Ql^om
s-yuAuce*«*
NO. 79
Ameriška Domovi ima
AM€RICAN IN SPIRIT P0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago. Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B

Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, PhoenU, *ly, Pueblo, BockSpring*
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING. MAY 25, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
V Peruju krofi vojska nemire in ohranja red
Vlada je poslala v glavno mesto vojaštvo na ceste mirit izgrede tekom splošnega štrajka v protest povišanja cen.
LIMA, Per. — Čete z oklopni-hu vozili so prišle v torek delat mir po mestnih cestah in trgih, kjer je prihajalo do izgredov in hasilij. Tekom splošnega štrajka, ki so ga oklicale delavske u-ftije pa pobudo komunistov, je bilo v Limi vsaj 8 oseb mrtvih. Po nastopu vojaštva se je vrnil v glavno mesto mir, toda večji del je bilo mesto mrtvo, ko so tovarne stale in je obtičal tudi Promet.
P r e d s e d nik republike gen. Francisco Morales Bermudez je Pozval delavstvo na posel in pro-Slasil splošen štrajk za nezakonit. V mestu so določili policij-sko uro na peto popoldne po izgredih v ponedeljek.
Do izgredov in spopadov je Prišlo tudi v drugih krajih Pe-ruja. Trdijo, da je bilo tam vsaj bučat mrtvih. Ljudje so se zače-b jeziti in demonstrirati, ko je vVda v okviru svojega gospodarskega programa, ki naj bi ®Pravil državo iz finančne sti-ske, povišala cene vsakdanjih Potrebščin za 30 do 1209? •
Ko so grozili nemiri, je vlada Pretekli petek proglasila izredno stanje, toda splošnega štraj-ka ni mogla preprečiti. S pomoe-K vojaštva' je vladi uspelo VzPostaviti red in mir ter videz normalnosti, ko’ se je delavstvo P° dveh dneh splošnega štrajka °dločilo vrniti na delo.
Novi grobom
Jennie Kužnik
Včeraj zjutraj je v Lake County Memorial West bolnišnici umrla 88 let stara Jennie Kužnik, rojena Germ v vasi Dobrava pri Dobrniču na Dolenjskem, vdova po leta 1967 umrlem možu Josephu, mati Mrs. Michael (Mary) Beno, Jennie Malnar, Mrs. Joseph (Josephine)
Predstavniški dom za trgovinske olajšave ZDA Madžarski
WASHINGTON, DjC. — Predstavniški dom je ta teden izglasoval z 209:173 predlog za priznanje Madžarski vseh trgovinskih' ugodnosti, ki jih uživajo prijateljske države. Predlog mora iti še v Senat. Madžarska bo četrta komunistična država s takimi ugodnostmi. Te že uživajo
Fryatel, Mrs. Anton (Millie)	.	^	^
Oblak in pok. Josepha, 7-krat Jug°sla^a- PolJska	R™1*
stara in 14-krat prastara mati, ^a' sestra Johna Germa in pokojnih Franka, Martina, Anne Pucel in Frances Kastelic. Pokojna je bila članica ADZ št. 23 in SNPJ št. 26. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake V zadnjih dneh Shore Blvd. v soboto v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče.
Peter P. Oklesen V veteranski bolnišnici je
Odkritje novih žrtev upornikov v Zairu
Tuj-
Kanadski diplomat o nevarnosti za Kanado
T v*
Ločitev Quebeca bi vodila do razpada Kanade in vključitve njenih delov v ZDA.
, PARIZ, Fr. — Poslanik Kana-ae Gerald Pelletier je v nagovo-pred International- Diplomate Academy dejal, da je prepri-an> da se bodo francoski Ka-^adčani o'dločili proti odcepitvi ^uebeca od ostale Kanade, ker
WASHINGTON. D.C. ci z denarjem v zadnjem času vlagajo svoja odvisna sredstva v nepremičnine v naši deželi, med drugim tudi v farmarsko zemljo na nejevoljo naših farmarjev.
Ti vidijo v tem vzrok za dražitev zemlje, ki bi jo radi sami kupili, pa jim postaja predraga.
Tuji bogatini smatrajo, da so
edino ZDA še varen kraj za na- .	...	.	..	, , .
.	•	•	,	, .	pobrali m pokopali, obstoja ne-
laganje imetja, ko postaja ves	, , .	\	, ,
°.	, J 9	.	. v varnost kolere, ko je oskrba s
ostali svet negotov m ni mogoqe	.
v. ,	.	.V1	,	pitno vodo negotova. Francoske
reci, da ne bo prišlo do prevratov z vsemi mogočimi škodljivimi posledicami za njihovo imet-
bi
bot
tev
to pomenilo konec Kanade, jo poznamo sedaj, in vtopi-
njenih delov v ZDA kot ne-l2ogibni posledici.
Priznal je potrebo po “pomla-Uvi’ sedanjega kanadskega fe-eralizma v obliki in načinu, ki v ° zadovoljil francosko govore-Ce Kanadčane.
k Če bi se Kanada res razdelila, fte ihogla ohraniti svoje ne-p visnpsti in lastnega obstoja. ° določeni dobi bi vsak njen bil spojen z mogočno Ameri-0 državno federacijo.
------o------
Nasa bo oskrbela indijansko vas s sončno energijo
p CLEVELAND, O. — Lewis la]Search Center -NASA bo izde-va .tlabrt za oskrbo indijanske ®chuchili v Arizoni s sonč-ste enerSijo. To bo prvi tak si-Po.m na svetu in bo kril celotno ° P° energiji vasi s 96 pre-
P^^vor o izdelavi načrta in d>ed°V^ *zvedbi je bil dosežen pl Predstavniki indijanskega hoRaPag°! NASA in jav-
zdravstveno službo ZDA.
^ reinenski prerok
paplev“ežn° sončno in toplo
(28 temperaturo okoli 82
C),
so odkrili večje število pomorjenih belcev in vse kaže, da bo njihovo število večje, kot je izgledalo.
KINSHASA, Zaire. - Fran- ! umrl v ponedeljek zvečer Peter coski padalci so našli 18 novih P. Oklesen, mož Marthe, roj. trupel pomorjenih belcev v Kol-Grundzinski, oče Gwendolyn P. veziju) v okolici mesta pa tu ob Ball, Shirley M. Ulstad in Chris- skupino 20 prestrašenih franco-tine J. Faradis, 5-krat stari oče, skih žensk in otrok, ki so se sk^i-sin Josephine, brat Ann Ba- vaR pred uporniki, kateri so potash, Angele, Edwarda, Rudyja, rnorili njihove može in očete, pok. Josepha, Olge Vener in k°t je objavil zastopnik obramD-Harolda. Pogreb je danes, 25. nega ministra v Parizu, maja, iz Brickmanovega pogreb-' Po njegovih besedah žene in nega zavoda na 21900 Euclid otroci nisč vedeli, da so franco- J Avenue v cerkev Marije Po- ske tn belgijske padalske čete | močnice na Neff Road ob 9.30, prišle pretekli teden v Kolvezi j nato na Kalvarijo.	in pregnale od tam upornike. Po
_____0_____ vsem sodeč bo število pomorje-
Tujci kupujejo zemljo nih tuicev v Kolveziil'in okolici
Wamke: ZDA bi dobile POSEBNO ZASEDANJE ZN
BREZ VODNIKOV ZDA IN ZSSR NE OBETA VELIKO
Vodja delegacije ZDA pri pogajanjih SALT s Sovjeti trdi, da bodo ZDA dobile oboroževalno tekmo, če pogajanja SALT propadejo.
WASHINGTON, D.C. — V New Yorku se te-le dni razgo-varjata državni tajnik C. R. Vance in glavni pogajalec ZDA za SALT Paul C. Warnke s sovjetskimi zastopniki, predvsem z zunanjim ministrom A. Gromi-kom o še nerešenih točkah za nov dogovor o omejitvi jedrske-
Glavna skupščina Združenih narodov se je zbrala pretekli torek na izredno zasedanje k razpravi o omejitvi oboroževanja. Zasedanja se je in se bo udeležilo okoli 20 državnih poglavarjev, toda med njimi po vsem sodeč ne bo predsednikov ZDA in ZSSR. Države Tretjega sveta, ki so predložile in izglasovale posebno zasedanje, odsotnost vodnikov obeh glavnih sil vznemirja.	r
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—
ga strateškega orožja. Za konec Glavna skupščina se je v torek tedna bodo razgovore nadalje- (zbrala na izredno zasedanje, na
katero se je pripravljala poldrugo leto na prizadevanje držav
vali v Washingtonu P. C. Warnke je v zvezi s temi
pogajanji dejal, da bi ZDA do-	sveta’.ki ki rade on}e-
i.n ,	, ,	,	- lile svetovno oioorozevanie, zla-
bile vsako tekmo v oborozeva- J .	....... ,	, .
nju s Sovjetsko zvezo, ker imajo zato potrebna sredstva in voljo, če bi prišlo do poloma pogajanj.
sti ono velikih sil, in dobile del tako prihranjenih sredstev kot pomoč svojemu razvoju. Pova-
Warnke je prepričan, da bi nov ^ na ifeidno° usedanje se je
'	v -«	, r^-r^ a odzvalo okoli 20 vodnikov držav
sporazum, povečal varnost ZDA .	, ,	'
in prinesel ustalitev v odnose m okoli 50 Prvi,h mojstrov ozi-
med obema glavnima silama roma Predsednikov vlad. ZDA
sveta. To je tudi edini vzrok, da 80 Poslale zastopstvo ki ga vodi
podpredsednik W. F. Mondale,
Sovjetska zveza pa zastopstvo (pod vodstvom zunanjega ministra A. Gromika.
preseglo 200, vendar za enkrat še ni. mogoče položaja v celoti preceniti.
Še vedno je ponekod zmeda in ni izključeno, da niso nekatera trupla šteli dvakrat, na drugi strani pa je prav možnost, da odkrijejo še nova trupla, ko nadaljujejo pregled mesta.
! Kolvezi je brez vode in elektrike, trupel domačinov še niso
ie-
Spor med Južno in Severno Korejo
SEOUL, J. Kor. — Pomorske sile Južne Koreje so pretekli teden potopile severnokorejsko ladjo in ujele osem severnih Korejcev, ki jih smatrajo za severnokorejske vohune in saboterje.
Severna Koreja protestira in zahteva takojšen izpust svojih ujetih državljanov.
čete so še v Kolveziju, med tem ko so se belgijske vrnile domov z izjemo enega bataljona, ki je za enkrat ostal na letališču Ka-
mine.
