ZELEZAR
Leto XII. - St. 5
25. maj 1912
KRAJEVNI PRAZNIK ŠTOR
Letos mineva 15'let’krajevne samouprave v Štorah, zato je praznovanje krajevnega praznika potekalo še toliko bolj svečano. Ta praznik je posvečen spominu na važno zmago borcev Kozjanskega odreda, ki so pod vodstvom komandanta Marjana Jerina razbili 8. maja 1944 Himlerjevo postojanko v lovski koči na Svetini, požgali kočo in nato priredili mogočno zborovanje v tej vasici. Po zborovanju so se Kozjanskemu o-dredu pridružili novi borci, prostovoljci, nasledniki članov I. celjske čete, ki so jo sestavljali prvi borci — partizani in že julija 1941 dokazali okupatorju in domačim izdajalcem, da je slovenska zemlja sicer okupirana, ni pa zasužnjena. Hitler in njegovi rablji niso računali na tak odpor. Menili so, da so Štajersko za vedno priključili Tretjemu Reichu. Svobodoljuben duh in nepričakovana hrabrost partizanov, aktivistov in številnih pomagačev pa so okupatorje kmalu prepričali, da so se všteli, ko so računali, da so Slovence in ostale narode Jugoslavije zbrisali z zemljevida.
V ponedeljek, 8. maja popoldne se je zbralo pred gasilskim domom v Štorah veliko občanov in gostov, da bi ob proslavi krajevnega praznika bili priče dveh lepih pridobitev za Štore. Po svečani otvoritvi in pozdravnem govoru predsednika Krajevne skupnosti Štore tov. Renčlja Franca, je spregovoril zbranim nekdanji komandant Kozjanskega odreda
tov. Jerin Marjan in opisal slavno pot te partizanske enote in lepo zmago na Svetini pred 28 leti. Zborovalce je pozdravil in jim čestital h krajevnemu prazniku še podpredsednik občinske skupščine Celje tov. Ašič. Predsednik Krajevne skupnosti je nato izročil predsedniku Industrijskega gasilskega društva dipl. inž. Slavku Plevniku novo asfaltirano otroško športno igrišče za gasilskim domom, potem pa je še glavni di-
Marjan Jerin je obudil spomine na slavno preteklost
rektor železarne tov. Tugomer Voga izročil gasilcem v uporabo nov gasilski avto, ki ga je nabavila železarna svojemu gasilskemu društvu. Za otroško igrišče je prispevala del sredstev Krajevna skupnost, ostalo so prispevali prostovoljci — večinoma gasilci.
Asfaltirano igrišče je velika pridobitev za mladino
Glavni direktor je izročil gasilcem nov gasilski avlo
TITOVIH OSEMDESET LET
Govoriti ali pisati o TITU ne moreš, ne da bi pisal o Jugoslaviji, ker sta v tem primeru življenjepis človeka in zgodovina dežele neločljivo povezana. V vseli odločilnih trenutkih, ki so v treh desetletjih preobrazbe in razvitka naše dežele opredeljevali zgodovino naše domovine, opazimo pečat odločilnega vpliva tovariša Tita. Tito je znal in zna stopati pred nami vsemi, ker je bil vedno neločljivo povezan s svojim ljudstvom, z našim delavskim razredom. Nihče ni znal in ne zna bolje prisluhniti utripu množice, jo potegniti za seboj in ji dati navdih za nova velika dejanja. Smelost, s katero nas je vodil po neraziskanih in dozdevno negotovih poteh, ima globoke korenine v množicah, v deželi, iz katere izhaja, zaradi katere in na kateri se je boril in še vedno vodi boj z vsem zaostalim, nesodobnim, mračnjaškim. Tako so govorili in še govore, tako so pisali in še pišejo o Titu. Redko katero ime so po vsem svetu tako pogosto izgovarjali, prijatelji in sovražniki, kakor prav Titovo. Tujci so pisali o njem, da so črte njegovega obraza kot v kamen vklesane, njegov pogled je trd kot jeklo, dokler se ne pokaže blag nasmeh okrog oči in ust. Takega pa ga poznamo tudi mi sami, saj ga imamo priložnost videti in slišati in tedaj lahko opazimo vso njegovo privrženost ljudstvu in delavskemu razredu, njegovo odločnost pa zopet njegovo dobrosrčnost, skromnost. Kadar govori o preminulih sodelavcih, opazimo, da mu podrhtava glas. Težko ga prizadene izguba vsakega naših najboljših borcev za svobodo in socialistično ureditev. Izredno pa je zadovoljen in vzrado-ščen, kadar mu pokažejo sadove večletnih prizadevanj, napredka in uspehov v raznih pokrajinah naše širše domovine. Razumljivo je, da je najbolj srečen, kadar se sreča s starimi borci, sodelavci, prijatelji. Njegovo skromnost poznajo vsi, ki so imeli priložnost z njim govoriti, zlasti še njegovi ožji sodelavci. Ce mu ob kaki priložnosti nazdravijo in naštevajo njegove zasluge za razvoj naše revolucije in napredka, rad poudari: »-Naši partiji oziroma Zvezi komunistov dolgujem sleherni uspeh, ki sem ga dosegel. Bil sem neveden, mlad človek in partija me je sprejela, me vzgojila in napravila iz mene moža. Dolgujem ji vse.« In ta mož je združil v borbi za socializem, demokracijo in humanizem, svobodo in pravico posameznikov, narodov in narodnosti. Proti razrednim sovražnikom pa nastopa neizprosno, kar so potrdili nedavni dogodki, ko so nekatere skupine skušale minirati pridobitve naše revolucije, posebno še bratstvo in enotnost naših narodov. Tito je tudi pravočasno spoznal, kakšna je posebna pot in zgodovinsko poslanstvo revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji.
Zaradi tega ga po vsem svetu imenujejo kot simbol neke dobe, kot vest človeštva, ki ga strašijo in mu grozijo, kot poslanika miru. Med najgloblje korenine Titove vztrajnosti, iznajdljivosti in smelosti pa spada njegova neusahljiva vera v moč in možnosti delavskega razreda, v zmago socializma.
Našemu dragemu predsedniku, ki so mu nadeli naziv stratega revolucije in arhitekta nove Jugoslavije, želimo ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu še mnogo zdravja, zadovoljstva in plodnega delovanja.
ŽIVLJENJSKE POVEZAVE S KOVINSKO IN
INTEGRACIJSKA POBUDA
Potem ko smo pred sklenitvijo leta 1971 dobili paket resnih stabilizacijskih ukrepov in ko se je nova zvezna vlada odločno lotila zboljševanja likvidnosti, zoževanja inflacije in zmanjševanja zunanjetrgovinskega primanjkljaja, je minilo že okrog pol leta, zato bi bil že čas, da bi dobili prvi obračun. Kaže, da ta ne bo tako rožnat, kot je na podlagi zmanjšanega uvoza in povečanega izvoza ter nizke dinamike rasti domačih prodajnih cen videti na prvi pogled.
SLA PO PRISVAJANJU ŠE PRISOTNA
Voda se je že davno odtalila, smo že sredi petega meseca letošnjega leta, v toplem in ljubeznivem maju, kar pa gospodarstvenike nič ne tolaži, saj so zaradi inflacije stroškov in zlasti inflacije osebnih dohodkov resno zaskrbljeni. 2al je tudi v tem ne-zavidnem položaju pritisk še vedno obrnjen predvsem navzgor, na zahtevano sprostitev — povišanje cen in še znatno premalo navzdol na visoki stolp materialnih in drugih stroškov, optimalnost proizvodnih programov in boljše izkoriščanje proizvodnih potencialov.
Ukoreninjena metoda,' ne kako tvorno delati, temveč kaj si iz plodov dela prilastiti, še vedno prevladuje. Vztrajnost, iz skupnega kotla v kakršni koli obliki čim več pridobiti — ali v obliki prejemkov, privilegijev, zvišanih cen ter znižanih dajatev, ali v obliki dotacij in kreditov - nas je pripeljala do absurda, zato bomo v prid stabilizacije večji del naše energije morali usmeriti navznoter: na znižanje poslovnih stroškov in realno gibanje osebnih prejemkov.
Naveličani bi že morali biti od stopanja iz reforme v reformo in se naposled vendar zavedati, da se zahrbtne bolezni ne bomo znebili, če se ne bomo pošteno spotili. Nič ni brez žrtev in brez sa-moodpovedi in tudi stabilizacije brez tega ne bomo doživeli. Zdravi deli telesa in samoupravnega mehanizma bodo morali nastopiti, pomagati oboleiiim delom in izriniti gnilobo. Diagnoza bi morala zahtevati dieto, ki ne bo pomenila le prehoda iz masti na maslo, temveč na z vitamini bogato zelenjavo.
Spoprijazniti se je treba, da se časi, v katerih so se na podlagi nizke zaščite pri uvozu reprodukcijskega materiala in visoke zaščite končnih izdelkov razvile konjunkturne dejavnosti, ki so nas privedle do visokih notranjih cen in izredno visokega zunanjetrgovinskega deficita, ne smejo več vrniti in da dviganje cen tudi po odmrznitvi ne bo smelo biti e-dini način reševanja ekonomske problematike. Le tako bo moči doseči rentabilnejšo proizvodnjo in to, kar si kot porabniki vsi želimo, stabilnejše cene in obvladano inflacijo.
Prizadevnost bo morala biti u-smerjena v obe smeri — v boj za realne proizvodne stroške in sprejemljive tržne cene.
KAKO Z ZVIŠEVANJEM OD KROTITI INFLACIJO
Težka,, v nekaterih organizacijah nerešljiva, je že naloga kompenziranja zvišanih stroškov zaradi devalvacije, poseben problem
pa je neadekvatno zviševanje, o-sebnih dohodkov, ki bo, če nekaj ne bomo ukrenili, privedlo do popolne likvidacije akumulacije in do prave družbene reproduktivne nesposobnosti. Pri nekaterih manj akumulativnih dejavnostih se bo to zgodilo prej, pri drugih pozneje. Kaže, da smo na tem področ-popolnoma neodporni, da delovanje dohodkovnega sistema odpove, saj se tudi v pogojih zamrznjenih cen, ne oziraje na doseženi dohodek, osebni dohodki zvišujejo po stopnji okrog 25 odstotkov. Tudi družbeni dogovor in samoupravni sporazumi niso ovira na poti zviševanja osebnih prejemkov. Perpetuiti mobile, da bi z zviševanjem mase prejemkov prebivalstva omejevali inflacijo in zadržali reproduktivno sposobnost, se nam ne bo posrečil.
Kam nas sedanji tokovi vodijo, kaže primer v slovenskih železarnah.
