24. junija 1913
aa številka 6 vinarjev.
l vsak dan — tudi ob nedeljah In ob 1. nrl zjutraj; v pondeljkih pa ob — Naročnina znaša: v Ljubljani v nesečno K 1'20, z dostavljanjem na 8 pošto celoletno K 20*--, polletno rtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — > celoletno K 30*-—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	a
Telefon številka 118.	:::
Posamezna številka
:s	Uredništvo	in uprai
Učiteljska Tiskarna, Frančišk
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK,
tudi oba več prispevati in več žrtvovati za časa vojne.
Tu pride v poštev tudi to, da je
537. štev.
V LiubHani, torek
Posamezna številka
,DAN* izhaja vsak dan — tudi praznikih — ob 1. uri zjutraj; v 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša upravništvu mesečno K 1'20» z dom K 1'50; s pošto celoletno K K 10'—, četrtletno K 5‘—.
Za inozemstvo
Srbsko-bolgarski spor.
Pisnio iz Belgrada.
Belgrad 7. (20.) junija 1913.
Raasodba ruskega carja.
Javnosti je še znano, kdo izmed zaveznikov je predlagal, da se v sporno pogodbo vsprejme določba, naj vse event. spore med obema zaveznikoma razsoja ruski car.
Pa zakaj ravno ruski car?
V	privatnem življenju, zlasti pri društvih, se razsojajo spori med člani navadno na ta način, da si vsaka sporna stranka izbere neposredno pred razsodbo po enega ali več razsodnikov in ti zopet enega za predsednika razsodišča.
Da se je izrecno določilo ravno ruskega carja že v pogodbi za vse
— nastale spore, je znak, da je imela ona stranka, ki je to predlagala, važne razloge, da je že naprej označila osebo razsodnika.
Dejstvo je, da srbska javnost nima nikakega izgleda, da se razsodba pravično razdeli, tem manje, ako se bo razsodba naslanjala na
pogodbo.
Pa tudi v tem slučaju mora imeti arbiter pred očmi bistvo pogodbe v istem smislu, kakor se ga interpretira v privatnem pravu.
Ako vzame arbiter v roke pogodbo tako kakoršna je, brez ozira na vse one okolnosti, ki napravljajo pogodbo ničevo, in hoče na tej podlagi izvršiti svojo razsodbo, mora predvsem vpoštevati dejstvo, da je
— glasom pogodbe — vse pridobljeno ozemlje skupna last obeli zaveznikov, kateri si imajo to svojo svojino šele razdeliti.
Razdelitev je v pogodbi točno označena. V isti ie tudi rečeno, kaj je nesporno srbsko in kaj nesporno bolgarsko, sporno ozemlje pa je isto-tako označeno in obsega velik del Macedonije.
To sporno ozemlje mora ruski car prisoditi enemu ali drugemu zavezniku.
Predmet, katerega ima razdeliti
v	smislu pogodbe, ne pripada dosedaj še nikomur.
Predno pa pristopi k razsodbi, mora vedeti, kaj sta zaveznika z vojno pridobila in ta rezultat primerjati z onim. ki se je predpostavljal v pogodbi.
Razdelitev.
Trakija na jug in vzliod od Dri-nopolja je oni plus, ki pripada v dobro obema zaveznikoma, ker vse — prej turško — ozemlje je skupna svojina obeh.
Da sta ta plus v svoji bilanci po vojni pridobila, morala sta gotovo
6 vinarjev.
in upravništvo:	m
Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma Be ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !u zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-s::	pust. — Za odgovor je priložiti	tn-mko.
s::	Telefon številka '18.
Srbija — z ozirom na svojega zaveznika — odstopila od zahteve po Jadranskem morju, da je poslala svojo neobvezno pomoč pred Drinopolje, ki v pogodbi ni označena in da je zvišala in v prilog Trakije vzdrževala celo armado tudi potem, ko je bilo ozemlje v pogodbi označeno — že zavzeto.
Trakijo bi bilo tedaj treba razdeliti v dva enaka dela, ker so bile srbske žrtve v razmerju z Bolgarsko mnogo večje. Trakija. to je oni plus, ki ni v pogodbi, pa iznaša 17 kvadratnih kilometrov (Macedonija pa samo deset).
Ker pa Srbija ne meji s Trakijo, se ta razdelitev ne more izvršiti po tem načinu. Treba bi bilo tudi določiti vrednost Trakije in izplačati Srbiji v denarju njen del, ali pa jo nagraditi drugje.
Macedonija pa po pogodbi ni ne srbska, niti bolgarska, in ako se razdeli Macedonija brez ozira na Trakijo, bi brezdvomno moralo pripasti par kilometrov Srbiji, poleg tega je pa Macedonija ne samo sporno ozemlje. pač pa tudi meji na Srbijo in ima ta poslednja na tem ozemlju ne samo pravo, ampak tudi življenske interese, je umevno, da mora pravičen razsodnik prisoditi Srbiji onih deset kilometrov, ki pripadajo za izgubljeni delež v Trakiji, vštevši v to oni del, ki bi ji itak pripadal.
Kakor vidimo je tudi na podlagi pogodbe pravica na srbski strani.
Enkrat je sicer veljalo načelo, da je pravica in resnica samo ena. vendar smo prišli že tako daleč, da se teh »pravic in resnic« lahko producira na vagone.
Vsled tega moremo z upravičeno bojaznijo pričakovati, da bo krojač, kateremu sta Srbija in Bolgarija izročili svoje blago, da iz njega napra-
vi	dve novi obleki, razrezal isto v smislu lastnih interesov, da bo tudi za krojača ostala kaka »flka«. Suknja boste pa seveda fzgledali čisto po rusko.
Opasnost vojne odložena.
Dasi je tedaj srbska javnost zelo pesimistično razpoložena napram Rusiji v stvari arbitraže, ker ima v to dovolj tehtnih vzrokov, je vendar vsakemu iskrenemu Slovanu napravljeno velikG zadoščenje in nemala radost, da je preprečen za enkrat bratomorni boj vsled ruske — in ne kake druge — intervencije.
Glavno je sedaj to, d*i so dani vsi pogoji za mirno rešitev spornih vprašanj.
Spor sam na sebi ni take narave, da bi brezpogojno zahteval oboroženo nasilje za njegovo razrešitev. Tekom časa in ro temeljitem izčrpanju vseh stvarnih argumentov in protiargumentov, bi se končno vendar le prišlo mirnim potom in brez tretjih
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Nate,« je dejal. »Tukaj je pero.«
In Gilbert je pripisal s trdno roko:
Podpisani priznam in izjavim, da ie tu omenjeno dete gospodične Marte Lemetrove in neznanega očeta hči moja, grofa Gilberta de Rošegi. Priznani jo za svojo z namenom, da ji podelim s tem priznanjem vse pravice. ki jih more otrok zahtevati ali podedovati po svojem očetu. V potrdilo tega podpišem — Gilbert de Rošegi.«
Dodal ie še:
»Pisano lastnoročno v Bisjeri dne 24. julija 1870, v navzočnosti g. Klavdija Gontarda. občinskega župana. ki je podpisal mojo izjavo kot priča.«
Nato je podal pero županu, ki je začrtal svoje ime s širokimi, krepkimi potezami.
«Da,« je dejal, odlagaje pero, »vrl mož ste, gospod grof.«
»Še enkrat vas prosim ... naj Ostane tajno!«
»Saj pravim; beseda velja!«
»...Tajno ne le to, kar se je Zgodilo, marveč sploh vse, kar ste izvedeli od davi. Marta Lemetrova
einteijev ao pravega zaKijučKa, ako bi vladali med obema državama res prijateljski odnošaji in paralelna smer njune politike.
Toda tu po sredi prihajajo v poštev — bistvu spora — popolnoma tuje osnove in okcčiosti, v katerih je precejšnja doza tujih vplivov.
Bolgaiska je nevarno bolna na megalomaniji acuti in ta bolezen jo bo spravila celo ob pamet, da v napadu delirija izvrši samomor in tedaj: z bogom bolgarska neodvisnost!
A verujte mi. Bolgarska ni kriva svoje težke bolezni, bog obvari! Krivi so drugi in to predvsem Rusija, od katere je bila Bolgarija strašno »raz-crkljana.«
V	svetoštefanskem miru ji je Rusija narisala v rožnatih barvah njene meje, pomogla ji pri ustvarjanju eksarhije in ji delila razne druge »malenkosti«.
Vzgojena v takih in enakih »manijah«, ni čudno, da se ne more uživeti v realnost in ne vidi pred seboj nič druzega kot svoj lastni — jaz, drugim pa enostavno odreka življenje po načelu: mors tua, vita mea.
Taka politika pa je nevarna za bolgarsko državo in je edinole tam mogoča, kjer je posameznik vse, a narod nič, kjer se proizvaja pravcat machiavellizem najsurovejše vrste, kjer ie ljudstvo radi države in njenega vladarja.
Kralj Ferdinand je pokazal svojo pravo barvo z imenovanjem nove vlade, ko je proti zdravemu principu ustavnosti spremenil samo glavo kabinetu pri zadnji ministrski krizi. Njegov značaj pa kuhninira v brzojavki na ruskega carja, kjer vedoma trdi neresnico in zavija dejstva na tak način, da bi lahko delal čast vsakemu demagogu. O povelju, katero je podal svoji armadi, pa ie bolje molčati, ker ta akt je naravnost pljunek na kraljevsko čast.
Tu sedaj stojimo pred gotovim dejstvom, da ie teror ona gonilna moč. ki ubija vse narodno delo in je cilj vsemu le car Ferdinand, gospodar Balkana.
Narod pa naj trpi posledice.
