POTEK RAZISKOVALNEGA DELA
V VASI GLOBASNICA
NA JUŽNEM KOROŠKEM V AVSTRIJI
Od ideje h knjigi
Polona Sketelj
IZVLEČEK
Kot že sam naslov besedila "Potek
raziskovalnega dela v vasi Globasnica na
južnem Koroškem v Avstriji" pove, avtorica
v njem kritično analizira potek lastnega
raziskovalnega dela v vasi Globasnica na
južnem Koroškem, katerega rezultat je knjiga
Na stičišču dveh kultur, s podnaslovom Med
delovnim in prostim časom v Globasnici.
ABSTRACT
As indicated by the article's title - The
process of the research work in the village of
Globasnica. South Carinthia. Austria - the
author presents in it a critical analysis of
the process of her own research work in the
village of Globasnica in South Carinthia
which resulted in the book Na stičišču dveh
kultur, med delovnim in prostim časom v
Globasnici (At the junction of two cultures:
Worfc and leisure in Globasnica).
Od leta 1991 raziskujem različna vprašanja življenja Slovencev na južnem Koroškem
v Avstriji. Poleg nekaterih ozko zasnovanih vsebinskih sklopov (raziskave življenja
starostnikov, slovenskega knjižnega trga, bralnih navad, navad kupovanja literature,
založništva, socialne kulture...), ki sem jih opravila v preteklosti, sem raziskovanju
življenja na južnem Koroškem posvetila tudi diplomski nalogi na obeh študijskih smereh.
Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
sem diplomirala z delom Na stičišču dveh kultur, ki nosi podnaslov Med delovnim in
prostim časom v Globasnici. Omenjeno delo, ki je leta 1995 izšlo pri Krščanski kulturni
zvezi in Narodpisnem društvu Urban Jamik v Celovcu, začenjam z besedami:
"V Globasnico sem prišla, da bi napisala diplonisko nalogo. Ob tem sem si zadala
nalogo, da proučevano okolje čunbolj spoznam, doživim in razimiem. Z dodatiiim
razmišljanjem in raziskovanjem je diplomska naloga prerastla v knjigo. Kljub nekaterim
spremembam, ki so rezultat nadaljnje raziskave, v knjigi namenoma ohranjam nekatere
izraze in način podajanja vsebine... S tem, ko ostajam zvesta prvotni nalogi, žeUm bralcem
približati potek raziskave, naloge in dlje, ki sem si jih zadala kot diplomantka Oddelka
za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani..."
V nadaljevanju bom predstavila potek raziskovalnega dela v Globasrüci, katerega
rezultat je omenjena knjiga.
165
Polona Sketelj
1. VSEBINSKA ZASNOVA RAZISKAVE
Globasnica leži ob severnem vznožju Pece na 538 metrov nadmorske višine in
obsega 3777 ha skupne površine. Na severu se odpira proti mestu Pliberk, na zahodu jo
omejujeta vas Podjima in Jimska gora, na vzhodu pa vas Bistrica. Z omenjenimi kraji jo
povezujejo tri ceste, ki potekajo skozi vas. Upravnopolitično sodi v velikovški okraj. V
vasi je občinsko in farno središče. Občina z istim imenom obsega poleg Globasnice še
Podjuno, Malo ves, Podroje, Šteben, Večno ves, Slovenijo, Strpno ves in Cepiče. V faro
Globasnica pa poleg Globasnice sodijo še Mala ves, Slovenija, Podjuna in Podroje. V vasi
je središče občinskega kulturnega dogajanja, saj tu potekajo vse najpomembnejše kulturne
prireditve. Tu ima sedež Slovensko kulturno društvo, ki je poleg Slovenskega prosvetnega
društva v sosednji vasi Šteben edini nosilec kulturnega dogajanja v občini.
Z Globasnico in Globašani sem se prvič srečala septembra leta 1993 na sestar\ku
Slovenskega kulturnega društva.' Pravzaprav je bilo to prvo srečanje usodno za moje
nadaljnje delo. Na sestanku se je namreč zbralo kar precej vaščanov, ki so, potem ko sem
predstavila svoj načrt dela v Globasnici, izrazili vrsto že vnaprej pripravljenih želja in
odprtih, še ne raziskanih vprašanj iz njihovega vsakdanjega načina življenja. Vprašala
sem se, zakaj pravzaprav ne bi vsebinskega okvira moje naloge določili tisti, ki živijo
življenje, ki ga sama lahko le opazujem in ga skušam razumeti. Odločila sem se, da bodo
vsebino naloge o Globasnici določili Globašaiu, dokončno krojila in oblikovala pa jo
bom sama. Na podlagi prvih pomenkov z Globašani sem oblikovala vsebinski koncept
naloge in v skladu z njim začela zbirati vire.
V njihovih pripovedih so prevladovale družbene teme, zlasti tiste, ki jih v etnološki
sistematiki lahko uvrstimo v socialno kulturo. Naši pogovori so se, ne glede na to, kako
smo jih začeli, vedno končali pri medsebojnih odnosih, soseski, neformalnih in formalnih
zvezah ter drugih pojavih s področja socialne kulture. Kmalu sem tudi z lastnim
opazovanjem ugotovila, da prav te teme tačas prevladujejo v življenju mojih sogovornikov.
Razlogov za to je verjetno več, skupaj z Globašani smo spoznali le nekatere:
1. S pojavom industrializacije se je nekdaj sociakio povezana vaška skupnost
spremenila v skupek individualnih, med štiri stene družinskih skupnosti zaprtih življenj.
Vsi vaščani, ne glede na starost, občutijo današnje vaško družbeno življenje kot odtujeno
in se v pogovoru nenehno nostalgično vračajo k nekdanjim tesnim in spontanim stikom
med vaščani. Kljub temu pa ugotavljajo, da tudi danes v sicer odtujenem vaškem življenju
Globašane nekaj združuje in jim omogoča ohranjanje kontinuitete v vaškem življenju.
Skupaj z Globašani sem skušala ugotoviti, kaj jih povezuje in kje so razlogi, da se vedno
bolj oddaljujejo drug od drugega.
2. Pripisovanje tolikšnega pomena družbenemu življenju je tudi posledica in odsev
razmer na celotnem ozemlju južne Koroške, kjer so prebivalci zaradi različnih kultur,
jezika, ideološkega in svetovnonazorskega prepričanja podvrženi nenehni preizkušnji
medsebojnih odnosov.^ Te in podobne vzroke današnjega povezovanja in razdruževanja
med vaščani sem, kot že rečeno, ugotovila ob pomoči Globašanov.