Naša javnost je seznanjena, da je Zvezna vlada dostavila Zvezni skupščini analizo gospodarskih gibanj od začetka leta. Ta analiza je rezultat ocen republiških in pokrajinskih Izvršnih svetov; v njej so precizno prikazani gospodarski in ekonomski tokovi v prvih treh mesecih, dajejo se tudi prognoze za sedanje obdobje. Značilno je, da so tudi te tromesečne analize in prognoze zaskrbljujoče v veliko večji meri, kot smo to mogli predvideti, ko je bil postavljen koncept in je bila osvojena resolucija o ekonomski politiki za letošnje leto.
Po tej analizi Zvezne vlade so doseženi zadovoljivi rezultati samo na področju plačilne bilance; zmanjšan je deficit trgovinske bilance, uvoz pa je pokrit z izvozom, kar je prikazalo dobro stran viška dohodkov nad izdatki. Toda vse ostalo je obeleženo z velikim minusom. Dosežena niso bila bistvena predvidevanja ekonomske politike, zajete.v resoluciji za to leto. Predvsem niso obvladani vzroki nestabilnosti, nelikvidnosti in inflacije! Razen tega je prišlo do novih povečanj stroškov v posameznih sektorjih proizvodnje, na to pa se še navezuje visok nivo zahtev, neskladje med blagovnimi in denarnimi skladi, oziroma tokovi in končno — osebni dohodki so še naprej o neskladju s produktivnostjo dela.
Toda pri vsem tem prevladuje še naprej problem cen. Dovolj je, če povemo, da so cene samo v prvih treh mesecih tega leta porasle za polovico predvidene me-
Akumulacija leta 1971 je znašala okrog 140 milijonov dinarjev. Pod enakimi pogoji poslovanja bi letos ob načrtovani realizaciji 2.370 milij. din, kar je 14 odstotkov več od dosežka lani, dobiček znašal 165 milij. din, kar je 7 odstotkov akumulacije; stroški pa bodo zaradi devalvacije dinarja in drugih sprememb:
—	pri uvoznih surovinah — za okrog 60 milij. din višji,
—	pri domačih dobavah — za okrog 20 milij. din višji in
—	pri kreditiranju proizvodnje — za okrog 6 milij. din višji,
kar bo znižalo dobiček na o-krog 80 milijonov din. Pri tem nismo šteli povišane amortizacije, ki je posledica revalorizacije osnovnih sredstev, ker se ta pojavi v bruto akumulaciji.
ŽELEZARNE
IN PREDELOVALNA
INDUSTRIJA
Povprečni mesečni osebni dohodki v ZPS2 so v prvem četrtletju letos znašali 1830 din na zaposlenega. Če bodo OD železar-jev v letnem povprečju dosegli -Vsaj raven negospodarske sfere, v kateri je v prvih dveh mesecih povprečje znašalo 2.012 din, kar je pod mejo samoupravnega sporazuma železarn in zaradi teže dela
je, če ne še več. V prognozah (napovedih) za nastopno obdobje pravzaprav ni nobenih izgledov za obvladanje skoka cen. Pritisk proizvajalcev na odobritev novih, višjih cen, preti — če bo uspel — povzročiti resne motnje v temeljih celotne ekonomske politike
Analiza Zvezne vlade, dostavljena Zvezni skupščini, opozarja poslance — poleg že navedenih opozoril in črnogledih ocen nadaljnih tokov naše ekonomike — na nove mere, ki bi jih bilo treba podvzeti, da bi to leto končali ugodnejše, kot pa kaže ocena tekočih gospodarskih tokov. Zvezni izvršni svet opozarja predvsem Zvezno skupščino, da morajo biti nastopajoče ekonomske mere usmerjene na najbolj ogrožene točke, predvsem na močnejšo kontrolo, potem pa na boljšo usklajenost blagovno-denarnih odnosov. Razen tega zahteva Zvezna vlada, da se z vsemi razpoložljivimi merami mora vplivati na intenzivnejše zmanjšanje proizvodnih stroškov, (kar imamo tudi v našem internem proizvodnem programu), dalje na znižanje osebnih dohodkov v realne okvire in končno obvladati potrošnjo (porabo), oziroma zagotoviti, da-bo poraba v tem letu rastla počasneje od družbenega proizvoda.
Takšna so torej temeljna opozorila Zvezne vlade. Poslanci bodo imeli čas in priložnost, da se z njimi spoprimejo in izjasnijo na sejah skupščinskih odborov in kmalu bomo slišali, kakšno oceno so dali na sejah Zvezne skupščine 15. in 16. maja tega leta o
gotovo upravičljivo, bo letos global sredstev za OD 415 milij. din ali 80 milij. din več kot lani. Lani dosežena akumulativnost bi tako zopet skopnela. Zelezarji vedo, da bodo sami morali prispevati svoj delež k stabilizacijskim naporom in en del akumulacije pridobiti s še boljšim delom in z optimalnejšim izokriščanjem proizvodnih potencialov, en del pa bo moral biti pokrit z upravičenim premikom prodajnih cen.
V aktivnosti združenja jugoslovanskih železarn za zvišanje cen jekla so predstavniki slovenskih železarn vedno v dilemi. Zavedajo se dejstva, da je jeklo surovina, od katere sta odvisni dve najmočnejši proizvodni panogi — kovinska in elektroindustrija, ki zajemata 87.000 zaposlenih in 35 odstotkov vse slovenske industrijske proizvodnje. To že dokazuje, da železarne čutijo, da so s kovinsko in z elektroindustrijo življenjsko povezane. To ubranost pa bo v prihodnje treba povečati in doseči skladnost tako na področju proizvodnje in porabe jekla, strukturalne prilagojenosti, reproduktivne sposobnosti, optimizacije izkoriščanji proizvodnih potencialov in uskladnejše delitve dohodka. Vertikalna integracija, v kateri naj bi bili vključeni proizvajalci in predelovalci jekla ter trgovci kovinsko predelovalne in-
tekočih gospodarskih tokovih. Verjetno se bomo lahko prepričali. da so vladna opozorila naletela na ustrezno pozornost poslancev. kakor je to medtem že bilo slišati, saj bi tržišče in tržni odnosi pri sedanjem nivoju porabe lahko izzvali inflacijske pretrese, ob ponovnih visokih zadolžitvah v inozemstvu.
Zato je nujno, da gospodarske organizacije samoupravne in ostale ustanove in navsezadnje vsak občan uvidi, v kako resnem, težavnem položaju je naše gospodarstvo, naša ekonomika in da se bo treba ravnati po opozorilih vlade in skupščine in prispevati k ublažitvi težavnega položaja, kako je že zgoraj navedeno. Brzdati bo treba cene, brzdati pa se bo treba tudi pri osebni porabi! Brzdati bo treba osebne dohodke, zlasti pa preprečiti neupravičeno poviševanje osebnih dohodkov.
Najbrž ne bo odveč, če ob tej priložnosti opozorimo, da bo treba po sklopih in enotah na sestankih predelati poglavja o ekonomiki. da bo vsakemu posamezniku jasno, kako pride do dohodka podjetja, do osebnih dohodkov, kaj pomeni poviševati produktivnost, štediti s surovinami in vsem materialom, ekonomično izkoristiti delovni čas, kaj pomeni sploh preudarno gospodariti. Zaenkrat še ljudi vedno draži povprečni osebni dohodek in OD posameznikov na raznih delovnih mestih, ne znajo še prizadevno gospodariti in ne razumejo, kako je to povezano z dohodkom in osebnimi dohodki.
Glavni problem naše ekonomike-cene
ELEKTRO INDUSTRIJO
NAD 15 LET V ŽELEZARNI
dustrije, je edino pravilen in u-činkovit način za dosego tega cilja.
Dovolj smo v dobrih dveh desetletjih ločenega, nepovezanega in medsebojno neodvisnega poslovanja železarn, strojne in druge kovinske industrije zamudili, zato jih je v prihodnosti, saj nas v to sili prizadevnost za konkurenčnost, nujno proizvodnjo in predelavo jekla, skladno razvijati.
Dejstvo je, da sta s sedanjim proizvodnim programom slovenska kovinska in elektroindustrija preveč odvisni od nabave reprodukcijskega mateijiala iz drugih republik in uvoza, ob tem pa o-krog 150.000 ton neobdelanega jekla dobavljajo slovenske železarne v druge kraje države in na tuja tržišča. Specializacija gotovo ne more zagotoviti prodaje celotne proizvodnje jekla ZPSZ na Slovenskem, znatno pa mora poraba tega reprodukcijskega materiala porasti v prihodnosti. Prednost lokacije slovenskih železarn, da so v bližini predelovalne industrije, bo treba bolj koristiti. Najhitreje bomo to dosegli, če bomo v prihodnje dovoljevali, kreditirali in podpirali le tiste programe predelovalne industrije, ki bodo imeli zagotovljeno surovino in po možnosti sloneli ha vložku kvalitetnega in plemenitega jekla slovenskih železarn. Postopoma bi morali tudi sedanje programe strukturalno prilagojevati izdelkom domačih železarn.
K UBRANI PROIZVODNJI
Združeno podjetje slovenske železarne je najbolj organizirana proizvodna tvorba, zato lahko na področju povezovanja sedaj razbite kovinske industrije odigra koristno vlogo. So podjetja, kot PLAMEN Kropa, VERIGA Lesce, ŽIČNA Celje, METALNA Maribor in druga, v katerih razmišljajo o neposredni povezavi z ZP slovenske železarne. V to jih silita položaj in večja ekonomska varnost v neposredni povezavi z oskrbovalcem materiala.
Zasnova predvideva, da bodo železarne in predelovalci v ZPSZ uresničevali:
—	enotno oskrbovanje proizvodnje,
—	strukturalno prilagojevanje proizvodnega programa,
—	enotnejši nastop na tržišču,
—	blagovno izmenjavo izdelkov na drugih tržiščih,
—	usklajevanje razvojnih programov,
—	enotno skrb za financiranje proizvodnje,
—	usklajeno načrtovanje letnih in večletnih načrtov proizvodnje,
—	usklajeno delitev dohodka in osebnih dohodkov ter
—	enoten nastop zunaj združenega podjetja.
Za učinkovito izpolnjevanje naštetih nalog bo ZPS2 osnovalo ali pridružilo trgovsko organizacijo, osnovalo svoje tvrdke v tujini in osnovalo lasten marketing in razvojno službo ter inženiring organizacijo, ki bo skrbela, da se bodo poleg serijske proizvodnje izdelovali in prodajali izdelki, v katerih bo vložena tudi pamet. Vemo, da imamo široko paleto jekle-
nih izdelkov, ki bodo imeli dosti porabnikov v Jugoslaviji in tujini, na primer tovarna za orodje strojne, avtomobilske, metalurške in druge industrije, dalje proizvodnja obdelovalnih in drugih strojev, kar bi na bazi lastnega jekla morali razviti v prihodnje.