čim poznamo posledice, je tudi zdravilo lahko najti. Predvsem je treba radikalno izžgati rano na bolgarskem telesu in šele potem bo Slovanstvo našlo svoje zagovornike in brate tudi v bolgarski državi.
Isti proces se je vršil tudi v Srbiji za vladanja kralja Milana.
Dokler ne bo Bolgarska ozdravljena od svoie bolezni, ie mir na Balkanu čisto iluzoričen in prej ali slej pride zopet do novih zapletj]ajev, ki pa bodo brezobzirno zahtevali oborožene roke.
Ponavljam: Opasnost vojne ie odložena, a nikakor ne preprečena.
Mars.
Deputacija z zaupnico.
(Prizor Jz deželnega dvorca.)
ni več pri svojem očetu... V najkrajšem času odide iz Bisjere... Lahko rečem — odšla je že. In nerad bi videl... ako Gregor še neve...«
»Ne ve še, gospod grof; sam sem rekel, da ne gre raztrobiti te nesreče ... oprostite, hotel sem reči.«
»Prav ste rekli. Gregor je zelo nesrečen. Upam pa, da postane vse to kmalu zgolj težak spomin, ki ga pozabi v teku časa ... naj bo tudi greh popravljen v vsem svojem obsegu. Dotlej pa mi nalaga položaj ozire... ogibati se moram občutljivosti... predsodkov, ako hočete... da si ne ustvarim že naprej nasprotnikov, kjer jih treba ni.«
»Razumem ... razumem.«
»Tudi če bi vas prišel Gregor sam poprašat...«
»Gregor ne izve nič več kakor vsi drugi.«
»Hvala vam, tisočkrat hvala, in
z Bogom! Bojim se zamude saj
veste, kako stroga je dolžnost.«
»Res bi bilo škoda zamuditi ta ples. gospod grof... vi, ki ste še mladi in za rabo, da pomagate sabljati te razbojnike ... Ah, prekleti Prusi!... Jaz pomnim še dobo, kako je bilo leta 1814. Takrat sem gledal z lastnimi očmi, kako so mi ustrelili očeta... tamle spodaj, ob cerkvenem zidu ... in od tistih dob ...«
Zamahnil je srdito:
»No, moj fant je itak tam ... pri severni armadi... On bo udrihal za oba, zase in zame.«
Prekinil se ie naglo:
Glavar:
No. gospodje, kaj želite?
Kmetje: (Molče).
Glavar:
Zdaj imate mnogo košnje!
Kmetje (tiho zase):
Pa imamo prazne mošnje
Glavar:
Imate Ji kake prošnje?
Kmetje (tiho zase):
O. dolgov vse polne krošnje.
Glavar:
No, gospodje, kaj molčite? Govorite, govorite!
Kmetje :
O gospod, nam dovolite, da zaupnico vam damO, ker vas dobro vsi poznamo.
Glavar:
Prosim, prosim, izvolite!
Kmetje :
Mi pisanje smo dobili iz Ljubljane...
Glavar:
Te stvari so mi že znane.
Kmetje :
Župnik pismo so prejeli — in nam priti vkup veleli.
Glavar:
Dobro, dobro! Pri županu?
Kmetje :
O	ne gospod, pri kaplanu.
Glavar:
Tudi dobro! Kaj so rekli?
Kmetje :
Ko tako smo vkup pritekli pismo so gospod prebrali.
^. a v a r:
Ste li dobro poslušali?
Kmetje:
Rekli so. 'da ta Kamila grde je reči odkrila, da laži je govorila v časopisih vas dolžila...
Glavar:
Kaj ste vi na to storili?
K m e f j e :
Enoglasno smo sklenili: ne verjamemo Kamili.
Glavar:	.
In potem ...
Kmetje:
Gospod so djali, da bi pismo napisali, da bi vas potolažili — in Kamilo zavrnili.
Glavar:
Hvala lepa. dragi moji, zvesti v delu — zvesti v boji.
Kmetje:
Zdaj gospod nam dovolite...
Glavar:
Prosim, prosim, kar začnite
Kmetje :
Ker podpisani opažamo, da Kamila
strašne je reči odkrila smo sklenili, da se zgražamo.
Glavar:
Hvala lepa vam gospodje toda le ne pozabite; ona slepo je orodje za pijavke nikdar site.
Kmetje :
Zato bere vam levite.
»Tak pa z Bogom, gospod grof, in obilo sreče.«
»Hvala, še enkrat hvala ...«
Krepko sta si stisnila roke.
Naslednjo minuto je že odmevala cesta od kopit Gilbertovega konja.
Gostilničar v Parniju ni bil legel spat. Radovednost ga je gnala, da je šel proti kolodvoru, ogledat si vojaške vlake. In pravkar se je bil vrnil, ko zasliši — točno ob treh zjutraj — peketanje svojega konjička.
Smuknil je k dvoriščnim vratom in jih odprl brez šuma.
»Ah, to ste se kmalu vrnili, gospod de Rošegi.«
»Toda vaš konj je ves moker; treba ga bo odrgniti.«
»In ta čas, gospod grof, lahko popijete kozarec kuhanega vina, ki vre za vas na ognjišču.«
»Prav prileglo bi se mi,« je dejal Gilbert ter se spustil za mizo. In do-čim je srkal krepilno pijačo z globoko naslado, je napisal v naglici pismo:
»Mila moja! — Storjeno je. Najina mala ima očeta pred zakonom, kakor ga ima pred Bogom, ki ve edini, kako vaju ljubim. Vračam se iz Bisjere z olajšanim srcem in ... z olajšano vestjo. To, kar sem storil, mi bo v srečo; še enkrat vaju zagotavljam obe svoje večne, neminljive ljubezni. — Gilbert.«
Dopisal je:
»Kakor hitro boš mogla... saj
veš, kaj si mi obljubila! Odpravi se, odpravi se čim prej.«
Mrak se je redčil nad pokrajino; bled rožnat pas se je dvigal na vzhodnjem nebu.
Gilbert je zvrnil zadnji požirek vina in stisnil gostilničarju zlatnik.
»Ali, to je preveč, gospod grof. Saj ni vredno toliko.«
»Bežite, bežite! Vi niti ne veste, kakšno uslugo ste mi storili.«
Sam je vrgel pismo v skrinjico, nasproti krčme, in se vrnil počasi proti kolodvoru.
Uro pozneje so drdrali dalje v svojo neznano usodo; ustavili so se šele v Brumatu.
V.
Bitka pri Reišofenu.
Osem dni je bilo minilo. Kirasirji se še vedno niso genili iz Brumata. Zdaj so bili popolni — dva krasna polka Mišelove brigade — in so čakali samo še povelja, da zajahajo.
Z neizrekljivim srdom in tesnobo so izvedeli, da se je dal general Du6 pri Visanburgu presenečiti desetkrat močnejšim sovražnim silam in je plačal svojo grešno neprevidnost z življenjem. Vsi so koprneli, kdaj stopi maršal Mak-Mahon, njih vrhovni poveljnik iz svoje brezdel-nosti. ki so mu jo nalagali že celih osem dni zbegani ukazi nezmožnega generalnega štaba. Da, da, zdaj se zbudi, on, lev od Madžente; in to bo
ples. kadar poreče: Naprej, otroci! In res je prišlo povelje.
Kako vreme! Lilo je kakor iz vedra. Oficirji so jahali v majhnih gručah in se razgovarjali polglasno, pazoč na red v koloni jezdecev.
»Kam gremo?«
»Tja nekam k Reišofenu.«
»Kdo pozna to španjolsko vas?«
»Jaz,« je odgovoril poročnik de Rošegi... »Strica imam tam blizu. Ali se ne spominjate več strategične-ga pouka na vojni šoli? Rejšofen, velika vas, obvladujoča najkrasnej-še bojišče, ki ga najdete v tem ozem-
»Potem je vse dobro; da bi bojne sile ne bile tudi to pot tako neenake.«
»Ne bodo. Maršal ima 50,000 prvega armadnega zbora; pričakuje pa še Fajija s petim zborom, ki mu jih privede ravno toliko.«
»Samo če pride o pravem času.«
»In pojutrišnjem zagrmimo.«
»Polkovnik pravi tako:	maršal
si je izbral dan 7. avgusta.«
Drug oficir je dohitel tajiip skupino, razgovarjajočo se v dežju, ki pa se je redčil po malem.
»Maršal,« je dejal, odgovarjate besedam, ki jih je bil prestregel, »maršal je ves divji!...«
»Zaka'j neki?«
(Dalje.)
Glavar:
In zato. gospoda moja. kadar pride spet čas boja. zvesto z nami spet volite.
Kmet j e :
O gospod, kar ukažite!
Nas Kami la — ne bo nikdar premotila.
Vedno bomo zvesto vdani.
d l a v a r:
Mi stojimo vam na strani!
Zdaj gospodje, lepa hvala da je občina zaupnico mi podpisala, za to si ji drugod bo milost izkazala.
Kmetje :
Se priporočamo, gospoa.
01	a v a' r :
Pa z bogom in srečno bodite, če bo treba drugo pot. pa se zopet oglasite!
Za kaj se gre?
(Čisto nove razlage o jedru srbsko-bolgarskega spora.)