1 Zamisel za raziskavo o Globasnici se mi je porodila potem, ko so mi na Krščanski kultunu zvezi
povedati, da je Globasnica vas, ki je še popolnoma neraziskana, čeprav njeni prebivalci že dolga leta gojijo
pestro kulturno življenje. Podobno mnenje o dogajanju v Globasiüd sem zasledila pri prebivalcih drugih koroških
vasi. Nekateri so celo menili, da je Globasnica kulturno središče celotne Podjune. (op. av.)
2 Globasnica je ena od štirinajstih oban, v katerih je slovenščina z zakonom priznana kot uradni jezik,
(op. av.)
Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji
Težišče raziskave so torej družbeni odnosi, vendar ne le družbeni odnosi sami
zase, iztrgani iz širšega konteksta razmer, v katerih se ustvarjajo in kalijo, ampak samo
v povezavi z njimi. Zanimale so me vsakokratne situacije in oblike medsebojnih odnosov,
njihovo spreminjanje in ohranjanje v prostoru in času ter poglavitni družbeni in drugi
dejavniki, ki vplivajo na njihovo ustvarjanje, ohranjanje in spreminjanje. Čeprav so v
ospredju mojega izvajanja vsebine s področja socialne kulture, se nisem popolnoma in
že vnaprej odrekla pojavom materialne in duhovne kulture. Obravnavala sem jih skupaj
z drugimi dejavniki, ki so ali pa še vplivajo na družbene odnose v vasi. S predstavitvijo
najrazličnejših oblik družbenih odnosov želim prikazati prevladujoči način življenja v
lokalno in časovno natančno določenih okvirih. Omenjena raziskava je torej predstavitev
vsakdanjega načina življenja na mikroravni, na ravni vsakdanjosti.'
Knjiga je sestavljena iz dveh osnovnih delov. V prvem obravnavam spremembe v
socialnoekonomski podobi vasi, osnovne vire za preživetje, način prilaščanja materialnih
dobrin in družbene odnose, ki se ustvarjajo na tej podlagi. Drugi del knjige je prikaz
tistih formalnih in neformalnih stikov med vaščani, ki ne temeljijo na prilaščanju osnovnih
virov za preživetje. Prav zato je podnaslov knjige Med delovnim in prostun časom v
Globasnici. Globašane sem torej spoznali kot socialne osebe - kot udeležence v socialni
interakciji, Globasnica pa je zame postala organizirana celota, ki jo lahko opredelimo s
pojmi socialna skupina, socialna mreža, korporativna nu'eza, primarna in sekundama
skupina. In zakaj Na stičišču dveh kultur? Globasnice nisem preučevala zaradi nje same,
obravnavala sem jo kot zgled nekega načina življenja, simptomatičnega za način življenja
v podobiuh vaseh v Podjuni oziroma na celotnem ozemlju južne Koroške. Pravzaprav
namen mojega dela v Globasnici ni bil iskati eiücratne, lokalno omejene in neponovljive
pojave, vendar sem želela prikazati enega od načinov življenja v določenem prostoru
(misMm širše na ozemlje južne Koroške v Avstriji) in času. Vzroke za pojave v vaškem
življenju lahko najdemo tudi zunaj vasi, kar kaže na vzporednice med življenjem v vasi
in širšim družbenopolitičnim dogajanjem. Prav tako skušam v knjigi opisati položaj in
pomen Globasnice v tem širšem družbenopolitičnem dogajanju. Poznavanje najpomemb-
nejših konkretnih oblik življenja na mikroravru, v majhnih družbenih enotah ali pri
njihovih članih, nam omogoča spoznanja o vsakokratnem prevladujočem načinu življena
in njegovih poglavitnih alternativah na širšem območju. Tako so v delu prikazane nekatere
bistvene značilnosti življenja na dvojezičnem ozemlju južne Koroške, na stičišču dveh
kultur.
V raziskavi obravnavam Globasnico kot celoto, posameznik me je zanimal kot
družbeno bitje, in sicer le v "družbenih oblikah, v katerih živi in prek katerih komunicira
s svojim socialnim in kulturnim okoljem".*
Pripovedovalci so se mi predstavili kot individuumi z lastnimi življenjskimi
zgodbami, ob tem pa so izrazili tudi krajevno identiteto in pripadnost skupnosti kot
celoti. Le z upoštevanjem vloge in položaja vsakega posameznika v obravnavani skupnosti
3 Način življenja na ravni vsakdanjosti je redukcija vseobsežne problematike načina življenja na raven
vsakdanjika lokalnih, poklicnih in drugih skupin in tipičnih posameznikov te ali one etnične skupine v določenem
času... Etnologi se sicer ne ukvarjamo z raziskovanjem družbenih, gospodarskih, političnih in kulturnih sistemov
v njihovem globalu, toda na mikroravni, v okviru krajeviuh in podobnih študij, nas zaiumajo vsi navedeiü
vidiki v njihovi celoti. (Kremenšek, S: Etnološki razgledi in dileme 2, str. 103)
* Mojca Ravnik ugotavlja, da se etnologija prav po tem loči od nekaterih drugih ved (na primer od
psihologije, seksologije, pedagogike, socialne medicine in tako dalje), ki jih posameznik zanima kot individuimi
sam po sebi in ne kot družbeno bitje. (op. av.)
Polona Sketelj
sem lahko v njej spoznala prevladujoči način življenja. "Za etnologijo kot družbeno vedo
je najprej zanimiv odnos pripadnikov različnih družbenih skupin do istega kulturnega
okolja - njihov način življenja."' Načini življenja v nekem okolju so številni. Nanje vpliva
vrsta dejavnikov, med njimi tudi družbeni, ekonomski, simbolni položaj vsakega
posamezirika. Iz obširnih pogovorov s pripovedovalci je nastal grob mozaik o svetu, v
katerem živijo in so živeli prebivalci Globasnice. Glede na to, da se navedena raziskava
navezuje na vas kot celoto, sem iz vseh teh posameznih različnih oblik načina življenja
skušala izluščiti prevladujoči način življenja, ki ga določa družbeno okolje - Globasnica.
V delu navajam veliko pripovedi, ki sem jih posnela med terenskim delom. Navajam
jih dobesedno, in sicer tako, da ohranjam jezikovno obliko, ki so jo pri pogovoru uporabljali
moji sogovorniki. Čeprav je besedilo zaradi tega nekoliko teže berljivo, sem se za takšno
obliko zapisovanja odločila, ker menim, da je tudi ta odsev razmer, v katerih Globašani
živijo. S spreminjanjem besedila v knjižno slovenščino bi marsikdaj spremenila njegovo
povednost aH celo pomen. S številnimi pripovedmi sem želela bralcu predstaviti
Globasnico skozi usta Globašanov in mu jo tako čim bolj približati. Življenje v njihovi
vasi sem torej opisala z njihovimi lastrümi besedami. Ali kot pravi etnologinja Mojca
Ravnik: "V besedilu navajam veliko neposrednih pripovedi, ker so zgovorne in ker so
tisti odsev situacije, ki ga je s črkami na papirju najlaže posredovati (laže kot druge
elemente, npr. stanovanjsko opremo, obleko, prehrano, verovanje itd.).''
