Bazovica? Bazovica. Bazovica! šepet ulice Montecchi /M8 Goriški Okusi na meji so postali prireditev širšega prostora GGSTÏSCE TEIÏÏK Ribje in mesne spécialité ter jedi s tanïT B1 Tel: 1-3S6-5-6H-.Z5-35 figiTiiC*_tuifc®îiçl.t»ïi Primorski Dušan Udovič Ni dolgo tega, kar mi je italijanski znanec, ki ni iz teh krajev, pohvalil Slovenijo, da kako je odprta, poslovno agilna in neobremenjena, ker ima tako uspešen in razvit sistem igralnic z najrazličnejšimi igrami na srečo. Italija da je glede tega daleč za njo, dovoljenja za igralnice so podvržena restriktivni zakonodaji in tako velik del denarja odteka v Slovenijo. Oporekal sem mu, rekoč, da za slovensko državo res ne more biti najboljša vizitka, če se po številnih mejnih prehodih, malo-dane že v vsaki vasi, predstavlja z bleščečimi kazinoji in celimi halami igralnih aparatov. Najgloblje je v Italijo z leti segel sloves Nove Gorice. Bil je čas, ko je šlo za resnično ugodne posle, od katerih je imelo mesto pomemben razvojni impulz, ustvarjena so bila številna in relativno dobro plačana delovna mesta. Danes so stvari drugačne, kriza proizvaja svoje žrtve tudi v tem sektorju. A kot novinarji smo se na Goriškem srečevali (in se s tem soočamo še vedno) tudi z drugo, bistveno bednejšo platjo te medalje. Predvsem z razraščanjem odvisnosti, o kateri znajo strokovnjaki povedati dramatične podatke. Da ne govorimo o osebnih tragedijah ljudi in organiziranem kriminalu, ki vidi v igralnicah pralnice denarja in si v takem okolju ustvarja svoje podzemlje. Sedaj se poskuša v Šempetru na pobudo ljubljanskega podjetja usidrati še ena igralnica, kot da obstoječih ne bi bilo že dovolj in preveč. Mar bi se lotili česa drugega. kakšna usoda nas čaka dnevnik PETEK, 21. SEPTEMBRA 2012 Št. 223 (20.546) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € rim - Kljub negativnim gospodarskim kazalcem predsednik vlade optimist Monti vidi na obzorju izboljšanje v letu 2013 Država pa mora vztrajati pri dosledni sanaciji javnih financ slovensko stalno gledališče - Dvojezična premiera »Okusno« v novo sezono Uprizoritev 110 okusnih let je tudi poklon 110-letnici Dramatičnega društva v Trstu RIM - Predsednik italijanske vlade Mario Monti je včeraj po ministrskem svetu v izjavi za javnost povedal, da bo BDP v letu 2012 dosegel vrednost minus 2,5%, kar je skoraj dvakrat manj kot po prvotnih predvidevanjih. V letu 2013 pa naj bi se še vedno negativna vrednost BDP zmanjšala na minus 0,2%. Ob teh podatkih je Monti dejal, da je za prihodnje leto vendarle videti luč ponovnega gospodarskega zagona. Vendar bo morala Italija dosledno nadaljevati po poti izravnavanja državne bilance in ukrepov, ki so ji omogočili, da je ponovno pridobila zaupanje v Evropi. Na 11. strani SSO želi drugačno proslavo v Bazovici Na 3. strani Odkrili starodavni zobozdravniški poseg Na 3. strani AcegasAps-Hera: deljena mnenja o združitvi Na 5. strani Skladišče idej v središču Trsta Na 6. strani Umetniška (slovensko-italijan-ska) beseda, vrhunska krajevna vina in mojstrsko pripravljene domače jedi: to so sestavine predstave 110 okusnih let, s katero Slovensko stalno gledališče opozarja na 110-letni-co ustanovitve svojega predhodnika, Dramatičnega društva v Trstu in k vpisu letošnjega abonmaja. Produkcija po zamisli in z režijo Sabrine Morena sodi v skupen projekt tržaške pokrajine in tržaških gledališč Gledališča v gledališču ...Čakajoč na Next. Premierno so jo predstavili v sredo zvečer v gledališču Basaglia pri Sv. Ivanu v Trstu. Od nedelje, 23. septembra pa do nedelje, 25. novembra se bodo zvrstile slovenske ponovitve po društvih in manjših dvoranah na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Na 11. strani V Gorici prijavljenih dvanajst družin Na 12. strani Tržiško županstvo bo spet odprto leta 2015 Na 12. strani zgonik - Na dvorišču domače vinoteke Trgatev prijateljstva Grozde vitovske sta potrgala župana Zgonika in Sežane ISAWAL NOVA GORICA EDINI POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER VOZIL OPEL NA GORIŠKEM 8 LET BREZPLAČNE GARANCIJE SAWAL OB NAKUPU NOVEGA AVTOMOBILA OPEL. ENOSTAVEN NAKUP: POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA REGISTRACIJO UREDIMO KAR PRI NAS. SERVIS 4+ : ZA VOZILA OPEL STAREJŠA KOT 4 LETA DO -40% POPUSTA. SAWAL NOVA GORICA INDUSTRIJSKA CONA KROMBERK UL. VINKA VODOPIVCA 16, 5000 NOVA GORICA WWW.SAWAL.SI - TEL. 003865 / 330 63 30 NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA KLEPARSTVO LIČARSTVO 2 Četrtek, 20. septembra 2012 ALPE-JADRAN / koroška - Svobodnjaki še sedmič preprečili glasovanje o razpustitvi deželnega zbora Letos predčasnih volitev ne bo, kot nov datum se omenja 20. januar Najnovejša anketa potrjuje velike izgube svobodnjakov, vendar bi Dörfler še vedno dobil največ glasov CELOVEC - Korošci in Koroške, ki imajo volilno pravico, letos ne bodo več šli na predčasne volitve. Kljub pozivom najvišjih predstavnikov države in drugih uglednih osebnosti iz področja politike, gospodarstva in kulture, naj končno opustijo že skoraj dva meseca trajajočo blokado, so poslanci svobodnjakov (FPK) tudi v sredo zvečer vnovič preprečili sklep o razpustitvi deželnega zbora. Ko so na sedmi izredni seje deželnega zbora socialdemokrati (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni zahtevali glasovanje o razpustitvi deželnega zbora, so svobodnjaki sedmič zapustili sejo, tako da seja ni bila več sklepčna. S tem je tudi jasno, da - ob upoštevanju vseh rokov - predčasne volitve letos niso več mogoče. Se je pa v zadnjih dneh pojavil nov datum za predčasne deželne volitve na Koroškem, in sicer 20. januar 2013. Na ta dan bodo Avstrijci na referendumu odločali o usodi avstrijske vojske (profesionalna vojska ali obvezno služenje vojaškega roka). Opozicija pri tem meni, da bi lahko na ta dan na Koroškem hkrati izvedli tudi predčasne deželne volitve. Tudi pri tem datumu je velika uganka stranka FPK, ki se volitev očitno boji. Ali bodo vztrajali pri svoji napovedi, da bodo volitve šele 5. marca 2013, pa bo jasno prihodnji teden, ko bodo o tem vprašanju še enkrat razpravljali na seji predsedstva FPK. Medtem ko novi predsednik svobodnjakov Kurt Scheuch 20. januarja kot termin volitev ni dokončno odklonil, pa njegov namestnik in obenem deželni glavar Gerhard Dörfler vztraja pri 3. marcu 2013. Zavlačevanje svobodnjakov s predčasnimi volitvami ima svoje vzroke tudi v močnem upadanju priljubljenosti FPK in njegovih politikov. Tako je nedavno Dörfler bi dobil 25 ... opravljena raziskava Humaninstituta pokazala, da je svobodnjaška stranka na Koroškem (FPK) zaradi številnih škandalov, v katere so vpleteni prav svobodnjaški politiki, izgubila že najmanj tret- ... Kaiser pa 24 odstotkov glasov arhiv jino volivcev in volivk od zadnjih volitev leta 2009. Glede na izsledke raziskave inštituta bi FPK na deželnozborskih volitvah volilo največ 33 odstotkov (2009: 45 odstotkov), tik za petami svobodnjakom pa so socialdemokrati (SPÖ), ki bi jim zaupanje izreklo 31 odstotkov volilnih upravičencev (2009: 29 odstotkov). Zeleni bi dobili do 13 odstotkov glasov (2009: 8 odstotkov) in se s tem uvrstili na tretje mesto pred ljudsko stranko (ÖVP), kateri bi glas dalo 10 odstotkov volivk in volivcev (2009: 14 odstotkov). Če bi deželnega glavarja lahko volili neposredno, pa bi največ glasov še vedno prejel deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), za katerega pa bi glasovalo samo še 25 odstotkov volilnih upravičencev. 24 odstotkov glasov bi dobil predsednik SPÖ Peter Kaiser, presenetljivo pa je, da bi 19 odstotkov za deželnega glavarja volilo predsednika Hai-derjevega zavezništva BZÖ Josefa Buc-herja, ki je pred nedavnim napovedal, da bo glavni kandidat svoje stranke na predčasnih volitvah in da hoče postati novi deželni glavar Koroške. Glavni kandidat Zelenih Rolf Holub pa bi na neposrednih volitvah deželnega glavarja volilo 15 odstotkov anketiranih oseb. Ivan Lukan slovenska istra - Kolesarjenje možno skozi vse leto V Izoli stavijo tudi na kolesarski turizem IZOLA - Slovenska Istra s svojo lego in ugodnim podnebjem predstavlja potencial za kolesarjenje skozi vse leto, je poudaril izolski župan Igor Ko-lenc. Prihodnji teden bodo tako pripravili posvet o Slovenski Istri kot kolesarskem potencialu Slovenije, ob zaključku prireditve Slovenija kolesari COOPERATIVE OPERAIE Dl TRIESTE ISTOIA E FRIULI SKLICANJE REDNE IN IZREDNE SKUPŠČINE DRUŽBENIKOV Predsednik zadruge Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuii, na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 19. septembra 2012 in statutarnih določil, sklicuje Skupščino družbenikov za izvolitev funkcij družbe in za spremembo skupščinskih kvorumovdne 6. decembra 2012 ob 11.00 uri na sedežu družbe v Trstu, Ulica G. eS. Caboto 19/10, v prvem sklicanju in, po potrebi, dne 7. decembra na istem sedežu in ob isti uri v drugem sklicanju, z naslednjim dnevnim redom: REDNA SKUPSCINA 1. imenovanje upraviteljev za poslovna leta 2012, 2013 in 2014; 2. imenovanje nadzornikov in predsednika Nadzornega sveta za poslovna leta 2012, 2013 in 2014; IZREDNA SKUPŠČINA 3. sprememba 16. člena Statuta družbe. V skladu s 17. členom Statuta družbe bo Skupščina potekala z glasovanjem po pošti. Volilni poslovnik je vložen na sedežu družbe in pri notarju, ki predseduje Volilnemu odboru, kjer se bodo lahko družbeniki z njim posvetovali. Notar, ki predseduje Volilnemu odboru in ga je imenoval Upravni odbor, je dr. Giuliano Chersi Notarskega okraja Trst. V primeru, da bi bil slednji iz kateregakoli razloga zadržan drugje, ga bo avtomatično nadomestil Notar dr. Furio dei Rossi ali drugi notar, ki ga bosta prva dva imenovala. Volilne liste za imenovanje upraviteljev in nadzornikov bodo v roku 21 dni od datuma, ko bo to obvestilo izobešeno na oglasni deski na sedežu družbe, vložene pri notarju, ki predseduje Volilnemu odboru, in sicer od ponedeljka do četrtka od 9.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00 ure, ob petkih od 9.30 do 16.00 ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Volilne liste bo treba podpisati pred notarjem, kot predpisuje poslovnik. Glasovnice za izvolitev organov družbe in za odobritev predloga o spremembi Statuta družbe bo Volilni odbor poslal na domicil vsakega družbenika. Tisti, ki iz kateregakoli razloga morebiti ne bi prejeli glasovnice, jo bodo lahko zahtevali od Volilnega odbora na tajništvu družbe, Ulica G. e S. Caboto 19/10 - Trst, tel. 040 8328311. Glasovnice je treba poslati ali dostaviti notarju, ki predseduje Volilnemu odboru, dr. Giulianu Chersiju, Ulica San Nicolo 33, 34121 Trst. Za njihovo veljavnost v prvem sklicanju morajo biti glasovnice dostavljene do 9.30 ure dne 6. decembra 2012, v drugem sklicanju pa bodo veljavne, če bodo dostavljene do 9.30 ure dne 7. decembra 2012. Glasovnice, ki bodo veljavno prispele za drugo sklicanje, bodo prištete tistim, ki bodo dostavljene v prvem sklicanju. Ker se glasuje po pošti, spodaj v celoti navajamo predlog sklepa Upravnega odbora zadruge: Skupščina družbenikov zadružne družbe Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuii, potem, ko je vzela v vednost predlog predsednika: v rednem zasedanju sklepa 1. da bo imenovala v Upravni odbor kandidate, ki bodo pravilno izvoljeni na podlagi določil poslovnika; 2. da bo imenovala v Nadzorni svet in za predsednika tega organa kandidate, ki bodo pravilno izvoljeni na podlagi določil poslovnika, in da bodo ti prejeli povračilo v skladu s predpisi o profesionalnih honorarjih za te funkcije; v izrednem zasedanju sklepa 3. da bodo 1., 2., 3. in 4. odstavek 16. člena nadomeščeni z naslednjim besedilom: Redna in izredna skupščina sta veljavni v prvem sklicanju, če se odzove število družbenikov ali pooblaščencev, ki ustreza vsaj polovici družbenikov s pravico do glasovanja, v drugem sklicanju pa v primeru odziva kateregakoli števila družbenikov ali pooblaščencev. Tako v prvem kot v drugem sklicanju je skupščina veljavno sklepčna z glasom »za« družbenikov ali pooblaščencev, ki so nosilci večine glasov. 2012 pa bo na vrsti tudi Obalni kolesarski maraton. Razgiban teren in ugodno podnebje omogočata kolesarjenje skozi vse leto, še posebej pa v pomladanskih in jesenskih mesecih, ko je turistov manj in zmogljivosti ostajajo nezasedene, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil izolski župan ter dodal, da bo občina take in podobne predloge vedno podprla, za uspeh pri zagotavljanju kolesarjenja skozi vse leto pa se morajo pridružiti tudi turistični delavci, podjetja in društva. Zdenka Ponomarenko iz Olimpijskega komiteja Slovenije je ob tem predstavila akcijo Slovenija kolesari, ki poteka že 12. leto. Gre za med seboj povezane športno-rekreativne, turistične in kolesarske prireditve, organizirane po vsej Sloveniji. Namen projekta pa je pomoč organizatorjem in popularizacija športno-rekreativnega in turističnega kolesarjenja med prebivalci Slovenije in obenem ustvarjanje ugodne klime za razvoj kolesarskega omrežja in novih športno-turističnih produktov. Predsednik Kolesarskega društva Raketa Goran Sambt, ki organizira maraton, je povedal, da so zaznali vrzel v kolesarski ponudbi ravno v slovenski Istri, kjer so velike možnosti za razvoj te panoge. "Takega dogodka do sedaj še ni bilo, z njim pa želimo kolesarjenje v Slovenski Istri popularizirati. Sočasno želimo k sodelovanju pritegniti tudi turistične delavce, podjetja, društva, da bi v tesnem sodelovanju pripravili nove, za kolesarje zanimive in privlačne produkte," so Sambtove besede povzeli v sporočilu za javnost. V petek, 28. septembra, bo tako na sporedu posvet o kolesarskem potencialu Slovenske Istre, dan kasneje pa pričakujejo 500 do 600 kolesarjev. Do zdaj se je prijavilo več kot 300 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Poleg maratona bo na voljo tudi bogat spremljevalni program in istrska tržnica, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali obrtniške in druge lokalne izdelke. Več informacij je mogoče prebrati na spletni strani www.obalnimaraton.si. (STA) Gazela osrednje Slovenije 2012 je Nektar Natura LJUBLJANA - Družba Dnevnik je včeraj v Ljubljani za najhitreje rastoče podjetje osrednje Slovenije in tretjega finalista izbora za naziv zlata gazela 2012 razglasila podjetje za proizvodnjo sokov in točilnih naprav Nektar Natura. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1994 in danes zaposluje 75 ljudi, od tega 25 v tujini. Njegovi ključni dejavnosti sta proizvodnja sokov in točilnih naprav. Delež izvoza se je v zadnjih letih povečal na več kot 50 odstotkov. V okviru projekta bodo izbrali še tri regijske gazele, kateri od šestih regijskih zmagovalcev bo deležen naziva Slovenska gazela 2012, pa bo znano 25. oktobra v Ljubljani. Tudi Urška Žolnir bo dobila svojo znamko MARIBOR - Pošta Slovenije bo v sodelovanju z judo klubom Z'dežele Sankaku v torek, 25. septembra, pripravila promocijo priložnostne poštne znamke, ki jo bo izdala v počastitev Urške Žolnir in njene zlate olimpijske medalje. Slovesna predstavitev priložnostne znamke Urške Žolnir bo v prostorih judo kluba Z'dežele Sankaku v Celju, v katerem je Žolnirjeva vztrajno in disciplinirano kovala svojo pot do zlate olimpijske medalje. Pošta Slovenije je tako do sedaj z izdajo znamk počastila vse zlate olimpijske kolajne osvojene za samostojno Slovenijo. Tako so bili na znamkah že Iztok Čop in Luka Špik, Raj-mond Debevec ter Primož Kozmus. Skupini zlatih olimpijcev na znamkah Pošte Slovenije se tako pridružuje še Urška Žolnir za osvojeno prvo žensko posamezno zlato kolajno za Slovenijo. Slovenec prevozil 140 tisoč km brez vozniškega ŽELEZNO - Z izgovorom, da je pozabil vozniško dovoljenje, je uspel 46-letni voznik tovornjaka iz Slovenije večkrat pretentati varuhe reda, v torek na avstrijskem Gradiščanskem pa je očitno naletel na napačne policiste. Ti so namreč ugotovili, da vozniškega dovoljenja nima že od lani in da je od takrat prevozil že skoraj 140.000 kilometrov po vsej Evropi. Preiskava je pokazala, da so mu slovenski organi vozniško dovoljenje odvzeli novembra lani. Kasneje pa je sam policistom povedal, da je v tem času "brez težav" po vsej Evropi prevozil nekje med 130.000 in 140.000 km. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo ter ga ovadili. Za priklopnik, ki je ostal v Avstriji, pa bo moral poskrbeti njegov lastnik oziroma delodajalec 46-letnika. dvojni umor v lignanu - Sestra v priporu v Trstu, brat v domovini Preiskovalci bodo zahtevali izročitev, zadnjo besedo pa bo imela Kuba VIDEM - Karabinjerji preiskovalnega oddelka iz Vidma, ki jih vodi Fabio Pasquariello, so s pomočjo kubanskih organov ugotovili, da se 24-letni Reiver Laborde Rico nahaja na Kubi. Brat 21-letne Lisandre Aguila Rico, ki je v priporu v Trstu, je prav tako osumljen, da je 19. avgusta med izvajanjem ropa mučil in smrtno zabodel zakonca Paola Burgata in Rosetto So-stero. Reiver je v svoji hiši na Kubi, kjer stanuje z ženo. Preiskovalci so v stiku s kubanskimi oblastmi, da bi zaprosile za izročitev domnevnega zločinca, postopek pa bo vse prej kot enostaven. Kraljevina Italija in Kuba sta prvi sporazum v tem smislu podpisali davnega leta 1928 v Havani (v Rimu so ga uzakonili leta 1930) ter ga obnovili leta 1947 (dvanajst let pred kubansko revolucijo). V prvem členu dokumenta piše, da bosta državi podpisnici predajali osebe, ki so podvržene procesu ali že obsojene, tretji člen pa pristavlja, da »predaja svojega državljana ni dovoljena«. Videmski sodnik za predhodne preiskave Paolo Lauteri je medtem odredil pripor za 21-letno Lisandro, ki je med zaslišanji priznala zločin, a ni nikoli omenila vpletenosti svojega starejšega brata. Njen odvetnik je zahteval hišni pripor, sodnik pa je menil, da lahko osumljenka pobegne, potvarja dokaze ali tudi ponovi kaznivo dejanje. Ob tem je ocenil, da dekle ni načrtovalo dvojnega umora, zločinca pa sta med storitvijo zločina in po njem ravnala hladnokrvno in premišljeno, kar pomeni, da je »oseba sposobna vsakovrstnega nezakonitega de-Karabinjerji in Lisandra Rico ob vstopu v tržaški zapor kroma )an)a in kršenia Pravil omikanega sožitja«. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 3 TRST - Tiskovno sporočilo izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij SSO ne namerava več sodelovati na proslavi v Bazovici v sedanji obliki Zaradi protestov proti Novakovi - Na seji pozornost tudi Reziji in finančnim problemom TRST - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je sredo zasedal na glavnem sedežu v Trstu in obravnaval vrsto aktualnih problemov, ki trenutno zadevajo celotno slovensko skupnost v Italiji. Kot piše v tiskovnem spročilu, je po uvodnem poročilu deželnega predsednika Draga Štoke in po treh pokrajinskih poročilih, ki so jih imeli Giorgio Banchig, Walter Bandelj in Igor Švab, sledila poglobljena in konstruktivna razprava o vsebini podanih uvodnih poročil. Veliko pozornost so v razpravi posvetili problemom v Reziji in želji, da pride v tej dolini do ugodnega razpleta glede uporabe Kulturnega doma v Reziji. Za pravično rešitev se je pri županu Sergiu Chine-seju večkrat zavzel tudi predsednik SSO Štoka v soglasju s somišljeniki v dolini sami. Prav tako je bil govor o problemih, ki so nastali v Kanalski dolini v zvezi z nadaljnjim delovanjem društva Planika. Kot še piše v tiskovnem sporočilu, so člani IO SSO glede skupnega institucionalnega omizja pri predsedstvu italijanske vlade, konkretneje v okviru notranjega ministrstva, ki bo začelo uradno delovati 24. septembra, poudarili, da je nujno čim prej rešiti problem financiranja naših društev, kakor tudi reševanja problemov okrog slovenskih medijev, političnega zajamčenega zastopstva, vprašanj slovenske šole na Tržaškem, Goriškem in v Špetru ter konkretnih problemov rezanja oz. zastoja programov in splošne dejavnosti na Radiu TSA (programski in časnikarski odsek) ter končno problemov, ki tarejo Slovensko stalno gledališče in druge skupne ustanove. V zvezi s tem so prisotni pooblastili predsednika SSO Štoko, ki je član skupnega omizja, da se v Rimu konkretno in dosledno zavzame do končne ugodne rešitve omenjenih problemov. Kot še piše SSO, je bil govor tudi o pripravah na deželno konferenco za slovensko narodno skupnost v naši deželi, ki jo je za 13. oktober sklical v Auditoriumu v Gorici predsednik deželnega sveta Maurizio Franz. Na tej konferenci mora priti do izraza želja vseh članic SSO, da se zaradi gospodarske krize nikakor ne krči delovanje na terenu, po vaseh in mestih, tistih društev in organizacij, ki so aktivni in ki si prizadevajo za ohra- nitev slovenske identitete in slovenske narodne pripadnosti povsod tam, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost. Na seji so člani po temeljiti in globoki razpravi sprejeli tudi stališče do izgredov, do katerih je prišlo na za Slovence svetem kraju bazoviške gmajne dne 9. septembra letos, ko je skupina razgrajačev izžvižgala in psovala ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu gospo Ljudmilo Novak. Kot navajajo, je predsednik SSO Drago Štoka na proslavi sami po začetnih podlih izgredih (žvižgi, kričanje, psovke) šel skupaj s predsednikom Pavšičem do organizatorjev (Marino Marsič in Milan Pahor) in naprosil, da se prek mikrofonov utiša razjarjene protestnike. Milan Pahor, predsednik odbora za bazoviško proslavo, je to storil, a protesti niso prenehali in so se v eni ali drugi obliki nadaljevali vse do konca proslave. Pri tem ne gre niti omeniti žaljivih napisov na gmajni, izzivalnih uniform Predsednik SSO Drago Štoka arhiv in drugih tozadevnih provokacij. »SSO je vsled vsega tega zelo zaskrbljen, saj bi se hrupna kontestaci-ja lahko spremenila v vse kaj hujšega in ponovno obžaluje, da so ekstre- misti tako grobo napadli slovensko ministrico. Upoštevajoč vse to, je Izvršni odbor sklenil, da SSO ne bo več v takih okoliščinah, oz. razmerah sodeloval v pripravah na to spominsko svečanost. Vabi obenem vse odgovorne, da se skupaj zamislimo nad zdajšnjim načinom spominjanja naših štirih junakov in v ta namen predlaga, da se povrnemo h koreninam (v duhu Stedo) in skupaj enotno in množično proslavimo naše narodne heroje brez vsakega ozkega ideološkega ali politikantskega odtenka. Štirje bazoviški junaki Bidovec, Va-lenčič, Miloš in Marušič so se borili za pravice naše narodne skupnosti, za spoštovanje svobode misli, besede in govora, za strpnost, za demokracijo in proti diktaturi katerekoli barve, proti nestrpnosti in teptanju narodnih in človeških pravic in so s temi cilji v srcih 6. septembra 1930 tudi junaško žrtvovali svoja mlada življenja,« zaključuje tiskovno sporočilo Svet slovenskih organizacij. HRVAŠKA Neurje z dežjem poplavilo Pulj in Reko PULJ - Neurje z dežjem je v sredo zvečer povzročilo prometni kaos v Pulju, potem ko je naliv poplavil mnoge ceste in poslopja v središče mesta. Mnogi avtomobili so obtičali sredi cest zaradi visoke vode, bilo pa je tudi veliko škode v trgovinah in barih, v katere je vdrla voda.Hudournik je nosil manjše kontejnerje za smeti kot tudi skuterje, redkim mimoidočim na ulicah sredi mesta pa je voda segala do kolen. Gasilci so posredovali več kot 30-krat tudi v stanovanjskih objektih. Lokalna meteorološka postaja je do polnoči zabeležila, da je padlo 36 litrov dežja na kvadratni meter, je poročal časnik Glas Istre na svoji spletni strani. Dež in močan veter so zajeli večji del južne hrvaške Istre in Kvarnerja, največ dežja pa je padlo na območju Zminja in Opatije, kjer je padlo skoraj dvakrat več dežja kot v Pulju. Zaradi dežja so bili znova poplavljeni tudi nekateri domovi in gostinski lokali na Reki, ki jo je tudi pred dnevi zajelo močno neurje. ČEDAD - V okviru sodelovanja Novega Matajurja in Radia Onde Furlane Večjezični glasbeni aperitiv Predstavitev knjige Marca Stolfe na torkovem večeru Plui lenghis, plui musichis, plui Europe / Več jezikov, več glasbe, več Evrope / Piu lingue, piu musiche, piu Europa ČEDAD - »Plui lenghis, plui musichis, plui Europe / Več jezikov, več glasbe, več Evrope / Piu lingue, piu musiche, piu Europa« je naslov kulturnega večera, ki ga v okviru svojega sodelovanja prirejata Novi Matajur in Radio Onde Furlane. V krožku Navel v središču Čedada bo v torek ob 18. uri tako na sporedu poseben glasbeni aperitiv v znamenju večjezičnosti: predstavili bodo namreč knjigo Marca Stolfa o glasbi v manjšinskih jezikih »La me lenghe e sune il rock (e no dome chel). Friul, Europe«. Dvojezično knjigo (v italijanščini in furlanščini) je izdala zadruga Informa-zione friulana - Radio Onde Furlane v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. V svoji knjigi Stolfo z multidi-sciplinarnim pristopom, ki je zanj značilen, obravnava tudi vprašanja s področja zgodovine, politike, družbe, jezikovnih pravic, literature in zaščite manjšin, v ospredju pa je vsekakor razvoj glasbe v manjšinskih jezikih. Knjiga vsebuje celo vrsto podatkov in pričevanj, v njej LA LENGHE ^SLJNE L ROCK Jt ^ÍDtVb G-nU bURJME nm pa Stolfo ne predstavlja samo sodobne furlanske glasbe, temveč tudi glasbo drugih evropskih manjšin, kot je na primer baskovska v Španiji ali frizijska na Nizozemskem, obravnava pa tudi sloven- sko (omenjena je skupina BK evolution) in nemško glasbo v Furlaniji. Publikacijo dopolnjuje tudi zgoščenka. Predstavitev knjige bo vodil Paolo Cantarutti, novinar in predsednik zadruge Informazione Friulana, ki skrbi tudi za Radio Onde Furlane. Spregovorili pa bodo tudi Miha Obit, novinar in predsednik zadruge Novi Matajur, pevec skupine BK Evolution Igor Cerno, Leo Virgili, ki sodeluje v številnih skupinah, ki zaznamujejo sodobno furlansko glasbeno sceno, kot so Arbe Garbe, Kosovni Odpadki in Bande Tzingare ter avtor knjige Marco Stolfo. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela urednica in »djka« Radia Onde Furlane Mojra Bearzot z izborom furlanske, slovenske in druge glasbe. Novi Matajur in Radio Onde Fur-lane želita s to pobudo poglobiti sodelovanje in se obenem vključiti v niz kulturnih dogodkov ob letošnjem evropskem dnevu jezikov, katerega sicer slavimo dan kasneje, 26. septembra. Pred enajstimi leti je namreč Evropska unija ta dan izbrala zato, da bi promovirala jezikovno različnost in uveljavila več-jezičnost kot vrednoto. Vstop je prost. (NM) ZNANOST - Pogovor z raziskovalcem Federicom Bernardinijem z mednarodnega centra za teoretično fiziko ICTP Neolitski zobozdravnik delal v slovenski Istri Čeljust odkrili pred sto leti blizu Loke pri Črnem Kalu, zobna zalivka iz voska pa predstavlja najstarejši zobozdravniški poseg v Evropi - Odkritje s pomočjo bazovskega sinhrotrona TRST - V Zadru rojeni naravoslovec Joseph Müller se je leta 1911, ko je bil star 31 let, potepal po Kraškem robu in slovenski Istri. V jami blizu Loke pri Črnem Kalu je odkril star kos človeške spodnje čeljusti. Na njej je bilo pet zob: podočnik, lič-nika in kočnika. Čeljust so izvedenci proučevali do 30. let, na ogled je bila (vse do danes) v tržaškem naravoslovnem muzeju, ki ga je Müller vodil do leta 1945. S tedanjimi sredstvi niso mogli določiti starosti čeljusti, lahko so samo ugibali. Nekdo je celo posumil, da pripada čeljust Nean-dertalcu. Stvar je bila zanimiva, Müller in sodelavci pa niso vedeli, kaj še skriva. Tik pred stoletnico Müllerjevega odkritja so se raziskovalci Mednarodnega centra za teoretično fiziko (ICTP) v Trstu odločili priti zadevi do dna. V sodelovanju z družbo Elettra oz. z bazovskim sinhrotro-nom ter s finančnimi sredstvi Dežele FJK so podrobno analizirali človeško čeljust, čakalo pa jih je prvovrstno presenečenje. S prenosnimi aparati za rentgensko žarčenje in mikro tomografom so rekonstruirali tridimenzionalno podobo čeljusti, jo z raznih kotov »presekali« in si jo natančno ogledali. »V podočniku smo opazili odprtino z nekakšno plombo,« je povedal vodja tržaških raziskovalcev Federico Bernardini. V Ljubljani so z infrardečo spektroskopijo ugotovili, da je v zobu čebelji vosek. »Odkritje nas je vznemirilo. Možno pa je bilo, da so vosek dodali šele v muzeju. Zato smo ločeno datirali vzorec čeljusti in vosek. Prvo so analizirali v Italiji, drugo pa v laboratoriju blizu Sydneyja v Avstraliji, kjer je svoj čas delal naš sodelavec Claudio Tuniz. Težko pričakovana rezultata sta se povsem ujemala - čeljust in vosek sta stara okrog 6500 let,« je razložil Bernardini. Razi- Levo Federico Bernardini s prazgodovinsko čeljustjo na mikro računalniškem tomografu, desno podočnik in plomba iz voska ictp skavo so pravkar objavili v znanstveni reviji Plos One. V naših krajih so v neolitiku uporabili čebelji vosek za zdravljenje zobobola, ki je moral biti hud, saj je karies segal do zobne pulpe. Po Bernardinijevih besedah so se ljudje na tem koncu tedaj pretežno ukvarjali z živinorejo, čeprav o tem ni ve- liko informacij, stanovali pa so v najbolj suhih jamah. »Loška zalivka« velja za najstarejši zobozdravniški poseg v Evropi in najstarejšo plombo na svetu. Leta 2006 pa so ugotovili, da so v Pakistanu vrtali zobe že pred 9000 leti. Aljoša Fonda 4 Petek, 21. septembra 2012 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Narodna identiteta gre tudi skozi krajevne javne uprave Julijan Cavdek_ Narodna identiteta gre tudi skozi krajevne javne uprave V razpravi, ki se je vse do danes razvila o prihodnosti pokrajin, se je kot običajno razvilo pisano število mnenj in predlogov, kakšno bi moralo biti stališče slovenske narodne skupnosti oziroma kakšna odločitev naj bi bila pravilna. Vsi ti predlogi so izšli iz raznih srečanj in posvetov, ki so se zvrstili v letošnjem poznem poletnem času. Primerno bi bilo, da bi iz vsega tega lahko potegnili tisto sintezo, ki bi najbolj odgovarjala potrebam naše narodne skupnosti in jo spremenili v konkreten predlog ali dokument. To bi moralo biti celo obvezno, da bi se potem lahko dogovarjali z pristojnimi oblastmi. Zelo verjetno pa je to, žal, težko uresničljivo in v današnjih pogojih nemogoče. Naši skupnosti ni namreč mogoče ustvariti enoten političen dokument, če politične enotnosti sama tudi ne premore. Predstavljam si, da bomo ob taki situaciji prisiljeni mučno tekati za raznimi predlogi, ki se bodo poja-vljaji v bližnji prihodnosti, tako na institucionalni ravni, kot s strani raznih deželnih predsedniških kandidatov. Največja nevarnost in posledična škoda pa bo v tem, da ne bomo zmožni posredovati jasnega sporočila, ki bi pripadnikom naše narodne skupnosti