Ameriški znanstveniki
odpovedali obisk v SZ
WASHINGTON, D.C. A- Člani ameriške Akademije znanosti so odpovedali svoje potovanje v Sovjetsko zvezo na razpravi s sovjetskimi znanstveniki v znak protesta obsodbe fizika Jurija Orlova v Moskvi pretekli teden.
se ta pogajanja vrše. “To ni nobeno človekoljubje,” je izjavil Warnke.
Sovjetska zveza se zaveda moči in možnosti ZDA. Če bi misli- Nekateri z a s t o p niki držav la, da more doseči v odsotnosti Tretjega sveta iz Afrike, Azije dogovora z njimi premoč v stra- in Latinske Amerike tolmačijo teškem orožju, bi ne imela no- odsotnost predsednikov ZDA in benega zanimanja za pogajanja, ZSSR z mislijo, da ta dva daje-je razlagal P. C. W-' -nke ozadje ta prednost neposrednim razgo-in smisel pogajanj med ZDA in vorom med seboj o vprašanju ZSSR.	omejitve oboroževanja. Ti raz- sile, ki presegajo skupno vsa
V glavnem je treba rešiti le še govori so med obema vodilnima sredstva za izobrazbo in bodo tri vprašanja, vse ostalo je že silama sveta v teku že vrsto let. skoraj presegla tudi vsa sred-dogovorjeno. ZDA hočejo orne- in so vodili do sporazuma SALT stva namenjena narodnemu j iti Sovjetsko zvezo v moderni- 1 in so na tem, da dosežejo spo- zdravstvu. Po njegovem naj bi zaciji njenih medcelinskih raket razum SALT 2.	, usmeril svet svoje raziskovalne
in v vključevanju strateškega v x j„arski Ženevi se že več napore m sredstva namesto v o-
;/^ralSkl.Zen®VIS%Z,e T.boroževanje v boj proti bolez-1 U .L U,pma. aR!\, Uf: nim, revščini in iskanju novih
sredstev za energijo.
predsednik skupščine Lazar Moj sijev iz Jugoslavije opozorila na nevarnost oboroževalne tekme, posebno na nevarnost tekme v jedrskem orožju, kjer se'pojavljajo vedno novi sistemi, nevarnejši in uničljivejši od prejšnjih. Pričakujejo, da bodo v tej smeri govorili pretežno tudi zastopniki držav Tretjega sve-ta/ ki se čutijo posebno prizadeti zaradi odsotnosti Carterja in Brežnjeva.
Glavni tajnik ZN WTaldheim je v svojem govoru predložil, naj bi od skupne vsote 400 bilijonov, ki jih vse države letno potrošijo za oborožene sile, dale 0.1% za napor iskanja možnosti omejitve oboroževanja in razorožitve ter nadzora nad njima. Predložil je tudi ustanovitev posebnega mednarodnega odbora strokovnjakov za proučevanje tega vprašanja.
Lazar Mojsijev je govoril o trošenju sredstev za oborožene
bombnika Backfire v oborožene sile ter rešiti sporna stališča o rabi manevrirske rakete, ki jo želijo ZDA ■ vključiti v svoje
/z Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
G. Frank Vidervol s 1153 Norwood Road se je vrnil po štirih operacijah iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Tečaj angleščine—
V E. Kovačič Recreation Centru na St. Clair Avenue je ’tečaj angleščine v torkih in četrtkih od 10. dopoldne do 12., v ponedeljkih in sredah pa od 6. do 8. zvečer. Za vsa pojasnila kličite tel. 229-9636.
Prodaja peciva—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete bodo v soboto, 27. maja in v nedeljo) 28. maja prodajale pecivo. Čisti dohodek bo za potrebe Baragove zveze. Pecivo bo na razpolago v soboto popoldne, v nedeljo pa po vseh mašah.
Asesment—
Podružnica št. 25 SŽZ bo pobirala asesment nocoj v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
Darilo šoli—
Društvo Lilija je poklonilo Slovenski šoli pri Mariji Vne-bovzeti velikodušeri dar, za kar se mu ta lepo zahvaljuje.
-----o------
Narodni park na Aljaski v Sonata v zagati
nih narodov najti pot in način'"
za razorožitev sveta brez kakega posebnega uspeha. Francija je
strateške sile in v sile NATO v udeležbo pri razgovorih v že_ Evropi, čemur se Moskva upira. nevi odldonila! ker ni verjela
En dan brez televizije
v njen uspeh. Njen sedanji predsednik Valery Giscard d‘Estang je vendar prišel na izredno zase-HAMBURG, ZRN. — Kancler danje skupščine ZN v New Helmut Schmidt je svetoval svo- York, kjer je možnost uspeha jim rojakom, naj se vsaj en dan komaj kaj večja. Giscard bo po v tednu odrečejo televiziji in se svojem govoru v ZN odletel v raje posvetijo razgovoru med se- Washington, D.C., na razgovor s bQj	predsednikom ZDA Carterjem,
“Mi ne govorimo dovolj drug predvidenim za jutri, z drugim. To velja za zakonce, V govorih ob odprtju zaseda-starše, otroke in prijatelje,” je nja glavne skupščine sta glavni dejal Schmidt.	tajnik ZN Kurt Waldheim in
SEN. DANIEL P. M0YNIHAN POPRAVLJA IZJAVE PREDSEDNIKA CARTERJA 0 TITU
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. - Predstavniški dom je izglasoval pretekli teden 102 milijona akrov površine Aljaske za narodni park in zatočišče divjih živali. Za predlog je glasovalo 277 kongresnikov, proti le 31.
Ko je bila v Predstavniškem domu za ta predlog torej velika večina, je položaj v Senatu nekaj različen, vendar se zdi, da je .tudi tam za to večina. Senatorja z Aljaske sla napovedala z zvezi — s tem neprestano razpravo v F- zbornici, kadar bo prišel predlog
Zvezni senator Daniel P. Moynihan iz New Yorka je znan pa vsej deželi po svojih liberalnih nazorih, po svoji u-deležbi v vladi predsednikov Johnsona in Nixona, po svoji profesuri na Harvard univerzi, pa tudi po svojem nastopanju kot poslanik ZDA v Indiji. Tega moža so vznemirile besede hvale, ki jih je izrekel predsednik ZDA Carter ob priložnosti obiska predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita v taki meri, da je vključil v Congressional Record 10. marca letos sledeče:
“Senatorska tradicija gostoljubja in primernega spoštovanja zahteva od nas, da podpiramo predsednika Združenih dhžav, kader je gostitelj kakega vladnega predsednika ali državnega poglavarja. Odhod jugoslovanskega predsednika Tita iz ZDA je zato pri-
meren trenutek za komentar o načinu njegovega sprejema. Predsednik ZDA je pozdravil predsednika Tita pri južnem vhodu Bele hiše v torek, 7. marca, ter je v svoji pozdravni izj avi nagrmadil takšno količino hudih netočnosti Titu in, zato, ameriški javnosti ter na sploh mednarodni javnosti, da temu, menim, ni primera v naših odnosih s totalitarnimi državami.
Zaskrbljujoča je misel, da bi mogli biti pogledi, ki jih je predsednik izrekel v svojem pozdravu, njegovi ali vlade ZDA ali katerekoli odgovorne vladne ustanove.
Predsednik Carter je označil Tita za “sodobnika velikih svetovnih vodij, ki je preživel krizo svetovne vojne, prijatelja in družabnika predsednika Churchilla, predsednika* Roosevelta, generala De Gaulla”. To je dejansko strahovito ne-
točno. Tito se ni nikdar srečal s Franklinom Rooseveltom. Nikoli se ni sestal s Charlesom de Gaullom. Sestal se je z Winstonom Churchillom, toda potrebna je velikanska imaginacija za trditev, da bi bil Tito Cburchllov prijatelj ali občudovalec. Toda to ni glavna potvorba zgodovine v izjavi našega predsednika. Gre za opustitev Titovega naj bližjega tujega tovariša med vojno, človeka, s katerim je v resnici delil najtesnejše odnose — Jožefa Stalina. Kako se more zgoditi, da Stalin izgine s seznama Titovih zunanjih družabnikov iz druge svetovne vojne? Celo Kremelj bi se pomišljal, predno bi tako drzno in tako odkrito potvoril zgodovino zato, da bi prikril povezanost sodobnega političnega predstavnika.
Predsednik Carter je tudi označil Tita za “človeka, ki je iz lastne iniciative z drugimi
velikimi voditelji, Nehrujem, Nasserjem, ustvaril organizacijo neuvrščenih ljudstev sveta”. Na nesrečo, so takoime-novani neuvrščeni vse prevečkrat, zlasti zadnja leta, neuvrščeni proti Združenim državam, a za Sovjetsko zvezo na vsakem svetovnem forumu in v vsaki svetovni zadevi.
Predsednik je nadalje označil Tita za človeka, ki je zgled “teženj po svobodi, neodvisnosti in svoboščinah, teženj, ki jih ima vsa Vzhodna Evropa in dejansko ves svet”. Kako čudno, da predsednik ZDA, tako častno povezan z mednarodnim gibanjem za človekove pravice, tako hvali komunističnega diktatorja, ki vsevprek meče v ječe politične nasprotnike in zatira opo-rečništvo na način, kakor to delajo vsi komunistični državni poglavarji.
..v- (Dalje sledi) ^
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.
Podpredsednik ZDA W.
Mondale je pred glavno skup- na vrstni red. ščino ZN dejal, da so ZDA za- Vodnik demokratske večine v omejitev oboroževanja, da pa Senatu R. Byrd je izjavil, da ta ne more biti enostranska, predloga ne bo stavil na dnevni Opozoril je na pospešeno «)bo- dokler se senatorja z Alja-roževanje članic Varšavske ske ne premislita, zveze v Evropi, ki je privedlo do tega, da imajo te trikrat toliko tankov kot sile NATO.
Ponudil je sodelovanje ZDA pri nadziranju omejitve oboroževanja, ki bi naj povečalo varnost.