Dopisnik češkega »Obzora« je imel razgovor z vplivnim balkanskim politikom, ki je podal silno intersant-ne izjave o Bolgarili in o srbsko-bolgarskem sporu in o razmerah na Balkanu. Dejal je:
V	sedanjem sporu se ne gre tako za večji ali manjši delež pri delitvi osvojenega ozemlja, temveč in predvsem za smer politike posameznih balkanskih držav in balkanske zveze sploh. Res se predvsem govori o spornih zonah, o potrebi svobodnega dohoda na morje in druge reči. Toda za tem se skriva čisto nekaj druze-ga: države, ki prednašajo te zahteve (Srbija), hočejo svoje zazveznike (Bolgarijo) prisiliti, da bi se končno odločili: bodisi za zavestno in dosledno politiko Zveze ali pa za svojo lastno separatistično, posameznim državam sovražno politiko. Balkanska zveza je bila ustanovljena v naglici in s ciljem, ki je bil: zdrobiti Turčijo. Sedaj, ko je ta cilj dosežen, bi se zavezniki lahko razšli, ker za daljše sodelovanje nimajo nobenih obveznosti. In zdi se, da bi si nekatere države (Bolgarija) želele takšnih neobveznosti, posebno če bi že sedaj bile njihove narodnostne težnje izpolnjene; kajti potem bi imele (Bolgarija) možnost, eventuelno v dogovoru z velesilami (z Avstro-Ogrsko). ki imajo ekspanzivne skomine po Balkanu, doseči za sebe na škodo ostalih balkanskih držav marsikaj. Ta namen bolgarske vlade je bil pre-prozoren, da bi ga ostali zavezniki ne spoznali. In za to se ravno ti zavezniki prizadevajo, da bi s kakšnim skupnim interesom Bolgarijo priklenili k zvezi. V tem je jedro srbsko-bolgarskega spora.
In to je potreba, ker Bolgarija se je tudi v tej vojni izkazala nezanesljivo zaveznico. O tem pa imajo ostali balkanski zavezniki nepobitne dokaze. Če bi tega ne bilo, tedaj bi Srbija kljub vsem žrtvam ne zahtevala revizije pogodbe in ne ozemlja, kar zahteva sedaj, pa magari za ceno bratomorne vojne. Bolgarija se je za časa avstrijsko - srbske napetosti obnašala prav nezavezniško. Ako bi se bila obnašala Bolgarija drugače
—	tedaj bi tudi Avstro-Ogrska ne bila tako neustopna in tudi v§peh bi ne bil takšen. Toda Bolgarija je podpirala Avstrijo v albanski zadevi in Albance same; saj je delegat bolgarskih Albancev na kongres prinese! pozdrav dr. Daneva, ki želi Albancem vspeha. Tudi za časa mirovnih pogajanj v Londonu se ni Bolgarija nič kaj zavezniško obnašala. Pri Vsem tem je pa treba opozoriti še na okolnost: Bolgarsko zunanjo politiko Vodi kralj sam (ki je German) in ima za posredovalca med seboj in ministrstvom tajni kabinet, čigar šei je Dobrovič. Kralj dela brez ozira na mlnlsterstvo In pride ž njim malo v dotiko. In v tem je kal nezaupanja zaveznikov v bolgarsko zunanjo politiko. Opozoriti moram, da so v Srbiji na krmilu možje — Pašič in Pro-tič, staroradikalca, ki smatrajo za življensko nalogo ožjo spojitev Srbije z Bolgarijo. In vendar sta ravno ta dva sedaj najneizprosnejša.
Najsposobnejši ruski poslanik Hartwig je tudi s Pašičem, — Hartwig, ki je takšen prijatelj Balkanske zveze. Bolgarija seve želi Vstopiti ob bok trozveze (in zato je Gešov zbotel in šel konsultirat grofa iBerchtolda, (kakor svoj čas dr. Danev.)
Vsled vsega tega pa hočemo hnetl garancijo, da ne bo Bolgarija sedanjih svojih uspehov Izkoristila proti nam.
Mi zavezniki hočemo, da bi bila kakor hitro se odloži staro pogodbo, ki je že sedaj brezpredmetna, ustvarjena vojaška in gospodarska enota Balkana. Kakor hitro se to zgodi, prenehajo vsi teritorljalnl spori hi Srbija ne bo imela Interesa na tem,
da Bolgarija ne prestopi Vardarja. Seveda bo Bolgarija vezana z gotovimi garancijami, kj jih bo najbrže nudilo sporno ozemlje, čigar držav-nopravna pripadnost ostane nerazrešena >n politično bo urejevano v bolgarskem duhu.
To je smisel srbske težnje, ki gre za revizijo pogodbe, pa za tem gre tudi ruska diplomacija. V Petrogradu se bodo vršile obravave v tem smislu od rezultatov teh obravnav in.pogajanj je odvisna Balkanska zveza in njena prihodnost. Seveda bo tro-zveza in Avstro-Ogrska napela vse sile. da se to prepreči. Drugo vprašanje je seveda, če se jim to posreči. Pričakovati je nove mednarodne razburjenosti.
Slovenska zemlja.
Škofja Loka.
Gospod urednik! Gotovo mi bodete dali še danes toliko prostora v Vašem listu, da zopet povem par besed iz našega mesta. Pred vsem moram zopet ponoviti, kar sem že zadnjič pisal: naši meščani se ne zmenijo za nič. Če bi treskalo in grmelo nad njimi, pa bi jim menda tudi ne bilo nič mar. Povedal sem jih že zadnjič nekaj na njihov račun, ali ne smete si misliti, da se je kdo kaj zmenil. Prav nič. Bilo bi pač vseeno, če bi jih pustil lepo pri miru in bi jim s tem ne kalil prijetnih uric v njihovem pošteno zasluženem spanju. Seveda, bilo bi jim pa še bolj všeč. če bi jih pri tem trudapolnein delu pustil v miru, kar bom v bodoče tudi storil, saj bodo škodo tega trpeli tako sami, če pa bodo zraven prizadeti tudi taki, ki jim cela stvar ni všeč, pa je tudi dobro. Približuje se čas volitev. »Napredno politično iin gospodarsko društvo« spi spanje pravičnega. V kolikor je nam znano je predsednik tega društva že pred časom odstopil, ostali odbor pa se za stvar zmeni toliko kot nič. Stavim, da odborniki še niti ne vedo, da so odborniki. Ko so ga ustanovili pred dobrimi štirimi leti, smo vendar vsi pričakovali kaj delovanja, zdaj pa spi že ves čas od ustanovitve. Gospoda, zakaj vendar ustanavljate društva, če ne mislite nič delati! Da bi pa delat samo kak posameznik — seveda tujec — domačini bi se mu pa v pest smejali — pa so res zelo čudne zahteve. Pa to ni pri nas nič prav čudnega; vse delo sloni le na tujcih ki so v zahvalo zato od domačinov prezirani. Priporočal bi vsem tujcem, ki so v našem mestu količkaj delavni; pustite vse pri miru, bomo vsaj videli, kam bomo prišli. Prav res so čudne razmere pri nas. Ali naši meščani res mislijo, da bo pri prihodnjih volitvah v deželni zbor mandat kandidatu kar z nebes priletel. Misli se najbrž tako. Pri »Sokolu« se kaže, da bo pričel sedaj morda nekoliko bolj gibati. »Čitalnica« pa se ne zmeni niti v toliko, da bi bila naročena na »Dan«. V Kranju bo »Čitalnica« obhajala te dni 50let-nico, pri nas pa — nič. Pač žalostno a resnično. Kje so tisti ponosni loški meščani, kot se nazivljajo. da bodo kai ukrenili, da se te razmere spremene? Res čudno da ni nikogar, ki bi se za stvar kai brigal. Se boli naj-del kdo, da bo spravil vso stvar zopet v pravi tir, kdo ve? Pa kaj se pač hoče, gotovo nam bo zopet kdo očital. da hujskamo. Pa dosti, meščanom pa: lahko noč!
Štajersko.
Slov. Bistrica. Slovenjebistriški nemškutarji bljujejo proti nam in vsem onim, ki so jih v naših časnikih dali javnosti, ogenj in žveplo. Z najrazličnejšimi psovkami in blatenji skušajo prikriti ona fakta, ki smo jih nedavno objavili. To je za naše nem-čurje zelo značilno, ne pomaga pa jim prav čisto nič. V kraju z ogromno slovensko večino, kratkomalo ne trpimo, da bi c. kr. davčni uradnik — Fekonyja — bil zaupnik »Siid-marke« in tajnik »naseljniškega urada«. Oboje je naperjeno proti nam Slovencem in zato zahtevamo, da Fekonyja te svoje mandate odloži, če ne, bodemo se smatrali za prisiljene, spraviti pred davčno ravnateljstvo, prvič, že omenjene fakte, drugič pa to, kar piše o Fekonyji zadnja »Sloga«: 1. C. kr. davčni oficijal Fekonyja je zanemarjal svoje uradne ure ter se ga je med istimi pogostokrat videlo izven urada. 2. C. kr. davčni oficjal Fekonyja je nekoč v veliki družbi v nekem bistriškem javnem lokalu brez vsakega ugovora vtaknil v žep očitanje, da ie falot, lopov, čeravno so ga navzoči gostje poživljali, da naj na tako očitanje reagira s tožbo, ni ugovarjal, a tudi ni tožil, temveč je odkurll kakor pes, ki se ga z vodo polije. 3. C. kr. davčni oficial Fekonyja je oznanjeval bojkot: proti domačemu slovenskemu
obrtniku iz golega narodnega šovinizma in sovraštva.
Slov. Bistrica. Naš advokat dr. Janežič je postal v svoji germanski vsegamogočnosti že naravnost nez-nosljiv in neprebavljiv. Vsi, ki ne piskajo v njegov germanski rog, so v njegovih očeh »Vogelfrei«. Ta možakar, sin poštenih slovenskih koroških starišev, neprestano dela in hujska proti onim Slovencem, ki mu dajejo zaslužek in kruh. Kar se je v zadnjem času pisalo po nemških štajerskih revolverjih, je iz njegovega peresa. Dobro bi bilo. da si slovenska slovenjebistriška javnost to njegovo počenjanje zapomni. Zapomni pa si naj tudi dr. Janeschitz sam. da ga bomo še vse drugače potipali za nacijonaJno žilo. če ne bo s svojim hujskanja prenehal. A čakali ne bomo več dolgo.