S pripovedovalci sem se pogovarjala v pogovorni slovenščini, saj globaškega narečja
ne znam govoriti. Posamezne narečne izraze, ki sem jih sčasoma osvojila, sem uporabljala
le, če niso razumeli ekvivalentnega izraza v pogovorni oziroma knjižni slovenščini. Moje
znanje narečja ni bilo tako dobro, da bi se lahko pogovarjala v njem. Vprašani so mi
odgovarjali v narečju, pogovorni slovenščini in slovenščini, ki se je približevala knjižnemu
jeziku. Najpogosteje so pri pogovoru uporabljali vse tri navedene jezikovne zvrsti, in
sicer tako, da so posamezne izraze med seboj dopolnjevali in sestavljali v jezikovno
mešane povedi. Zapis neposrednih povedi v knjigi torej ru prikaz globaškega narečja,
ampak jezikovne oblike, ki jo Globašani uporabljajo pri komunikaciji s tujci iz Slovenije,
ki ne govorijo globaškega narečja. Pravzaprav je bil za nmoge pogovor z menoj preizkušnja
znanja knjižne slovenščine^ čeprav sama tega nisem želela in sem si celo prizadevala, da
bi z menoj govorili v narečju. Kasneje sem ugotovila, da je kakršno koli siljenje v uporabo
narečja nesmiselno, ker so se pripovedovalci ne glede na moje želje tako ali tako vedno
znova vračali v jezikovno obliko, ki se jim je za komimikadjo z menoj zdela najprimernejša.
Opazila sem, da čim večkrat sem prišla v hišo in čim bolje so me poznah, tem bolj so pri
komunikaciji z menoj uporabljali narečje.
Ker nisem lingvistka in tudi ne domačinka, sem se pri transkripciji besedila odločila
za preprosto obliko, ki sicer upošteva polglasnike in vokalne posebnosti, vendar ne v
5 M. Ravnik: Galjevica, str. 2.
6 M. Ravnik: Galjevica, str. 6.
7 Prav tako kot v drugih vaseh na južnem Koroškem tudi v Globasnici srečamo dva jezika. Skoraj vsi
Globašani aktivno obvladajo lokalno slovei^sko narečje, lokalno nemško narečje in standardno nemščino, nekateri
pa tudi knjižno oziroma pogovorno slovenščino. Večina slovensko govorečih vaščanov je na globaško narečje
ponosna, saj pravijo, da je njihovo narečje nekaj posebnega, nekaj, kar jih loči od okolice. Med seboj komunicirajo
v narečju tudi v prisotnosti slovensko govorečih tujcev, ki prihajajo iz Slovenije, s katerimi se sicer pogovarjajo
v pogovorni sloveriščini oziroma v slovenščiru, ki se pribUžuje knjižnemu jeziku. Zelo pa so kritični do domačinov,
ki v komunikaciji z njimi v vsakdanjih situacijah uporabljajo jezikovne prvine iz višjih jezikovnih plasti. Zanje
pravijo, da so vzvišeni, (op. av.)
Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji
obliki, ki bi jo sicer zapisal lingvist. Opustila sem razne znake diferenciranega fonetičnega
zapisovanja. Navedeno besedilo torej v lingvističnem pogledu ni zapisano povsem korekt-
no, vendar menim, da oblika ne zmanjšuje njegove povednosti. Poleg tega pa med
strokovnjaki lingvisti tako aH tako ni enotnega mnenja o načinu zapisovanja narečja za
vsakdanjo rabo. Za zgled načina zapisovanja besedila sem vzela delo Franca Merkača in
Marije Jurič z naslovom Dob: o vaškem vsakdanu.* Omenjena avtorja takšno transkrip-
cijo utemeljujeta takole:
1. "lažja čitljivost besedila za nestrokovnega bralca,
2. poskus približevanja govorni praksi tudi pri zapisovanju,
3. upoštevanje originalnosti izjav in s tem povezana minimaliziranost izgube
informacij."'
Največ pozornosti posvečam življenju v dvajsetem stoletju, v prejšnja stoletja
posegam le toliko, kolikor je to potrebno za pojasnitev nekaterih pojavov iz polpreteklega
in sodobnega vaškega življenja. Za takšno časovno "izhodišče" sem se odločila predvsem
iz dveh razlogov:
1. "Vsakdanje življenje v našem stoletju je problem, ki je živ. Njegovo razkrivanje
pomaga reševati življenjska vprašanja še živečih Ijudi."^" V delu sem prisluhnila številnim
po moralnem in ideološkem prepričanju, socialnem, simbolnem in ekonomskem položaju
razHčnim ljudem, ki so mi vsak na svoj način razlagali življenje v vasi in težave, ki se v
njej pojavljajo. Nisem jim ponujala rešitev zanje, ker to ni bil moj namen in končno tudi
ne pravica, ampak sem le zapisala vse te razHčne poglede na isti pojav v vaškem življenju.
Kjer so občutili konflikte med sabo in okoljem ter med sabo in drugimi prebivalci in kjer
so videli težave v vaškem življenju, sem jih zapisala, prav tako tudi rešitve, ki so jih sami
ponujali. V delu podajam mnenja ljudi, ki sicer le redko sedejo skupaj za mizo, morda je
prav to prvi korak, da bodo videli podobnosti in sprejeli razločke."
2. Iz sodobnega življenja izhajam tudi zato, ker je to tisti časovni in končno tudi
vsebinski ovir, v katerem sem opravljala svoje terensko delo. Najprej sem skušala spoznati,
ugotoviti in razvimeti pojave v sodobnem življenju, nato pa sem iskala vzroke in korenine
zanje v preteklosti, če so obstajali. Prav tako kot je preteklost vplivala na sedanjost, tudi
sodobni način življenja pripovedovalcev vpliva na njihov spomin in vrednotenje
preteklosti.
3. Spomin na sodobno življenje je še živ, zato njegovo spoznavanje ni vezano le na
skope, pogosto nepopolne in s človeškim spominom nepreverljive pisne vire. Zanj
obstajajo pisni in ustni viri, ki jih lahko zlasti za današnji čas dopolnimo z lastnim
opazovanjem. Kljub vsemu pa obstajajo po številu in obsegu razpoložljivih virov razlike
tudi znotraj raziskovanja sodobnosti. Predvsem ustni vm za današnji čas so veliko bolj
pestri, raznoliki kot za obdobje pred drugo vojno, saj lahko v raziskavo vključimo po
8 Dob, vas, o kateri govorita avtorja, je prav tako kot Globasnica vas v Podjuni na južnem Koroškem v
Avstriji. Čeprav se dobljansko narečje v marsičem razlikuje od globaškega, sem navedeno delo lahko uporabila
kot primer zapisovanja narečja, zlasti izposojenk iz nemščine, ki jih je v vseh narečjih na južnem Koroškem
dosti. (op. av.)