WASHINGTON, D.C. — Konferenca predstavnikov obeh zbornic Kongresa je včeraj odobrila kompromis o cenah prirodnega plina. Spor o tem je zadrževal delo na uzakonitvi energetskega programa od lanske jeseni. Upajo, da bosta kompromis sprejeli obe zbornici, četudi ni z njim dejansko nobena zadovoljna, je
vlade s predsednikom Zaira Mobutom. Mobutu je preje napovedal zamenjavo vseh Belgijcev s Francozi, ker so belgijske čete “prišle zadnje pomagat in so prve odšle”. V razgovoru s predsednikom belgijske vlade je prišlo do pomiritve in sporazuma, da bodo Belgijci ohranili svoj položaj v Zairu. Mobutu je priznal potrebo po njihovi varnosti. Za to naj bi skrbele varnostne sile, sestavljene iz oboroženih sil različnih držav, ker Zaire sam ni sposoben te naloge uspešno opravljati.
pač “najboljši” kompromis, ki
ga je bilo možno doseči. Letno	YORK, N.Y7^— Predsed-
bo povečal stroške za prirodni' plin na povprečno gospodinjstvo od $20 do $50.
KINSHASA, Zaire. — Francoske čete so naletele na sku-‘ pino katanških upornikov in imele v spopadu v njo včeraj
nik American Telegraph & Telephone Company je izjavil, da bo ta zamrznila za letos plače svojega vodilnega oboja in tudi vse cene za to in prihodnje leto v skladu z naporom za omejitev inflacije.
dva mrtva. Še vedno pogre- WASHINGTON, D.C. — Domov šajo okoli 300 belcev, katerih' odbor je sklenil z 22:8, naj
del naj bi uporniki vzeli s seboj. Francija je pozvala Zambijo in Angolo, naj pomagata te rešiti. Vlada v Parizu je ! izjavila, da bodo francoski padalci ostali v Zairu, dokler ne rešijo vseh belcev.
PARIZ, Fr. — Tu se je včeraj i sestal predsednik belgijske
člani Kongresa, visoki uradniki zvezne vlade in zvezni sodniki prihodnje leto ne dobijo povišanja svojih plač kot dober zgled v boju proti inflaciji. Začasna zamrznitev plač naj bi veljala za vse osebje zvezne vlade ki ima $47,-000 in več letno.
Ameriška Domoviiua

fiiMnSfSMS5S«MV
0117 S>i. CjLAIH A VE. — 431-0628 — Cleveland, Oliio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st-2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 79 Thursday, May 25, 1978
BESEDA IZ NARODA
Spominski dan žrtev vojne in komunistične revolucije v Sloveniji
Ob zločinskem umorit Aida Mora
V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik, ki ga izdaja Katoliško tiskovno društvo, ureja pa msgr. Franc Močnik, je v svoji št. 19 l.l. 11. maja 1978 o tragičnih dogodkih zadnjih mesecev v Italiji prinesel naslednji članek.
Italijo in ostali svet je v torek, 9. maja, popoldne do dna pretresla novica, da so v neki rimski ulici našli v avtomobilu tu truplo umorjenega Alda Mora. Po 54 dneh podle igre v njegovim življenjem, z upi njegove družine in pričakovanjem vsega kulturnega sveta so zločinci Rdečih brigad dopolnili svoje zlo dejanje.
Ob tej tragični uri je demokratična Italija enodušno reagirala z obsodbo zločina in njegovih krivcev. Oglasili so se vsi vidnejši politični, sindikalni in verski voditelji.
Po televiziji je bilo v torek zvečer slišati in videti prekaljene demokrate iz časov odporništva kot sta Sandro Pertini, socialist, in Guido Gonella, demokristjan, pa voditelje strank, med njimi republikanec Ugo La Malfa, komunist Enrico Berlinguer, sindikalist Lama in še drugi.	*
Njihove izjave so vse brez izjeme izzvenele kot obsodba zločina nad Aldom Morom; istočasno so izrazili svoje sožalje družini, solidarnost Krščanski demokraciji in zagotovilo italijanski javnosti, da nasilje ne bo zmagalo. Republiko je treba braniti, očuvati njene demokratične ustanove, ki so sad borcev boja za svobodo. Glede prihodnosti so bili eni bolj optimisti, drugi manj. vendar o-bupanca med njimi ni bilo nobenega, da ob Morovi smrti ni nihče obžaloval trdnosti, ki so jo pokazali vlada, Krščanska demokracija in parlament, ko niso klonili pred zahtevami brigadistov. Slišati je bilo izjave: Rdeči bri-gadisti so napovedali boj državi in demokraciji, njih izziv je treba sprejeti brez oklevanja.
Pertini je dejal, da je ob novici o Morovi smrti bil prizadet še kot mlad mož ob novici Matteottijevega umora leta 1923, ki so ga umorili fašisti. Vendar, je pojasnil, so danes politične razmere v državi povsem drugačne kot takrat. Tedaj smo bili med strankami sprti, delavski sindikati neenotni in pasivni. Zato je lahko prevladala diktatura. Sedaj so se stranke povezale v demokratični složnosti in prav Aldo Moro je bil eden glavnih tvorcev te enotnosti v parlamentu. Nadalje je danes delavski razred dosti bolj enoten, udaren, stvaren in predan demokratični svobodi. Zato, je zaključil Pertini, imam polno zaupanje v bodočnost te naše republike, četudi bo morala preživeti še hude čase.
Pertiniju so dali prav italijanski delavci. Ti so v torek popoldne, ko se je razširila vest o Morovi smrti, spontano organizirali povorke po vseh večjih mestih Italije. Govorniki, ki so ob teh priložnostih nastopili z bolj ali manj nepripravljenimi govori, so vsi enodušno obsodili nasilje Rdečih brigad in se izrekli za demokratične oblike življenja in boja. Njih zahteva je bila v soglasju z zahtevami politikov: Rdeče brigade je treba^ osamiti, ustvariti praznino okoli njih, da bodo videli, da njih boj ni boj italijanskih delavcev, ni boj italijanskih množic.
To šo bile izjave v torek zvečer, človek je dobil vtis, da so italijanski politiki, Sindikati, delavci enotni kot še nikoli, da hočejo ohraniti to reubliko in njeno ustavo, če--AiCii je bivši predsednik Saragat dejal, da je prva republika z Aldom Morom umrla.
Tudi v svetovni javnosti je vest o Morovem tragičnem koncu povsod napravila najgloblji vtis in povsod iz zvala reakcijo in obsodbo. Podoba je 'bila, kot bi bili svetovni vodilni politiki osebno prizadeti.
Rdeče brigade so izpričale, da so jim človeška čustva povsem tuja; da so izključno .politični fanatiki, ki z mrzlo računico pripravljajo svoje akcije, jih tehnično in perfektno izvajajo in zasledujejo le en cilj: razkroj demo-kratičnih ustanov. Cilj zasledujejo premišljeno, hladno-Krvno, kot avtomati, kot ljudje brez čustev in brez vesti. Nobenemu dejanju se ne odrečejo, če menijo, da iim lahko koristi.
., Za ^se\ .k\ vsa-l nekoliko poznajo potek komunistič-mn revolucij dosedaj, od ruske leta 1917 do zadnjih v Vietnamu Angoli, Abesiniji, velja, da gre za revolucionarno taztiko, ki izhaja iz leninistične in stalinistične šo-. . s ,-l Je La taktika še zmeraj bila zmagovita, razen če
111	3 naQnvnfnn xr/^-iool™ f'.K 4?^X~	-IM J
Siv dan je prišel; razšli smo se v prek in šir, kainor gnala je sila življenja in srca nemir.
(Župančič)
CLEVELAND, O. — Mesec maj kot naj lepši mesec v letu nudi v pričakovanju naj večje veselje in zadovoljstvo, kajti narava se prebuja v vsej čarobni ter lagodno privlačni krasoti.
Vse se veseli pomladi, kaj pa naj porečejo oni, njih družine in sorodniki ob spominski obletnici, ki so v mesecu maju in juniju leta 1945 izkusili vse grozote mučenja — do zadnjega diha pod komunističnimi krvniki.
Čeprav željno pričakovana je prerano zasijala ta pomlad, slana je že davno ožela prve brsti pričakovane svobode, ki je kmalu izginila kot bajne sanje, ki so se prikazovale na nebu in se razpršile ter zapustile na zemlji krvave sledi žalosti.
Širom dolin in hribovja so cvetele v mesecu maju 1. 1945 mnoge krvave rože, ki so govorile o bližajoči se smrti. Vse tiste dni in tedne sta se v osamljenih predelih Kočevskega Roga, kraških jamah in ostalih moriščih borili med seboj — svoboda- in nasilje. Vse do tu se je svetil pramenček sloven skih borcev, kjer je ugasnil. Meseca maj in junij 1945, kako nesrečna sta bilal
Nepregledne množice brezdomcev, sirot in pohabljencev so obtoževale in še obtožujejo tiste, ki so začeli to strašno klanje.
Pri I/urški Mariji na Providence Heights
Društvo SPKB Cleveland priredi 28. maja t.l. Spomnski dan s sv. mašo ob 10.45 na Chardon Road za vse slovenske žrtve minulih vojn na vseh bojiščih in za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945,
nih primerov rodoljubov, na tujem, sovražnem ozemlju so padli vojaki imeli grobove in križe, naši mučenci pa na svoji rodni zemlji ne smejo imeti svojega groba, temveč je vse poravnano z zemljo in preraščeno s travo; dobijo se ljudje, ki še danes zapirajo oči pred resnico, ker tega ne razumejo.
Trpljenje nacionalistov v Sloveniji ni prenehalo s kapitulacijo Nemčije. Zmaga zahodnih sil ni nam prinesla željno pričakovanega in krvavo zasluženega o-svobojenja našega naroda. Narod, razpet na križu, ki je pričakoval vstajenje, je dočakal nesrečni čas, ki ga je prekrila “železna zavesa” po zaslugi, oziroma nezadostnem poznanju takratnih dogodkov zahodnih sil.
Komunistični krvniki se zadovoljno smehljajo, kdo jim kaj more? Ruske divizije so v Jugoslaviji, a nebo je visoko; ne slišijo se obupni kriki, prošnje za pomoč in - molitve mučencev v zadnjih vzdihljajih. To so posledice boja za svobodo tlačenega naroda, ker je komunistični nastop veljal vsemu, kar je slovenskega, poštenega in dobrega za zrnago komunistične revolucije.
Stoletja je krvavel in umiral slovenski narod, ki ga je tlačil tujčev jarem, toda v vsem tem obdobju nikdar ni toliko krvavel kot ravno v tej bratski komunistični dobi revolucije od svojih lastnih bratov. Težka je ta beseda, toda mi je ne umaknemo. S krvjo domobrancev in četnikov je to beseda zapisana v zgodovino in v srce vsakega poštenega in zavednega Slovenca.