dal enotno smernico, po kateri se ravnati. Kot je bilo v marsikaterem srečanju poudarjeno, je glavna skrb usmerjena v ohranjanje ravni zaščite za sloven- TT M k sko narodno skupnost. Različne pa so si pri tem razlage in mnenja kaj so prioritete. Dokaj skupna je le ugotovitev, da je vsekakor nujen pre-ustroj strukture in pristojnosti krajevnih javnih uprav, ki so v sedanjem stanju dokaj neučinkovite, čeprav ni mogoče posploševati, saj obstajajo tudi t.i. »dobre prakse«. Osebno sem mnenja, da se pri tej razpravi moramo osredotočiti čimbolj na naše pravice in se ne preveč ozirati na splošno državno situacijo. Čeprav smo italijanski državljani, živimo kot narodna skupnost neko posebnost, po kateri smo upravičeni, da zahtevamo tiste pogoje, ki nam bodo sinonim za prihodnost. Kot mi je marsikateri udeleženec prve poletne univerze v dolini Ao-sta povedal, države so veliko bolj začasni ali prehodni pojav, kot so narodi in jezikovne skupnosti. Potrdilo temu dobimo prav v naši zgodovini, saj se nam je že večkrat spremenil državni okvir, a kot narod smo vendarle ostali in bili vedno pomemben subjekt. Slovenci smo tudi v naši zgodovini vedno uveljavljali in razvijali naše splošno družbeno življenje z izvolitvijo predstavnikov v razna telesa javne in državne uprave. Brez njih bi ne imeli nobenega glasu in bili bi kot nem narod, oziroma krajevna folklorna skupina, ki lepo pleše in poje (z vsem spoštovanjem do folklore, ki mi je zelo pri srcu). V tem mi je tudi pritrdil predsednik Evropske svobodne zveze (EFA) Erik Defoort, ki je zelo presenečeno poslušal, kako smo bili ob goriške rajonske svete in kako nam sedaj grozi še ukinitev goriške pokrajine. Borimo se za prisotnost slovenščine v javnosti in javni upravi, in to je prav. Ravno tako pa se moramo boriti za naš teritorij, za katerega nam ne more biti vseeno, kaj se na njem dogaja in kaj se na njem načrtuje. Naša narodna identiteta, o kateri premalo govorimo, ker smo vse preveč osredotočeni le na jezik, je neposredno vezana na naše narodnostno ozemlje. To pa zadeva gospodarstvo, okolje, kmetijstvo, ur-banistiko, naravna bogastva, itd. Vsa področja, ki so neposredno vezana na organe javne uprave, ki o njih sprejemajo ključne odločitve. Ne moremo si torej misliti, da brez učinkovite krajevne javne uprave lahko ostane ista raven splošnega družbenega standrada in naše narodne zaščite. Obstoj tako goriške kot tržaške pokrajine nam še vedno omogoča tisto osnovno avtonomijo, s katero lahko vplivamo na prihodnost našega narodnostnega ozemlja. Sicer je res, da smo tudi pri tem odvisni od politične volje tistega dela politike, ki je v večini in krajevno javno ustanovo upravlja. Kljub temu pa ne vem, če obstaja kakšna nam podobna skupnost, ki bi se kar tako odpovedala neposrednemu vplivu na upravljanje in razvoj svojega lastnega življenjskega okolja, ki je osnovni temelj narodne identitete. okolje - Premalo pogoste kontrole Reka Reka je (še vedno) stalno onesnažena V zadnjih mesecih so prebivalci Parka Škocjanske jame (Park) na gladini reke Reke opažali pene, iz struge pa je tudi smrdelo. Kaj je vzrok za to? Ilir-skobistriška bioplinarna ali še kaj drugega? »Večja onesnaženja so se pojavila spomladi, sicer pa je voda stalno onesnažena,« je povedal vodja naravovarstvene službe v Parku Tomaž Zor-man. »Konkretno vemo za Prem, da ima vas zgrajeno kanalizacijo, nima pa čistilne naprave, zato teče odpadna voda direktno v Reko. Po informacijah civilnih iniciativ pa naj bi tudi iz ilirsko-bistriške bioplinarne na skrivaj izpuš-čali v strugo.« Ker je bilo poletje zelo sušno, je bilo vode v strugi zelo malo. Voda je zato zastajala, njeno gladino pa so preletavali kačji pastirji, sicer značilni spremljevalci stoječih voda. »Velik problem je pa tudi to, da Reka ni pretočna. Treba je sanirati strugo, da bo voda odtekala in potem ne bo svinjarije,« meni Alojz Znidarčič. Na onesnaženje so že junija opozorili inšpekcijo za okolje in naravo. »Po naših evidencah se pene na Reki pojavljajo vse pogosteje. Prvi val je Škocjanske jame dosegel 25. maja, nakar je sledil še močnejši val smrdljive peneče se vode, in sicer konec prvega junijskega tedna.« Vprašanje, kako so ukrepali, smo naslovili na omenjeno inšpekcijo in v odgovoru, ki smo ga prejeli, med drugim piše: »Inšpekcija za okolje in naravo je prijavo obravnavala 21. junija. 2012. Pri upravljavcu bio-plinarne Biofutura v Ilirski Bistrici je bil portorož - 18. vseslovensko srečanje »Nikoli pozabiti - Niemer vergessen« Srečali so se bivše interniranke, politični zaporniki, ukradeni otroci nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov » Veliko koprsko sobotno slavje ob državnem prazniku Slovenije 65-letni-ci vrnitve Primorske k matični domovini, se je za številne udeleženke nadaljevalo v nedeljo v Portorožu. Tu je tri dni potekalo 18. vseslovensko srečanje nekdanjih internirank fašističnih in nacističnih taborišč Ravensbrück-Ausch-witz političnih zapornic, ukradenih otrok in izgnancev. Prišlo jih je 64, mnoge ob spremstvu vnukov, lani jih je bilo 82; vsaka odsotnost je boleča, saj je največkrat pogojena s posledicami trpljenja v vojnem času. Minila so desetletja, ko se je na stotine mladih slovenskih deklet znašlo v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Njihovo suženjstvo je skovalo tako globoko tovarištvo, da je vsakoletno srečanje neponovljivi sestrski objem. NIKDAR POZABITI - NIEMER VERGESSEN je pisalo na vhodu v žensko taborišče Ravensbrück! Na svečani proslavi, v prepolni dvorani Hotela Slovenija, je udeleženkam spregovoril dr. Danilo Türk, predsednik Slovenije, ki je posebej poudaril potrebo po ohranjanju spomina kot vrednote in pomenu resnice kot njegovega bistva. 63.000 Slovencev je bilo odpeljanih v razna taborišča in to je naš zmagoviti spomin, to je naša resnica! Univerzalna deklaracija človekovih pravic, ki jo je sprejela OZN leta 1948, naj ostane obrambni zid proti vsakemu novemu zatiranju in totalitarizmu. V bogatem kulturnem programu, ki ga je uvedel orkester Slovenske vojske s solisti, je posebno odobravanje požel Tržaški partizanski zbor Pinko Tomažič, ki letos praznuje 40 let neprekinjenega delovanja. Ob priljubljenih, nikoli pozabljenih partizanskih pesmih se je ob pričakovani »Na oknu glej obrazek bled« orosilo oko marsikatere udeleženke srečanja. Največji aplavz pa je požel gledališki igralec Aleksander Valič, ki je globoko občuteno, zanosno recitiral pesem Antona Bajžlja »Slovenskemu narodu«, napisano leta 1942 v dolenjskih gozdovih. Dorica Makuc Politične interniranke, ukradeni otroci in izgnanci so napolnili dvorano v portoroškem hotelu LJUBLJANA - Pripravili so jo v Muzeju novejše zgodovine Na Ljubljanskem gradu razstavljene fotografije otrok 20. stoletja Na Ljubljanskem gradu so včeraj odprli razstavo Lučke prihodnosti: Otroci na fotografijah 20. stoletja. Na postavitvi, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, so zajete podobe iz fotografskih fondov muzeja. Izbrane fotografije so nastale v času od obdobja med obema svetovnima vojnama do začetka 90. let minulega stoletja. Avtorica razstave je Katarina Jurjavčič, kustosinja v oddelku za dokumentarno fotografijo Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V Galeriji S je predstavljenih skupaj 40 fotografij. Fotografiranje je od postavljanja otroka v ateljeju do današnjega fotografiranja ujetih spontanih trenutkov prehodilo pot celega stoletja. To je bilo obdobje, polno političnih, družbenih in kulturnih sprememb, ki so vplivale tudi na fotografske teh- nike in prakse, so ob razstavi zapisali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Fotografije prek različnih razpoloženj, ki se kažejo na obrazih otrok, prek videza njihovih oblek in igrač ter prek podob okolja, v katerem so živeli, ilustrirajo preteklost otroštva predšolskih otrok. V izboru po časovnici tečejo fotografske podobe Petra Lampiča, Mirka Japlja, Franca Cerarja, Božidarja Jakca, Fran(j)a Veselka, Edija Šelhausa, Franceta Cerarja, Boža Šta-jerja, Petra Kocjančiča, Aleksandra (Sandija) Jesenovca, Marjana Pfeiferja, Vlastje Simončiča, Miloša Švabica, Toneta Stoj-ka, Marjana Cigliča in Naceta Bizilja. Nekaterim fotografijam iz izbora zaradi pomanjkljivih podatkov v dokumentaciji avtorstva ni bilo mogoče določiti. opravljen pregled lokacije skladiščenja pregnitega blata ter lokacije iztočne cevi padavinskih vod - neposredni izpust padavinskih voda v vodotok Reko. Na dan pregleda nepravilnosti glede ravnanja z odpadnimi vodami niso bile ugotovljene. Sicer pa je inšpekcija poostrila nadzor nad ravnanjem z odpadnimi vodami v tem obratu.« Pričakovano. »V Parku s tem nismo zadovoljni. Ravno tako niso zadovoljni domačini,« je povedal strokovni sodelavec Borut Peric. »Zato pa so verjetno zadovoljni tisti, ki jim ni mar, ki onesnažujejo in ne mislijo na nič. Nadzor je preskromen, spremljanje stanje je preredko, moti me pa tudi prelaganje odgovornosti.« Reka Reka namreč teče skozi Škocjanske jame, ki so vpisane na svetovni UNESCO seznam naravne dediščine, njen podzemni tok deloma napaja brestoviški vodni vir ter izvire Brojnice in Tima-ve. Domačini se bojijo, da bo reka Reka zopet postala mrtva, kot je bila še pred 20. leti. Glavni onesnaževalci so prihajali iz Ilirske Bistrice - Tovarna organskih kislin, Lesonit, vojska, Transport Ilirska Bistrica, mesto, ki je bilo brez čistilne naprave. Reka je bila zanje odvodni kanal. Ko so tovarno zaprli, Lesonit prešel na suho obdelavo lesa, transport in mesto pa sta postavila čistilno napravo, se je kakovost vode izboljšala. Janja Kogovšek s postojnskega Inštituta za raziskovanje Krasa je povedala, da so bile izboljšave vidne v pol leta. Vendar, »na inštitutu smo opravili nekaj raziskav in ugotovili, da so se količine kontaminantov ob naraščanju vode povečevale, čeprav bi pričakovali, da bodo visoke vode vodo v strugi razredčile in koncentracije zmanjšale. To pomeni, da onesnaženje prihaja tudi iz pritokov. Zato je treba ozaveščati ljudi, naj bodo pozorni do okolja.« Nevarni pa so tudi izlivi strupenih snovi ter naftnih in oljnih madežev. Da slednji ne bodo onesnaževali ne Reke, ne Škocjanskih jam, ne kraškega vodonosnika, bodo poslej skrbeli v Prostovoljnem gasilskem društvu Ilirska Bistrica (PDG). Pred kakim mesecem so namreč prevzeli opremo za čiščenje nevarnih snovi z vodne gladine. »Opremo bomo uporabljali ob večjih nesrečah in izlitjih,« je povedal poveljnik Matej Ličan. »Prednostno je namenjena za posredovanje na območju naše občine in v porečju reke Reke, v primeru večje intervencije pa bomo priskočili na pomoč tudi drugim.« Opremo sestavljajo napihljive vodne zavese, vodni skener za črpanje umazanije, agregat in različna orodja. Seveda bo učinkovitost čiščenja odvisna od količine vode v strugi. »Bolj kot je voda mirna, večji odstotek umazanije je moč zajet,« je po predstavitvi delovanja opreme povedal član PGD Boštjan Batista. »Ob večjem pretoku pa vprašanje; če bi voda prelivala vodne zavese, potem v kakšen večji učinek dvomim.« Oprema je stala 60.000 tisoč evrov, po dogovoru izpred petih let pa naj bi jo dobili še postojnski in sežanski gasilci. Vprašanje je samo, kdaj. Toda vrnimo se na obravnavano onesnaženje. Pene so že v podzemlju. Koliko časa bodo tam ostale, ne ve nihče. »Kako se bo onesnaženje odrazilo, je odvisno od hidroloških razmer; ko je padavin veliko, se voda pretaka tudi z več kot 300 kubičnimi metri na sekundo, ob nizkih vodostajih pa je 10-krat počasnejša,« je pojasnila Janja Ko-govšek. »Ta voda se lahko v podzemlju zadržuje dlje časa in onesnaženje tudi odlaga. To pomeni, da se na izvirih lahko pojavi šele ob padavinah. Problem padavin pa je, da te prinesejo veliko vode in razredčitve. Zaradi njih pa postane onesnaženje lahko nezaznavno in zdi se, kot da ga ni bilo.« Zelo važno je torej, da se čim bolj pogosto opravlja meritve kakovosti vode v strugi reke Reke. Sedaj se to opravi 4-krat na leto. Irena Cunja Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 OBČINA TRST - Združitev komunalnih podjetij AcegasAps in Hera je tik pred zdajci V ponedeljek odloča občinski svet Cosolini: Večinski delež ostaja javen Včeraj obisk župana Imole Danieleja Mance - Za združitev najprej župani - Sindikat Ugl: Iz pogovorov smo bili izločeni ACEGASAPS-HERA - Večina ni enotna Furlanič: Izbira je napačna Privatizacija je polomija Tržaški občinski svet bo v ponedeljek odločal o predlogu združitve komunalnih podjetij AcegasAps in Hera v družbo Hera Trading, ki bo dvajseta največja tovrstna družba v Italiji. Združitev pomeni veliko industrijsko operacijo, ki jo zaznamuje dogovor med javnimi upravami v luči izboljšanja kakovosti storitev za občane, zagotavljata tržaški župan Roberto Cosolini in njegov kolega iz Imole Daniele Manca, ki predseduje paktu javnih partnerjev družbe Hera in se je včeraj mudil v Trstu, kjer je na županstvu skupaj s Cosolinijem novinarjem poudaril pomen dogovora. Tako Cosolini kot Manca (ob njiju so bili prisotni tudi številni odborniki in predstavniki politične večine v tržaškem občinskem svetu) sta poudarila, kako je pobuda za združitev prišla od županov Trsta, Padove in Imole Cosolinija, Zanonata in Mance, nato so k temu pristopila vodstva posameznih podjetij. Prav jasnost političnega dogovora med župani daje trdnost pobudi, je dejal Cosolini, ki je med drugim poudaril, kako bo znotraj novega subjekta tržaška družba AcegasAps imela nalogo spodbujati nove združitve komunalnih podjetij na severovzhodu, poleg tega pa bo sedež družbe v Trstu, od česar bo imela ko- rist tudi deželna blagajna. Smisel celotne operacije je v ohranitvi večinskega javnega deleža v javnih storitvah (Cosolini razlikuje med liberalizacijo in privatizacijo), dalje v industrijski trdnosti in kakovosti storitev, v zaščiti zaposlenih in okrepitvi občinskega premoženja, kar bo omogočilo več sredstev za otroške jasli, vrtce in socialne politike, je prepričan tržaški župan. Podobnih misli je bil Manca, ki je ob tem tudi poudaril, kako nova gospodarska situacija terja krepitev in širitev podjetij, ki lahko samo na tak način ohranijo svojo konkurenčnost, saj če bi ostala majhna in razpršena, bi tega ne zmogla. Rast mora tudi potekati ob krepitvi ukoreninjenosti na ozemlju, tudi zato, da se ohrani možnost nadzorovanja kakovosti storitev. Prvi občan Imole je tudi poudaril pomen soudeležbe državne depozitno-posojilne blagajne, ki je očitno ugotovila, da obstajata jasen sistem vodenja in želja po krepitvi premoženja, poleg tega pri operaciji sodeluje tudi ministrstvo za gospodarstvo. Vsi pa niso istega mnenja glede združitve, ki bi morala začeti veljati od 1. januarja prihodnjega leta naprej (občinski sveti zainteresiranih občin se morajo izreči do 15. oktobra). Znano je, da predstav- Za župana Imole Danieleja Manco (na levi) in Trsta Roberta Cosolinija bo nova družba v večinski javni lasti in bo zagotavljala kakovost storitev kroma niki desnosredinske opozicije, Drugega Trsta in Gibanja petih zvezd nasprotujejo združitvi, bodisi ker se bojijo izgube avtonomije tržaškega podjetja, bodisi zaradi visoke zadolženosti AcegasAps. Poleg tega škripa tudi v večini sami, saj bo Zveza levice glasovala proti (obrazložitev predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča objavljamo na drugem mestu). Završalo je tudi v sindikalnih vodah: če zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil podpirajo združitev, so pri sindikatu Ugl veliko bolj skeptični. Predstavniki tega sindikata so včeraj tudi zapustili sejo tretje komisije občinskega sveta iz prepričanja, da so jih postavili pred izvršeno dejstvo in zato nimajo nobenega namena potrjevati izbir, ki so jih naredili drugi. Deželni tajnik Ugl Mat-teo Cernigoi je ob tej priložnosti v sporočilu za javnost opozoril, da so njegov sindikat izločili iz pogovorov bodisi na vse-državni kot na krajevni ravni, kar je po njegovem mnenju sad jasne politične izbire občinskih uprav iz Padove in Trsta, tudi zato, ker dogovor o združitvi komunalnih podjetij AcegasAps in Hera izhaja iz političnih smernic, ki so jih oblikovali v občinskem odboru in ne iz želje vodstva družbe AcegasAps. (iž) Levosredinska večina, ki upravlja Občino Trst, ne bo enotno podprla združitve med podjetjema AcegasAps in Hera, saj bo Zveza levice glasovala proti. Razloge svetnik Zveze levice in predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič predstavlja v dopisu, ki ga objavljamo. V ponedeljek bo tržaški občinski svet odločal o sprejetju ali zavrnitvi sklepa o združitvi dveh družb, AcegasAps Holding in Hera. AcegasAps Holding je družba, v kateri ima tržaška občina 50,1-odstotni delež, medtem ko je 49,9 odstotka v lasti Občine Pa-dova. Družba ima večinsko lastništvo delniške družbe AcegasAps spa, ki ima med delničarji tudi druge investitorje, tako posameznike kot bančne ustanove in fundacije. Ponedeljkov sklep je bistvenega pomena, saj ne gre le za glasovanje o združitvi dveh družb, ki delujeta na istem področju, se pravi v sektorju javnih komunalnih storitev, ampak gre za samo idejo o tem, v kakšnem svetu bi želeli živeti. Zveza levice bo v ponedeljek glasovala proti temu sklepu, čeprav lojalno podpira levosredinsko večino, ki je premočno slavila na lanskih volitvah. Menimo, da je izbira napačna, saj se vztraja na poti, ki jo je začrtal župan Riccardo Illy leta 1997, ko se je odločil za privatizacijo občinskega podjetja Acegat, in jo je nato utrdil njegov naslednik Roberto Dipiazza šest let pozneje, ko je občinski svet sprejel združitev s padovskim »dvojčkom« APS. Stranka komunističnepre-nove je glasovala proti obema sklepoma. Na dlani je, da je bila odločitev o privatizaciji podjetja pravi polom iz vseh zornih kotov. Družba je začela kopičiti dolgove in ravno zadolženost - po zadnjih podatkih znaša dolg AcegasAPS spa okrog450 milijonov evrov - je botrovala odločitvi, da se začnejo pogajanja z raznimi družbami v severni Italiji za prevzem družbe, ki je bila skorajda na robu stečaja. Razumljivo je, da se je župan Cosolini začel ozirati okoli in poskušal zakrpati vse večje nastajajoče luknje. Z danimi »pravili igre« je bila najbrž ta re- ZDRAVSTVO - Vsak četrti Pozor, lažni zobozdravniki! Problem lažnih zobozdravnikov je Trstu občuten. Komisija, ki je odgovorna za seznam zobozdravnikov na tržaški zdravniški zbornici, prejema namreč vse več obvestil v zvezi z neusposobljenimi osebami, ki opravljajo zobozdravniški poklic. Podobna je slika v ostalih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine, saj po ocenah državnih zobozdravniških združenj ANDI in AIO vsak četrti »zobozdravnik« nima ustrezne univerzitetne diplome. »Poznamo več vrst lažnih zobozdravnikov,« pravi predsednik tržaškega ANDI in omenjene komisije Diego Paschina. Nekatere ambulante samo na papirju upravlja pravo zobozdravnik, zobe pa »vrtajo« neusposobljeni. Vse pogosteje pa se zgodi, da zobozdravnik v svoji ambulanti dopušča, da določene posege opravijo njegovi neusposobljeni sodelavci ali zobotehniki. Zdravniška zbornica beleži s tem v zvezi več disciplinskih postopkov. Paschina trdi, da je primerov danes več, ker se občani ne bojijo prijaviti kršiteljev. Tudi v Trstu četrtina zobozdravnikov v resnici to ni, se pravi opravlja ta poklic nezakonito. »Odločili smo se za informativno kampanjo z lepaki, ker pojav v Italiji vzbuja vse večje skrbi. Potrebno pa je sodelovanje občanov, saj je v njihovem interesu, da skupaj odpravimo ta beden pojav. Pacienti žal prijavijo lažnega zobozdravnika samo tedaj, ko nastane kaka težava,« je dejal glasnik deželnega odbora zobozdravnikov Gianfranco Ferrari. Uradni seznam zobozdravnikov je na spletni strani zdravniških zbornic (www.fnomceo.it). ULICA GENOVA - Obisk srbskega vladnega podtajnika Pomembno priznanje srbski šoli v Trstu Tržaška šola s srbskim učnim jezikom Jovana Mileti-ca je bila včeraj deležna priznanja. Na sedežu srbsko-pravo-slavne skupnosti v Ulici Genova je srbski vladni podtajnik pri ministrstvu za šolstvo Radoje Mitrovic izročil predstavnikom tržaške skupnosti dokument (foto Kroma), s kate- rim bo šola vključena v sistem dopolnilnega izobraževanja v Srbiji. Šolo so srbski podjetniki neuradno odprli davnega leta 1782, med najbolj radodarnimi pa je bil Sarajevčan Jo-van Miletic. Uradno odprtje je bilo leta 1792, ob zasebni osnovni šoli imajo danes tudi vrtec in večerne tečaje. Iztok Furlanič kroma šitev najbolj logična in najbolj enostavna, kratkoročno verjetno tudi najbolj donosna z ekonomskega vidika. A v politiki je treba v določenih trenutkih izbrati tudi najbolj strmo pot, ki ne zagotavlja gotovega mirnega pristana, a je enostavno ...etično pravilna in v skladu s tem, kar je lani zahtevala večina italijanskega prebivalstva, ko je glasovala na referendumih o javnih dobrinah. Dokler je obstajala družba Acegat, je občinski svet vsako leto »brisal« dolgove ljudi v stiski, tistih, ki niso bili zmožni plače-vatipoložnic. Že z nastankom Acegas-a se je odnos do teh oseb korenito spremenil, čeprav je občina vendarle imela možnost priskočiti na pomoč strankam, ki so se znašle v ekonomskih težavah (in le-teh je vsako leto več), zdaj pa bo res malo verjetno, da bo lahko Trst s svojimi 5,7 ali 5,03 odstotka vplival na take odločitve. Zveza levice meni, da je lanski referendum jasno nakazal smer, v katero bi morale iti uprave, ki bi želele slediti volji ljudstva. Razne integrirane energetske družbe bi se morale znova vrniti v izključno last lokalnih javnih ustanov, še bolje bi bilo, ko bi bile to občine. Zavedamo se, da bi taka odločitev v primeru tržaške občine zahtevala huda odrekanja. Občina, tako kot vsi ostali delničarji, bi se morala vsaj za pet do deset let odpovedati dividendam ob koncu leta. A prav v tem tiči še en problem. Odkar je Ace-gas postal delniška družba, kjer soodločajo banke (in to bo še bolj očitno v Heri), sta postali socialna zaščita manj premožnih in kakovost storitev deveta briga. Vse to pomeni namreč dodaten strošek in torej manjši priliv denarja ob koncu leta. Mimo tega, da banke dvojno zaslužijo: prvič kot delničarji, drugič kot ustanove, ki tem družbam posojajo denar, po možnosti po nesramno visoki obrestni meri. Skratka, dvojni zaslužek za banke, dvojni strošek za povprečnega občana. Zasebnih investitorjev sploh ne zanima, če vodovodno omrežje poka po šivih (po zadnjih izračunih naj bi se po poti izgubilo okrog 50 odstotkov vse vode). Strankam zaračunajo vrednost tudi teh izgub, popravila pa so predraga in niso donosna. Tudi razmere delavcev so se od privatizacije do danes precej poslabšale. Slabši delovni pogoji, vse večje poseganje po dodeljevanju služb raznim zunanjim zadrugam, kjer so delavci plačani veliko manj, javna naročila in pogodbe s podizvajalci pa so na dnevnem redu. Skratka, rešitev, ki jo ponujamo, je težje prehodna, a veliko bolj etična in v skladu s potrebami in željami občanov: odkup preostalih delnic, povratek k občinskemu podjetju z zaščito delovnih mest in investicijami v Trstu, ne pa v Bolgariji (45 milijonov evrov) ali za sežigalnik v Padovi (110 milijonov evrov), kar prebivalcem Trsta ne prinaša nobene pozitivne posledice. Ob tem smo za foepko nižanje plač vodilnih kadrov, ki so v vseh teh letih služili mastne denarce kljub temu, da se jefinančno stanje podjetja slabšalo. Predsednik tržaškega občinskega sveta in občinski svetnik Zveze levice Iztok Furlanič 6 Četrtek, 20. septembra 2012 TRST / pokrajina - Na Korzu Cavour bodo prihodnji teden blizu gledališča Miela odprli nov večnamenski center Skladišče idej za ovrednotenje ozemlja in za spodbujanje kulturne ponudbe Delavnice, uradi in prostori za razne prireditve - Za začetek fotografska razstava, posvečena Slataperju Novi večnamenski center (levo) sta predstavili na sedežu pokrajinske uprave pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi kroma Na tržaškem nabrežju bodo prihodnji teden odprli nov kulturni pol. V obnovljenem poslopju, ki je last Pristaniške oblasti in ga bo upravljala pokrajinska uprava bodo odprli nov večnamenski center, v katerem bodo delavnice, uradi in prostori za konference, javna srečanja in druge prireditve. Novo središče se bo imenovalo Skladišče idej in ga bodo uradno odprli za javnost v četrtek, 27. septembra. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi prvo prireditev, in sicer fotografsko razstavo z naslovom Moj Kras 100 let 100 fotografiji, posvečeno Scipiu Slataperju ob 100. obletnici objave publikacije Moj Kras. Razstavo si je zamislilo kulturno združenje Nadir Pro in jo bodo priredili pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst. Skladišče idej sta predstavili včeraj dopoldne na sedežu pokrajinske uprave pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi ob udeležbi predstavnikov Spomeniškega varstva in številnih ljudi, ki so sodelovali pri pobudi. Obnovljena stavba je namreč pod nadzorom Spomeniškega varstva, pokrajinska uprava pa je neposredno sodelovala pri načrtu za njeno obnovo, kot to velja tudi za obnovo in ovrednotenje Doma pristaniščih delavcev ter bodočega Doma kinematografije. Skladišče idej je sad ustreznega sporazuma, ki sta ga sklenili pokrajinska uprava in Pristaniška oblast, po mnenju predsednice Monassijeve pa predstavlja novo središče šele začetek obnove tistega območja. Nov center bo v stavbi, ki je del kompleksa poslopij na Korzu Cavour okvirno med dvorano Tripcovich in gledališčem Miela in je zunanji del starega pristanišča na tistem območju. Prvotni načrt iz leta 1907je predvideval gradnjo skladišč za carinsko kontrolo blaga blizu železniške postaje, v kasnejših obdobjih pa so jih večkrat obnovili. Zdaj bo v enem izmed teh nastal kulturni center, v katerem bodo skladiščili ideje. Njegov namen bo prispevati k ovrednotenju mesta in ozemlja, spodbujati nastanek novih kulturnih pobud in sploh bogatiti kulturno ponudbo. Prva zamisel je odprtje fotografske razstave, posvečene Slataperju. Pobudniki so izšli iz Slataperjevega dela Moj Kras in priredili fotografsko razstavo o Krasu v očeh 19 fotografov, ki so jih izbrali kura-torji. Namen pobude je prikazati sodobni odnos človeka s Krasom in naravo. Poleg tega bo na ogled tudi zgodovinsko gradivo, ki sta ga prispevala državni arhiv in občinska knjižnica Attilio Hortis. Razstavo bo obogatil katalog, ki so ga pripravili tudi pod pokroviteljstvom festivala Pordenonelegge in državne knjižnice v Gorici. V njem bodo v slovenskem in italijanskem jeziku odlomki iz Slataperjeve knjige ter selekcija najboljših fotografij. Razstava bo odprta do 4. novembra od ponedeljka do četrtka od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, medtem ko bo ob petkih, sobotah in nedeljah odprta od 10. do 20. ure. A.G. sertubi - Včeraj srečanje na tržaški prefekturi s predstavniki deželne in lokalnih uprav Čakajoč na Montesija Sedež za pogajanja bo odslej prefektura - Odločilno srečanje 26. septembra - Delavci zamrznili stavko, protest pa se nadaljuje Srečanje na tržaški prefekturi teden mobilnosti Če greš na delo s kolesom, ti občina ponudi kavo V okviru evropskega tedna mobilnosti bosta danes na sporedu dve pobudi. Na Velikem trgu bo med 7.30 in 9. uro tržaška občinska uprava poskrbela za nu-denje kave in briošev vsem, ki se bodo na delo peljali s kolesom (pobuda ima naslov Un capo in B(ici)). Popoldne pa bo v dvorani Bazlen v palači Gopčevic v Ul. Rossini 4 ob 17.30 posvet o mobilnosti in zdravju, ki ga prireja tržaška sekcija Združenja zdravnikov za okolje Isde in Kulturno združenje pediatrov iz Furlani-je Julijske krajine pod pokroviteljstvom Deželne mreže zdravih mest. Namen pobude je soočiti izkušnje in študije o vzdržni mobilnosti s posebnim ozirom na bolezni, ki so povezane z okoljem, dalje na onesnaževanje ter na promocijo »aktivne mobilnosti«. Še danes pa bo v razstavni dvorani Fittke na Malem trgu na ogled razstava projektov, programov in študij o mobilnosti, ki jo prirejajo Občina Trst, podjetji Trieste Trasporti in AcegasAps ter združenja za vzdržno mobilnost. Urnik ogleda je od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. kroma Tržaška prefektura bo odslej institucionalni sedež pogajalskega omizja z vodstvom družbe Jindal Saw Italia. Vodstvo Sertubija pa je pristalo na zahtevo, da veljajo sklepi, ki so jih sprejeli v petek na sedežu tržaške Confindustrie, vsaj do 26. septembra. Takrat bo namreč v Milanu ponovno zasedal upravni svet družbe Jindal, temu pa bo sledilo srečanje na prefekturi. To je bil izid sestanka, ki je bil včeraj dopoldne na prefekturi glede krize družbe Sertubi. Srečanja so se poleg pre-fekta Alessandra Giacchettija in predstavnikov sindikalnih področnih organizacij Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil udeležili pristojna deželna odbornica Sandra Savino, pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino in tržaški župan Roberto Cosolini. Kot je bilo pričakovati, pooblaščenega upravitelja družbe Jin-dal Saw Italia Leonarda Montesija na pre-fekturi ni bilo, pač pa je prišel direktor tovarne Maurizio Iuvara. Kot smo poročali, je stanje izredno napeto, včerajšnja pogajanja pa so vsaj za- časno pomirila duhove. Sindikalni predstavniki so po eni strani dosegli, da bo odslej uradni sedež za pogajanja prefektu-ra. Po drugi je Montesi potrdil, da bo 26. septembra v Trstu. Takrat naj bi družba Jindal končno predstavila načrte za prihodnost ali vsaj povedala, kaj namerava storiti. Doslej je namreč Montesi samo povedal, da je družba zamrznila vsak načrt, dokler se ne bo rešilo vprašanje ške-denjske železarne. Sindikat je glede srečanja, ki bo prihodnji teden zahteval in dosegel jamstvo, da se na ta datum preloži tudi vsako drugo odločitev. Okvirni sporazum, ki so ga sklenili vodstvo Ser-tubija in sindikati na petkovem srečanju na sedežu tržaške Confindustrie in ki bi ga morali formalno podpisati včeraj, naj bi torej podpisali v sredo, 26. septembra. Sindikati so zato zamrznili stavko, protest pa se še nadaljuje. Delavci bodo še naprej vsak dan pred vrati tovarne bdeli nad dogajanjem, nekateri zaposleni v Sertubiju pa bodo na Borznem trgu opozarjali občane na dramatičen položaj. A.G. zavod združenega sveta - Ob začetku šolskega leta Obisk spominskih krajev Pri spomeniku in pokopališču v Redipulji ter Ari Pacis - Z recitacijo potrdili vero v mir Mladi dijaki pred spomenikom Ara Pacis na Medejskem griču montenero Dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina so tridesetletnico ustanovitve in hkrati začetek novega šolskega leta obeležili z obiskom spomenika-kostnice in avstro-ogrskega pokopališča v Redipulji ter spomenika Ara Pacis na Medejskem griču. Mladostnike so spremljali deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, goriška prefektinja Augusta Marrosu ter župana Foljana-Re- dipulje Antonio Calligaris in Devina-Nabrežine Vladimir Kukanja. Na pokopališču sta dijaka - Italijan in Avstrijec - postregla z ganljivim pričevanjem o prvi svetovni vojni, v Medeji pa so dijaki iz Izraela in Palestine, Velike Britanije in Argentine, ZDA in Irana prebrali nekaj verzov o miru. V duhu miru, bratstva in sožitja so zapeli in spodbujali k spoštovanju in enakopravnosti. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 7 zgonik - Trta prijateljstva na dvorišču domače vinoteke Utrjevanje prijateljstva ob trgatvi in kozarcu vina Sadiko vitovske so posadili leta 2004 - Lani je prvič obrodila, letos so nazdravili s pristnim vinom prijateljstva Tako kot lani sta tudi letos župana občin Zgonik in Sežana dolgoletno sodelovanje potrdila ob kozarcu vina, in to pravega vina prijateljstva. Pred osmimi leti - 18. aprila 2004 - so namreč ob pobudi Odprta meja med Zgonikom in Pliskovico takratna župana Mirko Sardoč oz. Miroslav Klun posadila sadiko vitovske na dvorišču zgoniške vinoteke. Trta je lani prvič obrodila in letos sta župana Mirko Sardoč in Davorin Terčon sad prijateljstva lahko končno tudi okusila. Trgatev je postala torej spet nova priložnost za srečanje s prijatelji iz sežanske občine in iz Pliskovice, je praznični trenutek pod trto pozdravil domači, zgoniški župan Sardoč. »Trgatev trte prijateljstva je trenutek, ko tako rekoč unovčimo sad celoletnega dela. In najlepše je to, da ta edinstven trenutek deliš s prijatelji, s katerimi redno in rad sodeluješ. Samo v sodelovanju, v vzdrževanju prijateljskih odnosov in posledično v skupni, sistemski ponudbi lahko poskrbimo za spodbujanje enotnosti tega našega prostora.« Pomen sodelovanja in utrjevanja odnosov pa je seveda podprl tudi njegov sežanski kolega Davorin Terčon, medtem ko je skrbnik oz. upravitelj V prazničnem vzdušju se je brenta napolnila z grozdi prijateljstva (z leve Terčon, Milič in Sardoč) kroma trte Stanko Milič nazorno orisal letošnjo vinsko letino in poudaril, da trta ni utrpela posledic suše in je bogato obrodila. Otroci zgoniške šole, učenci 4. in 5. razreda domače šole 1. maj 1945 so ob tej priložnosti poskrbeli za prisrčno kulturno kuliso. Zbranim so postregli z recitacijami o trga- tvi nekoč in danes, ob tem pa še s prikazom zgodovinskih imen pripomočkov, ki smo jih oz. jih še uporabljamo pri trgatvi. Včerajšnja bera je bila tako kot lani kar spodbudna, je ob pogledu na grozde v leseni brenti ugotavljal Sar-doč in napovedal, da bodo za žganje- kuho letos poskrbeli v Zgoniku, medtem ko je lani potekala v Pliskovici. Vsi so nato nazdravili na nadaljnje prijateljstvo s kozarcem lanskega vina prijateljstva, ki so ga sicer oplemenitili še z grozdjem najstarejše trte v zgoniški občini, to je stoletne vi-tovske Stanka Miliča. (sas) narodni dom - Od danes do nedelje Forum mladih o državljanstvu Kakih štirideset mladih iz vseh koncev sveta - iz Mozambika, Gane, Rusije, Bolgarije, Pakistana, Nigerije, Portugalske, Ekvadorja, Irana, Poljske, Albanije, Ukrajine, Francije, Hrvaške, Nemčije in Italije, ki še ni dopolnilo 30 let, se bo pripeljalo v Trst, da bi se udeležilo tridnevnega svetovnega foruma mladih Diritto al dialogo (pravica do dialoga), ki je letos posvečen vprašanju državljanstva. Od danes (od 9.30 dalje) do nedelje se bodo udeleženci foruma redno sestajali v veliki dvorani Narodnega doma, kjer bo poskrbljeno za simultano prevajanje v italijanščino oz. angleščino. Pogovarjali o sebi in vlogi v današnji družbi, soočali se bodo brez predsodkov in brez sramu ter ugotavljali podobnosti oz. razlike. Prireditelji -združenje Poesia e Solidarieta' v sodelova- nju z oddelkom za humanistične študije Visoke šole za prevajalce in tolmače tržaške univerze ter združenjem študentov zgodovine ISHA - so prepričani, da bo pogovor nadvse zanimiv in konstruktiven, saj se bodo za mikrofonom zvrstili mladi iz različnih krajev, različnih starosti in izobrazbe, tako da bo soočanje nedvomno pestro. Docent na univerzi v Bologni John Patrik Leech bo uvodoma spregovoril o prispevku mladinske kulture v medkulturnih procesih, okrogle mize pa se bodo udeležili številni ugledni univerzitetni profesorji. Na županstvu pa jih bo ob 12.45 sprejel predsednik občinskega sveta. V nedeljo sta predvidena tudi srečanje s hrvaškim pesnikom Tonkom Maroevicem in obisk razstave posvečene Arisu Kostantinidesu. dolina - Jutri predstavitev Knjiga Draga Slavca Zgodbe mojega življenja Jutri, 22. septembra, ob 18. uri bo v Dolini na Gorici prva predstavitev av-tobiografije Dragota Slavca Zgodbe mojega življenja - Storie di una vita. Avtor Drago Slavec, borec in družbeni delavec, je znan daleč naokrog po svojem neutrudnem delovanju v prid domače skupnosti. Njegova pestra življenjska zgodba, ki mu jo je zdaj uspelo shraniti v knjižno obliko, je nadvse razgibana: od mladosti v rojstni vasi do deportacije v posebne bataljone, nato vstop v partizanske prekomorske enote, spopadi v bosanskih gozdovih, ujetništvo v Nemčiji, beg preko Tretjega rajha v Švico, pa še ponovni prehod v Italijo in nadaljevanje boja v vrstah italijanskih partizanov v Valtellini do osvoboditve Sondria; po vojni pa še dolgo in bogato obdobje družbenega de- križ - Zaskrbljeni krajani zahtevajo pojasnila Telecom »nadgradil« anteno za mobilno telefonijo Družba Ericsson je pred kratkim »nadgradila« veliko anteno za mobilno telefonijo na stavbi podjetja Telecom v bližini kriškega nogometnega igrišča. Na vratih poslopja telefonske družbe stoji napis, v katerem Telecom naznanja tržaški občinski upravi, zdravstveni ustanovi in pokrajinskemu nadzorništvu za delo začetek postopka za podaljšanje antene. Iz napisa pa ni razvidno, da bi podjetje navedlo dovoljenje za ta poseg, ki je v tem primeru obvezno. To skrbi tamkajšnje prebivalce, katerim pristojni niso nikoli pojasnili, če je antena škodljiva za zdravje in kakšni so njeni učinki na vsakdanje življenje ljudi v bližnji okolici objekta. Svetnica Demokratske stranke iz Križa Maria Grazia Villi se je na prošnjo nekaterih tamkajšnjih stanovalcev obrnila na zahodnokraški rajonski sosvet ter zahtevala pojasnila. Izvedeti želi, če je bil postopek za »nadgradnjo« antene izpeljan v skladu z zakonskimi pravili. Telecomova stavba z anteno za mobilno telefonijo v bližini kriškega nogometnega igrišča lovanja v okviru vaških organizacij, občinske uprave in domala vsake pobude v prid tako krajevne domače kot širše skupnosti. Novo izdana knjiga je izšla v dvojezični obliki pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora VZPI-ANPI; na sobotnem večeru jo bo publiki predstavil senator Stojan Spetič. Program predstavitve, katere pokrovitelj je Občina Dolina, bodo popestrili še nastopi Moškega pevskega zbora Valentin Vodnik, Pihalnega orkestra Breg in Marjetke Popovski. Organizatorji, Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik, Majenca in sekcija Dolina-Mač-kolje-Prebeneg Vsedržavnega združenja partizanov Italije, vabijo vse, ki jim je pri srcu ohranitev naše zgodovine, k čim širši udeležbi. sprememba Vrtni odpadki: zabojniki na voljo v Ul. Orsera Podjetje AcegasAps sporoča, da od prihodnjega tedna dalje ne bo več mogoče dvigniti zabojnikov za ločeno zbiranje vrtnih odpadkov v skladišču v Ul. Caboto 19, ampak na sedežu oddelka za okolje omenjenega podjetja v Ul. Orsera 4 in to ob četrtkih med 14. in 18. uro. Vsak zabojnik ima svojo številčno kodo, prav tako bo svojo kodo imel občan, ki ga bo brezplačno uporabljal. Ko je zabojnik poln, je potrebno klicati na brezplačno zeleno številko 800-955988, natipkati kodo občana in kodo zabojnika, avtomatski sistem pa določi dan izpraznitve. Zabojnik je treba postaviti na dostopno mesto v bližini vhoda v lastno bivališče ne pred 19.30, uslužbenci komunalnega podjetja pa bodo zabojnike praznili od 20. ure dalje. Vsi občani, ki razpolagajo z vrtom, morajo obvezno ločevati vrtne odpadke, informacije pa so na voljo na omenjeni zeleni številki in na spletni strani www.gruppo.acegas-aps.it. Večetnični Trst Odbor Danilo Dolci prireja v sodelovanju z Jadranskim zavodom združenega sveta iz Devina danes ob 17.30 na Velikem trgu pobudo Večetnični Trst na trgu. Srečanja se bodo udeležili mladi iz 80 različnih držav, vabljeni pa so priseljenci in sploh predstavniki različnih etničnih skupnosti. Pobude združenja Coped-Camminatrieste Združenje Coped-Camminatrieste prireja danes v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem in nekaterimi tržaškimi nižjimi srednjimi šolami vrsto pobud v okviru evropske pobude za zaščito peščev. Med temi je razstava del učencev in učenk, ki jo bodo odprli v prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Razstava bo odprta do 30. septembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Afganistanski zapiski fotografinje Monike Bulaj V nekdanji ribarnici na nabrežju si je mogoče še do 30. septembra ogledati fotografsko razstavo poljske fotore-porterke Monike Bulaj Nur - afganistanski zapiski. V nedeljo bo obiskovalce na ogled razstavljenih posnetkov ob 18. uri pospremila sama avtorica, danes in jutri pa jim bo Luca Bellocc-hi ob 19. uri predstavil umetnost v fotografijah. Dobrodelni ... Gian Burrasca V gledališču Basaglia v parku nekdanje svetoivanske umobolnice bo v sklopu niza Teatri a teatro »v pričakovanju festivala Trieste Next« drevi in jutri ob 21. uri zaživela predstava Le avventu-re di Gian Burrasca v režiji Luciana Pa-sinija. Uprizorili jo bodo mladi gleda-liščniki šole StarTs Lab, ki deluje v sodelovanju s stalnim gledališčem Ros-setti. Vstopnice bodo na voljo pri blagajni gledališča - zanje bo treba odšteti 3 evre, ki jih bodo namenili v dobrodelne namene. Spoznavanje svojega telesa V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bo danes ob 18. uri srečanje posvečeno t.i. metamedicini. Gosta Susanna Berginc in Paolo Segulin bosta predstavila študij, ki se posveča vzrokom bolezni v človekovem življenju in proučuje načine spoznavanja svojega telesa in posledično samo-ozdravitve. Praznik prostovoljstva V skavtskem sedežu Alpe Adria pri Božjem polju se je včeraj začel prvi praznik prostovoljstva, ki ga prirejajo prostovoljci združenja Amis s podporo Dežele FJK. Trajal bo do nedelje, ko bo nastopil zbor tržaškega združenja za boj proti možganski kapi Alice. Sprehod po avtomobilih V Ulici Crispi sta se mladeniča v sredo ponoči »sprehajala« po parkiranih avtomobilih. Hodila sta po strehah in prtljažnikih ter skakala od avta do avta, piše v sporočilu tržaške kvesture. Nek občan je poklical policijo, ki je na prizorišču ugotovila, da je karoserija nekaterih vozil poškodovana. Agenti so ustavili mlada osumljenca in ju kazensko ovadila. Policija je v poletnih mesecih poostrila nadzor v mestu, sodelovanje občanov pa je po navedbah kvesture dragoceno. Popravek V članek o začetku Evropske poletne šole klasikov, ki smo ga objavili v torek na 7. strani, se je prikradla neljuba napaka. Na podlagi napačnih informacij smo namreč zapisali, da pri pobudi sodelujejo tudi dijakinje Liceja Franceta Prešerna in sicer Nausicaa Concina iz 1. klasičnega liceja ter Janja Hauschild, Nicole Parmesan in Irena Cossutta iz 2. klasičnega liceja. V resnici Nausicaa Concina obiskuje 2. klasični licej, Janja Hauschild, Nicole Parmesan in Irena Cossutta pa 3. klasični licej. Prizadetim in bralcem se opravičujemo. B Petek, 21. septembra 2012 TRST / FOTOGRAFIJA - Odprtje bo v soboto, 29. septembra Slovenka bo v središču Trsta odprla fotografsko galerijo V soboto, 29. septembra, ob 18. uri bodo v središču Trsta (Ul. Diaz 22) odprli fotogalerijo TheArtPhotoGallery, ki jo bo upravljala Koprčanka Anja Čop (na sliki). V galeriji bodo na ogled razstave najbolj prestižnih fotografov in predstavljena bodo njihova dela s projekcijami, knjižnimi zbirkami in portfoliji. Za ljubitelje fotografije in željne novega znanja in izkušenj bodo na razpolago fotografski workshopi (na prostem in v učilnici), potopisna predavanja in fotografske projekcije. Upraviteljica si nadeja, da se bodo v novi galeriji družili fotografi in ljubitelji fotografije raznih narodnosti in vseh fotografskih zvrsti. Ob odprtju galerije bo Anja Čop predstavila tudi svojo knjigo-fotomono-grafijo Trst, okno na Jadransko morje, kateri je posvetila zadnja leta svoje dejavnosti. Župan Roberto Cosolini je njeno knjigo ocenil kot zbirko dragocenih posnetkov najbolj impresivnih palač, ulic in krajev. »Gre za poklon lepoti Trsta, razkritih v nizu fotografij, ki ove- kovečajo neobičajne poglede na zaliv in Kras in poudarjajo edinstveno in bogato naravo našega mesta. Ko sem prebiral predstavitev novega založniškega projekta Anje Čop, sem z zadovoljstvom odkril, da je ta slovenska avtorica uvrstila naše mesto med svoje najljubše kraje in, da je izbrala Trst kot sedež za svojo novo galerijsko dejavnost. Želim ji torej veliko sreče za njen nov podvig in ponovno se ji zahvalim, saj kot glasnica nosi s svojimi fotografijami čar in lepoto Trsta v svet,« je v uvodu monografije še zapisal Cosolini. Le teden kasneje, v petek, 5. oktobra, bo (prav tako ob 18.uri) v galeriji TheArtPhotoGallery gostoval mednarodno uveljavljeni slovenski fotograf Arne Hodalič, glavni urednik National Geographic Slovenija. Na ogled bo njegova Kuba-Brez samocenzure, s fotografijami velikega formata v črno-beli tehniki in projekcijo vseh posnetih fotografij. »V digitalnem času, ko se izvirnika ne loči od kopije, se je Arne Hodalič lotil kubanskega projekta na unikaten način. Vsi vemo, da je samo vprašanje časa, kdaj bo današnja Kuba močno spremenila podobo. Fotograf je projekt izvedel klasičnim fotografskim filmov, fotografije pa izdelal s posebnim postopkom ročnega nanašanja fotografske emulzije na umetniški papir,« beremo v katalogu Hodaličeve razstave o Kubi v ljubljanski Mestni galeriji. Včeraj danes Danes, PETEK, 21. septembra 2012 MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 - Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 22.29 Jutri, SOBOTA, 22. septembra 2012 MAVRICIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1019,2 mb raste, vlaga 51-odstotna, veter 26 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C. praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CI3 Lekarne Do sobote, 22. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A 3 - 040 271124, Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- Poletni fotoutrip 12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši po-tovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »II rosso e il blu«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Magic Mike«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Candidato a sorpresa«; 20.00, 22.15 »I bambini di cold rock«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il rosso e il blu«; 21.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 16.