VODILO ZA IZPELJAVO DRUŽBENEGA NAČRTA
Predlog družbenega načrta SR Slovenije za leto 1971 do 1975 posveča pozornost razvoju proizvodnje jekla in predelovalne industrije. Prva naj bi se širila po stopnji 8,3 odstotka, druga pa po stopnji 9 odstotnega oziroma 13,7 odstotno na leto. V gradivu je za kovinsko in elektroindustrijo med drugim rečeno:
»Tako kovinska kot elektroindustrija se bosta v naslednjem obdobju hitreje razvijali kot celotna industrija. Njun skupni obseg proizvodnje se bo od 35 odstotne udeležbe obsega vse industrijske proizvodnje v letu 1970 povečal na okoli 38 odstotkov v letu 1975. S tem se bo položaj industrije za predelavo kovin v Sloveniji nadalje okrepil, in merjeno po tem kriteriju, bo razvitost regije še bolj poudarjena. Tak razvoj bo dosežen predvsem z modernizacijami in s skladnim širjenjem obstoječih zmogljivosti, s smotrnimi integracijami, ki bodo usmerjale slabo izkoriščene zmogljivosti, z vse bolj urejenimi kooperacijskimi stiki in z ustreznim vključevanjem strokovnih kadrov v proizvodnjo. Pri tem razvoju bo tudi nujno, da se bo kovinsko predelovalna industrija tesneje oslanjala na domače izvore reprodukcijskega materiala.«
Te ambicije načrta bo najlaže doseči v močnih proizvodnih tvorbah, ki bodo na tržišču suvereno nastopale in poleg prodaje doma, močno usidrane na zunanjih tržiščih.
Za dosego prave eoknomske povezanosti v združeno podjetje ne bo dovolj, da bodo združeni samo ljudje, združeno mora biti tudi toliko kapitala ali poslovnega sklada, da bo zadoščal za spodbujano iskanje proizvodne optimalnosti v vsem podjetju in puščal toliko sredstev v dohodkovnih enotah, tovarnah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela, da bosta spodbujani rentabilna proizvodnja in lastna reproduktivna sposobnost.
Slovenske železarne Jesenice, Ravne iin Store združeno podjetje nočejo imeti za bunker, iz katerega bodo zahtevale privilegije in branile svojo neposlovnost, temveč za mesto, v katerem se bodo povezale s svojimi porabniki. Ponudba za vključitev v skupno združeno podjetje je le eden od načniov nudenja roke, ki bo od-polnjena z možnostjo osnovanja konzorcijev sklepanja dolgoročnih pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju in podobno.
Temeljne organizacije združenega dela, s katerimi ustava daje delavcem širšo pravico pri neposrednem odločanju, bodo dosegle svoj namen, če bodo trdno povezane v enotne stavbe gospodarstva, v katerih se bodo poslovnost in stiki medsebojno načrtno dopolnjevali.
GREGOR KLANČNIK
Vsako leto prejmejo člani delovnega kolektiva, ki so v podjetju nad 15 let, oziroma tisti, ki dopolnijo 151. leto neprekinjenega delovnega staža, priznanja za zvestobo podjetju. Podelitev priznanj je povezana s počastitvijo slovenskega državnega praznika 27. aprila in delavskega praznika 1. maja.
Na slovesnosti, ki je bila v Domu železarjev na Teharjih so spominske nagrade prejeli naslednji:
Iz elektroplavža: Sivka Silvester;
Iz livarne valjev: Tanšek Emil, Sinkar Ivan, Koprivc Ivan, Sre-bot Filip in Ivenčnik Jurij;
Iz livarne sive litine: Zupanc Otmar, Tojnko Alojz, Pungaršek Mirko, Peček Ludvik, Lenart Franc, Judež Ivan, Habjan Rafael, Gajšek Alojz in Čretnik Martin.
Iz obdelovalnice valjev: Arzenšek Franc;
Iz energetskega obrata: Pod-hraški Alojz in Kavka Marjan.
Iz mehanične delavnice: Žnidar Jože, Pecigus Ivan.
Iz Prometa: Vodovnik Miha, Re-pec Franc, Polenšek Emil, Mlakar Alojz, Kruleč Martin, Jelenc Stanislav in Jager Jože.
Iz ekspedita: Gajšek Martin.
Iz komercialnega sektorja: Prelec Srečko.
Iz Uprave osnovnih sredstev: Tepež Rudolf in Mavec Marija.
Iz Kemičnega laboratorija: Žumer Mara in Stiplovšek Vjeko-slav.
Iz metalografskega laboratorija: Arzenšek Slavko.
Iz OTK: Magdalene Jože in Mož-gon Jože.
Iz Jeklarne: Gucmandl Jože, Hrovat Franc, Jazbec Stanislav, Lešek Stanko, Rozman Ludvik, Užman Vinko in Zalokar Franc.
V preteklem mesecu smo zabeležili izredno razgibano aktivnost delovnih skupin. Skorajda bi lahko rekli, da smo to pričakovali, saj sta bila posredovana v javno razpravo v delovni 'kolektiv osnutka dveh, za delavce nadvse zanimivih pravilnikov: PRAVILNIKA O DODATKU ZA MINULO DELO in PRAVILNIKA O NAGRADAH OB UPOKOJITVI. Kot je bilo pričakovati, se je v razpravo o obeh osnutkih vključilo precejšnje število delavcev in delovne skupine so imele pri tem kajpak zelo pomembno vlogo.
Iz šamotarne Hrovat Mihael in Recko Ivan.
Iz valjarne I.: Golež Hinko in in Oprešnik Milan.
Iz valjarne II.: G.ošnik Alojz, Kočevar Štefan, Kompolšek Franc Iz jeklovleka : Bohinc Feliks in Vrbovšek Jože.
Iz skladišča: Vrečko Stanislav.
Jubilantom je priznanja podelil predsednik DS Cermak Feliks, dip. ing.
Iz finančnega sektorja: Golež Lidija in Verbič Rezka.
Iz nadzorne službe: Kampušek Vinko, Kovač Janez, Krajnc Hinko in Mlakar Miroslav.
Iz stanovanjsko gradbene enote: Vrhovšek Franc.
Vsem iskrene čestitke in še mnogo uspehov pri delu.
V mesecu aprilu se je sestalo skupno 39 delovnih skupin z o-krog 860 delavci. V središču pozornosti sta bila na teh sestankih seveda oba osnutka, poleg njiju pa so razpravljali še o nekaterih drugih problemih (delovna disciplina, zboljšanje delovnih pogojev, prezračevanje, pravočasna dobava gredic za valjarno II itd).
Največ sestankov delovnih skupin je bilo v dneh od 10. do 14. in 20. do 26. aprila. V razpravah je sodelovalo 21 delovnih skupin iz metalurškega sklopa, 8 delovnih (Nadaljevanja na nasi, str"n:’)
IZ DELOVNIH SKUPIN
V ZNAMENJU RAZPRAV O PRAVILNIKIH o dodatku za minulo delo in nagradah ob upokojitvi
IZ DELOVNIH SKUPIN
skupin iz sklopa vzdrževalnih o-bratov in 10 delovnih skupin iz sklopa kovinskih obratov. Ob tem se seveda postavlja dokaj zanimivo vprašanje, namreč, kje so bile ostale delovne skupine in zakaj se niso tudi one vključile v razpravo o osnutkih pravilnikov, saj je znano, da smo januarja in februarja letos ustanovili kar 83 delovnih skupin (metalurški sklop 37, kovinski sklop 26 in sklop vzdrževalnih obratov 20). Tajništvo organov upravljanja bo moralo v naslednjih dneh oziroma tednih napravili analizo tolike abstinence.
Ob zaključku razprave o osnutkih obeh pravilnikov je mogoče zapisati še naslednjo ugotovitev: odnos delavcev do obeh osnutkov je bil izredno kritičen, poln odgovornosti. Prisotna je bila, čeprav ne vedno dovolj, težnja, da se pristopi k obravnavi s težnjo, da se doseže nekaj boljšega. Seveda so pa bile tudi prisotne tudi težnje po »uravnilovki«, vsem enako, ne glede na strokovne in izobrazbene razlike, ne glede na večji ali manjši prispevek posameznikov delovnemu kolektivu. Dodatek za minulo delo je dobil vse preveč oznako socialne kategorije, premalo je bil v razpravi upoštevan ekonomski temelj ali bistvo: delavca nagraditi po tistem, kar je vložil. Vemo pa, da nismo vsi e-nako vlagali.
Ce ugotavljamo, da sta bila oba osnutka v središču pozornosti delovnih skupin v preteklem mesecu, potem moremo seveda tudi zapisati, da pa so delovne skupine obravnavale še nekatera druga vprašanja. Katero — to pa je razvidno iz naslednjega poročila.
Jeklarna V — CATER — 10. aprila
Delovna skupina je obravnavala uvodoma nekatera vprašanja s področja delovne skupine (to je bil ustanovni sestanek delovne skupine), v nadaljevanju pa so o-bravnavali še proizvodno problematiko jeklarne v letu 1971 in prvem trimesečju 1972. Ob koncu so opozorili še na nekatere probleme v zvezi z delovno in tehnološko disciplino.
Armaturna delavnica II — ROZMARIČ - 10. aprila
Podobno kot prejšnja, je tudi ta delovna skupina obravnavala delo delovnih skupin, red in disciplino v obratu ter problematiko okrog uporabe zaščitnih sredstev. Ustanovili so obratno HTV komisijo, ki bo skušala storiti vse za večjo varnost pri delu v obratu.
Armaturna delavnica I —
VEBER - 11. aprila
Uvodoma so spregovorili o delu delovnih skupin, nato pa je stekla razprava o beneficirani delovni dobi kovačev. Obratovod-ji. so posredovali ustrezna vprašanja v zvezi z beneficiranim delovnim stažem.
Elektroplavž IV —
JANŽEKOVIČ - 11. aprila
Ko so obravnavali pravilnik o dodatkih za minulo delo, so menili. da bi naj bila določila pri določi tv’ višine dodatka delovna doba delavca v tovarni, medtem
ko se naj odstotki ne upoštevajo. Na pravilnik o nagradah ob upokojitvi nimajo bistvenih pripomb.
Talilnica I — LEŠNIK — 11. aprila
Menijo, da se naj dodeli nagrada ob upokojitvi v denarju in ne v praktičnih darilih. O višini nagrade bi naj po njihovem mnenju odločala višina osebnega dohodka in delovna doba oziroma staž v podjetju.