Angleži so izdali ideale svobode, pravice in resnice, za katere ste se borili. Meseca maj in junij 1945, kako nesrečna sta bila! Takrat smo še trdno verjeli, da so tisti, ki zatrjujejo, da se borijo za svobodo malih narodov, pripravljeni tudi z dejanji po-Niste jih ste delali
je zmožnosti in sovraštva; vse to se bohotno razrašča še v telesu živečih, mladih potomcev umorjenih. Pod neposvečeno rušo niso našli svojega miru, ker jim še ni bilo dano zadoščenje za večni pokoj. Ob vsaki obletnici celo od tam sili dano zadoščenje za večni pokoj. Ta glas se sliši daleč po svobodnem svetu, samo v njih rojstni domovini Cel0 i kot semensko zrno so mu komunisti zaprli vrata, da tega glasu ne slišijo mlajši rodovi, ki ga jim prekrivajo že nad 30 let.
Ves september in oktober so prekopavali padle partizane in jih vozili na domača pokopališča. Torej, kje so logika, etika, estetika? Borili so se, da bi uničili cerkve in vse, kar jev zvezi z vero, sedaj pa na željo sorodnikov počivajol v blagoslovljeni zemlji. V življenju so kričali, da ni Boga, in njih svojci tudi, ob pogrebu to odobravajo, vendar pa radi slišijo besede duhovnika: Bog mu daj . večni mir in pokoj!
Ko so pokošene z enim samim zamahom kose, so ležale po skupinah na zemlji in po breznih gomile pobitih. S sinjim bleskom noči se je mešal rdeči o-genj, h kateremu so morilci nosili svoj zadnji plen, skozi noč: pa se razlega obupen krik. Rimski pesnik Bergilbej bi ^ rekel: “Zemlja vzdihuje, a nad oblaki v nebesih je vse tiho! 'Resnična tišina pred neko vsemočno silo, pred zvokom zlata, zločinov in glasne vojske. Vojske seveda, katera se ni držala Mednarodnega vojnega prava, člena 1 in 43 Mednarodnega vojnega prava konvencje v Haagu iz leta 1899.
Kot take je vojno sodišče za obsodbo “vojnih zločinov” v Nuerenbergu leta 1948 proglasilo kot tolpe in bande in nemški generali na Balkanu so jih smeli streljati kot zločince. V smislu teh mednarodnih konvencij je bila uprava v Sloveniji in v Srbiji pod generalom Rupnikom oz. pod gen. Nedičem zakonita oblast.
PRISRČNO VABLJENI
Cleveland, O.— Vsako leto za praznik Sv. Rešnjega Telesa farani sv. Lovrenca v Clevelandu očistijo in lepo okrasijo ulice v bližini cerkve. Sosedje kar tekmujejo med seboj, kateri bo lepše okrasil svoj “porch” z rožami, slikami in zelenjem. Na poti, kjer se vije procesija so pripravljeni štirje oltarji. Pri vsakem poje duhovnik po en/ evangelij in prošnje za vse potrebe in da blagoslov z Najsvetejšim.
Nogomet je med Slovenci v domovini izredno priljubljen sport in se sedaj tudi močno uveljavlja v Ameriki. Zdi se mi prav, da prizadevanja podpremo. Slovenci bomo imeli večjo sekcijo igrišča rezervirano in kdor se nam hoče pridružiti na tej tekmi, lahko dobi vstopnice tudi v uradu Radijskega Kluba, na 2032 W. Cermak Rd. po $^-Mladina do 18 let in starejši državljani plačajo samo pm0* vično.
Na svidenje na prijetnem nedeljskem popoldnevu v prostornem igrišču Wrigley Field-
Sv. Lovrenc je ena izmed red-kih cerkva, ki ima to Telovsko,^08^le?egf sPortneša raZV6
Mrila. Pričetek ob 2:30 pop.
L.L.
procesijo vsako leto. Tiste, ki so bili rojeni v starem kraju spominja na veličastne procesije doma in jim obuja spomine.
Kako slovesne so bile te procesije in manifestacije evharističnemu Kralju.
Letos bo praznik Sv. Rešnjega Telesa v nedeljo 28. maja.
Ob pol dvanastih dopoldne bo pri sv. Lovrencu slovesna kon- tudi dar za tiskovni sklad, celebrirana sv. maša in takoj po Ameriško Domovino rada pre' maši se bo začela procesija ob btram in želim, da bi nam s slovesnem zvenenju ^.n petju	prinašala lepo, zaninilV
slovenskih pesmi in evangelijev, branje. Oprostite, da nisem Vsi Slovenci v Clevelandu ini okolici so lepo vabljeni, da se udeležijo procesije. Pripeljite
IZ NAŠIH VRST
Pittsburgh, Pa. — Spoštovani-S priloženim čekom obnavlja111 naročnino za eno leto in posl j an1-
red na svoji zemlji — oni pa so
v kateri so komunisti pobili o- trditi svoje trditve, krog 11,000 slovenske narodne prosili pomoči, sami vojske.
Ljudje so že od nekdaj padali in umirali za domovino. Prav je, da ostanejo mrtvi v dostojnem spominu živih, kajti ti mrtvi so svojim družinam, sorodnikom, kakor tudi domovini, za katero so se borili in umrli, bili vedno naj bližji in naj dražji.
Ker je to resnično Spominski dan, tak kot ga nam narekuje dolžnost sožalja, zlasti pa najbolj prizadetim družinam in sorodnikom, kar vse potrjuje žalostna zgodovjnska resnica; ob tej priliki sezimo globoko nazaj v našo preteklost tako, da bo1 to resnično predstavljalo žalni-Spominski dan. Prisluhnimo, kaj nam prošlost in mrtvi govorijo!
Mrtvi govorijo prepričevalnej-še od živih. Žalost nam stiska srce, ko se spominjamo vzdihov in krikov solza in krvi, ki so napolnjevale slovensko zemljo v tistih dneh strahote, i Ne pride nam na misel, da bi poveličavali svoje trpljenje, ampak dajmo priznanje -onim, ki jih širom slovenske domovine krije neposvečena ruša brez križa. In še večji plamen se
nam
dviga iz srca, da bi ob takih Spominskih dnevih vsi Slovenci širom sveta doumeli veliko žrtev naših bratov in sestra, s spominom nanje že vendar enkrat spo-
ni feva,a nasprotno vojaške ali SIisiiSTdJita^‘
f'Otovo je danes Italija svet zase. Če so italijanske tev idealov, za katere so oni Pre-stranke zares demokratične, kot je bilo slišati izjave, in lili svojo kri. ce so italijanski delavci ter njih sindikati zares demokra- i Ne smejo imeti grobov neno _ih,meijeni, kot .trdijo, potem bo italijanska demo-i . Tudi v času minulih vojn so u rtUja gOoO v o iZsia zmagovita iz te preizkušnje, kot je i padali mnogi najboljši sinovi -do-n eKe ei um, kei brez L| ud skih množic ni mogoče izpe- m o vine, dajali so na oltar svobode in slave žrtve za svbjo do-hovino; v tem smislu je tudi v preteklosti bilo
v svojo korist v nevednosti prisvajali pravico, da sami odločajo o vaši usodi.
Ob vašem odhodu spominjali ste se in ozirali: tam na ravnine in griče, kjer je tekla vaša mladost, tam so tudi ostale vaše domačije in zemlja.•Borili ste se, da obdržite to zemljo zase kot svojo last, pa so vam vsilili-zločince, ki samo govorijo o slovenstvu, nočejo a biti Slovenci, temveč le internaciolalni komunisti. šteli ste si v največjo dolžnost in čast, da ste se borili za svoje domačije, domovino in narodne običaje proti največjemu zlu, komunizmu.
Če bi vas spomin ob vašem mučenju res že zapuščal, bi vas to zadnje dejanje nad vami prepričalo, da ste' imeli prav in da ste bili marsikje preveč popustljivi in obzirni v svojih bojih.
Ko se ne bi spominjali krvavih sledov, ki so jih komunistične tolpe vedno zapuščale za seboj”, bi posameznik pri takem mučenju morda začel pomišljati, da morda le ni prav, da je delal kaj takega, kar mu rdeči štejejo v zločin in izdajo samo zato, ker ni hotel postati komunist.
Kaj je govoril molk trpečih ir zatiranih? Na slovenskih tleh j
Zgodovina molka
Vojaške policijske formacije, ki sta jih organizirala za vzdr-žavanje reda , v deželi in za varstvo premoženja in življenje prebivalstva, so bile vse po mednarodnem pravu zakonite' ustanove. Ker ne sme nobeden govoriti, še manj pa pisati o teh strašnih zločinih, sodi to v zgodovino molka; do teh morišč pa je dostop strogo prepovedan; bali so se živih, bojijo se mrtvih.
Zaradi takih idej njih zgodovina ni več znanost, katera bi u-spešno predstavljala neko gotovost in resničnost, moralno, kulturno in ideološko zdravje enega naroda ali družbe.
Oziramo se od arhiva do arhiva in zgodovinska resnica naj bi vračala mrtve soborce kot dragoceno zgodovinsko in protirevolucionarno nasledstvo. Od vseh zgodovin za mladi slovenski rod najnevarnejša je zgodovina molka. Molk je oblika slabe vesti, ponižanosti in neres-čnih zgodovinskih dej a n j in končno zlorabljanje zgodovine.
Nove bojne, narodne, priljubljene domobranske in četniške pesmi so postale v osrčju njihovih bojev z napevom slovenski domovini. Spremljale so borce na njihovih pohodih, podpirale jih in vzdržavale njihovo borbenost med počitkom ter se končno poslovile le od živih, kateri so bili žrtve nasilne in mučeni-ške smrti komunizma na Slovenskem; niso se pa te pesmi poslovile od mrtvih.
svoje otroke, ki mogoče še niso nikdar videli take procesije. Pripeljite s seboj svoje znance in prijatelje. Posebno dobrodošle so narodne noše.
Na svidenje v nedeljo 28. maja pri sv. Lovrencu!
J. Varga, župnik ------o------
Oltarna društvo prš Sv« Vidu
je poslala, sem bila namreč šotna.
Lep: pozdrav!
Frances Arch
Bridgeport, Conn. — Sp0^0 vani! Pošiljam ček za obn°v0 enoletne naročnine na Amerish0 Domovino.
Želim Vam vse dobro in leP0 pozdravljam!
Marica Grašič
V Tiskovni njič darovali:
CLEVELAND, O. — Iskrene čestitke vsem novim članicam Oltarnega društva fare sv. Vida.