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 21.30 »The bourne legacy«; 16.30, 18.40 »Ribelle - The brave«; 16.30, 19.00 »Cosa aspettarsi quando si aspetta«; 16.30, 19.15, 22.00 »Prometheus«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Monsieur Lazhar«; 18.15, 21.45 »Che cosa aspettarsi quando si aspetta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Pietà«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15 »Gli equilibristi«; 16.30, 20.00, 21.45 »E'stato il figlio«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 18.40 »Paranorman 3D«; 16.30 »Loti (sinhro.)«; 20.50, 21.45, 22.50, 23.55 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Straža«; 20.25, 22.40 »Histerija«; 16.20, 18.00 »Pogum (sin-hro.)«; 20.40, 23.00 »Paranorman«; 16.10, 17.25 »Pogum 3D«; 18.20, 21.00, 23.40 »Divjaki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00 »Ribelle - The brave«; 18.40, 20.20, 22.15 »The words«; Dvorana 2: 16.40, 20.30 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 18.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 16.20, 17.50, 19.20, 22.20 »Candidato a sorpresa«; 20.50 »Ribelle - The brave 3D«; Dvorana 4: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Magic Mike«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.10 »Prometheus«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The brave«; 20.00, 22.10 »Bella addormentata«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.00 »Candidato a sorpresa«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »The words«. S Izleti Štorklja nam je po sestrici, čebelici Maji, za grmom pustila še Evana, kjer so ga vsi presrečni našli: Saša, Nikita, Veruška in Mitja ter noni Nerina in Gerdi z dedom Inkom. Mamici Anji in tati Sandru najlepša hvala! Na Fakulteti za Politične vede Univerze v Trstu je zaključila triletni študij Nicoletta Ferfoglia Še veliko uspehov ji voščimo vsi pri Skd Vesna H Šolske vesti NA HUMANISTIČNEM LICEJU A.M. Slomšek bo v torek, 25. septembra, ob 18. uri srečanje za starše dijakov prvih razredov z ravnateljico in predmetnimi profesorji. Sledilo bo predavanje prof. Alenke Rebula o otroku v šoli in učinkovitem učenju. VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj pokličejo na tel. 347-4033343. Na beneški univerzi IUAV je 19. septembra z najvišjo oceno diplomirala iz industrijskega oblikovanja Taja Luxa Da bi bil njen nadaljnji študij enako uspešen, ji voščijo vsi domači. ¿j Čestitke DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi od 27. septembra do 4. oktobra, na potovanje »Balkanski krog«: Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Mostar in Sarajevo. Odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na enodnevni izlet v Rezijo in Tersko dolino v nedeljo, 30. septembra. Tel. št.: 040-271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. SKD IGO GRUDEN vabi v nedeljo, 7. oktobra, na jesenski izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin. Odhod izpred cerkve v Na-brežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali v trgovini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira od 17. do 20. oktobra tradicionalni izlet oljkarjev po balkanskem polotoku kjer si boste ogledali: naravni Izvir in slapove Krke ter Nacionalni park, Dubrovnik, Črno goro in Boke Kotorske. Za informacije, prijave in program izleta pokličite v jutranjih urah tel. št.: 040-8990103 Laura ali 040-8990108 Roberta. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semir-jem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Ze-maljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pavlica@siol.net. KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, v Treviso, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gengis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Danes slavita 60. obletnico poroke BIANKA in ATILIJO. Iz srca jima čestitajo in želijo še na mnoga zdrava skupna leta brat Piero in Neva z družino. Danes BIANKA in ATTILIO praznujeta diamantno poroko. Prav iz srca jima voščimo in kar tako naprej, posebno želimo še mnogo zdravja in veselja. Marčela, Branko, Reiko in Marko. Draga BIANKA in ATTILIO! Danes, ko praznujeta vašo obletnico, Vama voščimo Lidia, Pepi, Tiziana in Barbara. Včeraj sta slavila 25-letnico skupnega življenja FRANKA in FRANC ARMANI. SKD Barkovlje jima čestita in želi še veliko skupnih let v družinskem veselju. V sredo je na koprski fakulteti z najvišjo oceno dokončala svoje študije VIVIANA. Dobila je tudi pohvalo komisije za delo, ki ga je predstavila. Želim ji še dosti uspehov, ponosna botra Maria. Pevska družba se je razveselila, končno je novega tenorja dobila. LUKA je na svet prišel, da bo od danes z nami pel. Mara in Damjan, enkratno naj bo zdaj v troje, to vam bivši MeMlPZ Trst poje! Danes praznuje okroglih 40 naša draga GABRIELA, zdravja in nešteto srečnih dni ji SKD Vigred želi. Naša jesenčica MARISOL bo danes v veseli družbi prijateljčkov praznovala svoj peti rojstni dan. Zvrhano košaro smeha, razigranosti in dobre volje ji pošiljajo nono Joško, nona Katja ter teta Erika in stric Robi. Vesela sem, da bo MARISOL torto danes imela, še bratca Rassela bom s sabo vzela. Vse najboljše bomo njej zapeli, se posladkali in se v krogu zavrteli. Kimy. Najina ljubezen MARISOL naju osrečuje že pet let. Mama in tata ji danes pošiljata dosti, dosti poljubčkov! Moji MARISOL hip-hip hura', z željo, da bi najboljša sestrica vedno bila! Josette. HI Osmice OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni! OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št. 040-229224. S Poslovni oglasi BITA-LJUDSKI DOM KRIŽ vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča BARCOLANA od srede do nedelje 11.00-14.00 in 18.00-22.00, ponedeljek in torek zaprto. 0 Mali oglasi ŽENSKO KOLO (la palma) dobro ohranjeno prodam po zanimivi ceni. Tel. št. od ponedeljka do petka: 3398160558. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 333-9448295. KAMINSKI VLOŽEK prodam, malo rabljen. Tel. št.: 333-7264018. LJUBITELJU ŽIVALI podarim črno belo simpatično mucko. Tel. št.: 040213701. MAJHNO, lepo opremljeno stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Prosto od novembra dalje. Tel. št.: 3298012528. NOVE PROTIPOŽARNE ŽIMNICE prodajamo za 50,00 evrov vsako. Za informacije pokličite tel. št.: 3398682139. PODARIMO male mucke. Tel. 040213996. POMAGAM PRI UČENJU nemškega jezika (moj materni jezik) dijakom srednje in višje šole. Tel. št.: 348-9286924. PRODAM avto škoda flavta, letnik 2000. Tel. št.: 040-208271. PRODAM belo grozdje. Tel. št.: 3483127194. PRODAM zazidljivo zemljišče na Kon-tovelu (Kamence), 950 kv.m, 0,75 kub.m na kv.m, približno 712 kub.m. Pokličite tel. št.: 040-2171372 ali 3345618525. PRODAM zazidljivo zemljišče. Pokličite tel. št.: 347-0743415. PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. PRODAM STANOVANJE z lepim razgledom pri Sv. Jakobu: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. PRODAM čistokrvne mladiče Border Collie stare dva meseca; tel. 0481419976. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394. ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 338-7659709. Loterija 20. septembra 2012 Bari SB BB 2 10 49 Cagliari SS SB 67 41 16 Firence 6 S6 69 21 B1 Genova B6 B2 B6 BB B1 Milan SB 72 1B 22 B4 Neapelj 64 B1 74 61 S2 Palermo 90 6B BB 9 B Rim 72 60 24 B2 66 Turin 76 29 7B 4 66 Benetke 6S 1B B2 S0 1 Nazionale 24 1B 44 S2 76 Super Enalotto Št. 113 10 17 50 65 75 86 jolly57 Nagradni sklad 1.940.867,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 7.523.668,91 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 97.043,39 € 741 dobitnikov s 4 točkami 431,94€ 31.594 dobitnikov s 3 točkami 19,34 € Superstar B Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 8 dobitnikov s 4 točkami 4B.194,00C 202 dobitnikov s 3 točkami 1.954,006 2.857 dobitnikov z 2 točkama 100,006 18.017 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 38.496 dobitnikov z 0 točkami S,00C / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 9 Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave Andreja Perka "KAZTOlCL" o avtorjevih delih bo spregovorila likovna kritičarka Tanja Cigoj glasbeni uvod - pevka Gabriella Gabrielli in Maurizio Veraldi na frajtonarici danes, 21. septembra ob 19.30, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dežela FJK - Pokrajina Trst - Občina Repentabor ÜK Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (7-11 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.0020.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih pa od 18. do 19. ure, za začetnike ob torkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. 349-6483822 (Mileva). PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba Pilatesa odvija v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Urnik: ob torkih od 18.30 do 20.30, ob petkih pa od 19.00 do 21.00. Vabljene nove tečajnice. SKD TABOR - Opčine: tečaj klekljanja, vodi Alenka Križmančič vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, ki jih organizira SKD Igo Gruden v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, začnejo v oktobru. Informacije in vpisne pole dobite na sedežu občinske knjižnice Nabrežine in v Kavarni Gruden ali po tel. št.: 339-5281729 (Vera). PIHALNI ORKESTER BREG (Dolina) obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije vsak četrtek od 20.30 dalje v sedežu ali po tel. št. 338-6439938. PRI SKLADU MITJA ČUK se začenja v oktobru tečaj joge ob torkih od 19.30 do 21.00 in ob četrtkih od 18.30 do 20.00. Info in prijave: tel. 349-0981408 (Bruna), 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. Večnamensko središče. Re-pentabrska 66, Opčine. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00 do 21.30. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRASJE začenjata z vajami v Ljudskem domu v Trebčah pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 6 do 14 let. Informacije na tel. št. 3331176331 (Nidia) in 339-1115880 (Petra). SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Na-brežini v popoldanskih urah z možnostjo najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel. 0402908105 ali 348-1334086 (Erika). TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke nego-vorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, info@skladmc.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.okt-obra dalje); za izvidnike in vodnice (1116 let): Opčine (15.00); Prosek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da danes, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Seslja-nu za š.l. 2012/13. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas -Nabrežina 102 (tel. 040-2017370). ZDRUŽENI MEPZ SKALA SLOVAN obvešča, da bo prva pevska vaja danes, 21. septembra, ob 20.30 v domu Skala v Gropadi pod taktirko novega pevovod-ja Jarija Jarca. Vabljeni novi glasovi, ki jim je všeč zborovsko petje. Vaje se bodo odvijale ob ponedeljkih in petkih. MINI VENTURINI - DOMJO vabi male pevce na prvo vajo, ki bo v soboto, 22. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci od 3 do 6 let. Info na tel. 329-8314399. MLADINSKA PEVSKA SKUPINA, ki jo vodi Mirko Ferlan, pri SKD Igo Gruden obvešča, da bo prva vaja v soboto, 22. septembra, ob 10.30 v društvenih prostorih. OPZ FRAN VENTURINI - DOMJO vabi pevce na vajo, ki bo v soboto, 22. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - M. pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci od 6 do 14 let. Info na tel. 329-8314399. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, SKD BAR-KOVLJE IN SKD IVAN GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 22. septembra, ob 9. uri v prostorih ŠKD Škamperle (Sta-jon 1. Maj) z mentorico Patrizio Ju-rinčič ter v soboto, 6. oktobra, ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bo-nafata 6) z mentorico Eleno Husu. Datum prvega srečanja, ki bo v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič pa bo objavljen naknadno. SRENJA BORŠT vabi uporabnike cest v soboto, 22. septembra, od 8. ure dalje na akcijo za ureditev poljskih poti. Zbirno mesto »Pri hrastu« in »Pri ogradci«. TRŽAŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ZA BIO-DINAMIČNO KMETOVANJE organizira seminar evritmije v domu Brdina na Opčinah. Prvo od sedmih srečanj bo v soboto, 22. septembra, ob 10.00. Informacije in vpis na tel. 040-225109 ali 3331118664. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v glasbeno šolo. Informacije na tel. št. 3484203196 (Niko) ali od 23. septembra vsak ponedeljek in četrtek, 20.30-21.30 na sedežu, Nabrežina Kamnolomi 12. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko pripravo na zimo v Talaso Strunjan od 7. do 17. oktobra, z zdravstvenim prilagojenim paketom. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 15. uri stekel jesenski sklop Likovne terapije z delavnicami prve in druge stopnje. Informacije, potrditve in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča članstvo, da od septembra dalje ponovno deluje Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psi-hoterapevtom, s sprejemom po najavi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v Štalco v Šempolaju osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali svet glasbe in razne inštrumente na glasbena srečanja, ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00. Mentor Aljoša Saksida, info: 328-4754182 ali tajnistvo@skdvigred.org MEDITACIJA - pri SKD I. Gruden bodo enourna srečanja potekala enkrat tedensko. Urniki prvega srečanja po izbiri: ponedeljek, 24. septembra, 14.3015.30, sreda, 26. septembra, 10.3011.30 ali petek, 28. septembra, 19.0020.00. Zaradi omejenega števila mest predhodno pokličite tel. št. 345-537630 (Regina). OBČINA ZGONIK sklicuje redno sejo, ki bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 14. uri v prvem sklicanju. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, tečaj EFT-tehnike doseganja čustvene svobode (tapkanje) bomo začeli z Barbaro Žetko v ponedeljek, 24. septembra, ob 17.45. TEČAJI ANGLEŠČINE pri Skladu Mitja Čuk se začnejo v oktobru. Predstavitve začetnih in nadaljevalnih tečajev v ponedeljek 24. septembra, na Proseški ul. 131; ob 15.00 - višje srednje šole, ob 16.00 - osnovne šole ob 17.00 -srednje šole in ob 18.00 - odrasli. Informacije in vpisi 040-212289, info@sklasmc.org. TELOVADBA - SKD Lipa vabi k telovadbi za odrasle, ki poteka v Bazovskem domu ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.00. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 24. septembra. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pri-četkom v torek, 25. septembra, 16.3018.30. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 347-0473606. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na vaje ob torkih od 18.00 do 19.30, v društvene prostore v Šem-polaju. Mentor Aljoša Saksida, info: 3284754182 ali tajnistvo@skdvigred.org SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC - BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let. Informativni sestanek z brezplačno poskusno uro bo v torek, 25. septembra, ob 16.15 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Informacije na tel. 337-1017758 (Mojca). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo redna pevska vaja v torek, 25. septembra, ob 20.30 na sedežu na Padričah. LEARN AND PLAY: ŠC Melanie Klein prireja tečaj angleščine za otroke od 4 do 6 let. Na igriv in zabaven način se bodo v naši družbi učili angleščine ob sredah, od 17.30 do 18.20 na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8. Prvo srečanje v sredo, 26. septembra. Info: info@melanie-klein.org; 345-7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. PASTORALNI SVET Openske dekanije se bo zbral na zborovanju v sredo, 26. septembra, ob 20. uri v Marijanšču na Opčinah, v okviru priprav na Sinodo tržaške škofije. SKD VIGRED obvešča, da bo v Štalci v Šempolaju potekala vadba za dobro počutje popoldne ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 19.30, ob torkih in četrtkih od 10. do 11. Info:339-8420449 (Katja). SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju otroke, ki bi radi spoznali čar gledališča in obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo, na tedenska srečanja ob sredah od 16. do 17. Mentorici Kim Furlan in Tina Renar. Info: 3488278081 ali tajnistvo@skdvigred.org SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na brezplačno srečanje kitajske vadbe »Qi Gong« v sredo, 26. septembra, od 16. do 17. ure. Info na tel. št. 348-8607684 (Vesna). ŠČ MELANIE KLEIN prireja tečaj slovenščine za otroke od 4 do 6 let, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Vsa srečanja bodo na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8, od 16.30 do 17.20. Prvo srečanje bo 26. septembra. Info: info@melanieklein.org; 3457733569; urnik urada: pon. in čet. 9.0013.00; sre. 12.30-15.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo informativni sestanek o tečaju slovenščine za odrasle (za začetnike in nadaljevalce,) v sredo 26. septembra, ob 19.00 v sedežu v Ul. Cicerone 8. ACQUAFITNESS: 27. septembra se začenja nova sezona v znamenju zabave in dobrega počutja! Pričakujemo te ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55. Info in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel.: 3457733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, v kulturnem domu tlberta iirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do sobote, 29. septembra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Pojasnila na tel. št.: 040251241, 349-6161023; fax: 040-2528069. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po barkovljanskih klancih v soboto, 29. septembra, pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 14.50 na Trsteniku, ob zadnji avtobusni postaji št. 38. Odhod avtobusa z mesta ob 14.30 (pri openskem tramvaju). Pohod se bo zaključil v društvu, sledi družabnost za katero je nujen opis. Tel. št.: 040-411635, 349-4599458. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodrustvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091. MOŠKA POSTURALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje pri SKD I. Gruden ob torkih in petkih od 20.15 do 21.15. Info: 338-4563202 (Katja). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji v jutranjih urah od 8.00 do 12.00. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra. Pohitite! TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, se prične 1. oktobra po lanskem urniku, popoldanski tečaj ob ponedeljkih in sredah 19.00-20.30, jutranji tečaji ob torkih in četrtkih 9.00-10.30 in 10.3012.00. Lepo vabljeni! Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. in od 10. do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; urad.bor@gmail.com. AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici ŠC v Bazovici. Tečajnice se bodo s prof. Silvo Meulja prvič dobile v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-8286842. SKD TABOR - AEROBIKA ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpisovanja in začetek 2. oktobra. Pohitite. YOGA v ŠKC v Lonjerju vsak torek, od 2. oktobra, dalje, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494. TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni t1 in nadaljevalni t2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni t1 ob 20.30 in nadaljevalni t2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 tor-pet, 15.30-19.00! Pokličite čim prej, da si zagotovite mesto! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra. Vabljeni mlajši in starejši. Pridite, ne bo vam žal! KRU.T obvešča, da v četrtek, 4. oktobra, steče delavnica »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja«, skupinska vadba za dobro počutje in sproščenost. Informaci- je in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Op-činah. Informacije in prijave: 3355926889 (Elizabet). ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina -dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Olmi, 23) od 17. ure dalje. H Prireditve CORRADO AND FRIENDS - Jazz Quartet vabi na koncert v Repnič št. 63 danes, 21. septembra, od 18. ure dalje. Vabljeni! ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 21. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Razpoke« Andreja Perka. O avtorju in delih bo spregovorila likovna kriti-čarka Tanja Cigoj. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila pevka Gabriella Gabrielli in Maurizio Veraldi na fraj-tonarico. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 21. oktobra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 in 15.00-17.00). SKD V. VODNIK, MAJENCA IN SEKCIJA DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Pokrajinskega odbora VZPI-ANPI vabijo v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v Dolino na vaški trg gorico. Stojan Spetič bo predstavil knjigo Zgodbe mojega življenja - Storie di una vita Draga Slavca. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, Pihalni orkester Breg in Marjetka Popovski. SKD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 22. septembra, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled dokumentarnega filma za RTV Slo »Zazidan kamen Krasa«, režiserja in scenarista Jadrana Sterleta, ki prikazuje kamnito dediščino Lokve in Bazovice. SKD PRIMOREC IN SSG vabita na uprizoritev pravljice H.C. Andersena »Kakor napravi stari, je zmerom prav« (režija Sergej Verč, igrata Romeo Gre-benšek in Luka Cimprič) v soboto, 22. septembra, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. ŠTUDENTSKA ZALOŽBA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri v Barkovlje, na sedež TPK Sirena, na predstavitev knjige: James Joyce Pisma Nori. Spregovorili bodo: Mitja Čander, Tina Mah-kota in Jaruška Majovski. 51. LINHARTOVO SREČANJE v Postojni, 27. septembra ob 17. uri: gledališka skupina SKD Tabor z Opčin »Burka o jezičnem dohtarju«, režija S. Verč. Vabljeni! Prispevki V drag spomin na našega dobrega očeta in nonota Svetkota (danes bi dopolnil 100 let) daruje hči Ines 100,00 evrov za Gospodarsko zadrugo Skala v Gropadi. V spomin na Emo Urdih in Brunota Satto daruje Milka Žužek 20,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA FRANDOLIJA izrekajo sožalje Adi, Anki, Loredani, Valentini in Martinu Franco, Andrejka, Erik in Jasmin Ob izgubi dragega moža Franca izreka iskreno sožalje ženi Adi in svojcem Uprava Primorskega dnevnika 10 Četrtek, 20. septembra 2012 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V sodelovanju s Pokrajino Trst »Okusno« vabilo na pokušino predstav slovenskega teatra Uprizoritev 110 okusnih let je tudi poklon 110-letnici Dramatičnega društva - Po sredini premieri številne ponovitve Umetniška (slovensko-italijanska) beseda, vrhunska krajevna vina in mojstrsko pripravljene domače jedi: to so sestavine predstave 110 okusnih let - 110 anni saporiti, s katero Slovensko stalno gledališče opozarja na 110-le-tnico ustanovitve svojega predhodnika, Dramatičnega društva v Trstu, začenja vabiti k vpisu letošnjega abonmaja (predstavitev bo 1. oktobra) in sodeluje s Pokrajino Trst. Produkcija, ki je nastala po zamisli in z režijo Sabrine Moreno, sodi namreč v skupen projekt tržaške pokrajine in tržaških gledališč Gledališča v gledališču ...Čakajoč na Next - Teatri a Teatro... Aspettando Next. Premierno so delo v slovensko-italijanski inačici, ki je zaradi tega najdaljša, predstavili v sredo zvečer v gledališču Franca in Franco Basaglia pri Sv. Ivanu v Trstu. Od nedelje, 23. septembra pa do nedelje, 25. novembra se bodo zvrstile slovenske ponovitve po raznih društvih in manjših dvoranah na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Na oder je avtorica-režiserka postavila malo kuhinjo, v njo pa izvedenko za krajevne dobrote Vesno Gu-štin, ki igra teto, in pa mlado igralko Laro Komar, ki je tokrat Vesnina nečakinja in zaljubljena v francoskega avantgardnega režiserja. Med njima se spleta prisrčen pogovor, vezan na ku-linariko in ljubezen: zaključek je skoraj samoumeven, ljubezen - prego- vorno - gre skozi želodec in zato izkušena teta, predvsem pa kuharica, pristane na predlog zaljubljene nečakinje, da bi svojega ljubljenega omrežila z odlično pripravljeno hrano. Teta in nečakinja najprej nista istih misli, katere jedi bi bile najbolj primerne za romantično večerjo, vendar na koncu prevladajo tetini predlogi, tudi zato, ker mora predlagano pripraviti in postaviti na mizo. Snovanje menija in njegovo udejanjenje terjata daljši proces, med katerim Vesna in Lara razpravljata o hrani, učinkih zelišč, o interakciji med vonjem in okusom; pa obujata začetke Dramatičnega društva, ki je zaživelo dve leti pred Fabianijevem Narodnim domom; članke Edinosti izkoristita tudi za prikaz tedanjih pre-hrambnih navad in ponudbe restavracije v hotelu Balkan; na pomoč pokli-četa tudi poezijo, npr. Kosovelovo in Kocbekovo; Lara pa se mestoma predaja nesmrtnemu Shakespearu z odlomki iz njegovih znanih dram; in omeniti je treba vsaj še v italijanskem krajevnem narečju podano hvalnico prašiču v interpretaciji Vesne Guštin, ki je iz svojih priljubljenih knjig črpala tudi recepte in opise. Medtem se je hrana za odsotnega ljubega pripravljala: domač kruh z orehi, sir s cveti divjega koromača in pršut v teranu. Francois se je javljal samo po mobilnem telefonu in tako so jedi s primernim vi- nom pokušali trije «prostovoljci» iz občinstva. Sicer pa njemu ni bilo do hrane, zato ga je morala Lara zvabiti z obljubo na ...spektakel. Njega ni bilo, predstave SSG pa gotovo še pridejo. Kot že rečeno, je uprizoritev 110 okusnih let nastala z več nameni. V sodelovanju s Pokrajino Trst je bila vključena v širši gledališki projekt v pričakovanju na Next, ki je med drugim zapisan prav prehrani. Pravega prazno- vanja brez dobrega prigrizka in zdra-vice s kozarcem vina v roki si ne zamišljamo, pa čeprav sta tokratna predvsem virtualna (na premieri so sicer postregli z domačimi dobrotami), vendar je tak poklon 110-letnici ustanovitve Dramatičnega društva prisrčen. In seveda je 110 okusnih let tudi prijetno vabilo k ogledu drugih produkcij SSG. Pri tokratni, ki jo bodo večkrat in v različnih krajih ponovili, so poleg avto- rice-režiserke Sabrine Morena in nastopajočih Lare Komar in Vesne Gu-štin, ki je z nastopom razkrila še enega od svojih talentov, pri tehnični izvedbi sodelovali Peter Furlan, Sonja Kerstein, Rafael Cavarra in Diego Sed-mak. In ker je predstava tudi «okusna», je treba omeniti še kmetije Škerk, Zi-darič, Bibc, Zbogar in Merlak, ki so dale na voljo svoje proizvode. Breda Pahor GLASBA - Severina v Kopru, Parni Valjak v Ljubljani Vikend z balkan glasbo V dvorani Stožice v Ljubljani napovedujejo koncert Marka Knopflerja (4. maja 2013) Konec tedna bodo ljubitelji balkan glasbe pred težko odločitvijo, saj sta v soboto na programu kar dva koncerta izvajalcev tovrstnih ritmov. SEVERINA - Kdor ne želi do Ljubljane se lahko ustavi v Kopru, kjer bo ob 21. uri stopila na oder, ki so ga postavili na Titovem trgu, prva dama hrvaške pop glasbe Severina. Koncert priznane dalmatinske pevke je nekako zaključni dogodek salona plovil, kara-vaninga, zelene energije, turizma in opreme Bonaca 2012, ki poteka v teh dneh v Kopru. Gre za težko pričakovan nastop, saj bo Severina v Kopru nastopila prvič po daljši odsotnosti s slovenskih glasbenih odrov. Vstopnice za koncert lahko še kupite v predprodaji po znižani ceni 18 evrov. PARNI VALJAK - Nekoliko kilometrov stran, v slovenski prestolnici, bodo vnovič nastopali člani nepozabnega kolektiva Parni Valjak. Koncert bo v Križankah, ravno tako v soboto, 22. septembra ob 20.30. Parni Va-ljak je v Sloveniji s koncerti v zadnjih letih požel toliko navdušenja, da so se Aki in ostali odločili pripraviti še eno poslastico za vse oboževalce. Mariborska dvorana Tabor, ljubljanski hali Tivoli in Stožice, zdaj še Križanke: povsod množice in navdušenje. Edin- Severina (desno) bo jutri pela na Titovem trgu v Kopru; Mark Knopfler (spodaj) bo maja prihodnje leto v Stožicah v Ljubljani stveni ambient je kot nalašč za akustični koncert, na katerem bo skupina Parni Valjak v posebni unplugged preobleki predstavili dodelan in prenovljen koncertni repertoar. Cena vstopnic v predprodaji: 35 evrov. MARK KNOPFLER - Časa je še veliko, a že zdaj lahko napovedujemo vrhunski glasbeni dogodek, ki bo v soboto, 4. maja v Ljubljani v dvorani Sto-žice. Gre za nastop v živo v sklopu evropske turneje »Privateering«. Znan kot vrhunski avtor, eden najboljših kitaristov vseh časov in član ter pevec skupine Dire Straits, bo spet končno nastopil v Sloveniji. Mark Knopfler je najavil datume poletne turneje 2013 ob izidu njegovega novega albuma. Turneja bo potekala aprila, maja, junija in julija 2013, na njen pa bo nastopil na 72 koncertih v 25 evropskih državah, med njimi v Sloveniji. »Privateering« je Markov osmi solo studijski album, ter njegov prvi dvojni album v 35-le-tni karieri snemanja plošč. Mark je izdal svoj prvi solo album »Golden Heart« leta 1996, potem je v prvem desetletju 21. stoletja v navalu ustvarjalnosti izdal kar 7 solo studijskih albumov. Kljub vsemu novemu materialu, si občinstvo še vedno zaželi pesmi, ki so postale del njihovih življenj, in Mark jim bo vedno ustregel, tako da bo na koncertu veliko prostora namenjenega tudi uspešnicam iz časov skupine Dire Straits. Večkratni dobitnik Grammyjev kot pevec in pisec pesmi za skupino Dire Straits je z besedili ter izrednim kitarskim talentom uspel ustvariti velike uspešnice, kot so Money For Nothing, Sultans Of Swing, Romeo and Juliet in Walk of Life. Predprodaja vstopnic se je že pričela na vseh prodajnih mestih Eventi-ma, bencinskih servisih Petrola in na spletni strani www.eventim.si. Cene vstopnic so ugodne, saj večinoma stanejo od 35,00 do 45,00 evrov. (I.F.) 9. MEDNARODNI FESTIVAL Revija v reviji Dogodki bodo v Skocjanu, Sežani, Trstu in Ljubljani Pod okriljem založbe KUD Apo-kalipsa bo med 27. in 30. septembrom v Škocjanu, Sežani, Trstu in Ljubljani potekal 9. mednarodni festival Revija v reviji. V sklopu festivala bodo potekali literarni, glasbeni in filmski večeri, revialno-knjižni sejem v Trstu, različne okrogle mize, pogovori in delovna srečanja. Letošnjega festivala se bo, podobno kot prejšnja leta, udeležilo okrog 70 urednikov, pisateljev, pesnikov in drugih kulturnih ustvarjalcev iz 12 držav. Na festivalu bodo predstavili 23 