O pravilniku o dodatkih za minulo delo skupina ni imela bistvenih pripomb.
V II Proga I CENTRIH -
12.	aprila
Uvodoma so obravnavali pojasnilo na vprašanje, zastavljeno na prejšnjem sestanku. Ko so razpravljali o osebnem dohodku, so ugotavljali, da bi se morali bolj orientirati na domače jeklo in zlasti gredice, pospešiti pa je treba izgradnjo nove jeklarne pri valjarni II. Nadalje so ugotavljali, da je ena delovna obleka na leto absolutno premalo, saj se znatno prej iztroši.
Zavzeli so se za kar naj doslednejše spoštovanje predpisov o varstvu pri delu in medsebojno opozarjanje na pretečo nevarnost.
Elektroplavž I — ZAPUŠEK —
12.	aprila
Delovna skupina je razpravljala o obeh osnutkih pravilnikov. Nobenih pripomb ni imela na o-snutke pravilnika o nagradah ob upokojitvi, medtem ko se s predloženim osnutkom pravilnika o dodatkih za minulo delo ne strinja v celoti in izraža željo, da se dodatek na delovno dobo izplačuje po sedanjem pravilniku.
Kokile - ŠTEFANČIČ -
12.	aprila
Skupina je imela nekaj manjših pripomb na osnutek pravilnika o nagradah ob upokojitvi. Delavci iz te skupine so menili, da bodo razponi med dodatki za minulo delo po tem pravilniku previsoki in zato za tovarno nesprejemljivi.
Pod »razno« so najprej opozorili na povsem neustrezn delovni čas bifeja. Prav tako se ne strinjajo s spremembo delovnega koledarja v aprilu (delovna sobota
22.	in ne 29. aprila). Postavili so vprašanje nagrajevanja v tovarni, ker ugotavljajo med posameznimi delovnimi mesti nesorazmerne razlike.
Talilnica II — URLEP — 12. aprila
Delovna skupina je menila, da so določila členov C 521 do C 523 sedanjega pravilnika o delitvi OD zadovoljiva in ni potreben nov pravilnik o nagradah ob upokojitvi. Za višino nagrade naj bo odločilen doseženi osebni dohodek.
Na osnutek pravilnika o minulem delu oziroma dodatkih za minulo delo niso imeli bistvenih pripomb.
ÖI delovalnica valjev I —
-COREO - 12. april
Uvodoma so ugotovili, da še niso prejeli odgovora na vprašanje, rastavljeno na prejšnjem sestanku. V nadaljevanju so se izrekli proti novemu delovnemu času bi-
feja v Štorah, v podjetju, postavili pa so tudi vprašanje nagrajevanja valjarjev v mesecu marcu.
Ko je obravnavala predlog za podeljevanje dodatka za minulo delo, se je tudi ta delovna skupina izrekla proti procentualnem določanju upravičene višine. Menijo, da bi morali dobiti vsi enak delež za enako delovno dobo v podjetju.
Obdelovalnica valjev II —
JAGER — 12. aprila
Kot prejšnja, tudi ta delovna skupina ni dobila odgovora na vprašanja, zastavljena na prejšnjem sestanku. Tudi oni so sprožili vprašanje obratovalnih ur bifeja in osebnega dohodka valjarjev v mesecu marcu. Kar pa zadeva dodatkov za minulo delo, je delovna skupina za pravilo »vsem enako«.
V	II Adjustaža I — GAJŠEK —
13.	april
Delovna skupina se je sestala, da bi proučila sedanje stanje v proizvodnji in se dogovorila za kar najboljše delo. Uvodoma so analizirali delo v mescu marcu, nato pa spregovorili o tekočih problemih, predvsem o pomanjkanju gredic. Postavljeno je bilo vprašanje možnosti dobave večje količine gredic, ki bi zagotovila nemoteno obratovanje tega novega o-brata. Ker je po njihovem mnenju zelo malo prostora za skladiščenje valjanih proizvodov, so postavili vprašanje, ali ni mogoče najti za livarske izdelke kje drugje prostor in tako sprostiti prostore adjustaže v novi valjarni.
V	II Proga III — SELIČ —
13.	aprila
Uvodoma so razpravljali o proizvodnji v marcu in zaščiti delavcev pri delu. Ugotovili so, da se še premalo poslužujejo zaščitnih sredstev in se dogovorili, da bodo storili vse, da jih bodo kar najbolj uporabljali in tako zreducirali možnosti za različne nezgode na najmanjšo možno mero. V pogledu dodatka za minulo delo so menili, da bi morali imeti enake dodatke za enako dobo dela v tovarni.
OV Orodjarna — LAH — 13. april
Na vprašanje s prejšnjega sestanka še niso dobili odgovora.
Osnutek pravilnika o dodatkih za minulo delo v taki obliki zanje ni sprejemljiv, so ugotovili. Menili so, da bi morali izplačati dodatke za minulo delo v enaki obliki kot regrese za dopust.
Čistilci — SELIČ — 13. aprila
Uvodoma so spregovorili o delu delovne Skupine, v nadaljevanju pa še o poslovanju jeklarne v preteklem letu in prvem trimesečju letos. Ob tem so ugotovili, da bo moral vsak posameznik vložiti še večje napore in še dosledneje izvrševati delovne naloge, za katere je zadolžen, da bo v celoti poslovanje obrata uspešneje in da bo zato tudi vsak posameznik u-stvaril boljše materialne pogoje lastne eksistence.
Delovna skupina je zahtevala takojšen zdravniški pregled vseh zaposlenih delavcev v čistilnici. Glede obračunavanja akordnega presežka pa so postavili zahteve, da je treba delovno skupino poučiti o tem, kako se dosega akordne zadolžitve in kako se obračunava te presežke, da bi lahko delovna skupina v bodoče tudi sama ugotavljala dosežene rezultate.
Postavili so tudi zahtevo, da pridejo v nagrajevanju po delu bolj do izraza zdravju šokdljivi delovni pogoji (prah in žvepleni hlapi).
Ob koncu so spregovorili še o delovni in tehnološki disciplini,, o tem, da je potrebno ugotoviti, kaj je racionalneje: čistiti gredice ali ingote, da je treba opozoriti skupinovodje na doslednejše odstranjevanje napak, na štednjo materiala itd.
Izpraznilci II — PAVIC --
14.	aprila
Uvodoma so spregovorili o delu delovnih skupin, v nadaljevanju pa še o osnutku pravilnika o dodatkih za minulo delo. Bistvenih pripomb v zvezi z obema osnutkoma pravilnikov, ki sta v razpravi, delovna skupina ni imela. Menili so še, da bi morali dobiti žerjavovodje II. dnine poseben dodatek za izpraznjevanje kokil.
V II Proga II - POPOVIČ -
14.	aprila
Uvodoma so spregovorili o nekaterih problemih proizvodnje in o boljših avtobusnih možnostih pri prihodu na delo. Pultisti so zahtevali, da se kabine bolje uredijo in se enkrat za vselej reši vprašanje prezračevanja kabin. Dobavo gredic bi bilo potrebno pospešiti. Glede obeh osnutkov pravilnikov, ki sta v razpravi, niso imeli bistvenih pripomb.
Razbijalnica — KOČAR —
14.	aprila
Po uvodni razpravi o delu in nalogah delovne skupine so spregovorili o obeh osnutkih pravilnikov. Menili so, da sta osnutka v redu in za kolektiv sprejemljiva.
Samotna II — ŠTARLEKAR in Samotna II — STRAŠEK —
15.	aprila
Delovni skupini sta na skupnem sestanku obravnavali osnutka obeh pravilnikov, ki sta v razpravi. Z osnutkom pravilnika o nagradah ob upokojitvi se delno strinjajo. Menijo, da bi se naj u-poštevalo za izračun povprečje OD v zadnjih treh mesecih. S predlogom osnutka pravilnika o dodatkih za minulo delo pa se ne strinjajo, ker tako po njihovem mnenju nastajajo še večje razlike med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki.
Plavž II - KOŠTOMAJ -
17.	aprila
Delovna skupina je najprej razpravljala o osnutku pravilnika o nagradi ob upokojitvi. S predlogom se je v celoti strinjala. Drugačnega mnenja pa je bila glede pravilnika o dodatkih za minulo delo. Podobno kot večina ostalih delovnih skupin menijo, da bi se moral fiksirati znesek, ki ustreza določeni delovni dobi. Procentualni odnos po njihovem mnenju ni sprejemljiv.
Aglomeracija III — GORIŠEK —
17.	aprila
Pripombe so docela enake pripombam prejšnje delovne skupine. Menijo še, da bi se naj nagrada ob upokojitvi izplačala v denarju in ne v obliki praktičnih daril.
Obdelovalnica valjev II — ULAGA — 17. aprila
Delovna skupina je razpravljala samo o osnutku pravilnika o dodatkih za minulo delo. Menila je, da pravilnik v taki obliki ni
sprejemljiv in da je pred sprejemom potreben precejšnjih korektur.
V	II Adjustaža II - URBANČEK
—	18. aprila
Delovna skupina je razpravljala o osnutku pravilnika o dodatkih za minulo delo in njen vodja je v zapisnik o sestanku vpisal samo sklep, da se z osnutkom ne strinjajo. Odgovor je sicer kratek in jedrnat, vendar na njegovi o-snovi ni mogoče ugotoviti nobenih mnenj in stališč ter morebitnih predlogov.
V	II Adjustaža III - NOVAK
—	18. aprila
Delavci so na sestanku delovne skupine sprejeli stališče, da pravilnik v predloženi obliki zanje ni sprejemljiv. V nadaljevanju pa so se zanimali za nabavo kolutov 0 45 in večjih za nekatere stroje. Spregovorili so tudi o delovni in tehnološki disciplini in nekaterih proizvodnih problemih.
VO Inštalaterji — GRADIČ —
19.	aprila
Najprej je delovna skupina razpravljala o osnutku pravilnika o nagradah ob upokojitvi in menila, da je osnutek sprejemljiv, bilo bi potrebno le še vnesti določilo o izplačilu posebnega zneska svojcem v primeru, da je delavec tik pred upokojitvijo umrl.
Kar pa zadeva osnutek pravilnika o dodatkih za minulo delo je delovna skupina menila, da naziv ni v skladu z vsebino. Ker je bilo vlaganje posameznikov v delovnem procesu različno tudi ni sprejemljiva osnova tj. osnovni osebni dohodek posameznika. Ker je glavni faktor izračuna število delovnih let, da je potem to pravilnik o dodatkih za stalnost v podjetju in ne za minulo delo.
Postavili so zahtevo, da se v prihodnje v takih pravilnikih vnesejo in upoštevajo različne variante in se z njimi seznani delavce. Le tako bi se laže odločili.