Iz Ptuja. O. dr. A.nt. Gosak, odvetniški kandidat v Ljubljani, se je zaročil z gospieo Emico Mahorič, hčerko znane narodne ptujske obite-Iji. Castitamo! — G. dr. Gosak se baje namerava v kratkem kot odvetnik naseliti v Ptuju.
Ljutomer. Za slavnostno otvoritev žrebčarne v Ljutomeru dne 13. julija 1.1. se naši vrli slovenski fantje že kaj pridno pripravljajo. Tako so imeli dne 15. t. m. prvo veliko jezdno vajo na ljutomerskem dirkališču. Krasno je bilo gledati te krepke, zdrave moške postave, ko so v najrazličnejših poskusih jezdili, zdaj v lahnem diru. zdaj v mogočnem skoku po dirkališču. Slovenski ljutomerski fantje hočejo dne 13. julija pokazati, da živi v njih še vedno ista kri. kot pred desetletij, ob cesarjevem prihodu. Živeli! — Vaje se ob nedeljah nadaljujejo.
Pri volitvah v krajni šolski svet Sv. Trojica v Slov. goricah, so prodrli Slovenci. Je to kaj razveseljivo dejstvo. Tudi v Slov. goricah se dani. Da bi bili taki pojavi znaki novega, splošnega prebujenja, saj so dovolj dolgo po lepih naših goricah gospodovali in kot Turki vladali nem-čurji in štajercijanci.
Klerikalna obstrukcljska taktika dobi vedno večjih in huiših klofut. Pred meseci so se proti obstrukciji izrekala večinoma politična društva in druge korporacije. Sedaj pa prihajajo dan za dnevom nove vesti, ki jih klerikalci pač niso veseli. Po večini so sedaj občinski odbori, ki se odločno postavljajo proti obstrukciji. Tudi občinski odbor trga Vuzenica, se je
v	svoji zadnji seji izrekel odločno, proti klerikalni obstrukciji v deželnem zboru, ter naprosil vlado, da čim preje izvede mali finančni načrt, da bo mogoče urediti učiteljstvu plače.
V	Mariboru so pokopali minulo sredo davčnega oficijala g. Wacha. Po kratki bolezni ga je rešila trpljenja usmiljenka — smrt. Slovenci v Mariboru zgube ž njim moža-znača-ja, ki je vedno vztrajal v njih vrstah. Ni bil eden onih. ki delajo s hrupno besedo. Bil je mož tihega, a vztrajnega dela. Zlasti je podpiral slov. društva. Zbor Slov. čitalnice mu je zapel zadnje pozdrave. N. v m. p.!
Iz Stranj pri Rogatcu. (Pod vlak se je vrgla.) Dne 14. t. m. se je odstranila od svojega stanovanja posestnica Marija Vozlič iz Grlic, ne da bi bili njeni vedeli, kam da je šla. Sele drugo jutro so našli na progi lokalne železnice Grobelno—Rogatec, v bljižini Strani, strašno razmesarjeno truplo neke ženske, v kateri so šele črez ure spoznali Marno Voz-ličevo. Vozličeva je storila ta korak vsled slaboumnosti.	.
Ptuj. (Prijet tat.) V Ptuju so te dni prijeli brezposelnega Joz. Vanda, ker je okradel več hrvaških trgovcev z živino za svoto v skupnem znesku 121 K. Ti Hrvati so spali' v hlevu krčmarja Straschilla, ko se je Vanda priplazil v hlev, in jim začel izpraznje-vati žepe, pri čemer pa se J® enega
—	zadnjega — od1 njih preveč dotaknil. Le ta se je zbudil in prijel moža za roko ter poklical svoje tovariše.
Razranje pri Mariboru. (Skesana požigalka.) 18. t. m. je začelo pri posestnici AL Roth v Razvanjih goreti. Pogorela je hiša do zidovja, hlev pa popolnoma. Zažgala ie njena hči, omožena Štern iz žalosti, ker jo je njen mož zapustil, potem ko je vse posestvo silno zadolžil. Sternova je šla na podstrešje hleva ter zazgala, hoteča sama končati v plamenu. Ko ji pa je postalo prevroče, je pobegnila in se javila preiskovalnemu sodniku, ki jo je seveda takoj dal zapreti.	,	,	/r.
Št, Jur ob Južni železnici. (Požig.) Dne 14. t. m. je pogorelo posestniku Ivanu Pečniku hišno poslopje do tal. Zavarovalnina je zelo visoka, do-čim je bilo hišno poslopje vredno jedva 800 K. Pečnika so 17 t. m. orožniki prijeli, a je skraja tajil. Sele ko je videl, da se ni več v stanu rešiti, je vse priznal. Oddali so ga okrožnemu sodišču v Celju.
Ljubno. (Kultura nemških bur-šakov.) V noči od 19. na 20. t. m. so nemški akademiki montanske visoke šole v Ljubnem zopet pokazali, kako
daleč da so s svojo kulturo. Par njih se jih je podalo v mesto in razsajalo na vse pretege, dasi je bila že skoro polnoč. Ko jih je straža skušala miriti. so postali surovi, vsled česar je eden bil aretiran. To pa je dalo povod, da so začeli drugi klicati po ulicah in cestah kot zveri svoj »Bur-schen heraus!« Na mah se jih je steplo do 300. Poveljnik straže, uvidev-ši opasnost položaja, je šel na to k ljubenskem županu dr. Murkotu. vprašat, kaj mu je storiti. In župan mu i.e ukazal — naj aretiranca izpusti, kar se ie tudi zgodilo! Prebivalstvo je vsled tega zelo razburjeno in zahteva, da ima v bodoče take kravale preprečiti ne mestna policija, pač pa orožniki, ali pa vojaštvo. Do tega pač ne bo prišlo, dasi je mestna policija v pravem pomenu besede tem mlečezobcem nasproti — popolnoma brezmočna. Če bi se med Slovenci kaj tacega z?-, d,'o. bi b''a seveda vsa nemška javnost v ognju in odločno zahtevala — ječo za storilce. Nemški mladini pa je seveda vse dovoljeno, tudi to, da se zoperstavlja organom javnega miru in reda.
»Straža« na vse pretege hvali dr. Verstovškove zasluge za Šošta-nisko posojilnico, češ. da je letal od Poncija Pa do Pilata, da reši zavod konkurza. Ne da bi hoteli koga zagovarjati. smatramo vendar potrebno, izraziti svoje začudenje nad to klerikalno posojilnico. Znano je, da ie storil i dr. Kukovec že davno potrebne korake. Z dr. Verstovškovimi zaslugami bo stvar imela pač svoje težave. Za lažnjivo in hinavsko »Stražo« pa je tako pisarjenje kaj značilno! Nič boljšo luč pa tako pisarjenje tudi ne meče na naše klerikalne poslance, ki se šopirijo s pavjim perjem.
Maribor. (Sokolski naraščaj.) Ideja našega Sokola, skrbeti za sokolski naraščaj se je kaj vrlo obnesla. Nismo pričakovali skraja toliko presenečenje seveda, veselo. V par tednih je poskočilo število tega naraščaja — na 70 glav! Imamo rednih telovadcev — fantov 38 do 40. deklic pa do 20. Prvi vadijo v posebnih urah. deklice pa s sokolicami. Če poide tako naprej — in to trdno upamo — se nam odpira vedno lepši pogled v bodočnost. Na zdar!
Dnevni pregled.
Na neprimerno podli napad na Učiteljsko tiskarno v sinočni števil ki »Slov. Naroda« odgovori upravni svet Učiteljske tiskarne v jutrišnji
številki »Dneva«.
Dr. Rostohar se je zopet oglasil in sicer v »Narodnih Listih«. Uredništvo »Nar. Listov« je bilo tako previdno. da je pod1 njegov članek pripisalo. da se ne strinja z vsemi izva-anji. Ko pa bi uredništvo »N. L.« poznalo naše javno mnenje, bi pa. najbrže odklanjalo take članke. Nečemo mlatiti prazne slame, zato ne bomo iznova polemizirali z dr. Rostoharjem. (On tudi debato že v naprej odklanja, češ da je s takimi Ljudmi t. j. kakor mi. debata nemogoča!) Popraviti pa moramo par kričečih zmot ki postajajo usodnega dr. Rostoharja in ga delajo smešnega. Piše namreč, da Je slovanstvo (oz. panslavizem) za male slovanske narode največja nevarnost in da Je to njih notranji sovražnik. (To piše slovenski docent!) Potem napada »Dan«, češ da ima v jugoslovanskem vprašanju le »10 ljudi za seboj«, in da dela slo vansko politika med Slovenci le kakih »5 slovenskih žurnalistov.« V svoji veliki skrbi za slovenski narod opozarja dr. Rostohar na slovansko nevarnost, češ da bi mogli posebno mali narodi izginiti — v slovanskem morju. Posebno za nas Slovence je nevarnost (zaradi novojlirizma in jugoslovanstva), ker se v jugoslovanstvu lahko potujčimo. Rešitev je le v tem, da se take nevarnosti ogibljemo. Lahko bi napisali še več cvetk — pa ni vredno. Zal nam je le, da se češka javnost na tak način napačno informira. To je neke vrste nedo-stojnost.
Skantl In Sokolstvo. Sobotni »Slovenec« je poln hvale o Skantih. Skant je mednarodna organizacija, ki ima za človeštvo isti namen, kakor med malimi slovanskimi narodi sokolstvo. Sokolstvo že 50 let deluje in dviga telesno in moralno mladino malih slovanskih narodov, ki se bore za obstoj. Zato Slovani Skantov ne potrebujejo, posebno ne, ker je to le za višjo družbo. Seveda »Slovenec« poje Skantom čast in hvalo, ker bo baje nekaj poljskih Skantov delalo poleg čukov parado na ljubljanskem katoliškem shodu. Opozarjamo, da so bili ti poljski Skanti tisti, ki so delali v Galiciji že manevre, da bi šli v boj proti Rusiji, če bi bila nastala med njo in Avstrijo vojna.