Odzvale ste se vabilu Jezusa v 1 “G" ag^c presvetem Rešnjem telesu, kjer ev^ ’
deli svoje milosti vsem, ki ga za e_1X, ' a®eL nje prosijo.	Richmond Hts
Prvo nedeljo v mesecu, 4. ju- Mai-y Gregorich, nija, imamo pri sv. maši ob 1 ar ’ . ls' osmih v cerkvi sv. Vida skupno anko Masic’ sv. obhajilo.	! Evanston> m-
,	Pirji pr^-pj
Pripravljamo skupno romanje	’
k Mariji Pomagaj v Lemont za 12. in 13. avgusta.
Kako vesela sem bila vas vseh.
Od veselja in sreče bi vas rada ° n Goričan, pritisnila na srce, pa mi je za-1 Richmond Hts
radi ganotja celo beseda zastala LLlbomir Rožic, v grju	j Euclid, O.
Naj se vsem prav lepo zahva-A^jon ^rkJe(j!, Iim. Mrs. Pretnar, ki vam je s svojimi pomočnicami tako lepo postregla s takim finim pecivom. Obenem se zahvaljujem združenim oltarnim društvom, ki so se sestala 30. aprila pri Sv.
Vidu in se je vse tako lepo izteklo.
Sedaj pa kar na delo, da bomo uspešno organizirale romanje v Lemont. Katera se nam hoče pridružiti, naj se prijavi čim preje. Cena za vožnjo je $52. Za vsa pojasnila pokličite Mrs. Mary Marinko, tel. 486-5156 ali pa podpisano na tel. 361-3948.
Anna Brodnik
shlad
O.
$ 2.00 2.00 1.00 2.00
Toronto, Ont.
Triglav Construction Co. Ft1!-Toronto, Ont.
5-0° 1.00 2.00 5.00 15.00
Ijati nobene revolucije. Zato je z umorom Alda Mora res prišla ura resnice za italijansko demokracijo.
K. H.
Namen teh pesmi, ki so zve-^ jnele melodično, privlačno, do-
nočemo komunistične ‘svobode”. | Ir0yi”3k0i ^ namre& oil’ da
ki je svoboda krivice, strasti in	X Uh°”’. da P°,3t?~
hudobije; nočemo, da bi nas morilci učili ljubiti; nočemo, da
bi nas lažnjivci učili resnice! Ne govorite nam več o bratstvu, spomnite se bratov, ki ste jih zverinsko pobili!
Bog jim daj večni mir in pokoj!
j ne melodija dostopna in privlačna ter so kot take osvajale slo-venske množice. Tako je v teh pesmih tudi glasba izredno obogatela vsebinski izraz, napela je notranje doživetje, postala je iskreno-navdušujoča, s p odbuja-Ijoča in tudi cbrambno-težeča. Vi dragi mučenci ste dali za na-
bmogo vzviše- jtemu pustili daieGza^oji'loV'0'1 “ (Da^n^.^Sf6’ kai’
SLOVENSKI PLESALCI M NOGOMETNI TEKMI
Chicago, lil. — Slovenske me-odije bodo odmevale v nedeljo dne 28. maja popoldne v slavnem Wrigley Fieldu, domu čika-škega kluba “Cubs”. Slovenski ladijski plesalci bodo podprli nogometno tekmo domačega športnega društva “STING” proti “Sockers” iz San Diega.
To bo uradno Slovenski popoldan ha tekmi. Kot uvod bo član folklorne skupine radijskega kluba, Vinko Rigler pel ameriško himno. V polčasu bodo naši radijski plesalci predvajali nekaj domačih ljudskih plesov.
Ker ta nedelja sovpada z velikim “Memorial day weekend”, se pričakuje večja udeležba. Zogobrcarji Stinga letos doslej sicer ne igrajo najboljše, čeprav so med njimi tudi trije igralci iz Jugoslavije, vendar je upanje, da bodo izboljšali rezul- Vsem tate.	hvalal
Cleveland, O.
Mrs. Frank Požar,
Cleveland, O.
Ing. John Dolinar,
Anglija Mary Kebe,
Thornhill, Canada, v spo moža Johna Kebe Agnes Kužnik,
Bedford Hts., O.
Ivan Hauptman,
Richmond Hts., O.
Jože Škrjanc;
Pueblo, Colo.
Frank Golf,
Joliet, 111.
Anna Blodnikar,
Forest City, Pa.
Anton Klemen,
Niagara on the Lake, Can-Frances Perencevich, Cleveland, O.
Mrs. Joseph Knaus,
Cleveland, O.
Pauline Laurence,
Cleveland, O.
John Hočevar,
Cleveland, O.
Slovenska telovadna zveza* starosta Janez Varšek (v spomin pok. Marjana ^ ^ Jakopiča)
Ana Frangesh,
mih
10.00
1.00
2.0°
2.00
2.00
1.00
5.0°
2.00
2.00
2.00
2.0°
Cleveland, O. Barbara Sobočan, Hamilton, Ont. 'Mr. & Mrs. Michael Cleveland, 'O.
Ivan Drčar,
Cicero, 111.
Louis Ule,
Verdes, Calif. Katarina Volk, Cleveland, O.
5.0°
5.0°
15.0°
1.00
darovalcem
prisč
Čiri
ŽALOST V CERKVI NA SLOVENSKEM
UMRL JE MARIBORSKI ŠKOF DR MAKSIMILIJAN DRŽEČNIK
imenu vseh me obiskujejo ljubljanski metropolit, pomožni škof in nekateri drugi, kakor tudi moji ožji mariborski sodelavci. Maševati za sedaj ne morem, pač pa vsak dan prejemam obhajilo. Vsem duhovnikom in vernikom se zahvaljujem za molitve.”
MATI TEREZIJA IZ KALKUTE V SLOVENIJI
Kakšna sreča in kakšen bla-
Odšel je z besedami zahvale. Ko so ga še zadnjič odpeljali 2i°s|ov za Slovenijo, da jo je obi ;
v bolnišnico v Liubliano, ie se upal, da se bo vrnil v svoi Maribor, s	...	.	"
...	.	.,	, v J T , . ’ ,poznana misijonarka v svetu s.!
na tihem pa je slutil, da bo njegova vrnitev drugačna. In tako1	'
sedaj mimo leži v svoji škofijski kapeli in čaka poslednjega odhoda k počitku, ki je napovedan za sredo, 17. maja. Vendar tudi te dni ni sam. Kakor so ga vse življenje obkrožali ljudje, ki so ga potrebovali, tako se sedaj ob njegovi krsti vrstijo vsi tisti, ki bi se mu radi zahvalili. Morda so večkrat pozabljali, kaj vse jim je dobrega storil, kaj je pomenil mariborski škofiji in Cerkvi Slovenskem, ob njegovem odhodu so se tega spomnili. Radi bi mu z molitvijo in pobožno ^zbranostjo dokazali, da. v njihovih srcih še živijo čustva, ki jih je bil pokojni za življenja oznanjal.
POGOVOR Z MATERJO TEREZIJO
Spominski im žrtsv mjm fii tainiiisflši!© rmftidj© v §l©ve^i|i
(Nadaljevanje s 2. strani) ste imeli — svoje življenje. Mi, živeči se klanjamo vašim zemeljskim ostankom, kajti mislili ste, da storite mnogo za svoj narod in domovino, toda svetovni vihar je odnesel vas in vaše delo.
Naj nam bo v tolažbo to, da so vsa vaša grobišča in ruševine, kjerkoli naj bi ta bila, ostala v mejah slovenske domovine. Dragi slovenski vojaki, soborci in mučenci, vas so poklicali nedolžno pobiti očetje in matere, bratje in sestre, hčere in sinovi! Poklicali so vas požgani clomovi Dolenjske, Notranjske, Bele krajine, privreli smo izza bodeče žice italijanskih taborišč.
Ljubezen do bližnjega ne ukazuje, da moramo prenašati njegovo nasilje, se podvreči njegovi sili; nasprotno, ukazuje nam, da se ji upremo in branimo pravico. Če nas nekdo napade, imamo po naravnem in božjem pravu polno pravico, da napad zavrnemo, da se branimo in ubranimo.
Glede navedenega poudarjamo, da naša ideološka P.K. organizacija ni zgrajena na pesku, ki bi lahko rušili in spodjedali viharji njeno trdnost, temveč na trpljenju in žrtvah ter bo ravno radi tega ostala trdna v svojih načelih in idealih. Tako prepričanje ni sezidano na človekovih strasteh, na grdi sebičnosti in
LJUBLJANA, 13. maja. — Danes ob 13. uri je na Onkološkem institutu kliničnega centra v Ljubljani po dolgi in hudi bolezni, ki jo je potrpežljivo prenašal, umrl mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Čeprav je bila njegova bolezen neozdravljiva, je njegov odhod boleče odjeknil med duhovniki in verniki mariborske škofije ter vse Cerkve na Slovenskem.
Dr. Maksimilijan Držečnik je bil rojen 5. oktobra 1903 v Ribnici na Pohorju. Prva dva letnika bogoslovja je opravil v Mariboru, študij teologije pa je sklenil v Rimu, kjer je bil 30. oktobra 1932 posvečen v duhovnika. Prva duhovniška leta je preživel kot kaplan v Celju, leta 1936 pa je prišel za prefekta v dijaško semenišče v Maribor. Zadnja leta pred vojno pa je že predaval v bogoslovju sveto pismo stare zaveze, nato pa še filozofske predmete. Med vojno je bil z mnogimi drugimi mariborskimi duhovniki izseljen. Dobra štiri leta je bil spet kaplan in to v župniji Visoko pri Novem Marofu. Po vojni je prišel v Ljubljano za vodjo mariborskih bogoslovcev in profesorja stare zaveze.
Njegova profesorska služba je bila kratka, saj je bil komaj po enem letu imenovan za pomožnega škofa v Mariboru, čez štiri leta, 15. junija 1960, pa je postal pravi mariborski škof.
Kljub visokemu položaju, ki ga je zavzemal v Cerkvi, je bil škof Držečnik vedno človeško topel in neposreden. Čeprav izobraženec, doktor filozofije in teologije, je v srcu ostal pohorski kmet v vseh njegovih plemenitih razsežnostih. “Dom mi je še vedno pri srcu,” je dejal našemu sodelavcu za 25-letnico škofovske službe (Družina 1971, 24-25). “Od doma imam prav za prav vse: starše,
Vzgojo in versko življenje, povezano s Cerkvijo. Bil sem pastirček, pasel sem krave in ovce. Že v otroških letih sem moral med prvo svetovno vojno pomagati pri kmečkem delu, ker ni bilo ljudi. Kmečko delo sem imel zelo rad, kmečko življenje me je silno veselilo .. .”