VO Merilna služba II - VINDIŠ
—	19. aprila
Oba pravilnika so obravnavali dokaj detajlno in konkretne pripombe posredovali tajništvu organov upravljanja oziroma preko njega ustrezni strokovni službi. Kar zadeva pravilnik o dodatkih za minulo delo so menili, da naziv ne ustreza vsebini, ker je v pojem »minulo delo« potrebno vključiti več elementov (delovni staž, fluktuacija itd.). Zato je potrebno naziv spremeniti. Namesto direktorja naj bi o tem podal predlog določen samoupravni organ.
V nadaljevanju seje so postavili še nekatera vprašanja: neuradno so zvedeli, da se pripravlja podražitev malice. Postavljajo vprašanje, zakaj do te podražitve prihaja. Na prejšnji seji delovne skupine so razpravljali o zaščitnih sredstvih v merilni službi in o-snutek posredovali v obravnavo in sprejem svetu enote. Pravilnik o tem še ni bil sprejet. Zanima jih, zakaj !
VO ključavničarji — VERDEV —
20.	aprila
Delovna skupina je obravnavala oba osnutka pravilnikov. V zvezi s pravilnikom o nagrajevanju ob upokojitvi menijo, da se naj ne bi izplačala nikoli večja nagrada kot znaša povprečje OD v podjetju oziroma tovarni. Nagrada se naj izplača tudi svojcem, če
je delavec umrl tik pred upokojitvijo.
V zvezi z drugim osnutkom pravilnika menijo, da bi bilo potrebno najprej določiti vsoto, namenjeno dodatkom za minulo delo, in po določitvi najvišjega in najnižjega zneska bi po doslej uveljavljeni lestvici izplačali dodatke.
VO V II - ROJC - 21. aprila
Delovna skupina je obravnavala oba osnutka pravilnikov. V zvezi z osnutkom pravilnika o dodatkih za minulo delo menijo, da bi morali zajeti tudi nadure in da osnova ne bi smela biti nižja od poprečnega osebnega dohodka.
VI Adjustaža III — CMOK
—	21. aprila
Delovna skupina je sprejela predlagani osnutek pravilnika o nagradah ob upokojitvi. Prav tako so sprejeli osnutek pravilnika mesečno 500 din in se naj prikažejo v obračunski listi v posebni koloni.
Elektrodelavnica I — PIŠEK —
21.	aprila
Delovna skupina je obravnavala oba osnutka pravilnikov in v zvezi z osnutkom pravilnika o nagradah ob upokojitvi menila, da bi bilo potrebno določen del nagrade podeliti tudi svojcem umrlega člana delovnega kolektiva. Nčkaj pripomb so sprejeli tudi v zvezi z drugim obravnavanim pravilnikom. V nadaljevanju seje so obravnavali vprašanje toplega obroka in nove cene. Menili so, da so dosedanje cene v primerjavi s cenami v drugih podjetjih že dovolj visoke in ni upravičeno nobeno dodatno poviševanje. Delovna skupnia želi videti specifikacijo cene malice kakor tudi dobiti pojasnilo glede finančnih virov gostinske enote v zvezi z 'malico.
Merilna II - MAJER - 21. april
Po dokaj intenzivni in plodni razpravi je delovna skupina sprejela vrsto predlogov, ki jih je preko TOU posredovala ustrezni službi, ki pripravlja osnutek pravilnika o dodatkih za minulo de-
lo.	Tako delovna skupina npr. meni, da že sam naziv pravilnika ne ustreza, ker osnutek v bistvu obravnava samo enega od kriterijev, tj. delovni staž v podjetju. Namesto glavnega direktorja naj bi se pojavil kot predlagatelj samoupravni organ, ki določa o sprejemu na delo. V poštev mora nujno priti tudi čas zaposlitve pri drugi delovni organizaciji znotraj združenega podjetja slovenske železarne. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom naj se spremeni od 80 : 20 na 60 : 40.
Delavci zahtevajo tudi pojasnilo, zakaj ni bil sprejet pravilnik o zaščitnih sredstvih v merilni službi.
Elektrodelavnica II — REZAR in III — NOVAČAN ter navijalnica
-	GORIŠEK - 25. aprila
Delavci..vseh treh delovnih skupin so imeli vrsto pripomb na oba osnutka pravilnikov. Tako menijo, da bi bila nagrada ob upokojitvi za vse člane kolektiva enaka, izplačala pa bi se naj tudi svojcem pred upokojitvijo umrlega člana kolektiva. Dodatke za minulo delo pa bi naj predlagal za strokovne delavce glavni direktor, za ostale delavce pa vodstvo obrata. Pomisleke ima delovna skupina tudi glede razpona, saj je 1 : 6 previsok.
VI — Groba proga — PLAHUTA — 26. aprila
Delovna skupina je brez posebnih pripomb sprejela oba predlagana osnutka pravilnikov.
Šamotna I — GRAČNER — 26. aprila
Uvodoma so ugotovili, da še niso prejeli odgovora na vprašanje, zastavljeno na prejšnjem sestanku. Zahtevajo pojasnilo.
Ko so razpravljali o osnutku pravilnika o nagradah ob upokojitvi so menili, da bi se moralo vzeti za osnovo povprečje zadnjih treh mesečnih osebnih dohodkov. Kolikor je povprečje delavca nižje od povprečja OD v tovarni, bi se moralo upoštevati tovarniško povprečje. Tako nagrado bi morali prejeti tudi svojci pred upokojitvijo umrlega člana delovnega kolektiva.
S predlogom pravilnika o minulem delu se strinjajo, menijo le, da je razpon 1 :6 prevelik.
VO Žerjavi - FURLANI - 26. aprila
Delovna skupina je menila, da bi morala biti nagrada, izplačana
Na 29. seji Ekonomsko-poslov-nega odbora dne 31. marca tega leta je bilo po obravnavi finančnega poročila za mesec januar tega leta ugotovljeno, da so glavni vzroki za nedoseganje pričakovanega v tem mesecu: nedoseganje prodajnih cen, prekoračitev lastnih cen in povišanje stroškov proizvodnje ter nizka realizacija v januarju. Tehnični, komercialni in finančni direktor so podali razloge za tako stanje in nakazali ukrepe in možnosti za izboljšanje stanja v naslednjih mesecih.
EPO je po poročilu o proizvodnji v februarju ugotovil, da so doseženi rezultati v fizičnem obsegu proizvodnje zadovoljivi, treba bo pa posebno skrb posvetiti izple-nom in izmečkom pri vseh pozicijah. kjer je doseženi izplen ali izmeček izven normativa.
Potrdil je operativni plan za mesec april tega leta z zadolžitvijo vseh glavnih nosilcev realizacije, da bo le-ta 3.100 milijard, ker si morajo na tem področju vsi prizadevati za ublažitev ilegalno najavljenega negativnega rezultata v mesecu aprilu.
Obravnaval je osnutek Pravilnika o dodatkih za minulo delo in
VABIMO K SODELOVANJU-TUM UPOKOJENCE, Kl BI V PPOSTEM ČASU POMMLI RAZSUri, RAZMETA Ml, POZABLJENI MATERIAL , KOKS - * STARO 2BL220 NA OBMOČJU
TT1 L
ob upokojitvi, odvisna od delovne dobe delavca v kolektivu. Nagrada se naj izplača po predlagani lestvici, za osnovo pa se naj vzame povprečni osebni dohodek.
Z drugim predlogom pravilnika se delovna skupina ne strinja in predlaga, da se sedanji »staž poveča za 100 % s tem, da se vzame kot startna osnova eno leto delovne dobe, stopnjuje pa se do 30 in več let, ne pa samo do 15 let, kot je bilo sedaj.
VI — Adjustaža — BUSER — 26. aprila
(Valjarna I)
Delovna skupina je brez posebnih pripomb sprejela oba osnutka pravilnikov. Dodatek za minulo delo bi »se naj obračunaval po letih.«
VI - Fina proga II - KREGAR — 26. aprila
Kot prejšnja delovna skupina tudi ta ni imela bistvenih pripomb na predlagana osnutka pravilnikov.
sklenil, da naj z ozirom na določene pripombe in pomisleke, ki jih ima odbor, o predlogu razpravljajo še drugi sveti enot, s korigiranim ekonomskim delom 80:20 in s tem, da bi naj bil pravilnik za minulo delo enoten. Pri obravnavanju izplačevanja premij je sklenil, da se do izdelave novih kriterijev za stimulativno nagrajevanje organizatorjev proizvodnje še nadalje izplačujejo premije v višini 70—80 % z oziroma na povprečje izplačanih premij zadnjih treh mesecev lanskega leta.
Po obravnavanju predloga za povišanje nagrad ob upokojitvi je sklenil pravilnik sprejeti z naslednjimi dopolnitvami: dodati klav zulo: »z upoštevanjem benefi ciranega delovnega staža«, odstavek »v izjemnih primerih se lahko odobri višja nagrada« je odveč, ker se izjemni primeri lahko rešujejo po posebni vlogi; v zadnjem odstavku se črta: »z veljavnostjo od 1. 1. 1972 dalje«.
Odobril je odpis nekaterih negativnih razlik, t. j. v dveh primerih. Obravnaval je predloge komisije za racionalizacijo in sklenil, da je izplačati Mastnaku Francu iz livarne valjev za tehniško izboljšavo »nova izvedba za-sunov« nagrado v višini 944.13 din, tov. Mlač Branku in dipl. ing. Zakonjšku Niku se izplača nagrada za tretje leto v višini 2.476.30 din, ki si jo avtorja delita v razmerju 50:50.
Odobril je potno poročilo dipl. ing. Yuk Mihaela o potovanju v Zvezno republiko Nemčijo. Ob predlogu podražitve toplega obroka, smatra EPO, da je že sedanja cena obroka previsoka, v primerjavi s cenami pri tistih, ki jih prosto oblikujejo. Razpravljati je predvsem o izboljšanju kakovosti obroka in o nadomestilu
5.000	S-din iz naslova regresa za prehrano vsem tistim, ki te hrane zaradi slabe kakovosti ne uživajo. Pred povečanjem prispevka članov kolektiva za topel obrok bi bilo treba najprej rešiti te stvari.
Delo samoupravnih organov
PRAVILNIK 0 DELOVNIH
Opravičujemo se, ker v zadnji številki nismo v nadaljevanju objavili določila Pravilnika o delovnih razmerjih kot smo zapisali v »Železarju« iz meseca marca. Nadaljevanje je izpadlo zaradi pomanjkanja prostora in omejitve stroškov za časopis v okviru planiranih sredstev za letošnje leto.