Posledica klerikalnega šuntanja v Dalmaciji. Praški »Čas« poroča jz Zadra: Klerikalni listi v Splitu so že večkrat poskusili za svoje strankarske namene razburjenje kmetov radi
vpoklicanja rezervistov izkoristiti na ta način, da so jim stvar slikali tako da so bili rezervisti poklicani radi tega. ker so nekateri dalmatinski poslanci (Biankini. Smodlaka, Čingrjja. Tresič) govorili proti vojni in v korist Srbije. To perfiduo govorico so širili med prebivalstvom tudi nekateri orožniki. V nekaterih mestih so kmeti tem govoricam verjeli in priredili demonstracije proti županom. Dne 14. t. m. je en takšen našuntan kmet streljal v mestu Tiješnu na sodnika Boguslava Medina, naprednjaka. V trenutku, ko se je Medini sprehajal na obrežju, je ustrelil neki kmet pet strelov iz revolverja proti njemu. Krogle so frčale okolo sodnikove glave, a ga niso zadele. V prvem trenutku se je mislilo, da se gre za čin blazneža, toda pozneje se je izkazalo, da ni tako. Kajti, ko so ga aretirali in odpeljali, je klical, da mora vsacega ustreliti, ki drži s Srbi, on da je pripravljen dati življenje za cesarja. To je plod klerikalnih šun-tarij.
»Siidslavische Rundschau« 5
št. je izšla s sledečimi članki: Pred odločitvijo (iz Belgrada). Rešitev hr-vatske krize (Iz Zagreba). Tržaške volitve. Vlada in Siidmarka (iz Gradca).
Vinska ledna obeta biti letos prav bogata. Iz vseh vinorodnih dežel prihajajo prav ugodna poročila. Vinska trta je ob letošnjem suhem vremenu dobro odcvetela. V Dalmaciji. Istri, Goriškem in na“Vipavskem trta tako lepo kaže, da tega niti sari ljudje ne pomnijo. Pa tudi iz Tirolskega, Ogrskega in Nižje Avstrije prihajajo enaka ugodna poročila o ugodni bodoči letošnji vinski letini. Vsled tega pa v poslednjem času rapidno padajo vinske cene. To padanje vinskih cen je pa povečal zdatno še v poslednjih dneh padli dež. ki je jako ugodno vplival na razvitek grozdja.
Avtomobilska poštna zveza Gorica, Vipava, Postojna, ki se otvon s 1. julijem t. 1. je v vsakem oziru velike važnosti za razvoj obrti in trgovine in za pornnožitcv tujskega prometa. Redna avtomobilska vožnja je znamenit in potreben napredek, k, bo zelo povzdignil ves promet v vipavskem, gospodarsko močnem in razvitem okraju. Avtomobil bode odhajal iz Postojne in Gorice zjutraj ob 6. uri in popoldne ob 4. uri. Prihajal pa bode v Postojno in Gorico dopoldne ob 10. uri in zvečer ob 8. uri. Križišče avtomobilov bode Vipava, kamor bodo prihajali avtomobili do-pdludne ob 10. uri in popoln dne ob 6. uri. Uvedba teh voženj je velikega gospodarskega pomena za vse občine prelepe Vipavske doline glede poštnega, kakor tudi osebnega prometa. Ta zveza pa je tudi strategične važnosti zaradi prehoda iz Kranjske na Goriško. Iz vseh razlogov se mora torej v svrho splošnega napredka podpirati to jrodjetje.
Splošno zanimanje za novo avtomobilsko poštno zvezo Gorica. Vipava, Postojna vlada v Gorici. Vse se že sedaj pripravlja na prijetne iz-lete v prelepo Vipavsko dolino in prijazno mestece Postojno. Vsekakor bodo avtomobili prve dni meseca julija zasedeni z izletniki, osobito pa dne 6. julija. Vsak avtomobil bode imel prostora za 28 oseb. Iz Gorice bode odhajal avtomobil dopoldne ob 6. uri in prihajal v Vipavo dop. ob 8. uri, vračal pa se bode iz Vipave popoludne ob 6. uri in prihajal v Gorico zvečer ob 8. uri. Vsekakor prav primeren čas za izletnike.
Iz Dobrunj se nam piše: Kakšna je cesta na Dobrunje je vsakemu znano. Nahaja se v zelo slabem stanju. zato io popravlajo. roda kako. Opozarjamo na to okr. cestni odbor. Zupan Korbar rabi cesto vendar zelo mnogo za svoje vožnje v Ljubljano na sodnijo, ali pa ob času volitev! Zato bi se moral potruditi, da bi se na cesti delalo, ne pa na ta način, kakor zdaj. ko dela na cesti neki delavec. ki se ga pa rad napije in gre potem spat v fužinski park. V petek zvečer ob 7. je prilezel mož ves zaspan iz parka, kjer si je privoščil sladek počitek. Po tem takem m čudno, da imamo tako slabo cesto, če Korbar nastavlja take delavce. Nam je vse eno, kako kdo dela — ampak davkoplačevalcem ne more biti vse eno. G. Korbar se že zdaj trese za svoj županski stolec, če bo pa tako gospodaril ga bo pa gotovo zgubil. Pravijo, da gre večkrat k dez. glavarju. da se pomenita, kako pojde v
bodočih volitvah. V ljubljanski okolici namreč tudi za g. glavarja m več posebno ugodno - m v dobrunjskl občini je za g. Korbarja naravnost slabo kar se volitev tiče. Tako si menda z g. glavarjem drug drugemu potožita skrbi in težave. Mi pravimo: po slabih cestah se slabo vozi in tako bosta oba gospoda v ljubljanski okolici menda res trdo vozila. Nekateri prerokujejo polom.
Ne pričaj po krivem zoper orožnike. Franc Jurešič iz Krške vasi f« bil ovaden, da nosi neopravičen vojaško obleko. Za to obsodibo se je ho-
tel maščevati nad orožnikom Matejem Žagarjem. Napravil je anonimno ovadbo na naslov novomeškega orožniškega nadporočnika, v kateri ovadbi se orožnik Žagar obdolži, da je na neki patrulji sedel v krčmi in pil in vsled pijanosti ni izročil ovadbe. ki mu jo je nekdo naznanil zaradi zasledovanja treh tatov. Tozadevne poizvedbe pa so dognale, da je do-tična obdolžitev bila neresnična in da je anonimno ovadbo skoval Franc Jurešič iz samega maščevanja. Jure-šič je bil pri navomeškem okrožnem sodišču obsojen na tri tedne strogega zapora oziroma je novomeško okrožno kot vzklicno sodišče potrdilo razsdbo prve instance v Krškem.
Prešmentana (aka ljubezen kakor je bila ta, ki sta jo doživeli Ivana Kczlenic in Angela Škoda. Prva je že omožena, druga je še »ledig«. Obe pa ste na Prelogah, kjer je vsled železniške zgradbe več fantov vsake vrste. V enega se je zaljubila Angela Škoda. Nekega lepega dne meseca maja je videla, da jo njeni ljubček zanemarja. Zdelo se ji je. da prerad gleda tudi Ivano Kozlenico, ki je s svojim možem stanovala v baraki. Same žalosti gre v bližnjo gostilno in razmišlja kaj storiti, da si pridobi fanta nazaj. Vinski duhovi so ii svetovali maščevanje nad omoženo Ivano. Z nožem oborožena se napoti v njeno stanovanje. Ko pa tu pred barako zagleda več fantov, skrije nož, pove pa noseči Kozlenički v obraz, da ji otroka izreže iz trebuha, ker ji njenega fanta zapeljuje. To grožnjo pa je slišal Kozleničkm mož, ki je ženi rekel, naj se umakne v barako, on pa gre po orožnika. Ivanka pa si je mislila, kaj mi orožnik pomaga, zagrabi poleno in všk, všk! je padalo po glavi, hrbtu in tudi po trebuhu uboge Angele Škoda. Ivanka Kozle-nic si je mislila, da je s tem rešila svojo čast, ki jo je Angela obdolžila, da ji njenega fanta zapeljuje. Pa se je zmotila Če bi bil orožnik, po katerega je njen mož šel, da Angelo aretira, bil pravočasno prišel na lice mesta, bi bil nemara namesto Angele preje Ivanko aretiral. Pa je Ivanka, vseeno dobila svoj delež: 5 dni pokore da bo vedla, kaj se pravi dekleta pretepavati zaradi te pre-šmentane ljubezni.
Huda zaušnica. 21 letna dekla Polona Bozovičar iz Suhe pri Škofji Loki se je začela te dni zaradi neke malenkosti prepirati z nekim tamoš-njim posestnikom. Med prepirom je omenjeni posestnik prislonil ji tako krepko zaušnico, da je Bozovičarje-
vi	počila leva ušesna mrenica
Zlobnost. Koncem preteklega
mcseca jo neko noč izginilo z vrr.a
gostilničarja Antona Kališka iz Studenca šest okroglih mizic in trideset stolov. Neznani storilci so zvlekli mize in stole v grajski park, kjer so jih drugo jutro našli.