5  F. Merkač; M. Jurič: O vaškem vsakdanu, str. 6.
10 S. Kremenšek: Razkrivanje našega načina življenja. - V: Ljudstva sveta (1980) 6, str. 11.
11 Ko sem vzpostavljala prve stike s pripovedovalci, sem pri posameznikih naletela na odločen odpor
proti nekaterim družinam in posameznikom, za katere so menili, naj jih ne obiščem. Njihovo negativno mnenje je
temeljilo na drugačnem političnem, ideološkem prepričanju in tudi na drugačni jezikovni usmerjenosti, (op. av.)
Polona Sketelj
170
poklicu, izobrazbi, starosti raznolike pripovedovalce, ki vsak na svoj način razlagajo
življenje, ki ga še živijo. Za raziskovanje predvojnega obdobja pa smo vezani le na spomin
starejših, pogosto tudi socialno in poklicno precej izenačenih ljudi, pač na tiste, ki še
živijo, se še spomnijo in so pripravljeni govoriti z nami.
Čeprav v delu izhajam iz sodobnega življenja, se ne odpovedujem prejšnjim
stoletjem. Prav tako kot je za razkrivanje življenja v nekem okolju pomembna sodobnost,
ne moremo in ne smemo popolnoma zanemariti njene preteklosti.
Med dosedanjim delom v vasi sem uspela narediti šele prve korake pri odkrivanju
življenja v njej. Po končanem raziskovanju sem spoznala še nekaj neraziskanih vprašanj
iz vaškega življenja, ki bi jih bilo v prihodnje smiselno postopoma in sistematično raziskati;
postopoma in sistematično zato, da vsebinska širina dela ne bi škodila njegovi globini.
Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji
m
1.2. KONSTRUKCIJA ALI REKONSTRUKCIJA?
Namen mojega dela v Globasnici ni bü iskati objektivno resnico o medsebojnih
odnosih oziroma sploh o življenju na vasi, ker je teh resnic neskončno, vsaka izmed njih
pa je lahko objektivna ali neobjektivna. Čeprav sem že pri določanju vsebinske strukture
diplomske naloge upoštevala mnenja Globašanov in čeprav v nalogi navajam veliko
njihovih neposredruh pripovedi, je življenje na vasi opisano "skozi" usta Globašanov in
"skozi" moje oči. Raziskovalci smo namreč "na neki način obsojeni, da gledamo predstavo
glede na svojo epistemološko izbiro in lastno razdaljo do predmeta raziskave" .^^
Pripovedovalce sem predvsem poslušala in pri pogovoru usmerjala. Zavedam se,
da z menoj niso spregovorili o vasi tako, kot bi spregovoriU z drugimi vaščani ali drugim
raziskovalcem (ki bi, na primer, prihajal iz južne Koroške, ki bi bil nemško govoreč ali pa
bi govoril slovensko narečje). Pogosto že samo dejstvo, kdo je raziskovalec in od kod
prihaja, narekuje odgovore vprašanih.
2. POTEK RAZISKOVALNEGA DELA
Raziskavo o Globasnici sem opravljala od oktobra 1993 do septembra 1994. Potekala
je po zaporednih raziskovalnih korakih, ki so vsaj okvirno značilni za vsak raziskovahü
proces. V nadaljevanju navajam potek celotnega raziskovabiega dela od priprave na
sondažno raziskavo do izdelave pisnega izdelka.
PRIPRAVA NA TERENSKO RAZISKAVO
Določitev vsebine raziskave; širša opredelitev raziskovalne teme: prostorska, vsebinska
in delno časovna omejitev.
Z namenom, da bi se čim bolj izognila vnaprejšnjemu kategoriziranju načina
življenja v vasi, sem pred prihodom na teren le delrio programirala terensko delo in le
delno vsebinsko omejila raziskovalno delo. Na ta način sem skušala preprečiti analitski
in teoretski vpogled, ki bi se mi lahko porodil ob srečanju s pripovedovalci.
Za raziskavo Globasnice sem se odločila na podlagi pilotne raziskave, s katero
sem skušala vsaj delno ugotoviti demografsko strukturo vasi.
Branje etnoloških in drugih besedil in izdelava okvirnega načrta nadaljnjega razi-
skovanja.
SONDAŽNA RAZISKAVA
Opravila sem trimesečno terensko delo, katerega jedro je bilo opazovanje z
udeležbo". V tem času sem zbrala slikovno gradivo ter ustne in pisne vire, ki sem jih
neprestano dopolnjevala z opazovanjem vsakdanjega načina življenja. Pisne vire in
slikovno gradivo sem zbirala hkrati z ustnimi viri in jih tudi sproti dopolnjevala.
12 M. Ramšak: Na lovu za spominom. - Glasnik SED 33(1993)3-4, str. 65.
13 Več o tej metodi etnološkega raziskovanja obravnava poglavje Opazovanje z udeležbo na terenu kot
ena od metod etnološkega raziskovanja na terenu, (op. av.)
Polona Sketelj
Zbiranje ustnih virov
Določitev pripovedovalcev
V začetni fazi terenske raziskave sem o posameznikih zbrala obsežne biografske
podatke, ki niso vsebovali le avtobiografskih podatkov in genealogij, temveč tudi podatke
o njihovem družbenem položaju in vlogi v lokalni in širši socialni mieži. Na podlagi
tako dobljenega "popisa prebivalcev"" sem določila manjše vzorce glede na starostno,
poklicno, izobrazbeno strukturo prebivalcev, čas njihovega bivanja v vasi, njihov družbeni
položaj in vlogo. V vzorec sem zajela predstavnike vseh starostnih, socialnih,
premoženjskih, izobrazbenih, poklicnih in drugih skupin v preučevanem okolju. Izogibala
sem se kakršnemu koli vnaprejšnjemu kategoričnemu odrekanju pripovedovalcev, saj
vsi ne glede na različni ideološki in svetovni nazor, socialni, družbeiu in ekonomski
položaj predstavljajo Globasnico kot celoto, kot okolje, kjer med prebivalci obstajajo
tako kot v vsakem drugem dr\ižbenem okolju nasprotja in soglasja, ki jih razdružujejo in
povezujejo v celoto, kakršna je Globasnica.
Način zbiranja ustnih virov
Ustne vire sem zbirala z usmerjenimi in naključnimi pogovori. Pri sestavi vprašanj
sem si pomagala z vprašalnicami ETSEO, ki sem jih na terenu sproti dopolnjevala in
prilagajala trenutnemu položaju. Vprašanj nisem brala, temveč sem jih pripovedovalcem
zastavljala v prostem in tekočem pogovoru.