Krmilo mariborske škofije je vzel v roke v zelo hudih prelomnih časih. Z vso zagnanostjo se je lotil prenovitvenega dela.
Eno največjih del, ki jih je opravil v času svojega škofovanja, je izdaja celotnega slovenskega svetega pisma. Takole sam pripoveduje: “Prišlo je nepričakovano. Mohorjeva družba še ni smela Izdajati verskih knjig, zato so nekateri predlagali, da bi sveto Pismo izdal ordinariat. Prevzel je vso odgovornost kot izdajatelj,
Mohorjeva pa je prevzela finančno in trgovsko plat. Tudi Slomšek je hotel v svojem času izdati vse sveto pismo, potem pa je to delo prepustil ljubljanskemu škofu Wolfu.”
Škof Držečnik je bistro presojal znamenja časov in je svoje duhovnike in vernike vedno usmerjal v tisto pravo notranjo Poglobitev, ki počasi a vztrajno prekvaša in prežarja vsakdanje življenje. ,
Škof Držečnik je bil dolgo let predsednik ekumenske komi-sije pri jugoslovanski škofovski konferenci. Morda je bilo njegovo ekumensko delo na zunaj manj opazno, zato pa nič manj važno.
Mohorjeva družba v Celju je z njim izgubila velikega zagovornika, saj se je prav on veliko trudil,,da bi ji vrnil nekdanji ugled.
Nemogoče bi bilo vsaj približno našteti vsa dela in vse pobude,! ki se jih je lotil v dolgih treh desetletjih škofovske službe. Prav gotovo pa je največ dobrega naredil s svojo pristno in neposredno Moveško osebnostjo. Vsakemu se je znal približati, se mu posve-kti, ga poslušati. V zadnjih letih je svoji škofiji služil s trpljenjem in sam Bog ve, če ni to najboljša in najučinkovitejša služba.
^eriel je, da je čas njegove razveze blizu. Uradna sporočila mariborskega škofijskega ordinariata, ki prinašajo novico o njegovi r>ttirti, objavljajo tudi škofovo zadnje sporočilo iz ljubljanske bolnišnice: “Ko sem v torek, 4. aprila 1973, že šestič prišel na pravljenje v Ljubljano, sem bil zaradi bolečin silno izmučen.
■Mikaj dni sploh nisem mogel spati. Naprosil sem g. Jakoba Tur-Ma, kurata v bolnišnici, da mi je podelil maziljenje. Sveto mazi-denje, združeno z molitvijo, sem prejel v upanju, da mi Gospod Polajša, če je njegova volja.
V nedeljo, 9. aprila, so me obiskali zagrebški nadškof Franjo | klobuk in ponašaj se z njim po -uharič, beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukatko in skopsko-1 vsem svetu. Med žuljevimi dlan-Ptfzrenski škof dr. Joakim Herbut.. Tega obiska sem. bil zelo j mi slovenskih mater so tekle in Ves®l. Vem, da bi me mnogi radi obiskali, a to bi me utrudilo. V še tečejo solze po nedolžno po-
klanih možeh, sinovih in hčerah, slovenska deca je zaman klicala očeta in mater, ki so ju pobili rdeči krvniki; krvave poljane zaraščajo, a družine še vedno žgo nezaceljene rane.
Mnoge matere so ostale brez sinov, žene brez mož, mnogi o-troci brez očeta in ponekod tudi brez matere, dekleta brez fantov in zaročencev. Ženska v svoji naravi teži za tem, da si ustvari svojo družino, svoj dom. Rodi se z materinskim čutom. Mnoga dekleta se niso poročila, ker se niso imela s kom. Že tako majhen slovenski narod je bil v zastoju.
Bakla sveti
Dragi mučenci! Bakla, ki gori za pokoj vaših duš, dobro sveti; razsvetljuje in pripoveduje svetu o vašem pravičnem boju, ki ste ga ibojevli za lepšo bodočnost svojega naroda ...
Živeči prilivamo tej bakli tako, da vedno dobro greje in dobro sveti! Hočemo, da Ibi naši potomci in širni svet prav cenili našo borbo in spoštovali slovensko bolečino.
Ni velik narod, ki šteje sto milijonov, ne tisti, ki je bogat, ampak tisti, ki je z žrtvami v zgodovini med prvimi dokazal, da s komunizmom ne smemo sklepati kompromisov.
Konec leta 1973 je v založbi Rutgers University Press, New Brunswick, New Jersey, kot je
krivičnosti proletariata, ki poni- že znano, izšla izpod peresa Wal-
žuje človeka.
Res je tako, da se namreč po vsaki vojni premagancu naprtijo vsa sramotna dejanja, dočim ima zmagovalec vse prav. Vojne in revolucije so vedno prinašale mnogo gorja ravno našemu narodu, kot najmanjšemu na križišču med večjimi1. Kmet se je hotel dvigniti in je padel, dvigniti kot človek in padel kot junak, ker je branil praVico in sveto zemljo. Z grenkobo v srcih, toda z mirno vestjo in vedrega čela ste stisnili puško v pošteno slovensko roko, da branite dom in narod proti komunnstičnim napadalcem, kakor tudi v taj no-
ter j a Robertsa, direktorja UŠLA (United States Information A-geney — Ameriška informativna agencija) knjiga z naslovom: “Tito, Mihajlovič in zavezniki, 1941—1945”, ki neizpodbitno dokazuje, da so imel Tito in njegovi partizani direktne stike z Nemci o sodelovanju. Roberts navaja celo vsebino telegramov med sodelovanjem. Walter je bil v dobi 1960 - 1966 svetovalec na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu ter ga je komunistično sodelovanje med vojno zanimalo.
To knjigo čitajo mnogi Ame-rikanci, že stari politiki, ter Ob
sti proti okupatorju, kajti pri- ; njej uvidevajo vse spoznanje in segli ste, da se bdste borili za ' svoje zmote.
slovensko domovino.
Slovenska narodna vojska se je rodila v hudi stiski
Slovenska-narodna vojska in
vse ostale bojne protikomunistič- Tito še leta 1941 v svojem govo-ne formacije v Sloveniji so se
Jugoslovanska 'K o munistična partija ni bila zainteresirana na obrambi domovine, ampak na svetovni revoluciji in za oblast komunizma. To je izjavil sam
rodile v strašnih bolečinah iz narodovih ran, ki jih je v prvi vrsti odpiral lastni brat, komunist in okupator. Na tej osnovi slovenska narodna vojska, ki je bila hranjena s krvjo lastne domovine, je postala še v smrti zmagovita in po vseh okoliščinah vse bolj utemeljena za svoj: nastop.
Kratka je bila vaša življenjska pot; od zibelke do groba miniranih ruševin.
rdeča roža, cveti posvečeni cvet nad groijcovi (neposvečene ruše) naših naj dražjih,'ki so se dvignile v obrambo vere, svobode in narodnih izročil! Cveti, ker bo prišel dan, ki ho v srcih ljudstva rosil čisto roso dobrote in bratske, ljubezni.
A ti, mladi slovenski rod, od- j trgaj ta cvet, zatakni si ga za j
ru.
Dragi mučenci in soborci, težka je bila ločitev. Prej bi se bršljan ločil od stoletnega Krasta kot pa matere, žene, otroci ter zaročenke od spominov na, vas. Nihče ni vprašal po srcu, ljubezni in prelitih solzah, ker krvniki pozabljajo na Boga in krščansko vzgojo. Nobeden od najbližjih ni slišal, kot je bilo v navadi, zabijati poslednji žebelj v vaše krste, čiji glas gre skozi srce; Cveti, cveti temveč ste nametani drug čez
drugega kot polena, tudi še živi, kar je še grozneje.
Danes vas zakrivajo že močna drevesa, zrastla iz vaših teles. Ob obletnici vam potom žarkov zahajajočega sonca ter zahodnih vetrov pošiljamo naš pozdrav in večen sen.
Nesrečni’maj. kot je bil leta 1945
se je po dolgi zimi vrnil,
z vso prelestjo oživljenih lok
mati Terezija iz Kalkute v Indiji. Ves svet jo pozna in se zanima za njeno delo. Po krvi je Albanka, doma tam nekje od Skoplja ali, kot danes uradno imenujejo to staro in zgodovinsko mesto, Skopja kar je jezikovno veliko starejše kot Skoplje.
Mater Terezijo je za letošnji post povabil zagrebški nadškof Kuharič, naj. pride v Zagreb, kjer so imeli v letošnjem postu po vseh župnijah smotrno organiziran misijon. Mati Terezija je prišla; spremljal jo je tudi med nami znani misijonar Gabrič, jezuit, ki skupaj z našimi slovenskimi in hrvaškimi jezuiti že veliko let misij onari v Bengaliji v Indiji. Rajnki p. Podržaj nam je bil ob svojem zadnjem obisku v Ameriki veliko povedal o tem svojem dobrem sodelavcu in sobratu. Seveda se dobro poznata tudi s p. Cukale-tom, ki še vedno z nekaterimi drugimi Slovenci oznanja Gospodov evangelij v Indiji.
Razen Zagreba je mati Terezija obiskala tudi svoje Skopje in vrsto drugih mest in krajev; med drugim jo je pripeljala pot tudi v Slovenijo. Za svojo dolžnost je smatrala, da tudi Ljubljano in še nekatere druge slo-
Ognjišče” (Of): Materi Tereziji sem zastavil nekaj vprašanj prav za naše bralce. Najprej sem ji predstavil Ognjišče, ji izročil tudi dar iz našega Poštnega predala dobrote, nato pa sem hotel izvedeti nekaj osebnih stvari iz njenega življenja. “Je na vašem domu še kdo od domačih?”
Terezija (T.): Ne, tukaj nimam nikogar. Moj brat je v Palermu, sestra pa je že pokojna.” O.: “Kaj so bili vaši starši?” T.: “Imeli smo trgovino.” Vrtal sem še naprej in sena jo vprašal, naj pove za naše mlade bralce, kakšen značilen doživljaj iz svoje mladosti. Mati Terezija pa nerada govori o sebi. Rekla mi je:
T.: Ni potrebno, da vam o tem govorim; vprašajte me o naših ljudeh. O mladini, ki prihaja k našim revežem. Mladi ljudje hodijo v Indijo, iščejo duhovnost. K nam pride mnogo mladih ljudi iz vsega sveta: iz Ev-Lope, Amerike, Japonske. Ostanejo pri nas kakšen mesec ali dva z našimi sestrami ali brati. Delajo najnižja dela. Ko odhajajo, priznajo, da so več dobili, kot pa so dali.”