Aretacija.^ Preteklo soboto je orožništvo v Šent Vidu na Ljubljano aretiralo nekega .zidarskega polirja ravno v trenotku, ko se je hotel skrivaj z vlakom odpeljati, ne da bi poplačal svojih dolgov, katere je napravil. Izročil so ga okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Vsak opomin je zaman in zato se dogajajo nesreče z orožjem dan na dan. V Stari Loki se je dogodil zelo tragičen slučaj. Pri igri je ustrelil z revolverjem Berčič Ivan, p. d. Čobrov, 12 let star, Jožefa Pokorna! 14 let starega v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. Pri operaciji se le izkazalo, da ima ranjenec prestreljen želodec.
Desno nogo zlomila je skladovnica opeke 55 let staremu dninarju Primožu Verniku iz Kokrice 7. junija t. 1. v Naklem. Prekladal je opeko, ki se je prevrnila nanj in ga poškodovala. Enaka nesreča je zadela 26 let starega zidarskega pomočnika Janeza Demšarja iz Malenškega Vrha. Kopal je pri posestniku Pavlu Dolencu v Zakobiljeku klet, pri čemur se je udrla večja plast zemlje nanj in mu tudi zlomila desno roko.
Smrtna železniška nesreča. Pretekli četrtek popoludne je osebni vlak v bližini postaje Šent Peter povozil 26letno. nekoliko slaboumno Ivano Knafeljc iz Šent Petra. Knafeljc ie šla od postaje Šent Peter proti Postojni po železniški progi. Vsled ostrega ovinka ie Knafeljc zagledala vlak šele v zadnjem trenotku. Hotela je skočiti v stran na desno. Tu pa jo ie nenadoma zgrabila lokomtiva in jo Je z veliko močjo vrgla strani. Knafeljc je zadobila pri tem tako težke telesne poškodbe, da je par minut nato umrla.
Velik ogenj. Dne 19. t. m. je izbruhnil ogenj okrog pete ure popoludne pri posestniku Matiji Stalzerju v Taboru pri Crmošnjicah na Dolenjskem. Stalzer sam je v Ameriki; v hiši prebiva samo 741etna Stalzer-jeva mati. Ogenj se je silno hitro razširil. tako da je bilo v kratkem v plamenih šest hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Ker so tarnošnji domačini v kritičnem času delali na polju, je ogenj vpepelil poleg hišne oprave in obleke tudi živež in krmo.
Živino so še pravočasno rešili. Od sedmih hiš je ostala samo ena hiša z gospodarskim poslopjem nepoškodovana. Škodo trpi šest posestnikov, izmed katerih se nahajata dva v Ameriki. Škoda znaša 17.100 kron; zavarovalnina znaša samo 4500 K. Zažgal je neki deček, ki se je pred Stalzerjevo hišo igral z ognjem.
Nesreča. 861etnega lajnarja Matijo Kavška je te dni povozila neka posestnikova hči iz Malega Mengša z vozom. Nesreča se je zgodila med Malim in Velikim Mengšem. Lajnar je zadobil več znatnih poškodb.
Stroj mu je zlomil roko. Dne 20. t. m. je zgrabil 151etnega tovarniškega delavca Andreja Luštreka med delom v papirnici v Goričanih stroj za desno roko in mu jo je zlomil.
Pod voz ie padel. 231etni hlapec Franc Zupančič iz Vač je hotel dne 18. t. m. stopiti med vožnjo z voza, a je padel pri tem pod voz. Kolo mu je šlo čez levo nogo in mu jo je zlomilo.
Velik požar v Budimpešti. Kakor se iz Budimepešte poroča, je dne 20. t. m. v prvih popoldanskih urah začelo goreti v ulici Lehel za zapadnitn kolodvorom na nezmernem prostoru, kjer so tri tovarne. Dve tovarni sta popolnoma zgoreli, tretja le deloma. Ogenj je izbruhnil v tovarni za hišno opravo Polgayi. Takoj so obvestili požarno brambo sosednje tovarne, ki je bila tudi v nevarnosti. Ko je požarna hramba prišla, je ogenj že objel tudi \Vertheimovo tovarno za izdelovanje liftov. l:ožarne brambe so se trudile, da bi ogenj lokalizirale. Ali vkljub temu je pričela goreti še tretia tovarna za izdelovanje orodja. To tovarno in občinsko šolo so rešili. Proti večeru so ogenj lokalizirali. En ognjegasec je bil težko ranjen, ker je padlo nanj težko bruno.
Nesreča vsled strele. Kakor se iz Londona poroča, je šlo dne 20. t. m. sto šolskih etiok pod nadzorstvom učiteljev na šolarski izlet v South Shieds blizu Londona. Tam jih je nenadoma ujela nevihta z gromom in strelo. Nekega dečka je strela zadela, vendar ga je samo omamila. Kmalu nato je udarila strela drugič v gručo učencev in je usmrtila dva izmed njih in nekega tujega moža, ki se je šolarjem približal. Temu je strgala strela z života obleko in čevlje. Bil je na mestu mrtev. T udi enega izmed onih dveh dečkov je strela utaja: drugega je samo omamila in lahko poškodovala.
Velikanski gozdni požari. V Pu-
sterski dolini divia že od 19. t. m. po-poludns velik požar v nekem tarnoš-njem gozdu. Požar se je neverjetno hitro razširil in je uničil velikansko ploskev gozda. Na pogorišču neprestano gasijo ogenj požarne brambe iz tamošnje okolice in vojaštvo iz Wels-berga, Niederdorfa in Brunecka..
Mesto k poroki v smrt. V Redin-gu pri gradu Leugenfeldu na Nemškem jc dne 20. t. m. zavozil avtomobil trgovca Scherleja v neko drevo.
V	avtomobilu se je nahajala trgovčeva hčerka, ki se je peljala dotičnega dne k poroki. Vsled silnega sunka se je avtomobil razdrobil in mlada nevesta je bila na mestu mrtva. Njena svakinja se ie težko poškodovala, dočim sta zadobila oče in mati samo lalrke telesne poškodbe.
Čudna pogodba. Kakor se iz Ascliaffenburga poroča, se je dne 20. t; m. ustrelil tarnošnji trgovec Karol Ebert. Med papirji, ki jih je zapustil, so našli tudi zapriseženo pogodbo z nekim njegovim prijateljem, po kateri sta se oba zavezala, da se ustrelita, kakor hitro bo eden izmed njiju imel kako nesrečo. Ebert je prišel namreč v konkurz in ker ni imel denarja, je izvršil samomor. Če se je tudi njegov prijatelj ustrelil, doslej še ni znano.
Indijanci. Takih slučajev, kakor je naslednji, je mnogo. Par dečkov, katerim zmešajo znane knjige »indi-janarke« glavo, se združi in odvan-dra k — Indijancem v Ameriko. Vsaj dobro voljo imajo tja dospeti. Mislijo, da je Amerika tam kje za prvim gričem, za kako lužo. katero bodo prebrodili in prišli tako v obljubljeno deželo, v kraj svobode, kjer ni šol in strogih gospodov učiteljev, kjer bodo kadili z Indijanci pipo miru pred kočo, kjer se bo dvigal veselo plapolajoč ogenj sredi pragozda. Tam bodo lovili z zanjkami konje itd. Kolika krasota! — Troje takih mladih glav so prijeli te dni na Smichovu pri Pragi. Vsi trije dečki so bili iz Plzna. Prvi je bil 171etni Vaclav Mašek. strugarski učenec. Ta je bil poveljnik in vodja ter se je imenoval »beli orel";. Drugi je bil 131etni šolski učenec Vaclav Marel in tretji 121etni Alojzij Honzik tudi šolarček. Prvemu ni dišala obrt, drugemu in tretjemu ni dišala šola. Poleg tega je gonil poslednja dva iz domovine tudi strah pred slabim spričevalom. Čakala sta nekaj petič — za kar bi dobila doma pošteno po zadnji plati. Pa so se domenili in so se napotili v Ameriko. Spravil so skupaj nekaj denarja in nekaj jedi. pa so odvandrali. Prišli so do Smichova. Tu pa jim je zmanjkalo vsega: jedi in denarja. Vsi trije
so bili zelo nesrečni. V kritičnem trenotku. ko si je podpiral poveljnik in vodja glavo z dlanmi in se hotel slednjič vrniti domov, se je pokazalo, da je najmlajši, katerega sta ostala dva zaničevala, kateremu sta obljubljala v Ameriki samo službo sluge in nesitelja orožja — da je najmlajši pravi junak. »Ne obupajta, »bela brata,« je rekel, »poznam zvezdo rešitve. Jaz imam na Smichovu strica. ki ima denarja kakor ..oveljnik roda. Pojdem k njemu, razložim mu situacijo in on nas bo založil z denarjem. Čez par dni pa bomo zagledali obljubljeno zemljo, katero je odkril Kolumb.« In res! Hanzik je poiskal svojega strica. Prišel je k njemu in mu je »razložil situacijo«. Stric je izbuljil naprej oči, nato pa je udaril v smeh. Posadil si je malega potovalca na kolena in ga je gugal. »Bomo že kako napravili!« je rekel sle dnjič. »Ti bom že pomagal, ampak nazaj v Plzen.« — O teh malih »Indijancih« pa je zvedel tudi policijski nadzornik na Smichovu, ki je naročil, da se tudi druga dva poiščeta in pripeljeta na komisarijat. Še isti dan so morali »Indijanci« odvandrati nazaj v Plzen.
Ljubljana.