Vsakega pripovedovalca sem obiskala večkrat. Prvi pogovor je bil navadno zelo
splošen, v njem sem zbrala nekaj osnovnih podatkov o življenjski poti vsakega
posameznika, njegovih osebnih nagnjenjih in delu, njegovi vlogi in položaju v driižinski
skupnosti in širše^', predvsem pa sem prvi obisk namenila predstavitvi same sebe, svojega
dela v Globasnici in končno tudi "dokazovanju", da ne sprašujem "nič takšnega^^". Po
prvem obisku in tudi na podlagi že prej zbranih podatkov sem sestavila vprašalnice,
prilagojene vsakemu posamezniku, družini ali hiši. Vsak naslednji pogovor je bil
nadgradnja prejšnjega. Podatke sem obdelovala sproti, tako da sem pri naslednjem
pogovoru vedela, katera vprašanja so ostala odprta in nedokončana.
Pogovore sem snemala, zapisovala, naključne pogovore pa sem ponavadi po
spominu zapisala naknadno v odsotnosti pripovedovalca. Pri izbiri načina "zapisovanja"
sem se prilagajala trenutni pogovorni situaciji in želji pripovedovalca. Največ pogovorov
sem posnela^', tako da v delu večino izjav navajam dobesedno po transkripciji posnetega
pogovora.
M Uradni popis prebivalcev mi zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov ni bU dostopen, (op. av.)
15 Pravzaprav sem dopolnila podatke, ki sem jih o posameznikih zbrala, ko sem določala vzorec raziskave,
(op.av.)
16 Ko sem se s pripovedovalci dogovarjala za prvi obisk, sem ponavadi pri njih naletela na strah pred
vprašanji, na katera ne bi znali odgovoriti, ali pred preveč osebnimi vprašanji. Prav zato smo se dogovorili, da
bo prvi pogovor neobvezen in zanje predvsem informativen. Ponavadi smo že pri tem prvem obisku dosegli
medsebojno zaupanje, ki nam je omogočilo nadaljnje sproščeno in učinkovito (gledano s stališča kvantitete in
kvalitete zbranih informacij) komuniciranje, (op. av.)
17 Posnela sem štiriinšestdeset enoumih kaset oziroma šestintrideset pripovedovalcev, (op. av.)
172
Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji
Zbiranje pisnih virov in kritika pisnih virov
Pisnih virov nisem imela veliko na voljo. Med sondažno raziskavo sem obiskala
župnijski, šolski in občinski arhiv, pregledala sem zapisnike in druge dokumente
Slovenskega kulturnega društva in drugih vaških društev in organizacij. Zbrala sem
nekatere osebne, družinske in druge dokumente, ki so mi jih zaupali pripovedovalci. V
Celovcu sem obiskala arhiv Krščanske kulturne zveze. Slovenski znanstveni inštitut,
arhiv koroške deželne vlade in zavod za statistiko. Zlasti v arhivu Krščanske kulturne
zveze sem dobila bogato dokumentacijo o Globasnici, med drugim tudi vse periodične
publikacije, ki so izhajale ali še izhajajo na južnem Koroškem v Avstriji.^'
V globaškem župnijskem arhivu sem pregledala matične knjige, družinske knjige
(status arumartim) od srede prejšnjega stoletja do danes, popise prebivalcev od začetka
tega stoletja do danes in farno kroniko od srede prejšnjega stoletja naprej.
V šolskem arhivu sem dobila šolsko kroniko od leta 1790 naprej. V njej niso le
podatki, povezani z delovanjem šole, temveč tudi nekatere zanimivosti iz vaškega življenja
v preteklosti in danes.
V občinskem arhivu sem dobila nekaj splošnih podatkov o naselju in občini (lega
in ustroj vasi) ter prebivalcih (seznam prebivalcev brez navedbe njihovih poklicov,
izobrazbe, stanu in tako dalje).
Dokumentacija o delovanju Slovenskega kulturnega društva je zelo popohia.
Društveni zapiski brez vmesnih prekinitev segajo v leto 1903, ko je bilo društvo
ustanovljeno.''
Objavljenih pisnih virov o Globasnici nisem imela na voljo, razen nekaterih,
ponavadi skronmih prispevkov v periodičnih in zaključenih publikacijah ter dveh krajših
raziskovalnih nalog.
Zbiranje slikovnega gradiva in njegova uporaba pri zbiranju ustnih virov
Ves čas terenskega dela sem zbirala slikovno gradivo in sama fotografirala nekatere
vsakdanje, praznične in izjemne dogodke. Zlasti zbrano, že fotografirano gradivo sem
uporabUa kot pripomoček pri nadaljnjem zbiranju ustnih virov. Uporabila sem ga namreč
kot priklic spomina na dogodek, ki ga je fotografija prikazovala. Z večjim številom
pripovedovalcev sem se ob fotografiji pogovarjala o istem dogodku.
Opazovanje in dokumentiranje potekata vsak posamezni dan.
Vse zbrano gradivo sem dopolnjevala z opazovanjem. Tekoče dogajanje v vasi in
tudi svoje občutke ob njem sem sproti zapisovala v terenski dnevnik^".
Urejanje zbranega gradiva
Gradivo sem že na terenu sproti urejala in dopolnjevala.
18 Na primer časopise Mir, Koroški Slovenec, Slovenski vesbuk. Naš tednik in nekatere druge koroške
časopise. V Globasnici izhajata dva časopisa: dvojezični Globaški časopis = Globasnitzer Zeitung in občinski
časopis Gemeinde Nachrichten, iz katerih sem lahko razbrala zlasti tekoče dogajanje v vasi. (op. av.)
19 Slovensko kulturno društvo v Globasnici je eno izmed redkih društev na južnem Koroškem, ki je
uspelo ohraniti društveiu zapisiuk tudi med drugo svetovno vojno. (op. av.)
20 Več o tem glej v poglavju Opazovanje z udeležbo na terenu kot ena od metod etnološkega raziskovanja
na terenu, (op. av.)
Polona Sketelj
174
DOKONČNO OBLIKOVANJE PISNEGA IZDELKA
Končno, celovito in primerjalno analiziranje zbranih ustnih
in pisnih virov ter slikovnega gradiva
Izdelava okvirnega izdelka
Nudenje izdelka v vpogled pripovedovalcem
Dokončna izdelava pisnega izdelka ob upoštevanju pripomb
in želja pripovedovalcev
2.1. OPAZOVANJE Z UDELEŽBO NA TERENU KOT ENA OD METOD
ETNOLOŠKEGA RAZISKOVANJA
Glede na namen in vsebino mojega raziskovalnega dela v Globasnici se je metoda,
ki jo v literaturi pojmujejo tudi kot "samostojno opazovanje z udeležbo, klinična metoda,
stacionarno delo in monotest metoda", pokazala za nujno. Le z neposredno in kontinuirano
udeležbo na terenu sem lahko na podlagi lastnega opazovanja odkrila nekatere pojave
vaškega družbenega življenja, ki bi mi bili sicer kot občasnemu opazovalcu vasi prikriti.