Zaradi obilice gradiva, Pravilnik obsega 81 tipkanih strani, smo se odločili, da bomo posredovali članom naše skupnosti informacijo v obliki izvlečkov tistih določil, katere moramo vsi poznati, medtem ko bomo administrativno tehnična določila opustili, ker te morajo poznati le tisti, ki se s kadrovskimi vprašanji podrobneje ukvarjajo in so zato prejeli Pravilnik v uporabo. Z izvlečki nadaljujemo pri 35. členu pravilnika, kjer smo zaključili prvo objavo meseca marca.
Pisali smo o izbiri na osnovi razpisa in nadaljujemo s tem. Delavec, ki je bil izbran izven razpisa, preneha delovno razmerje ali pa je premeščen na prejšnje delovno mesto, če se ugotovi, da postopek ni bil v skladu z razpisom. Razpis se objavi tudi v »Že-lezarju«. Pri izbiri imajo ob enakih pogojih prednost pred drugimi delavci podjetja.
Preizkus strokovne sposobnosti
(člen 39—41 PDR). Znanje delavca, ki se želi zaposliti na prosto delovno mesto v tovarni, se ugotovi s preizkusom pred zaposlitvijo. Preizkus se opravi z avdicijo, pismeno nalogo ali na drug način, ki ustreza delu na delovnem mestu, na katerega se delavca sprejme. O preizkusu znanja mora biti delavec obveščen vsaj en teden pred samim preizkusom. Delavec, ki preizkusa ne opravi, praviloma ne more biti sprejet na delovno mesto, na katerega se je prijavil.
Poskusno delo (čl. 42-55 PDR) je poseben pogoj za zasedbo delovnega mesta in mora biti naveden v objavi ali razpisu zasedbe delovnega mesta. O izjemah v tem pravilu pa odloča organ pristojen za sklenitev delovnega razmerja. Preizkusno delo pa ni predpisano za delovna razmerja, ki trajajo do tri mesece, za pripravnike in delavce, ki so se vrnili iz JLA in zasedajo isto ali podobno delovno mesto, kot so ga imeli pred odhodom v JLA. Poskusno delo se določi tudi delavcu, ki je prerazporejen ali je napredoval na drugo delovno mesto. Čas trajanja preizkusnega dela ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot 6 mesecev. Vsekakor ne sme trajati dlje, kot je potrebno, da se ugotovi delovna sposobnost delavca, ki je na poskusnem delu. Naloge morajo biti določene v okviru nalog, ki se redno opravljajo na tem delovnem mestu v rednem delovnem času. Komisija, ki spremlja in ocenjuje delavca med poskusnim delom, mora dati poročilo kadrovskemu sektorju, ta pa o oceni obvesti delavca in pristojni organ. Ce ocena ni bila pravočasno (pred potekom roka) podana, postane delovno razmerje delavca za nedoločen čas in delovno razmerje teče od nastopa poskusnega dela dalje. Ce je ocena komisije negativna in pravočasno podana, preneha delo delavcu v podjetju z dnem, ko je sklep organa dokončen.
Delavec, ki med poskusnim delom ugotovi, da delo ne ustreza
njegovim delovnim sposobnostim, ima pravico takoj izstopiti iz delovne skupnosti, vendar mora svojo namero sporočiti vodji dela in kadrovskemu sektorju. Sele po poteku poskusnega dela izda kadrovski direktor dokončno odločbo o razporeditvi na delo.
Nastop dela (čl. 56-60 PDR) Po sklepu pristojnega organa za sprejem delavca na delo obvesti kadrovski sektor delavca in mu sporoči, kdaj je dolžan nastopiti delo. Če se delavec navedenega dne ne javi na delo in svojega izostanka ne opraviči, se smatra, da ne želi nastopiti dela. Izostanek je opravičen, če delavec v 24 urah potem, ko bi moral nastopiti delo, sporoči opravičilo v kadrovski sektor. Opravičilo pa je lahko le bolezen, elementarna nezgoda ali prometna ovira.
Trajanje delovnega razmerja
(čl. 61—68 PDR). Delavec nastopi delo v tovarni praviloma za nedoločen čas. Izjeme so določene v 62. členu, in sicer:
—	za sezonska dela v počitniških domovih, gradbeni enoti, na rekreacijskih objektih za komunalna dela itd.
—	če se začasno poveča obseg dela kot npr. razkladanje in nakladanje surovin ter materiala in obstoječe število zaposlenih tega dela ne more opraviti
—	če je treba začasno nadomestiti odsotnega delavca ali delavko na porodniškem dopustu itd.
Tako delo preneha s potekom roka, oz. ko je dogovorjeno delo opravljeno, oz. ko se odsotni delavec vrne na delo. Če delavec nadaljuje delo po poteku dogovorjenega roka, ali ko je delavec razporejen na drugo delovno mesto, postane delovno razmerje za nedoločen čas.
Razporeditev na delovno mesto
(čl. 69—81 PDR). Uvajalni seminar je osnovna oblika spoznavanja novega delavca s podjetjem. Uvajalni seminar za novosprejete delavce mora potekati pred nastopom dela. Seminar je dolžan organizirati kadrovski sektor. Na tem seminarju se delavca seznani z organizacijo dela, delavskim samoupravljanjem, pravicami in dolžnostmi v delovnem razmerju, varstvu pri delu itd. Po opravljenem uvajalnem seminarju se razporedi delavca na delovno mesto s tem, da neposredni vodja dela uvede delavca v delo in v ta namen ga na delovnem mestu seznani z delom, sodelavci, varstvu pri delu itd. Ko je delavec seznanjen z delom in varnostjo dela na delovnem mestu, podpiše izjavo, ki jo vodja enote posreduje kadrovskemu sektorju. Kadar delavec po oceni neposrednega vodje dela z uvajanjem na delu ni uspel, se postopek uvajanja lahko ponovi na drugem delovnem mestu, če je prosto. V kolikor tudi na drugeu mestu delavec ne pokaže zadovoljivih rezultatov, predlaga vodja dela prenehanje dela v tovarni.
Delavci, ki se vračajo v tovarno po odslužitvi kadrovskega roka ali če jim je potekel mandat voljenega funkcionarja, imajo pravico na zasedbo delovnega mesta, ki so ga zasedli pred odhodom v JLA, oz. v organe družbenopolitičnih organizacij, kadar pa to ni mogoče, pa na drugo enakovredno delovno mesto, in če je potrebno se mora omogočiti usposobitev za to delovno mesto.
RAZMERJIH
Delavci, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šolo, so sprejeti na delo in razporejeni kot pripravniki.
Člen 81. določa: »Delavce, ki še niso stari 18 let in žene se ne sme
Pred dvemi leti so organizirali ogled tovarne po kandidatih za poklicno šolo, letos so to ponovili v še primernejši obliki. Razpis štipendij za vpis učencev v poklicne šole so razposlali 42 osnovnim šolam celjske regije. Obiskali so 19 osnovnih šol na področju celjske, šentjurske in šmarske občine. Z vodstvi in učenci teh šol so se pogovarjali o dejavnosti in perspektivi naše železarne, opisali so jim poklice, za katere se lahko odločijo po lastni uvidevnosti in nagnjenju. Ekipo, ki je obiskala šole, so sestavljali predstavnik Zavoda za zaposlovanje, oziroma oddelka za usmerjanje mladine v poklice pri tem zavodu, predstavnik oddelka za izobraževanje pri železarni in predstavnik šolskega izobraževalnega centra iz Štor. Po končanih pogovorih so povabili predstavnike osnovnih šol in učence teh šol na ogled železarne. Temu povabilu se je odzvalo 185 u-čencev, ki so se s predstavniki šol pripeljali s šolskimi avtobusi v železarno, se razdelili na 6 skupin in si potem ogledali pod vodstvom naših predstavnikov najprej stare obrate železarne, potem so si ogledali delavnice in učilnice poklicne šole (šolskega izobraževalnega centra) na Lipi, nakar so imeli razgovor predstavniki o-snovnih šol, poklicni svetovalci teh šol z ravnateljem tega centra tov. Francom Zeličem. Obenem so se pogovarjali o potrebi stalne povezave tega centra z osnovnimi šolami in železarno, kar bi olajšalo novačenje mladih ljudi v poklicno šolo v Štorah. Sledil je o-gled internata šolskega izobraževalnega centra in seznanjanje z
Mili
razporediti na delovna mesta, ki bi lahko škodljivo vplivala na njihovo zdravje, kot npr. delovna mesta, na katerih je delo fizično naporno, s hudo vročino, veliko vlago, izpostavljenost močnemu prahu, dimu in plinu.« Natančnejša določila o delovnih mestih, ki niso primerna za mladoletnike in žene, določa pravilnik o varstvu pri delu.
Nadaljevanje prihodnjič
domskim življenjem, delom, kulturnim, telesnovzgojnim in drugim udejstvovanjem te mladine, nakar so jih pogostili z malico. Od tam jih je vodila pot v nove obrate: valjarno, livarno in sklop mehanske obdelave. Potem so imeli skupno kosilo v jedilnici nove livarne. Za zaključek jim je glavni direktor železarne tov. Tugomer Voga spregovoril o prizadevanjih delovne skupnosti za čim boljše uveljavljanje doma in v svetu, o programu za perspektivni razvoj in rast podjetja.
Rezultat navedenih naporov oddelka za izobraževanje in šolanje mladih se že kaže v prijavah za vpis v poklicno šolo in izučitev za specializirane delavce v Štorah. Ker pa je rok za prijave 15. julij, upajo, da bo število prijav še znatno naraslo. Saj potrebujejo veliko poklicnih delavcev, zato so razpisali 116 štipendij za poklicno šolanje in 82 štipendij za izučitev specializiranih delavcev. Skrbi in dela torej dovolj, verjetno tudi u-speh ne bo izostal. Trdimo pa lahko, da so v železarni ubrali pravilno pot za snubljenje mladih v poklicno šolo in za izučitev specializiranih delavcev, primernejšega načina najbrž ne bi mogli najti. Sicer se danes že na osnovnih šolah lažje posvetijo poklicnemu usmerjanju mladine, ker je veliko šol v zadnjih dveh letih dobilo primerne prostore, osebje in opremo za strokovni pouk, kar so opazili tudi naši predstavniki, ko so obiskovali osnovne šole. Sodelovanje šol in železarne s strokovnjaki zavoda za zaposlovanje pa bo gotovo dalo zadovoljive rezultate.
Učenci osnovnih šol so si ogledali železarno
POGLOBLJENA SKRB POKLICNEMU IZOBBAŽEVANJU
Skrb za poklicno šolanje mladih in izučitev specializiranih delavcev je ena od odgovornih nalog oddelka za izobraževanje v kadrovskem sektorju. Posvečajo se ji z vso pozornostjo, saj je to nenehen proces, ki zahteva, da stalno bde nad njim. Iščejo vedno novih poti in oblik, načinov, kako bi najustrezneje oskrbeli mlade kvalificirane delavce oddelkom v podjetju. Že vrsto let se povezujejo z Zavodom za zaposlovanje v Celju, z vodstvi osnovnih šol v celjskem območju.
