlak — Prihod v 1.(ubijanu, j. k. Proga la Trbil«. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo
vi h varov, Baba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stevra, Ausseca, Ljubna, Celo vca, Bel taka, Pran zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Da nate via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gaateina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 na. popola dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. 0t* lovca, Franzenafeate, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zveče: osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Lj uhna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Prosta la Noveg-n anoots* In la Ko«ev|n Ob 8. uri 19 m. zjutraj meseni vlak. — Ob 2. uri 32 m. popolndne melani vlak. — Ob 8. nri 35 m. sveder metan vlak. — Odhod la I.JublJnn* d. k. v Kauaalh. 0t 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Llabljnne d. k. la Ksiusika. Ot 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6>. ar. 20 m. zvečer. (17—44)
Zanimajte se
vendar za izborni domači izdelek, sa Ukor Is kranjskih planinskih zelišč,
ki se sove (222—4)
„Triglav". «
Iideljujft g* J. Klauer ▼ IJublJani. g
c c c c c
Ta liker se mora radi svuje čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega učinka na prehavnost naj* topleje priporočati ter kot okrepčilo ne sme manjkati v nobeni hili.
Dobiti je v lekarnah gg O. Plocoll Js, in U. pl. Trnkoosy-Ja» kakor tudi v večini delikatesnih in spsoorljsklh prodajalnlo.
Velik zaslužek!
Spretni, v boljših krogih dobro uvedeni, energični agenti proti visoki proviziji za prodajo knrantnih pred. metov sa vsakdanjo življenje oo IAee>f»• Pri dobrem vspehn stalna plača. Ponudbe pod M. B. S)M» Rudo I fes Slo«-,* n«* Pno»Ja» (gp)
Proda ne
hiša s trgovino vred
▼ I.|nbl|anl pod ngodnlsnl pogoji. — Več se i%y,t pri lastnika na Nv. Petra eeotl SI, **>. (256—3)
Trgovski pomočnik
18 let star, dober mannfakfnrist, iell tatkoj alnibo aaatstpttl.
Ponudb« na upravniStvo „Slov. Naroda" pod .trgovski pomočnik it. 106". iao.1—p,
Prodajalka
(294-1)
s dobrimi spričevali, izurjena v prodajalnici Ipecerijske^a in galanterijskega blaga, šoli volopISI slo 5. msr«a v slulbe. — Ponndbe naj se potiljajo pud črkama X B|. pooto rratonte Nv. Povl oh Sesvln|l, Ainjorakte.
Oddaja prodajalnice.
Vsled nastalih rodbinskih razmer s« odda trgovina niasufakluroena  blsagn,  nanjo In  drlelnilh pri.
delkov. Prodsjaloica stoji tik deželne eeste, v večjem kraju na Dole-njskena, kjer je tudi inpniice. Oddaljen« je tri četrt ure od selesnične postaje. Ker je trgovina v tem kraiu jed na te vrat«, je brez konkurence. Pojasnil« * tej zadevi daje J. lilnn, trgovec w Klbnlel. (297—4)
Mearca d» cembra 1897 pogorela je moja hita r Crni vasi h. St 4y, katera je bila savarovana pri ^sFoncicri**,  budapeatanskem aararoral
nem drustvn
1'odpisanec potrjujem, da mi je to drnfitvo vso škodo popolnoma izplačalo, satoraj jaz isto vsacemu priporočam.
Ljubljana, 19. februvarja 1898.
(301) Janez ŠuštarSič.
Blagajničarica
te vz prej me v večji trgovini. Zahtev« se: znanje obeh deželn'h jezikov, dovršene Stadije trgovinske dole ali akademij- Ponudbe z natančnim naslovom ia priloženo fotografi o naj se vpošljejo do dn^ 1. marra t. I. pod šifro „M-** na upravnifttvo ,8lov. Naroda". (282—8)
Za postni čas
vsak dan sveža, dobro namočena
(Stockfisch) se dobi pri tvrdki
Kham & Murnik.
Istotam so izve prostor sta vajenca v špecerijsko
trgovino (267 2)
(I__T v   T ■ f TT~. v . T iT'
lastnik pivovarn: Klein- und Gross-Schvvechat, Stein-bruch. Budimpešta, Michelob in Trst
si usoja častit m konsamentom uljudno naznaniti, da je odprl
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6
o pura.
Zaloga je v lastni upravi In se oddajajo najfinejša piva v sodih
In v steklenicah.
Z velespoltovsnjem (196—12;
Antona Dreher-ja zaloga piva v Ljubljani.
xxxxxxxxxxx2xxrxxxx iw X X X T I
Usojava si uljudno naznaniti, da sva prevzela
(298-1)
generalno zastopstvo meščanske pivovarne v Plznu
(ustanovljene 1.1842) sa Kranjsko, Spodnje Štajersko, za izvoz v Dalmacijo, Grško in orljent, ter da bodeva odprla najino zalogo dne 1. sudca t. L
Pravočasno bođeva naznanila, v katerih prostorih bodo točili to pivo ter je prodajali
v steklenicah. „ , _
Velespo štovanjem
_loubljana, 24. sve«ana 1898. GOrUP «5te «olxit»ite.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".