G.: “Prihajajo prav s tem namenom?”
T.: Da, prej nam pišejo. In ko | se vračajo, so nekaj dobili; ne-
je odšla naprej po svojih poteh 'služenia najbednejšim. Nam pa | njeno delo budi vest. Rada ponavlja stavek, s katerim tudi J zaključim svojo reportažo: “To kar vi lahko naredite, tega jaz ne morem; kar pa jaz lahko naredim, tega pa vi ne morete. Skupaj pa bomo lahko naredili nekaj lepega za Boga.”
Za naš list pripravil J.S.
venska kraje obišče ter se tako oddolži dobrim slovenskim lju- kateri zopet vero, zaupanje, vedem, ki bogato podpirajo miši- selje- Vedno več ie takih> ki z jone; tudi one v Indiji. Kaj je nami sodelujejo. Mi imamo več bolj naravno kot to, da so se za ko1; 9a00° sodelavcev po svetu, njen obisk v domovini in pose-
bej še v Sloveniji zanimali predniki katol. listov, med njimi še posebno urednik Ognjišča o. Franc Bole. Ta je mater Terezijo naprosil za kratek pogovor njb. Rada mu je ustregla. V majski številki Ognjišča je njun pogovor na dolgo opisan, naš list pa iz tega prinaša samo nekaj odlomkov, ki bodo gotovo zelo zanimali slovenske bralce in bralke.
prinesel žalovanja in obupe sveže
s čarom prvih cvetk, belih in rumenih,
na ruševiaah zagrebenih!
Narava kipi v pomladanskem utripu. Božajoči žarki se skrivajo v temn kopreni, ki z vso mlado vnemo stresa svoje mokro breme. Na prijaznih prostorih na Chardon Road se vsako leto v topli domačnosti zaključuje lepa domačnost S pom inskega dne.
Povsod po tej prostrani deželi so posejani slovenski grobovi. Vrste se znana in neznana imena. Gruda njihove druge domovine se je nad njimi opojno razcvetela. Premnogi so utonili v pozabo.
Ob tej obletnici naših mučencev se spominjamo tudi njih,1 kajti mnogi so bili kulturni oz. prosvetni delavci več desetletij za slovenski narod. Preveč so oddaljeni njihovi grobovi, osamljeni sredi prostranstva. Včasih se utrnejo njih glasovi v spominih prijateljev, včasih ožive ob dobrih dogodkih. Nekateri izmed njih pa se vendar vračajo tako živo med nas.
Ob obletnicah slovesa njih topel spomin znova oživi v zgovornih črkah dnevnika Ameriška Domovina. V njej se objavljajo njih svetla imena, mnogokrat tudi zre na nas njihova živahna podoba, polna življenja.
To so zlati spomini, ki obiščejo tisočere prijatelje, znance, rojake in jim zgovorno povedo: Živel sem tudi jaz in ne pozabi me!
Ugasnil je vaš pogled, ugasni-i'la je vaša jesen — mrtvi ste in !
Večina dela doma, v svojem okolju, poiščejo siromake v svojem kraju. Ljudi, ki so osamljeni, ubogi, tudi pri nas, vi ne bi verjeli. Obiskala sem starko v Zagrebu. Živi v kleti v popolnem uboštvu in sama.”
O.: “Morda se najdejo posamezni primeri, na splošno pa pri nas ni ljudi, ki bi trpeli pomanjkanje,” sem skušal zagovarjati prepričanj Cj da pri nas ni veliko siromakov. Mati Terezija me je kmalu razorožila. Rekla je:
T.: “Tudi če bi bil samo en primer, je to naša sestra, naš brat. Ker ni tako veliko primerov, nas to ne prizadene. V Indiji pa vidimo tega veliko in mislimo, da moramo nekaj narediti. žena, ki sem jo videla, nima nikogar. Ljudje pa se ne potrudijo, ker je samo ena. Toda ljubezen se ne meri po številu. Mi ne gledamo na številke. Ne morete ljubiti dveh oseb istočasno, ne morete streči dvem osebam istočasno.”
O.: “Imate prav; na to pozabljamo”.
T. “Tudi tukaj že imamo ve-' liko sodelavcev. Na Hrvaškem je več kot .12.000 njladih, ki so se vključili v naše delo po časopisu Mali koncil. Molijo za naše delo. Tudi že sami začenjajo iskati svoje reveže. Ljubezen se začenja doma.”
O.:
Podpirajmo Rozmanovo zavetišče v Argentini
-----O-----
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
MALI OGG

Duracrest Upright Freezer 12 cu. ft. Very good condition. 731-2471. Call after 4 p.m.
(77-79)
V bližini Lakeland in Neff Road Prostor za urade —
Takoj na razpolago 325, 500, 675, 1000 - do 4,000 kv. čev. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271!
2G1-G211	J. Dallos
(Th.-Fri.-x)
Gallusova plošča
Plošča pevskega zbora Gallus iz Celovca “Lipa zelenela je” je naprodaj v Slovenski pisarni, 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, po $5, po pošti $6.
(Maj 4,11,18,25)
Hiša naprodaj
Čista 2-stanovanjska hiša z veliko kuhinjo, dnevno sobo in jedilnico, garažo za 2 in pol avta v okolici E. 58 St. $15,900.
531-4301 CENTURY 21 Joe Dougherty Realty
(77-30)
Nevi zidani ranči
V Willdwicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
4S® E. 2G0 SL	721-1070
Odprte od 9. do 9.
HOUSE FOR SALE
E. 58th. off Prosser - Double, immaculate, N large kitchen, roomy living room and dining room. 2J/c garage. Reduced to $15,900 - Owner anxious to sell.
CENTURY 21
Joe Dougherty Realty 531-4301
(77-80)
Hiša naprodaj
Dvostanovanjska hiša z garažo za dva avta je naprodaj na 6805 Bonna Avenue. Kličite tel. 391-9174.
—(25,26 maj)
Help Wanted
Custodian
Vemo, da veliko potujete. [ Couple or family for ethnic hall.
Ali delate z drugimi sestrami, kadar ste doma?”
T.: “Kot vsaka druga sestra pomivam, pospravljam, čistim tudi stranišča v hiši za umirajoče v Kalkuti.”
O.: “Kam ste namenjeni, ko odidete od nas?”
T.: “Najprej grem v Rim, potem pa v Združene države k našim sestram.”
O.: “Kaj bi rekli našim bralcem?”
T.: “Naj poiščejo, kje so njihovi siromaki. Ko jih odkrijejo, jih bodo tudi ljubili. Če jih bodo ljubili, jim bodo tudi stregli. Naj dajo svoje roke, da
Excellent opportunity. Rent, utilities, plus salary. Call 261-0436 or after 6 p.m. 442-0142.
(x)
FACTORY HELP FEMALE Light assembly and furnace brazing operators. Apply in person 9 to 4 p.m.
TECHNICAL METAL PROCESSING 5476 Lake Ct.
Off Shoreway at E. 55 St.
(72-80)
Wanted
Cleaning woman for West side home, every other week, jim Must have own transportation.
služijo, in svoje srce, da jih lju-; bi.” " '	j
Na koncu je urednik Ognjišča!' mater Terezijo naprosil, da bi;
Call 331-0209
(76-80)
zelenih.
Za čiščenje
lastnoročno napisala posvetilo' Ženska dobi delo dva večera | zagrebeni, toda za nas in mlajši'! bralcem Ognjišča. Z veseljem je Am teden pri malem podjetju na rod ostanete vedno v spominu to storila. Majsko Ognjiče ga je vzhodni strani mesta. Dobra kot živi in spoštovani.	priobčilo v faksimilirani obliki, urna plača! Kličite tef. 481-7773.
1 Naj bo to praznik naše posve- j Urednik je svoje poročilo o med 8. zj. in 4.30 pop. od pone-čene narodne bolečine!	j razgovoru z materjo Terezijo celjska' do petka.
i
Valentin Potočnik takole zaključil: Mati Terezija
j (7J-V9).
AMKRIS&A DOMOVINA, MAY 25, 1978

•TOTOMA
BREZ DOMA
Hektor Malot
S?
I
Sklonil sem se in gledal na tla Ne da bi mi odgovoril, mi je ob zidu, dokler nisem dospel do s kretnjo velel, naj spravim na konca; kolovoza pa nisem zagle- kup še več slame. Na ta kup je dal nikjer. Vrnil sem se k Vi- bolj padel kakor sedel. Zdbje so talisu in nato iskal v nasprotni mu šklepetali in ves je trepetal, smeri. Uspeh je bil isti. Povsod “Prinesi še slame,” mi je dejal, je bil samo zid; nikjer nobene “Kup gnoja naju varuje pred odprtine. Tudi tla so bila gladka.! vetrom.”
Nobena steza ali kakršna koli sled ni označevala, kje naj bi bil prehod.
“Ničesar drugega ne najdem kakor samo sneg.”
Naš položaj je bil strašen. Gotovo se je Vitalis zmotil in kamnolom, ki ga je iskal, je moral biti nekje povsem drugje.
Ko sem mu povedal, da nisem našel ničesar, je nekaj časa stal nepremično in ni rekel nič. Nato pa je zopet otipal z rokami zid enega konca do drugega. Kapi, ki ni vedel, kaj se godi, je nestrpno lajal. Korak za korkom sem šel za Vitalisom.
“Ali naj iščem še naprej?” “Ni treba. 'Kamnolom je zazidan.”
“Zazidan!”
“Zazidali so vhod in ni mogoče več iti vanj.”
“Kaj pa zdaj?”
“Kaj naj storimo? Ne vem. Najbolje bi bilo, če bi tukaj umrla.”
“Oh, gospodar!”
“Saj res, ti ne smeš umreti. Mlad si še, življenje ti je drago. Pojdiva torej dalje! Ali moreš še hoditi?”
“A vi?”
Res smo bili v tem kotičku vsi trije varni pred vetrom, nikakor pa ne pred mrazom. Ko sem zbral vso slamo, kolikor sem je mogel najti, sem sedel poleg Vitalisa.
“Pritisni se k meni,” mi je dejal. “Kapija pa vzemi v naročje. Tako ti) bo dajal nekoliko od svoje toplote.”