— Iz deželnega odbora — seja dne 21. junija 1913. Enketa strokovnjakov za kuharske in gospodinjske tečaje, ki io je sklenil ljubljanski občinski svet na piedlog g. Stefeta, se deželni odbor ne udeleži, ker skrbi sam za take tečaje. — Zborovanja deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug dne 30. junija se udeleži deželni odbor. — Glede enoodstotnega prispevka zavarovalnic v gasilski fond. kakor ga določa deželni zakon iz leta 1911., se sklene, da se ga vpo-rablja za podpore ponesrečenim gasilcem še predtio izide opravilnik. ki ga izda deželni odbor sporazumno z deželno vlado. — Rešijo se razne prošnje za podpore. — V deželnem proračunu se je nahajala postavka za prispevek k gradnji obrtne šole v Ljubljani. Ker je sedaj dozidana državna obrtna šola — se sklene (proti predlogu dr. Novaka, naj se prispevek izroči mestni občini ljubljanski, ki je doprinesla ogromno žrtev za to šolo) — to postavko iz proračuna črtati. — Vloga dramatičnega društva, ki javlja, da predstav ne more več prirejati v deželnem gledališču, se vzame na znanje. Dr. Novak opozarja. naj se gledališčnemu vprašanju posveti pozornost; deželni glavar dr. Šušteršič meni, da se bo o tem govorilo, kadar pride s kake strani inicijativa na deželni odbor. — Deželni odbor ima tiskano boročilo na deželni zbor o svojem delovanju. Dovoli se prispevek za most v Čučji mlaki pod običajnimi pogoji. — Mestno občino Kranj se opozarja, da si ni pridobila dovoljenja deželnega odbora za v porabo deželnih oziroma občinskih cest pri zgradbi kanaliza-cje. Sploh se po vsej deželi konstati-ra, kje in v koliko se deželne in občinske ceste brez dovoljenja deželnega odbora pri takih in sličnih zgradbah vporabljajo. — Dela za most čez Čabrairko se na novo razpišejo.
—	Na kompetentno ministrstvo se vloži spomenica za preskrbo Kraških voda. — Glede razširjave stavbe domobranske vojašnice stopi deželni odbor v dogovor s c. kr. kmetijsko družbo radi nakupa sveta na Poljanski cesti, ki je last Kmetijske družbe.
— Nove naredbe pri c. kr. javni straži v Ljubljani. Pred nekaj dnevi sem imel priliko gledati nove nredbe katere je dala c. kr. državna policija mirnim sprehajalcem pri glavni pošti čutiti! Okrog 6. ure zvečer sem stal ravno pri pošti in gledal stražnika, kateremu je že kar pot izpod čela tekel, toliko je moral govoriti strankam, da ni dovoljeno na cesti stati, ker se s tem ovira cestni javni red. No obračal se je vedno na eno stran, predno je obdelal katerega. Gledal sem tudi jaz v ono smer in glej čudo, videl sem nekega policijskega oficirja z dvema zvezdama in s psičkom, oficir je migal zdaj na to zdaj na ono skupino ljudi in stražnik je tudi delal, kakor mu je bilo ukazano. Pa če tudi sta bili dve moči vendar ni šlo tako, kakor si je mislil oni gospod s psičkom. Ker je videl, da ni veliko uspeha takoj prve dni. je jezno odkorakal v Kaffee nero. Okrog 8. ure sem bil zopet na svojem opazovališču. Sedaj je bil drug stražnik; videl se je že od daleč njegov svetlikajoči se mesec št. 41. Ta* je kratko malo pogledal celo situacijo kakor kak general, najprvo sem in tja in kakor bi mignil, ni bilo več ljudi tam, kjer je prepovedano stati. Ostali so mu samo. 4 častniki. No tem tudi ni prizanesel. Mislil si je: »Vsi ste pod § enaki, zakaj pa vi ne! Na opomin stražarja je rekel eden izmed častnikov, da je on slabo podučen, da bo že še slišal v šoli, da je že govoril o tem z gospodom Re-virinspektorjem. Stražar se kratko-
malo odreže: »Herr Hauptmann iiber meine Handlungen steht das Recht, einem jeden, der glaubt im Recht zu sein, die Bcsclnverde uber mich bei der Polizei-Direktion einzuholen. — Vprašal bi sedaj c. kr. ravnatelja grofa Kirnigla, ali mu je znana ta na-redba in ako mu je. zakaj se ne dela tako po vsej Ljubljani in ne samo pri glavni pošti? Ali ima mogoče za vogel kazine, kjer stoji 20 do 40 nem-čurjev v gruči izjemo? — Ako pa je ta naredba prišla od katerega drugega. naj se zopet spravi s tega sveta, da jo kolera paragrafika ne uniči popolnoma. Na vprašanje, kdo ie kriv, da se nam tako godi, po em Vam dragi čitatelji in davkoplačevalci: To je sad klerikalizma. Vse se pritožuje. kako se šikanira mirne sprehajalce od strani državne policije. Ako pa velja ta določba za nas, naj velja tudi za ljubljanske državne detektive. Ti stoje pri glavni pošti in sredi ceste, a stražnik teh ne vidi in ne reče nič. Pa kaj, saj vrana vrani še ni nikdar oči skljuvala. pa jih tudi ne bo. to bo že skrbel gospod baron Schwarz ifl grof Kiinigel. Samo obžalovanja vredni so pastražniki, ker. morajo na pritisk svojih višjih delati tako strogo; če ne bi delali, se jim takoj pove, da niso vporabni, in dobe Einkassungs-Dekret. Ljubljana. mirno mesto, kjer za časa Francozov niso bili duhovi tako razburjeni, kakor sedaj v letu 1913, mora Imeti pa na svojih plečah težki, grr"-: velikanski, državno-policijski aparat, a germanski Gradec, kjer se vse hujše dela, kot v črni Afriki, pa bode ljuba naša vlada poslala angelja miru in sprave. To je klerikalni presladki sad, katerega vživaj toliko časa. dokler ne dobiš kronične napake na cesti in košček papirja za 20 kron te naredi zopet popolnoma zdravega.	Cesar	& Plutus.
— Lovec na leve. V »Kino-Idealu« O tem znamenitem filmu piše Kine-matografische Rundschau sledeče: Redkokedaj se bo imelo priliko videti usmrtiti pred seboj tako krasne leve. ki se postrele v drami tvrdke Gaumond »Mojsrski strel lovca na leve«. To sigurno ni nikak dresirani akt. adnji utripi, osteklenenje oči mora pretresti vsakogar. Krasno! Če se vidi kaka sredstva in dragocene žrtve, ki se v to svrho narede. da sigurno odgovarja film resnici, občudovati se mora to naravno resničnost filma in z občudovanjem se mora vsakdo diviti tem slikam. To so velike pridobitve, taki uspehi imajo trajno vrednost. Lovec na leve je pa tudi slika ki s svojo lepo. enostavno a zdravo vsebino učinkuje. Ravno enostavnost dejanj začetkoma povzdigne napetost v levji jami k elementarnem učinku. Trenutek ki ga preživi žena lovca na leve. v jami, kako pridrve živali, prihod lovca, ki ga je opozoril na nevarnost konj žene, njeni klici po pomoči in strah pred nevarnostjo, to je začetek silne napetosti, ki se šele po mojstrskih strelih in po zadnjih utripih levje dvojice reši. Ta film se sam priporoča. Predvaja se danes do četrtka pri vseh predstavah.
— Sinočnji kresni večer je bil prav prijazen. Vreme je bilo jasno, nebo zvezdno. Z mrakom so zažareli kresovi tja do daljnih dolenjskih gričev in gorenjskih planin. V Ljubljani je bil Kres na Drenikovem vrhu in na Golovcu. Na Drenikovem vrhu je bilo živahno do pozne noči.
— Kinematograf »Ideal«. Nikdo naj ne zamudi si ogledati sijajni spored z veliko amerikansko levjo dramo »Mojstrski strel lovca na leve«. Kaže se tudi komični film z Maks Lind-nerjem »Maks športnik« ki vzbuja mnogo smeha. Ostali spored je prvovrsten kakor sledi: Slikovita Švedska. (Potovalni film.) Avguštin junaški tenor. (Velekomično.) Zurnal Pathč. (Najnovejše, šport, moda itd.)
—	V petek »Zlatnik«. Nor disk film. —
V	soboto »Ločena od sreče« s Szus-sano Grandais.
Naj novejša telefonska in brzojavna poročila.
Deželnozhorske volitve v T rstu.
BOJI ZA OKOLICU. — VELIKA NAPETOST V II. OKOLIČAN-SKEM OKRAJU. - ITALIJANSKE LUMPARIJE IN SLEPARIJE. -PRED NEMIRNO NOČJO. — VOLITVE V MESTU.
BOJ ZA SAMOSLOVENSKO OKOLICO!
Trst, 23. junija. Danes se je vršila volitev v I. razredu v okolici in v mestu. V mestu ni bilo pričakovati druzega nego zmage laških nacio-nalcev; v okolici pa so pri zadnjih
volitvah zmagali Slovenci, le v Sve-toivanjskem okraju so imeli Slovenci okrog 40 glasov večine. Zato so letos napeli laški uacionalci vse sile za svojo zmago v tem okraju. Do zmage jim jc bilo temveč, ker je v tem okraju slovenski kandidat dr. Rybaf, voditelj tržaških Slovencev. Kandidate sta postavile slovenska in laška stranka, Nemce so dali laški nacio-ralci v svoje kandidatne liste. Patri-otlčni bratci so se našli;
Trst, 2.3. junija. V drugem in tretjem okraju okolice je bila zmaga Slovtncem žc v naprej zaslgurana.
V	II. okraju je pa že pri volitvi v II. razredu črtati slovenski kandidat dr. Just Prrtot v ožjo volitev s socialističnim kandidatom, ki sedaj nišo postavili kandidatov. Volitev v prvem razredu je bila pa nejasna In ni bUo mogoče že vnaprej izreči rezultata.
ITALIJANSKE LUMPARIJE.