Prizor iz »Mrtvega kurenta«
Nova premiera
Naše amatersko gledališče »ŽE-LEZAR« nam je pripravilo novo premiero. V soboto, 22, aprila smo si lahko ogledali dramo MIHE REMCA: MRTVI KURENT, v režiji Jureta KISLINGERJA.
Delo je nastalo v letih 1958/59, rkstna uprizoritev je bila leta 1960 v SLG Maribor.
Osnovna misel drame je: ŠKODA JE, DA SE KMETJE NA DRAVSKEM POLJU NE ZNAJO PRILAGODITI ČASU IN ZARADI TEGA PROPADAJO.
Kljub izredni kvaliteti predstave je bil obisk izredno slab. Na premieri ni bilo nikogar od predstavnikov družbenopolitičnega življenja Štor, niti predstavnikov železarne, čeprav so bili le ti posebej povabljeni. No, nekaj več je bilo gostov iz Celja, med njimi tudi predsednik Kulturne skupnosti Celje tov. prof. Aškerc.
Repriza v nedeljo je bila po zaslugi osnovne šole Štore nekoliko
bolje obiskana, vendar je dvorana še vedno izgledala prazno.
Komisija ZKPOS iz Celja, ki si je predstavo ogledala, je odločila, da je predstava primerna za prikaz na medobčinski dramski reviji, ki je bila letos od 23. do 29. aprila v Vojniku.
Predstava »MRTVI KURENT« je v četrtek, 27. aprila izredno navdušila gledalce v nabito polni dvorani v Vojniku. Splošna ocena je bila, da uprizoritev že presega amaterske meje.
Izvedeli smo, da je republiška žirija, ki si je predstavo ogledala v Vojniku, odločila, da je predstava tako po repertoarju kot po kvaliteti izvedbe primerna za republiško revijo.
Mislim, da lahko našim amaterjem čestitamo in jim želimo čimveč uspeha na republiški dramski reviji, doma pa v bodoče več geldalcev.
ClC-KO
Tekmovanje v odbojki
V mesecu aprilu je bilo prvenstvo Železarne Štore v odbojki. Za tekmovanje se je prijavilo 9 ekip, in sicer: Uslužbenci. Mehanična, El. delavnica, Valjarna I, Valjarna II, OTK - razvojni, Jeklarna, Ob-delovalnica in Livarna. Ekipe so bile rzdeljene v 3 skupine in najboljše iz posameznih skupin so se srečale med seboj za najvišjo uvrstitev. REZULTATI POSAMEZNIH DVOBOJEV:
Uslužbenci	Obdelovalnica	2:0	(15 :12,	15 :10)
El. delavnica	Obdelovalnica	2 : 0	(15 :1,	15 :9)
Uslužbenci	El. delavnica	2 : 0	(15 :10,	15 :12)
OTK	Livarna	2 : 0	(15 :1,	15 :11)
OTK	Valjarna I	2 :0	(15 : 8,	15 : 5)
Livarna	Valjarna I	2 :1	(15 : 8,	11 :15, 17 :15)
Mehanična	Jeklarna	2 : 0	(15 : 8,	15 : 9)
Valjarna II	Jeklarna	2 : 0	(15 :4,	15 : 2)
Valjarna II	Mehanična	2 :0	(15 : 2,	15 : 6)
Valjarna I	Obdelovalnica	2 : 0	(15 : 12,	15 : 6)
Obdelovalnica	Jeklarna	2 :1	(16 :14,	11 :15. 15 ; 9)
Jeklarna	Valjarna I	2 : 0	(17 :15,	15 :6)
Livarna	Mehanična	2 : 0	(15 :13,	15 : 9)
El. delavnica	Mehanična	2 : 0	(15 :11,	16 :14)
El. delavnica	Livarna	2 :0	(15 :7,	15 :10)
Uslužbenci	OTK	2 :0	(15 : 6,	15 :11)
Uslužbenci	Valjarna II	2 : 0	(15 : 9,	16 :14)
Valjarna II	OTK	2 : 0	(15 : 3,	15 :4)
KONČNI VRSTNI RED: 1. mesto Uslužbenci, 2. mesto Valjarna II,
3.	mesto OTK, 4. mesto El. delavnica, 5. mesto Livarna, 6. mesto Mehanična, 7. mesto Jeklarna. 8. mesto Valjarna I, 9. mesto Obdelovanlica.
SKUPNA UVRSTITEV PO.DVEH PANOGAH (smučanje, odbojka): 1. Uslužbenci 21 točk. 2. EL'delavnica 20 točk, 3. Valjarna II 19 točk,
4.	OTK 17 točk. 5. Mehanična 17 točk, 6. Livarna 13 točk, 7. Obdelo-valnica 11 točk, 8. Valjarna I 9 točk, 9. Jeklarna 6 točk.
V	času poročanja teh rezultatov se še odvija tekmovanje v kegljanju in namiznem, tenisu. V spomladanskem delu tekmovanja bo tekmovanje v šahu in streljanju. V jesenskem delu pa nadaljujemo tekmovanje v ribolovu, rokometu in malem nogometu.
V	naslednji številki »Železarja« bomo poročali o končnem spo-
mladanskem delu medobratnega tekmovanja in o rezultatih občinskega sindikalnega prvenstva.	T. V.
VZGLEDNA POMOČ PRIZADETIM
Iztrgati človeka iz krempljev demona alkohola se je zdelo še pred leti nemogoče. Prizadevanja posameznih idealistov so vzbujala pomilovanje, ponekod celo zasmehovanje. Toda tudi v teh prizadevanjih je zmagala, resnična dobra volja, idealizem, človekoljubnost, vera v človekovo voljo in vztrajnost, prava ljubezen do sočloveka. Iz teh prizadevanj posameznikov so nastal klubi, v katere vključujejo zasužnjene od alkohola, ki prestanejo zdravljenje na posebnih oddelkih bolnišnic in pokažejo trdno voljo do ozdravljenja.
V novembru lanskega leta so tudi v naši železarni ustanovili klub ozdravljenih alkoholikov, na pobudo predstojnika oddelka celjske bolnišnice za zdravljenje alkoholikov dr. Lamovca, ki vodi ta oddelek v Vojniku. Skrb za te ljudi je prevzel v Štorah vodja oddelka za delovna razmerja v kadrovskem sektorju železarne tov. Stane Plazar. Nihče ni pričakoval kakih vidnih rezultatov, veliko pa jih je bilo, ki so ga pomilovali, češ, nadel si je nalogo, ki je ne bo izpeljal, saj je za reševanje alkoholika škoda časa; ko se vrne v staro okolje, bo slej ko prej postal zopet suženj alkohola, suženj naših grdih navad in razvad — običajev. Toda tokrat so se všteli črnogledi ljudje, zmagala pa je dobra volja, idealizem, vera v zmago močne volje in povezanosti dobronamernih ljudi, solidarnost. Pričeli so s tremi tovariši, ki jih je več let pestil alkohol, potem je število dobronamernih raslo in letos jih je že devetnajst. Zdaj so lahko mislili na ustanovitev kluba, in 22. aprila so imeli v Domu železarjev na Teharjih u-stanovni občni zbor. To je bil praznik za ozdravljene, praznik za tiste, ki so si zadali nalogo, da tem ozdravljenim pomagajo krepiti voljo in vztrajati pri vzdržnosti do alkohola. Vse je potekalo zelo svečano. Pozdravni nagovor predstavnika železarne tov. Rajka Markoviča, direktorja kadrovskega sektorja, za njim je govoril predstojnik oddelka za zdravljenje alkoholikov celjske bolnišnice dr. Lamovec, ki seveda ni mogel skriti navdušnja in sreče, ker
so v železarni pokazali toliko pripravljenosti za pomoč zdravljenim nesrečnikom in osnovali klub. Navzoče je pozdravil še predsednik občinske skupščine Celje dipl. inž. Dušan Burnik, ki je prav tako izrazil presenečenje nad rezultati dobronamerne akcije. Zaželel jim je še več uspeha. Potem so pre-čitali pozdravne brozojavke iz Zagreba in Ljubljane od Združenj klubov zdravljenih alkoholikov Hrvatske in Slovenije; ustanovni občni zbor pa so pozdravili še gostje, predstavniki klubov iz Ormoža in Škofljice, kjer so oddelki za zdravljene alkoholikov, potem klubov iz Domžal, Ribnice na Dolenjskem, celjskih klubov in mariborskih tovarišev, pozdravil jih je predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje iz Celja, predstavnik društva socialnih delavcev iz Celja, predstavnik kluba iz Šentjurja .pri Celju, predstavnik Rdečega križa iz Štor, ki jim je obljubil vso pomoč pri nadaljnjem delu, dalje predstavnik Krajevne skupnosti in krajevnega odbora SZDL Štore ter predstavnik delavskega sveta podjetja. Govorili so člani kluba, ki so bili presrečni, da jim je uspelo ustanoviti klub, najti začasne prostore v dvorani gasilskega društva v Štorah, kar je zasluga razumevanja gasilcev in njih predsednika tov. Štefana Krumpaka, ki je tudi predsednik krajevne organizacije RKS.
Storjeni so torej prvi koraki, doseženi prvi uspehi, zahvaljujoč trdni volji tov. Plazarja in razumevanju predstavnikov železarne in ostalih merodajnih, ki lahko tem ozdravljenim ljudem nudijo pomoč. Ocena gostov: enodušno so priznali, da je ta klub eden najmočnejših, da je ta občni zbor eden najuspešnejših v Sloveniji in Hrvatski. Pomagajmo jim pri njihovih prizadevanjih, dajmo jim priložnost, da se kot trezni ljudje uveljavijo na delovnih mestih, v klubu, v organizacijah in društvih in talko živijo človeka vredno življenje.
Zdaj imajo sestanke vsak četrtek ob 13. uri v dvorani gasilskega doma v Štorah.
Prizadevna ekipa valjarne II
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tisk: AERO kemična in grafična industrija Celje
KADROVSKE VESTI
V	mesecu aprilu so bile naslednje
kadrovske spremembe v naši
delovni organizaciji:
/z JLA se je vrnil VRABL IVAN, strugar v obdelovalni« valjev.
Novi člani delovne skupnosti:
V jeklarni so se zaposlili: AR,-ZENŠEK STANE, PK topilec; VEŠLIGOJ STJEPAN in BELO-ŠEVIĆ STJEPAN — oba delavca.