Vitalis je bil zelo skušan^človek in je dobro vedel, da more biti mraz v? okoliščinah, v katerih sva se nahajala, smrtonosen. Da pa se je izpostavil tej nevarnosti, je moral biti res do skrajnosti izčrpan.
Res je bilo tako. Že štirinajst dni so napori potovanja presegali njegove moči. Ob tem zadnjem naporu je bil že tako oslabljen, da ga - ni mogel več prenesti; toliko bolj, ker se je naporom! pridružilo še pomanjkanje hrane. Tudi je zaradi starosti vse to šs mnogo teže prenašal.
Ali se je zavedel svojega stanja? Nikoli nisem zvedel tega. V , trenutku, ko sem se zaril v slamo in se stisnil k njemu, sem začutil, kako se je sklonil nadme in me poljubil. Bilo je to že drugič
UTEŽI:	i
t grain (troygrain) = 64.8 mg 1 dram = 3 scruples == 1.77 g j ! ounce — 76 dram = 23.35 g	j
1 pound (libre, Ib.) = 16 ounces; -- 453.59 g
j l stone = 14 punds (Ibs.) =
8.35 kg
! hundredweight (cent weight, cwt.) — 112 pounds (lbs.) = 50.3 kg
1 ton (long ton) = 20 hundredweights (cwts.) — 1CS6.G* kg 1 ton (short ton) — 20 cental = 907.18 kg
MERA ZA ŽITO je bushel. 'V Vel. Britaniji:	Imperial bu-
shel = 38.37 1; v Ameriki Winchester bushel r- 35.2571 MERA ZA BOMBAŽ:
I bale = 205 kg.
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah!
BE YOUR OWN BOSS I need a man or woman to take inventory, clean and restock retail stores with everyday Family wear. This can be done in about 4 to 5 hours per week. Seven stores average between $111.44 - $167.09 profit per week. Must be able to attend nine-hour training class to learn inventory record keeping and product knowledge, as we handle 60 items. NO SELLING INVOLVED. Details by phone. Call Mr. George at 237-9770. Inventory investment required.
‘Ko ne bom več mogel hoditi, in žal tudi poslednjič!
se bom zgrudil kakor star konj.
“Kam naj krenemo?”
“Vrnimo se v Pariz. Ko srečava prvega stražnika, se damo odvesti na policijo. Rad bi se bil temu izognil. Nočem pa, da bi ti umrl od mraza. Pogum, moj mali Remigij! Naprej, otroka! Pojdimo!”
Krenili smo po poti, od koder smo prišli. Koliko je bila ura? Bog ve! Hodili smo že silno dolgo časa in zelo počasi. Mogoče je bilo polnoči ali še več. Nebo je bilo še vedno temnomodro; meseca ni bilo nikjer, le nekaj zvezd je blestelo, ki pa niso mogle osvetliti okolice. Zdele so se manjše kakor navadno. Veter je postajal čedalje hujši. Dvigal je cele oblake drobnega snega in ga nama zaganjal v obraz. Hiše, mimo katerih smo šli, so bile zaprte in temne. Zdelo se mi je, če bi ljudje, ki so spali na toplem, vedeli, kako zmrzujemo, bi nam gotovo odprli in nas sprejeli pod streho.
Če bi mogli pospešiti korak, bi nas mogoče ne zeblo tako, a Vitalis je bil silno zmučen in je komaj še premikal noge. Dihal je s težavo, kakor da bi bil vso pot tekel. Ko sem ga vprašal, kaj mu je, mi ni odgovoril. Le z roko mi je dal znamenje, da ne more govoriti.
Vrnili smo se v mesto. Znašli smo se med zidovi, za katerimi se je tu in tam slišal zamolkel ropot.
Vitalis je obstal. Spoznal sem, da ne more več naprej.
“Ali naj potrkam na katera teh vrat?” sem ga vprašal.
“Ne, ni treba. Nihče bi nama ne odprl. Tukaj stanujejo vrtnarji. Nihče izmed njih ne vstane ob tej uri. Pojdimo dalje.”
Imel pa je več dobre volje kakor noči. Naredil je le nekaj korakov, nato je znova obstal.
“Moram se odpočiti,” je dejal. “Ne morem več naprej.”
Neka vrata so bila v leseni ograji, za ograjo pa se je dvigal velik kup gnoja, kakor se to večkrat vidi pri vrtnarjih. Veter je bil osušil zgornjo plast slame in jo raznesel v precejšni množini po cesti. Pri vratih je je bilo že kar lep kup.
“Tjakaj bom sedel,” je izjavil Vitalis.
“Rekli ste, da ne smeva sesti, da naju mraz ne prevzame in ne bova več vstala.”
(Dalje prihodnjič)
---—o-----
Anglo-ameriške mere
DOLŽINSKE:
l inch = 12 lines = 2.54 era I foot = 12 inches — 30.48 e$> l yard = 3 feet = 91.44-cm 1 mile = 1760 yards = 16Q9.Mi3 PLOSKOVNE:
l square Toot — 144 sq.. inch©? == 929.03 cm2
l square yard — 9 square f®af -= 8361.12 cm2
l square mile = 640 acres •— 2.59 Ion2
PROSTORNINSKE:
1 cubic foot — 1728 cubic inch«« = 28,316.70 cm2
1 cubic yard = 27 cubic feet =s 0.76 m3
TEKOČINSKE (Vel. Britanija) I pint = 4 gills = 0.571 1 quart = pints = 1.141 l (Imperial) gallon = 4 quarts = 4.55 1
TEKOČINSKE (ZDA): l pints = 4 gills = 0.471 l quart = 2 pints = 0.95 1 l gallon = 4 quarts = 3.791

V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti
ANfoNiJE mmm
1300— 1S77
24.	maja 1978 je minulo že eno leto, od kar si zaprla tvoje pridne oči za večnost, toda tvoj spomin le živi med nami, mnogimi prijatelji. Naj ti bo lahka ameriška zemlja!
Stefi Sile .
Wickliffe, Ohio
25.	maja 1978.
jmmunutmmununmsmmumummmauuunmHmujnmmmnmmmnnmH
SLOVENSKI DAN t j
I. IN 2. JUL! JA	I
na
SLOVENSKI PRISTAVI

NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
KOLEDAR
društvenih prireditev
DATF.	f Vf.MT rv. )	Match	TIME	
Thur. June 1	1	W. Germany-Poland	2:00 pm	
Fri. June 2	2	France-ltaly j Hungary-Argentina	12:45 pm 6:1 5 pm	
Sat. June 3	3	. !	Spain-Austria |	Peru Scotland	1 2:4 5 pm 3:45 pm	
Sat. June J O	4	■	Mexico-Poland j Italy-Argentina	3:4 5 pm 6:15 pm	
Wed. June 1 4	5	1	DOUBLE HEADER Teams £. times to be announced June 1 1		
Sun. June 1 8	6	DOUBLE HEADER Teams S times to be announced June l 1		
Wed. June 2 1	7	T DOUBLE HEADER j	learns L times to be j	announced June t 1		
Sun. June 25	8	i	Championship Final	2:00 pm	
TICKETS On SALE NOW:
• At MUSIC DALI Box Office Pot ti< ket information call 2 I 6-523 2200
« At all TICKF.IRON OUTLFTS.
STupCMtS UMOCr- \Q crnirMS ov cr. q>
ROUND	EVEN! NO. |	GENERAL ADMISSION !
FIRST ROLIMD	1 thru-4 j	s iO.OO
SECOND ROUND	5(hru 7 1	s 10.00
final	8	S 12.50
		


Volile Edmimda J.
TORKA a stmu
COMMON PLEAS COURT DOMESTIC RELATIONS
pri demokratskih primarnih volitvah S. Junija ISIS
X Edmund J- Turk
Chmn. Donald Sexton, 7533 Briercliff Pkwy, Middleburgh Hts 44130
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
]
MAJ
28. — Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights na Chardon Road ob 11. dopoldne.
28.	— Otvoritev Slovenske pri stave.
29.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo.
JUNIJ
17.	in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
18.	— Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
1. in 2. — Slovenski dan na
Slovenski pristavi — priredijo Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija.
L, 2. in 3. — Slomškov krožek v' Clevelandu organizira udeležbo na vsakoletnem vseslovenskem romanju pri Brezjanski Materi božji v Lemont.
13-14-15-16. — Fara sv. Vida priredi vsakoletni karneval v farnem avditoriju, na Glass Avenue in na šolskem dvorišču.
16. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
30.	— Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi piknik na Slovenski pristavi.
23. — Slovensko kulturno društvo Triglay, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
avgust
6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.	in 20. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom.
20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
20. — Fara Marije Vnebovzete obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari
cerkvi) na Holmes Avenue.
26. in 27. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Konec).
SEPTEMBER
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17.	— Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne.
24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
I.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis.
- priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet.
15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
22. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	—- Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
II.	— Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue.
DECEMBER
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE.
4.	— Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem* narodnem domu na St. Clair Avenue.	j
FEBRUAR 1979
18.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
mm i-25
Cleveland Mum Nall - L ifh - SL Olalr GIANT G0LQR SCREEN
Za izredni slovenski obed in domačo postrežbo se Vam priporočava, dnevno: od 9h zjutraj do 7h zvečer
\ soboto: od lOli zjutraj do 5h zvečer torek: VAMPI, RIŽOTA; petek: GOLAŽ in POLENTA, PEČENE RIBE; sobota: AJDOVI ŽGANCI; TELEČJA OBARA;
vsako dnevna posebnost: DUNAJSKI ZREZKI, juha
g	LOJZKA in TONČKA, lastnici
SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT
6415 St. Clair Ave. (Slovenian Nat. Home Bldg.)
err
Sl^Eamiljr aociety*
W&
CMS FAJRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Smc<* 1914 ...
... tht Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community-For half-a-century your Society has offered the finest :rsuranee protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Die Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus. Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
I Schola* snips for the education of young men aspiring to the priesthood.
i Scholarships for young women aspiring to become nuns. I Additional scholarships for needy boys and girls.
! Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
i Bowling, basket ball and Uttle league basebalL
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
I
Officers
President ____________________ Joseph J. Konrad
First Vice-President .........Ronald Zefran
Second Vice-President ------.... Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M.' Koehevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary __________Nancy Osborne
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............. Frances Kimak
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ..............John Kovas
Third Judicial............ Frank Toplak
Social Director....-.....—.. Nancy Osborne
Spiritual Director ----------- Rev. Aloysius Madlc. O.F.M-
Medical Advisor........—...... Joseph A. Zalar, M.D.
J
ttuwmuttttttu