V vasi sem bila prisotna zjutraj, zvečer, ob delavnikih, nedeljah in praznikih, kar mi je
omogočilo, da sem opazovala potek življenja v njej in obnašanje vaščanov ob različnih
priložnostih. Skušala sem se čim bolj vživeti v življenje opazovane skupnosti in
sistematizirati svoje razumevanje načina življenja, s katerim sem se srečala in od katerega
me je ločilo drugačno družbeno okolje, iz katerega izhajam. "Ta proces 'učenja nove
kulture' moramo pazljivo dokumentirati, ker nam navadno da pomembno izhodišče o
vsebini in redu v univerzumu pomenov, ki je lasten preučevanim Ijudem."^^ Svoje
sogovornike sem opazovala pri vsakodnevnih rutinskih opravilih, vsakodnevnih
družabnih stikih, ob nepričakovanih in prazničnih dogodkih. Potek vsakega posameznega
dne v vasi, svoja opažanja in občutke ob njem sem zapisovala v terenski dnevnik, ki mi
je pomenil neprecenljiv vir podatkov in neke vrste začetno interpretacijo življenja v
Globasrüci. Bila sem opazovalec in zapisovalec vaškega dogajanja, poleg tega pa sem si
prizadevala, da ne bi ostala le zunanji opazovalec dogodkov, temveč eden od udeležencev
v dogajanju. Pomagala sem pri nekaterih sprotnih delih, se udeleževala kulturnih in
drugih prireditev in praznovanj, skoraj vsak večer pa sem preživela z obiskovalci vaške
gostilne. Takrat ko sem se pogovarjala s pripovedovalci brez svinčruka, papirja in
mikrofona, ko nismo bili več v razmerju pripovedovalec-zapisovalec, ampak enakovredni
udeleženci v pogovoru, ki je potekal ob delu aH sproščeno za gostilniško mizo, takrat se
mi je življenje v vasi razkrilo v vsej svoji globini in marsikaj skritega mi je bilo z zaupanjem
dano. Tudi kadar sem prišla v hišo kot "zbiralec podatkov", sem skušala ostati čim bolj
nevsiljiv sogovornik, ki predvsem posluša, opazuje in se prilagaja vsakokratni govorni
situaciji. Moje raziskovalno delo je torej temeljilo na dolgih pogovorih z ljudmi, s katerimi
sem živela in se družila. "Tovrstna raziskovalna strategija poudarja "intersubjektivnost"
in priznava spornost "imaetnih/prisibuh objektivikacij" človeških odnosov, ki toliko
21 R. G. Minnich: Socialni antropolog o Slovencih, str. 25.
Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji
družboslovcev obsede pri iskanju "znanstvene" verodostojnosti, in račimajo z njo."^
Besedilu o Globasnici sem dodala nekaj svojega videnja vasi, vendar sem že med
terer\skim delom nenehno preverjala in kritično razmejevala svoje doživljanje okolja, v
katerem sem živela le nekaj mesecev, in doživljanje mojih pripovedovalcev, ki tu živijo
stalno.
Če povzamem zgoraj povedano, so prednosti neposrednega opazovanja z udeležbo
kot eno od metod etnološkega raziskovalnega dela na terenu naslednje:
1. Ves čas raziskovalnega dela je raziskovalec navzoč na terenu, kar mu omogoča,
da lahko opazovano okolje spremlja ob različnih vsakodnevnih in prazničnih dogodkih.
2. Po potrebi se lahko dejavno vključi v preučevano skupnost in tako tudi sam
postane eden od udeležencev in oblikovalcev vaškega dogajanja (pomaga pri tekočih
delih, sodeluje pri pripravah na najrazHčnejše kulturne in druge prireditve, sodeluje pri
raznih šegah...).
3. S pripovedovalci lahko doseže sproščene in na obojestranskem zaupanju
temelječe odnose, ki jih ne vzdržuje le, kadar pride v hišo kot "pobiralec" podatkov,
temveč tudi na ulici, v trgoviiü, gostilni, skratka, na vsakem koraku vaškega življenja,
zato
4. za okolje, v katerem dela in živi, ni več neznani tujec, ki pride, sliši, zapiše in
odide ("veni, vidi, vici"), temveč znani tujec, ki v času raziskovalnega dela vsaj do neke
mere postane del preučevane skupnosti.
5. Svoja spoznanja in tekoče dogajanje v preučevanem okolju zapisuje v terenski
dnevnik, ki predstavlja že prvo interpretacijo preučevanega načina življenja, hkrati s
tem pa lahko koristi kot opora pri nadaljnjem celovitem analiziranju dogajanja v
preučevanem okolju.
6. Že med terenskim delom lahko vsaj v grobem strne svoja dognanja in ugotovitve
in jih kritično ovrednoti, tako da jih posreduje v vpogled pripovedovalcem, ki za to
pokažejo pripravljenost; prav tako je primemo, da že dokončano raziskovalno nalogo
oziroma delo ponudi v ponovni vpogled in upošteva povratne informacije "terena".
Takšen način dela zahteva od raziskovalca veUko mero prilagajanja življenjskemu
ritmu naselja, vendar šele ko z "njimi" zjutraj vstajaš, deliš delovni teden, preživljaš
prosti čas in razpravljaš o aktualnih političnih temah in dvojezičivih krajevnih napisih,
začneš predvidevati, za kaj v njihovem življenju pravzaprav gre. Ali kot je zapisala
Marija Makarovič: "...saj anketa in intervju dajeta le vsebinski okvir, opazovanje z udeležbo
pa tudi globino." ^
2.2. PODATKI ZAUPNE VSEBINE
Vsakokrat ko se podam na teren, se znova sprašujem, kako globoko smem s svojimi
vprašanji poseči v življenje in osebnost pripovedovalcev ter kaj smem zapisati in kaj
moram zadržati zase. Včasih mi pri iskanju odgovora na vprašanje, kaj smem in česa ne,
pomagajo že sami pripovedovalci s tem, ko me opozorijo, da žeHjo, da nekaj ostane le
22 R. G. Minnich: Socialni antropolog o Slovencih, str. 22.
23 M. Makarovič: Neposredno opazovanje z udeležbo kot ena od metod etnološkega raziskovanja na
terenu . - Glasnik SED 16(1976)3, str. 49-51.