V	livarni valjev: KOZOVINC MIHAEL. GROBIN JOŽEF, AMON JOŽE, GRAČNER IVAN — vsi delavci NK. V livarni sive litine: SIVKA BOŽIDAR, PETROVIČ IVO, ŽELEZNIK ANTON, DEČMAN ŽELJKO, ŠAR-LAH ANTON - vsi NK delavci.
V	samotami: FRECE ŠTEFAN in GALUN SILVO - oba delavca NK. V valjarni I: ERŽEN SREČKO. NOVAK JANEZ. MULEJ ANTON, LESJAK JANEZ, PUŠNIK IVAN, vsi NK delavci. V obdelovalnim valjev: GRADIČ JOŽE. PK strugar, MAJCENIČ MIRKO, PK ključavničar, O-CVIRK BRANKO, PK ključavničar. VODIŠEK MIROSLAV, PK strugar, SOREC ANTON, PK ključavničar, GROBIN JANEZ, PK strugar, ČUK PETER, PK strugar, ČOBANOV RADOMIR, KV rezkalec, ZUPANC BORIS, PK strugar, GABRŠČEK VIDA, NS uslužbenka. Na prometu:
Pri delu so se poškodovali: JEKLARNA:
HOHNJEC Anton (16. mes.). Pri čiščenju dna ponvice se je žlindra prevrnila na drog, ki je ponesrečenca udaril po desni strani glave.
VALJARNA L:
KRIŽNIK Petra (1 leto),
ŠTARKL Stanka (3 leta), ZALOKAR Rudolfa (2 leti) je u-daril kavelj po bradi. VALJARNA II.:
JEREB Ivana (10 let) je udaril kavelj po levi strani obraza. KOROŠEC Boris (2 leti). Pri montaži obračalnih valjčnic je valja-nec krivo izšel iz ogrodja in ga opekel po stegnu leve noge. KOVAČIČ Albin (1 leto). Valja-nec je zastal med valji in se pred tem ukrivil. Krivi del je poškodoval ponesrečenca po levem kolku.
PIRŠ Vili (1 leto). Klešče so se mu izmaknile iz valjanca in je padel na hrbet.
LIVARNA L:
FERME Jakob (21 let). Zaradi nestrokovne namestitve gorilca je dobil opekline po levi roki in levi strani obraza.
JURJEVC Vili (1 mesec). Pri naravnavanju grodlja v voziček mu je stisnilo četrti prst leve roke. KOREN Franc (13 let) je padel z voza skupaj z jedrom, katerega je držal. Poškodoval se je po glavi, levi roki in levi strani reber. ROMIH Franc (1 leto). Pri nakladanju grodlja na vsipni voziček, mu je kos grodlja padel na mezinec leve noge.
SOTOŠEK Jože (1 leto). Zaradi nestrokovnega posega pri delu, so mu vratca vsipne košare zlomila četrti in peti prst na levi nogi.
KORŽE MARTIN, prometni tehnik in KNEZ DRAGO, delavec. Na OTK: JAZBINŠEK ŠTEFKA, NS uslužbenka. V mehanični delavnici: RATAJ IVAN, KV instalater, FIDLER MARJAN, NK delavec. BUKOVŠEK JOŽEFA, NS v pripravi proizvodnje. V energetskem obratu: GOLEŽ MILAN, KV ključavničar, na elektroplavžu: CMAGER IVAN, NK delavec. V komunalnem oddelku: KRAM-PERŠEK CVETKA — NK delavka — pogodbeno.
I
Na odslužitev kadrovskega roka o JLA so odšli:
VOGA ANTON, rezkalec iz mehanične delavnice, GOBRIČ MARJAN, ključavničar iz mehanične delavnice, BAJEC FRANJO, strojni tehnik iz priprave vzdrževanja, BOVHA FRANC, žerjavovodja iz livarne I, RABO-TEG BOŽO, obratni elektrikar iz elektro obrata, BOFULIN RADOVAN, elektromehanik iz elektro-plavža, HROVAT LEOPOLD, strojni ključavničar iz energetskega obrata, UŽMAII ALOJZ, strojni ključavničar iz kalibrirske delavnice, KRAŠOVEC RUDOLF, elektromehanik iz elektro obrata, ROZMAN DUŠAN, elektromehanik iz elektro obrata, KAČIČNIK KARL, strojni ključavničar iz ob-delovalnice valjev.
LIVARNA II.:
CADEJ Stanko (9 mes.). Ko je obračal prizmo mu je ta padla na nart leve noge.
KOJTERER Peter (4 leta). Pri nalivanju železa iz peči v ponoven se je železo odbilo od sifona in ga poškropilo po obrazu. LIPOVŠEK Drago (14 dni) je dobil tujek v levo oko pri brušenju odlitkov.
MOHORKO Stanko (2 leti). Pri strojnem kaluparjenju mu je stisnilo kazalec leve roke med kavelj dvigalke in kalupni okvir. ZUPANC Otmar (13 let). Zaradi naglice pri delu si je z oknom stisnil prstanec desne roke.
OBDELOVALNICA VALJEV: KRUŠKO Mustafa (2 mes.) si je pri prenosu podložnega lesa poškodoval gleženj leve noge, ko je stopil v odprtino za ostružke.
MEHANIČNA DELAVNICA: JEVŠEVAR Jože (1 leto). Pri montaži zobnika v reduktorju mu je zdrsnil ključ in si je porezal tretji prst desne roke.
ZUPANC Stanko (18 let). Pri montaži pneumatske dvigalke mu je stisnilo mezinec leve roke. EKSPEDIT:
PAJK Alojz (2 leti). Pri vtiranju ladje, naložene s sodi, so se sodi premaknili in mu stisnili kazalec desne roke ob rob ladje.
ZABERL Jože (3 mes.). Pri odpiranju vrat železniškega vagona mu je stisnilo sredinec leve roke.
OTK:
GRMEK Jože (6 mes.) se je umikal bremenu in pri tem s komolcem udaril ob oster rob nasproti stoječega odlitka.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Po lastni želji so odšli iz podjetja:
POLŠAK JOŽE, delavec iz livarne valjev, KARNOVŠEK MARTIN, delavec iz valjarne II, BOKŠAN DORA, administratorka iz OTK.
V preizkusni dobi so odšli:
SAJOVIC JOŽE, delavec iz valjarne I, LESJAK JANEZ, delavec iz valjarne I.
Zaradi samovoljne prekinitve dela je prenehalo delovno razmerje:
ČAKŠ LADISLAV, delavec iz ekspedita, PERC MIRKO, del. iz liv. I, ZIDAR ANTON, delavec iz prometa, HERCOG FRANC, delavec iz livarne valjev, BOBNIČ STANISLAV, delavec iz šamotar-ne, ZALOKAR FRANC, delavec iz livarne sive litine, MILOVANOVIČ DRAGIŠA, strugar iz ob-delovalnice valjev, PETKOVIČ VOJ IN, gozdarski tehnik iz livarne sive litine, LEMUT ALOJZ, delavec iz prometa, ŠOSTER SONJA, uslužbenka NS iz priprave proizvodnje, HRUSTEK IVAN, delavec iz jeklarne, ŽVEGLIC IVAN, delavec iz valjarne I, ŠLA-TAU ZDENKA, NS uslužbenka iz obdelovalnice valjev.
Naraščaj v družini so dobili:
BEVCAR ANTON iz laboratorija, MLINAR EDVARD iz valjarne II, CENTRIH FRANC in LESJAK FRANC — oba iz livarne sive litine, ZORIČ ANTON iz mehanične delavnice.
Na novo življenjsko pot so stopili:
ALIN ADRIZ iz valjarne I, BREČKO MARTIN iz elektro-plavža, MOHORIČ FRANC, telefonist iz splošnega sektorja, GRČAR MILENA iz kadrovskega sektorja, KRAMPERŠEK STANE iz elektroplavža, JERNEJŠEK JANEZ iz valjarne I in VEBER ŠTEFAN iz elektro obrata.
Želimo jim mnogo družinske sreče!
1
Tovariš Mirko KOLETNIK, naš upokojenec iz leta 1967, - neposredno pred upokojitvijo je delal na elektroplavžu, sedaj pa se nahaja na zdravljenju v Topolšici, -nam je poslal pismo, v katerem je poleg drugega, tudi čestital delovnemu kolektivu k prazniku 1. MAJU in želi obilo delovnih uspehov.
Za čestitko in dobre želje se tov. Koletniku zahvaljujemo in mu želimo čimprejšnjega ozdravljenja.
Kadrovski sektor
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta TREBOVC Jožeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje, ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici, upravi podjetja in obratu valjarne.
Žalujoča žena Neža in otroci
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
i
V treh primerih je bil izrečen zadnji javni opomin, v petih primerih je bil izrečen javni opomin, v 23 primerih je bil izrečen najmilejši ukrep, v 15 primerih so bili kršitelji oprošeni krivde in odgovornosti, ker ni bilo razlogov za izrek ukrepov, v 4 primerih je bil postopek ustavljen, ker so kršitelji odšli iz našega kolektiva.
Huje so prekršili delovno dolžnost
Z zadnjim javnim opominom:
1 Brečko Vili, mehanična delavnica: 10. januarja 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
2.	Kokol Vinko, livarna valjev:
16.	marca 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji jav-in spomin.
3.	Žekar Janez, livarna specialne litine: 17. marca 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
1.	Breci Franc, promet: 11. februarja 1972 bil malomaren pri opravljanju svojega dela in je prišlo do poškodbe vrat v hali BC valjarne II — javni opomin.
2.	Borovšak Rafko, valjarna I:
22.	marca 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	Grobovšek Srečko, valjarna I — 15. marca 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	Rezman Jakob, aglomeracija:
24.	februarja 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opombi.
5.	Žnidar Martin, kalibrérski oddelek: 3. in 4. februarja 1972 je samovoljno zamenjal izmensko delo s sodelavcem, razen tega pa 5. februarja 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
V MESECU APRILU JE BIL UPOKOJEN
OBREZ DOMINIK, rojen 27. 7. 1916 v Bezovju pri Šentjurju, kjer še sedaj stanuje.
2e v rani mladosti si je začel služiti kruh sam in to pri raznih kmetih. Njegova prva redna zaposlitev mu je bila, ko se je zaposlil na železnici na Dunaju in to od leta 1942 do 1944. Dne 10. 11.
1945 pa se je zaposlil v Železarni Štore, najprej na ekspeditu, dne 1. 6. 1946 pa je bil premeščen v valjarno, ker je delal na raznih delovnih mestih, nazadnje pa kot strojnik v valjarni II. Dne 23. 4. 1972 pa je bil starostno upokojen.
NEZGODE PRI DELU