Trst, 23. junija. Danes so Po Sv. Ivanu, Rocolu, Lonjoru, Klonil in Konkoneiju že na vse zgodaj hodili okrog laški nacionalni volilni sleparji, da kontrolirajo svoje podkupljene volilce. Glasove so plačevali po 20, 30, 40. do SO K. Posluževali so se vseh protizakonitosti in so ljudi podkupovali r denarjem ali z obljubami; sicer so izvajali svoj terorizem z grožnjami. Volilni boj v tem okraju je bil srdit. Ljudstvo je bilo razburjeno in je prišlo do prav ostrih scen.
Trst, 23. junija. Vsled velike napetosti Jc bil v II. okoličansketn okra. ju vsak glas odločilen. Laški nacio-nalci so podkupili mnogo slovenskih volilcev, ki so še narodno nezavedni in odvisii. Italijani so napeli vse sile in se poslužili vseh sredstev, da zmagajo.
Trst, 23. junija. Danes se ie bil v okolici boj na nož, za zmago ali po-polen poraz. Na eni strani italijansko nacionalni kamoristi. na drugi Slovenci. Socialisti niso postavili kandidatov. Ožja volitev je bila izključena. Vse italijanstvo in nemštvo je združeno proti Slovencem.
IZID V OKOLICI JE SLEDEČ:
Trst, 23. junija: I. okraj: Slovenci: Sancin 303. dr. Wilian 304 glasov. Italijani:	Dobrigna 186. Morsani
179 glasov.
II. okraij: Slovenci: Negode 315 dr. Rybaf 319 glasov.-Italijani: Lavro 276, VVagner 279 glasov.
III. okraj: Slovenci: Černigoj 446. Malalan 451, Renčelj 447, Slavik 454 glasov. Italijani: Ciimar 192, Liebmann N L Polacco 188, Rusconi 195 glasov.
ZMAGA V OKOLICI JE SLOVENSKA.
Trst, 23. junija. Popolna zmaga v okolici je napravila na Slovence dober ntis, ker to je bil boj zoper sleparijo in lumparije italijanske kamo-re. Italijanskim načionalcem ni pomagalo ne podkupljeni slovenski glasovi, ne pomoč socialistov, ki igrajo vedno vlogo protislovanskih izdajic in ne pomoč vladnih hlapcev, Nemcev. Zmaga Slovencev je velika! Slovenski volilci so krepko odbili napad. ki ni bil majhen; pobili so sleparsko sodrgo, ki je hotela nam ugrabiti slovensko zemljo. Smrt in zaničevanje pa narodnim izdajicam. ki so volile z našimi narodnimi nasprotniki. — Živela slovenska okolica!
PRED NEMIRNO NOČJO.
Trst, 23. junija . Vsled velikega razburjenja pri volitvah v II. okoli-čanskem okraju je ljudstvo precej vznemirjeno. Ljudstvo je razburkano vsled italijanske nasilnosti in lumparij, ki so jih uganjali italijanski nacionaci. Tudi na italijanski strani vlada še volilna razburjenost. Bati se je velikih izgredov in demonstracij. Policija ie pomnožena z orožni-štvom in tudi vojaštvo je baje za vsak slučaj pripravljeno.
VOLITVE V I. MESTNEM RAZRERU.
Trst, 23. junija. V I. razredu mestnega okoliša se je danes izvršila volitev popolnoma mirno in brez vsake večje volilne borbe. Slovenci so pač tudi tu postavili svoje števne kandidate. Nemci igrajo še nadalje svojo vlogo političnega klopa in se drže laško nacionalne stranke. Interesantno Je, da so vsled tega prišli kot edini državo ohranjajoč elemenf v Trstu v konflikt z vlado. Ali ne odobrava politike nemških voditeljev v Trstu. Zato pošiljajo sedaj tl Nemci, ki nastopajo pri volitvah s protivladno stranko, vladi svoje zaupnice, češ, da ne demonstrirajo s svojo politiko proti vladi, ki jim gre vedno tako na roko. Kako bo centralna vlada za to pairiotično dejanje obdarila tržaške Nemce, nam pokaže bližnja bodočnost!
Trst, 23. junija. V mestu, v I. volilnem razredu so zmagali italijanski nacionalci, kakor je bilo edino pričakovati.
Mali oglasi.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori Št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.   _______ _______________
Stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob s pritiklinima se išče za takoj ali za mesec avgust. Ponudbe pod »Stalno« na »Prvo anončno pisarno«.
Damsko kolo še malo rabljeno se proda. Poizve se: Stara pravda št. 3. II. ____________________ 551—2
Damsko kolo se proda za 45 K. Sv. Petra nasip št. 3.	552—1
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podneb;e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
F
otografsk aparate
in vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
„ADf?I J A
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
ZZaJa/teTrajte cenilce !
Zganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št. 1
(prihod iz ulice Mlramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Laška kuhinja
■v
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco,
Največja slovenska hranilnica!
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 denarnega prometa 660 miljonov kron, 42 miljonov kron vlog in 1 miljon 330 tisoč kron rezervnega zaklada.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Vložen denar obrestuje po
brez odbitka. — Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. — Hranilnica je pupilarno vama. — V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. — Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlad«. — Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojeu na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 57<% obrestim in najmanj 7<% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
d.ojcclače lnanilnilce-
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Od dobrega najboljše! je že vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavnj trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, al pa po naših potnikih.
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so	preje	stali	12—14	I<	za	6	K
spalne obleke	„	„	*	„	13—16	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	40—50	„	„	14	„
prašne plašče	„	„	„	„	18—20	„	„	10	„
V
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Pri demolf ranja Naglasov® hiše na Tnrfa&kem trgu
je na prodaj vsakovrsten
stavben materi; al
strešna in zidna opeka, stavben les, kamenje za nasipanje (šiita) itd. itd. Povpraša se v pisarni
inske drirL-“
v Levstikovi ulici.
(d (5) (d (č) Gl fD (Tl *c).G) (c) G) (d G) 0 6) (c) G) (DJS) (c),G) (OS3) (o (j) (a.G) (dj$) (c>J5) (0J5)	(3lC>*(aJ5) (č).G) (9,6) (cJ.CJV
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ljublfanska kreditna banka vLJaM|ani.
Stritarjeva, ulica štev. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 1
4U -mm
NAPAD NA SLOVENSKI AUTOMOBIL.
Trst, 23. junija. Okoli tri četrt na 3. se ie peljal po Stadionu neki automobil s Slovenci. To ie laško fa-kinažo tako razburilo, da je zagnala na automobil. Automobil je vozil naprej — toda fakini so se vrgli v automobil in začel se je pretep. Strgali io slovensko trobojnico in _ so jo z »abasso« i» »vkva Trieste italiana« raztrgali. To junaštvo je obila množica proslavljala kot veliko zmago, z oken so plosksJi in s to zmago so napravili Italijani slavnosten pohod po mestu. Več o tem jutri.
VSAK HIP SE ODLOČI.
Sicer se razven demisije Pašiča ni zgodilo ničesar novega, kar bi položaj poslabšalo, toda omeniti je treba, da položaj,, razmerje med Srbijo in Bolgarijo slabše že biti ne more kot je in da je odstop ministrskega predsednika Pašiča ravno posledica tega položaja. Kakor je namreč Pa-šič za revizijo pogodbe, vendar ne more in noče vesti otežiti z brato-tomorno vojno, četudi taisto začno Bolgari. In ^ato je podaj demisijo.
DOGODKI V SRSKI VLADI.
Belgrad, 24. junija. Že minuli petek — tako pravijo oficielna poročila — je ruski poslanik Hartwlg podal srbski vladi kategorično zahtevo ruske vlade, da naj Srbija od carja Nikolaja naznanjeno razsodišče brezpogojno sprejme. Na to sledi ministrski svet. V seji je min. predsednik Pašič nastopil za zahtevo ruske vlade z motivacijo, da bi zavračanje taiste (zahteve) pomenilo — bolgarsko vojno. Temu Pašičevemu stališču so se pa uprli posamezni ministri, ki so povdarjaii, da bi ugoditev ruski zahtevi pomenjala opustitev srbskega stališča, odobrenega v. skupštini.
MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE.
Belgrad, 24. junija. Srbski poslanik v Sofiji, dr. Spalajkovič je dospel sem in imel s Pašičem dolgo posvetovanje, kjer ga je informiral o bolgarskem stališču, nakar je bil sprejet od kralja v avdijenci. Dr. Spalajkovič se označuje kot minister za zu-uanje zadeve v novem kabinetu.
KAKO MISLIJO V BERLINU.
Berlin, 24. junija. Kljub temu, da ie položaj na Balkanu skrajno kritičen. vendar upajo tukajšnji politični krogi, da ne pride do vojne, da bo Srbija v zadnjem trenotku odnehala.
POSREDOVALNI PREDLOG.
Berlin, 24. junija. Glasom poročil iz Sofije bo Rusija mirno rešila srbsko-bolgarski spor na ta način, da prisodi nesporno ozemlje Macedonije Bolgariji z izjemo dveh mest, katerih Imeni se ne imenujeta, ki jih pa dobi Srbija kot plačilo za svojo pomoč, ki jo je dala Bolgariji pred Drinopo-Ijem. Sporno ozemlje pa dobi Srbija z Izjemo dveh mest, ki se iz etnogra-flčnih ozirov prisodita Bolgariji. (Op. Ne le, da smo že precej takšnih posredovalnih predlogov slišali ki se pa niso potrdili, obstoja teškoča tudi v tem, da smatra Srbija za sporno drugo ozemlje kot Bolgarija.)
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezervni fondi K 58,461.432*56. — izplačane odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77.	99
vzajemno zavarovalna
...............................       Vsa	pojasnila	daje
Mr. a vij A** Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše ” ■*'	države z vseskozi slovansko-narodno upravo,
banka v Pragi.
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
v Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Skoilc ccnjitje takoj in n.i;-kulantncjc. Uživa najboljši sloves, liodei posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
Cene najnižje!