Polona Sketelj
zame. Pogosto pa sem pri odločanju o količini in vsebini zapisanega prepuščena sami
sebi. Glede na to, da sem večino pogovorov v Globasnici snemala in da je pogovor
ponavadi potekal tekoče in brez zadržkov, pripovedovalcev nisem sproti prekinjala z
vprašanji, kaj smem zapisati in kaj moram obdržati zase. O vsebini zapisanega sem
presodila sama. Da pa bi le zavarovala vprašane pred svojimi morebitrümi nepravibiimi
odločitvami, sem ohranila njihovo popolno anonimnost. Ob navedbah njihovih izjav
torej ne navajam njihovih osebnih podatkov (na pruner imen, priimkov, naslovov, letnic
rojstva in tako dalje). Za popolno anonimnost izjav sem se odločila, ker menim, da v
tako majhnih in določenih raziskovalnih enotah, kakršna je Globasnica, že navedba
starosti, poklica in drugih osebnih podatkov, čeprav brez imena in priimka, lahko pomeni
razkritje nosilca izjave. Kljub temu pa posamezne pripovedi nisem pustila "lebdeti v
zraku", temveč sem jih za lastne potrebe uvrstila in analizirala glede na pripovedovalčevo
starost, spol in položaj v družbi. Kadar in če sem pogovore snemala, sem za vsako
posneto kaseto posebej zapisala poglavitne podatke o pripovedovalcu in vsebini posnetka.
O tistih, ki jih nisem snemala, sem vodila posebno evidenco v terenskem zvezku, kamor
sem zapisovala tudi njihove izjave.
Pripovedi in izjave posameznikov so pogosto odsev poklicnega, izobrazbenega in
socialnega položaja, ki ga v družbi zavzemajo vprašani in njihove družine. Če torej
želimo neko pripoved ustrezno xmiestiti v določen prostor in čas, moramo med drugim
spoznati tudi socialnoekonomsko vlogo njenega nosilca.
Čeprav v delu ne navajam osebnih podatkov o pripovedovalcih, menim, da
posamezni citati niso nič manj povedni, kot če bi jih navedla. Pomembna je namreč
njihova vsebina, ki sem jo glede na biografske lastnosti vsakega posameznega
pripovedovalca uvrstila na ustrezno mesto v knjigi in jo v skladu z njimi tudi interpretirala.
3. CILJ IN NAMEN
Glede na zgoraj povedano je bil namen mojega raziskovalnega dela v Globasnici
naslednji:
1. S prikazom vsakokratnih situacij in oblik medsebojnih odnosov, njihovega
spreminjanja in ohranjanja v prostoru in času, ob upoštevanju poglavitnih družbenih in
drugih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ustvarjanje, ohranjanje in spreminjanje,
predstaviti prevladujoč način življenja na vasi.
2. Spoznati in nakazati vzporednice med širšim družbenopolitičnim dogajanjem
in življenjem v Globasnici, prav tako ugotoviti pomen in položaj Globasnice v tem širšem
dogajanju.
3. Ob konkretnem primeru preučevane vasi sem se želela praktično seznaniti z
načinom in potekom raziskovanja lokalno in časovno določenih enot. Izkušnje, ki sem
jih pri tem pridobila, navajam v pričujočem prispevku.
VIRI IN LITERATURA
KREMENŠEK, S.: Etnološki razgledi in dileme 2 . - Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1985.
KREMENŠEK, S.: Razkrivanje našega načina življenja . - V: Ljudstva sveta (1980) 6, str. 11.
176
Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji
177
MABCAROVIČ, M.: Neposredno opazovanje z udeležbo kot ena od metod etnološkega raziskova-
nja na terenu . - Glasnik SED 16 (1976) 3, str. 49-51.
MERKAČ, K, JURIČ, M.: O vaškem vsakdanu . - Klagenfurt = Celovec : Slovenski znanstveni
inštitut : Drava, 1984.
MINNICH, R. G.: Socialni antropolog o Slovencih : Zbornik sociabioantropoloških besedil. -
Ljubljana : Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI : AmaUetti, 1993.
RAMŠAK, M.: Na lovu za spominom . - V: Glasnik SED S33 (1993) 3-4, sti". 63-69.
RAVNIK, M.: Galjevica . - Ljubljana : Partizanska knjiga, 1981.
SKETELJ, P.: Na stičišču dveh kultur : Med delovnim in prostim časom v Globasnici. - Celovec :
Krščanska kulturna zveza : Narodopisno društvo Urban Jamik, 1995.
BESEDA O AVTORICI ,
Polona Sketelj, diplomirana etnologinja I
in diplomirana bibUotekarka, od aprila 1996 i
kustodinja za ruralno gospodarstvo v Sloven-,
skem etnografskem muzeju. .
Od leta 1991 raziskuje različna vprašanja ,
življenja Slovencev na južnem Koroškem v
Avstriji. Med objavljerumi članki in razpravami,
ki jih posveča omenjeni vsebioi, sta pomemb-
nejši deli: Na stičišču dveh kultur: Med delovnim [
in prostim časom v Globasnici (Celovec, 1995) in ¦
Knjige in koroški Slovenci (Celovec 1996).
ABOUT THE AUTHOR
Polona Sketelj, a graduated ethnologist
and librarian, was appointed curator of rural
economy in the Slovene Ethnographic Museum |
in April 1996.
From 1991 she has been researching
various issues concerning the life of the
Slovenes in South Carinthia, Austria. Among
the articles and discussions she dedicated to
these issues two are of major importance: At
the junction of two cultures: Work and leisure in
Globasnica (Celovec/Klagenfurt 1995) and Books
and the Carinthian Slovenes (Celovec/Klagenfurt
1996).
SUMMARY
THE PROCESS OF THE RESEARCH WORK IN THE VILLAGE OF
GLOBASNICA, SOUTH CARINTHIA, AUSTRIA
From an idea to a book
The article is a critical analysis of the research work I carried out in the village of
Globasnica in the Valley of Podjuna (South Carinthia, Austria) in 1993. The research was
part of my degree dissertation at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology
in Ljubljana, and was pubhshed as a book entitled : At the junction of two cultures: Work
and leisure in Globasnica. My first encoimter with the village of Globasnica and its people
took place in a meeting of the Slovene Cultural Society. This first meeting with the
people of Globasnica set the course for my further work. Quite a number of people had
come to the meeting and they told me about a series of wishes they had prepared,
referring to a number of issues from their everyday life which had not been studied yet
Polona Sketelj
and which they considered to be worth researching. 1 then decided that the essential
framework of my research might as well be determined by those who live a life 1 myself
could only observe and try to understand. The contents of the research on Globasnica
were thus set by the village people themselves, though 1, of course, adapted them and
gave them their final form. The issues the people of Globasnica mentioned were in
general social themes, such to which ethnological systems refer to as social culture. My
own observations soon corvfirmed that it were precisely these social themes which
prevailed in the hfe of the people I contacted and 1 therefore elected them to form the
essential framework of my book on Globasiuca. 1 was also interested in particular
situations and forms of mutual relations, how these relations changed or remained the
same in space and time, and in the principal social and other conditior\s affecting the
creation, preservation and alteration of these relations. Though my major attention went
- to issues related to social culture 1 did not at any time ignore the phenomena of material
and spiritual culture, but treated them together with other elements which influence(d)
the social relations in the vulage. By presenting the whole variety of social relations 1
wanted to highlight the prevalent way of living in exactly determined frameworks of
time and place. The book consists of two basic parts. The first deals with the changes in
the social and economic image of the village, the basic sources of income, the way of
acquiring material goods and with the social relatioris deriving from these elements. The
second part of the book describes those formal and informal contacts between the villagers
which are not based on how they make a living. This is the reason that the subtitle of the
book is Work and Leisure in Globasnica. And why ihe title "At the junction of two cultures"!
I did not research Globasnica orüy because of the conditions the title implicates but I
rather selected the village as a illustiation of the way of living which is characteristic of
the way of living in sinülar villages in the Valley of Podjima or indeed in the entire
territory of South Carinthia. The purpose of my research in Globasnica was not to search
for unique, locally limited and singular phenomena but to present one of the ways of
living in a certain space (what 1 have in mind is the territory of South Carintiiia in
Austria) and time. The research on Globasnica ran according to a sequence of research
procedures which are at least basically common to all research projects. 1 first carried out
three months of field research, focusing on observation and participation. During Uie
field work I gathered pictorial material, written and oral sources, completing tiiem
regularly witin my current observations from everyday life. The principal goals of my
research work in Globasnica were :
To present particular situations and forms of mutual relations, how they change or
remain imchanged in space and time, taking into accoxmt the principal social and other
conditions affecting the creation, preservation and alteration of these relations and, finally,
present the prevalent way of living in the village;
To establish or at least indicate the phenomena common to the broader social and
political events and to life in Globasnica,; to establish the sigiuficance and position of
Globasnica in these events.
To acquire - through the actual research of a village - practical experience of the
process of researching tmits which are determined in space and tune. The experiences 1
acquired in this process are recorded in tihe article : The course of the research work in the
village of Globasnica, South Carinthia, Austria, subtitled From an idea to a book.
Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji
RÉSUMÉ
LE DEROULEMENT DES TRAVAUX DE RECHERCHE DANS LE VILLAGE
DE GLOBASNICA EN CARINTHIE DU SUD
De l'idée au livre
L'article est une analyse critique des travaux de recherche réahsés en 1993 dans le
village de Globasruca a Podjuna en Carinthie du Sud, en Autriche. Le résultat de cette
recherche, c'est le mémoire de diplôme que j'ai soutenu au Département d'ethnologie et
d'anthropologie culturelle a Ljubljana, ainsi que le hvre intitulé Au contact des deux
cultures, avec le sous-titre: Entre le travail et le loisir a Globasnica. J'ai rencontré pour la
premiere fois Globasnica et ses habitants a la réunion de l'Association culturelle slovene,
et cette rencontre a été essentielle pour la suite de mon travail. A cette occasion, un certain
nombre de vulageois ont exprimé leur souhait de traiter certaines questions qu'ils avaient
déja formulées et qui demeuraient ouvertes. C'étaient des questions sur leur vie
quotidienne qui, selon eux, méritaient d'etre étudiées. Je me suis dit: pourquoi ne pas
déterminer le cadre de ma recherche avec des gens, dont je peux seulement observer et
essayer de comprendre la vie. C'est ainsi que les habitants de Globasnica ont fait l'objet
de mes recherches. Quant a moi, je leur ai ajusté la forme définitive. Dans ce qu'ils
racontaient on a pu distinguer surtout des themes sociaux qui dans la systématisation
ethnologique font partie de la culture sociale. Peu a peu, je me suis aperçu que les themes
sociaux dominaient le discours de mes interlocuteurs et je les ai choisis comme contenu
du livre sur Globasnica. Ce qui m'intéressait, c'était les situations quotidiennes et les
formes de réciprocité relationnelle, leurs changements et leur permanence dans le temps
et l'espace, et les principaux facteurs sociaux et autres qui influencent leur apparition,
leur conservation et leurs changements. Malgré le fait que j'ai mis au prenüer rang les
themes du domaine de la culture sociale, je n'ai pas renoncé completement et d'avance
aux phénomenes de la cultiare matérielle et spirituelle.
Je les ai traités avec les autres facteurs qui ont influencé ou bien qui influencent
toujours les relations sociales dans le village. J'ai voulu démontrer le mode de vie
prédominant dans les cadres d'un temps et d'un lieu déterminés, avec la présentation
des différentes formes des relations sociales. Le livre se compose de deux parties
principales. La premiere partie traite les changements de l'image socio-économique du
village, les sources principales de survie, le mode d'acquisition des biens matériels et les
relations sociales, qui se forment sur cette base. La deuxieme partie du livre démontre les
contact formels et informels entre les villageois, qui ne se fondent pas sur l'acquisition
des moyens de base pour la survie. C'est la raison pour laquelle le livre porte le sous-titre
Entre le tiavail et le loisir a Globasnica. Et pourquoi Au contact des deux cultures? Je n'ai
pas étudié Globasnica pour elle meme, je l'ai traitée comme exemple de mode de vie,
symptomatique du mode de vie dans les villages pareils a Podjuna, voire au territoire
entier de la Carinthie du Sud. En fait, le but de mon travail a Globasnica n'était pas de
chercher les phénomenes uniques, ou localement délimités. J'ai voulu montier une façon
de vivre dans un espace (région de la Carinthie du Sud en Autriche) et dans un temps.
Les recherches a Globasruca se sont déroulées selon les étapes successives de la recherche
propres au travail de recherche en général. J'ai effectué trois mois de travail sur le terrain.
Polona Sketelj
dont le but central était l'observation tout en participant. Lors de ce travail, j'ai rassemblé
le matériel photographique, ainsi que les sources orales et écrites. Je les ai complété sans
cesse par des observations sur la vie quotidierme. Le but de mon travail de recherche a
Globasnica était le suivant:
Démontrer le mode de vie prédominant du village avec la description des situations
habituelles et les formes de réciprocité relationnelle, leurs changements et leur
conservation dans l'espace et le temps, en tenant compte des facteurs sociaux et autres,
qui influencent leur apparition, conservation et changements.
Connaître et tracer les paralleles entre un contexte socio-politique plus large et la
vie a Globasnica, ainsi que trouver le rôle et la position de Globasnica dans ce contexte.
Dans le cas concret du village étudié, j'ai voulu faire la connaissance concrete du
mode et du déroulement de la recherche des unités localement et temporairement
délimités. Les expériences que j'ai acquises sont décrites dans Le déroulement du travail
de recherche dans le village Globasiuca en Carinthie du Sud en Autriche, sous-titre: De
l'idée au livre.