različnih izdaj, ki so nastale v okviru mednarodnega projekta Revija v reviji v zadnjem letu, eno knjižno izdajo pa bodo razkrili na samem festivalu, so sporočili iz KUD Apokalipsa. Prvo mednarodno branje bo 27. septembra v Škocjanu. Drugi dan srečanja bo potekal deloma v Škocja-nu in deloma v Sežani. Dopoldne bo na vrsti delovno srečanje s predstavitvijo novih izdaj v projektu Revija v reviji, med popoldanskimi dogodki pa velja izpostaviti omizje na temo Asi-metrije v Evropi - priložnost in izziv ali tveganje in nevarnost? ter odprtje razstave Češki kras v Kosovelovem domu v Sežani. Razstava na poseben način odkriva nekatere doslej bolj ali manj skrite povezave Češke s Slovenijo. Predstavlja historično mesto Beroun pri Pragi, ki je središče Češkega krasa. Še tesnejša vez pa je sloviti glasbenik Vaclav Talich, eden največjih evropskih dirigentov, ki je v letih 1908-1912 deloval v Ljubljani in velja za ustanovitelja sodobne Slovenske filharmonije, saj orkester šele od takrat deluje pod tem imenom. Z ženo pianistko Vido Prelesnik iz Ljubljane je živel in je pokopan v Berounu. Drugo mednarodno branje bo obogatila glasbena spremljava češke zasedbe Krraakkk. Sledila bo predstavitev Antologije srbske najkrajše proze Zrnca v slovenščini, večer pa bo sklenil koncert slovenske zasedbe Brencl banda. Tretji dan srečanja bodo v soboto, 29. septembra, udeleženci festivala preživeli v Trstu, kjer bo v Kavarni San Marco letos že drugič potekal revialno-knjižni sejem, v sklopu katerega se bodo vrstile predstavitve, izmenjave, prodaja in drugi dogodki. Rdeča nit letošnje izdaje bo, kot je za STA povedal eden od koordinatorjev projekta Primož Repar, Srečko Kosovel. Tako bodo prihodnjo soboto popoldne predstavili Kosovela v italijanščini in drugih jezikih. V Kavarni San Marco bo v okviru sejma potekalo tudi zaključno mednarodno branje, pri katerem bodo sodelovali številni slovenski in italijanski knjižni ustvarjalci, pa še posamezni avtorji iz Slovaške, Bolgarije in Makedonije. Za glasbeni del bo poskrbela slovenska zasedba Ja-raraja, ki bo s koncertom ob 20. uri zaokrožila celodnevni program srečanj v kavarni. Nedeljsko dogajanje se bo začelo v Škocjanu in zaključilo v Ljubljani, kjer bodo zvečer v hostlu Celica razglasili rezultate 14. mednarodnega haiku natečaja KUD Apokalipsa. Sodelovalo je 197 avtoric in avtorjev iz 20 držav s skupno 1072 haikuji. Večer se bo zaključil s koncertom slovenske zasedbe Horda grdih. Avtorja v fokusu sta letos Mila Haugova in Ljubomir Djurkovic. Haugova se je rodila v Budimpešti in odrasla na Slovaškem. Prvenec je izdala 1980, doslej pa je objavila 14 pesniških zbirk. Je najbolj prevaja-na avtorica iz slovaščine. V zbirki Fraktal je leta 2003 v prevodu Alenke Šalej pri KUD Apokalipsa izšla njena knjiga Alfa. Ljubomir Djurkovic se je rodil v Cetinju. Izdal je pesniški zbirki "Po-lifemov plač" (1982) in "Poslovi i dani" (1988). Napisal je šest dramskih tekstov, ki so bili objavljeni in predvajani v gledališčih, na televiziji in radiu. Kot dramatik je v Sloveniji že znan, tokrat pa se bo prvič predstavil kot pesnik. / ITALIJA, SVET Petek, 21. septembra 2012 1 1 rim - Predsednik vlade vidi znamenja ponovnega gospodarskega zagona Kljub neugodnim podatkom Monti optimist za leto 2013 Od jutrišnjega srečanja s Fiatom pričakuje informacijo o strategiji podjetja za Italijo washington Obama sprejel Aung San Suu Kyi WASHINGTON - Vodja mjan-marske opozicije Aung San Suu Kyi se je v sredo v Washingtonu sešla z ameriškim predsednikom Barackom Oba-mo, ki jo je sprejel v Ovalni pisarni. Pred tem so ji na slovesnosti izročili kongresno zlato medaljo, ki ji je bila podeljena že leta 2008, ko je bila še v hišnem priporu. Suu Kyi je na prvem, 17-dnev-nem obisku v ZDA. Srečanje dveh Nobelovih nagrajencev za mir je bilo zaprto za javnost. Bela hiša je dovolila le fotografe in po zasebnem polurnem srečanju je objavila izjavo za javnost. V njej je Obama izrazil občudovanje za pogum in osebno žrtvovanje Suu Kyi v boju za demokracijo in človekove pravice v Mjanmaru. Pozdravil je tudi demokratično tranzicijo in napredek pod mjan-marskim predsednikom Thein Sei-nom. Vojaški režim, ki je vodil nekdanjo Burmo vse od leta 1962 in je Suu Kyi zadrževal v zaporu oziroma hišnem priporu 17 let, je šele pred 18 meseci sestopil z oblasti. Za predsednika je bil izvoljen član vojaške hunte Thein Sein, ki bo prihodnji teden obiskal New York, kjer bo potekala splošna razprava 67. zasedanja Generalne skupščine ZN. Suu Kyi je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 1991, Obama pa jo je dobil leta 2009, še preden se je lahko pohvalil s kakršnim koli dosežkom. Vendar pa je vojaška hunta v Mjanmaru sestopila z oblasti v času njegove administracije in ob prizadevanjih državne sekretarke Hillary Clinton. Potem ko je Suu Kyi po srečanju s Clintonovo v torek pozvala ZDA k odpravi sankcij proti Mjanmaru, pa so ZDA v sredo odpravile sankcije proti vodilnima članoma oblasti, predsedniku Thein Seinu in predsedniku spodnjega doma parlamenta Shwe Mannu, prav tako nekdanjemu članu vojaške hunte. Ta sicer resno jemlje pot v demokracijo, če je verjeti Clintonovi, ki se je na slovesnosti v kongresu pošalila, da jo je Mann med njenim obiskom v Mjanmaru lani prosil, naj jim ZDA pomagajo pri učenju demokracije. Republikanec iz Arizone John McCain je navdušeno izjavil, da si ni mogel zamisliti, da jo bo lahko sprejel v kongresu. Nagrajenka je dejala, da je zelo ganjena, ker lahko vidi obraze, ki jih pozna še iz časov hišnega pripora in kasneje, ko je bila izpuščena na prostost. Suu Kyi je bila aprila izvoljena v državni parlament. Premier Mario Monti med včerajšnjo tiskovno konferenco ansa RIM - Predsednik italijanske vlade Mario Monti je včeraj po ministrskem svetu v izjavi za javnost povedal, da bo BDP v letu 2012 dosegel vrednost minus 2,5%, kar je skoraj dvakrat manj kot po prvotnih predvidevanjih. V letu 2013 pa naj bi se še vedno negativna vrednost BDP zmanjšala na minus 0,2%. Ob teh podatkih je Monti dejal, da je za prihodnje leto vendarle videti luč ponovnega gospodarskega zagona. Vendar bo morala Italija dosledno nadaljevati po poti izravnavanja državne bilance in ukrepov, ki so ji omogočili, da je ponovno pridobila zaupanje v Evropi. Italija je po premierovi oceni tudi aktivno prispevala k temu, da je ekonomska politika na ravni Evrope postala bolj občutljiva za ukrepe, ki bodo omogočili stabilizacijo in rast gospodarstva. Predsednik vlade je ob tem povedal, da ima država dovolj »sena na seniku«, da nebo treba zvišati davka IVA do 30. junija naslednjega leta. Vendar je po njegovi oceni treba »ohraniti koncentracijo«, da davka tudi potem ne bo treba zvišati. Monti je na srečanju s časnikarji poudaril, da vlada ne dela na tem, da bi zvišala davke, kar bi imelo negativne in depresivne učinke. Zato je glavni cilj vlade redukcija stroškov, tako imenovana »spending review«. Vlada se je koncentrirala na cilj finančne stabilnosti in zato doslej ni mogla priskrbeti sredstev za rast in razvoj. Monti je poudaril, da se njegova vlada želi izogniti napakam iz preteklosti, ko je bila rast zagorovljena na umeten način preko finančnih tokov, ne pa po strukturnih mehanizmih. »Kmalu smo uvideli, da v prvem obdobju ne bo vidnih pozitivnih učinkov in naša predvidevanja so bila točna. Ob tem je bil menarod-ni okvir nekoliko slabši od predvidenega. Monti je nato govoril o srečanju z voditelji koncerna Fiat, ki je napovedano za soboto. Dejal je, da pričakuje informacijo o strateških načrtih podjetja, še posebej kar zadeva Italijo. bruselj - Obisk premierja Wen Jiabaa Kitajska želi, da bi Evropa čimprej prebrodila krizo BRUSELJ - Evropa je na pravi poti pri reševanju krize, pri čemer pa je ključno, da države dosledno izvedejo vse dosežene dogovore, da v teh težkih časih držijo skupaj in da pošljejo jasno sporočilo, da bodo zaščitile evro, je včeraj v Bruslju poudaril kitajski premier Wen Jiabao in potrdil pripravljenost Kitajske, da pri tem pomaga. »Prepričani smo, da Evropa ima sposobnost in modrost za ustrezno soočenje s težavami,« je menil Wen. Ob tem je dodal, da ljudje na Kitajskem in po vsem svetu želijo, da bi Evropa čim prej prebrodila krizo, ki krepi negotovost glede okrevanja svetovnega gospodarstva. Kitajska, »zaupanja vredna prijateljica in partnerica« EU, ki je že pomagala pri reševanju krize z odkupovanjem obveznic držav in reševalnih mehanizmov ter s 43 milijard dolarjev vrednim prispevkom v Mednarodni denarni sklad, je to vlogo pripravljena igrati še naprej, je zatrdil Wen. Pri EU so ob tem pojasnili, da je večina obveznic začasnega reševalnega sklada EFSF kupljena v Aziji in da obstajajo razlogi, da verjamejo v nadaljnjo podporo Kitajske, o podrobnostih pa niso želeli govoriti. Wenova sogovornika v Bruslju, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, sta ob tem zatrdila, da EU počne vse za izhod iz krize. Wen, Van Rompuy in Barroso so sicer v javnih nagovorih izmenjali veliko lepih besed. Izpostavili so, da Evropa in Kitajska potrebujeta druga drugo, da je njuno partnerstvo eno najpomembnejših na svetu ter da je še veliko priložnosti za krepitev odnosov. Wen, ki se poslavlja od položaja, je spomnil, da je v zadnjih desetih letih obiskal 18 članic unije in skoval trdne delovne odnose s številnimi evropskimi voditelji ter da se je trgovinsko sodelovanje med stranema v tem času bistveno okrepilo. EU je danes najpomembnejša trgovinska partnerica Kitajske, Kitajska pa za ZDA druga največja trgovinska partnerica EU. Bistvo dobrih odnosov med EU in Kitajsko je sicer po Wenovih besedah njihova »strateška narava«, na katero ne vplivajo razlike v ideologiji. Če bo še naprej tako, se bo ta odnos še krepil, je menil kitajski premier in ocenil, da imajo odnosi EU in Kitajske, ki so sicer na pomembni prelomnici, »svetle obete«. Na strani EU so povedali, da so včeraj slišali zagotovila, da sprememba vodstva na Kitajskem ne bo vplivala na odnose, in dodali, da so ta zagotovila največ, kar je bilo na tej točki mogoče dobiti, saj še ni jasno, kdo bo v prihodnje vodil Kitajsko. EU sicer precej skrbi, kako bo po odhodu Wena, saj Kitajski premier s Hermanom Van Rompuyem in Manuelom Barrosom ansa so se odnosi med stranema v času njegovega mandata bistveno okrepili. Predvsem jo skrbi vpliv spora med Kitajsko in Japonsko na stabilnost v regiji, a na vprašanja v povezavi s tem je dobila le pojasnilo kitajskih stališč. Barroso je kot najpomembnejši dosežek tokratnega vrha izpostavil potrditev odločenosti za dogovor o sporazumu o naložbah, h kateremu sta se sicer strani zavezali že pred sedmimi meseci, na prejšnjem vrhu v Pekingu. Poleg tega je Evropska komisija včeraj s Kitajsko podpisala sporazum o financiranju, ki naj bi spodbujal zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na Kitajskem. A razhajanja glede evropskih načrtov za vključitev letalstva v shemo trgovanja z izpusti ostajajo. Vse omenjeno so sicer voditelji izrekli v govorih ob koncu poslovnega dela vrha EU in Kitajske, tradicionalne novinarske konference namreč, kot že večkrat v preteklosti, niti tokrat ni bilo, saj naj bi kitajska stran postavljala pogoje, ki so bili za evropsko nesprejemljivi. O razlikah tako javno ni bilo kaj dosti govora. Ob odprtju vrha je kitajski premier sicer izrazil razočaranje, ker EU Kitajski noče priznati statusa tržnega gospodarstva in ukiniti embargo na orožje, a nato je bila povezava prekinjena na zahtevo kitajske delegacije, češ da ti komentarji niso primerni za javno predvajan uvodni nagovor. Tokratni vrh EU in Kitajske ni prinesel bistvenih novic, le vtis utrjevanja odnosov, a z grenkim priokusom, da je EU pri zasledovanju drugih ciljev spet popustila Kitajski, ker na svojem terenu ni odločneje zaščitila pravice do svobode medijev. Van Rompuy in Barroso sta se tega problema dotaknila le v skupni pisni izjavi, v kateri sta zapisala, da je za EU »spoštovanje temeljnih pravic na Kitajskem in drugod po svetu zelo pomembno«, ter izrazila zaskrbljenost zaradi »omejevanja svobode izražanja in razmer v Tibetu«. (STA) asuncion Neurja pustošila po Južni Ameriki ASUNCION - Neurja z močnim vetrom s sunki do 140 kilometrov na uro so v sredo pustošila po Južni Ameriki. Viharno vreme je najbolj prizadelo Paragvaj, kjer je umrlo pet ljudi. Dve smrtni žrtvi so zabeležili v Urugvaju, o dveh mrtvih pa so poročali tudi iz Bolivije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Neurje je v Paragvaju opustošilo predmestje prestolnice Asuncion, Roque Alonso. Štirje policijski kadeti so umrli, 15 pa je bilo poškodovanih, ko se je med pustošenjem viharja porušila streha njihove kasarne. Poleg tega je življenje izgubil 16-letnik, na katerega je padla cisterna z vodo v tamkajšnjem trgovskem središču. V Paragvaju je bilo uničenih najmanj 5000 hiš. Skupno je bilo zaradi nesreč, povezanih z vremenom, poškodovanih več kot 80 ljudi, so sporočile pristojne oblasti. Madrid zavrača avtonomijo Kataloncev BARCELONA - Španska vlada je včeraj zavrnila zahteve za večjo avtonomijo Katalonije, kar utegne sprožiti nove napetosti med Madridom in to špansko regijo. Po besedah katalonskega premiera Artura Masa je premier Mariano Rajoy zavrnil celo razmislek o možnosti, da bi Katalonija sama skrbela za svoje davke, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Katalonski premier Mas je zato Rajoya obtožil, da je zamudil zgodovinsko priložnost. Obenem je napovedal, da bodo po razpravi v regionalnem parlamentu, predvideni za prihodnji teden, sprejeli določene odločitve o nadaljnji prihodnosti Katalonije. Katalonija, ki ima večje gospodarstvo od Portugalske, zagotavlja petino proizvodnje Španije, a je zaradi varčevalnih ukrepov in dolžniške krize v državi v vse slabšem položaju. Mas, ki vodi desnosredinsko nacionalistično stranko Convergencio i Unia (CiU), poudarja, da Katalonija ostalim delom Španije veliko več daje kot pa prejema. Nestrinjanje z Madridom sta pred dnevi izrazila skoraj dva milijona ljudi, ki so se v Barceloni udeležili pohoda za neodvisnost Katalonije. Oblasti v Madridu so obtožili, da skušajo to bogato špansko regijo potegniti v spiralo krize. Rajoy in njegova vlada sicer vztrajata, da fiskalna avtonomija Katalonije ne bi prispevala k rešitvi gospodarske krize. V eksploziji v Siriji preko 50 mrtvih BEJRUT - V eksploziji na bencinski črpalki v provinci Raka na severu Sirije je včeraj umrlo najmanj 30 civilistov, več deset pa je bilo poškodovanih, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Sirski aktivisti so sporočili, da je eksplozijo povzročil napad sirskih letalskih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah direktorja Sirskega observatorija za človekove pravice Ra-mija Abdela Rahmana je bilo število umrlih v incidentu najverjetneje še višje, in sicer več kot 50. Poškodovanih je bilo prek 80 ljudi. Letalo je na ljudi odvrglo bombo obrtne izdelave, v bistvu velik sod z vnetljivo tekočino. Eksplozija je odjeknila, potem ko so sirski uporniki po hudih spopadih s sirsko režimsko vojsko prevzeli nadzor nad mejnim prehodom Tal al Abjad med provinco Raka in Turčijo. Včerajšnji incident se je zgodil na glavni avtocesti med mestom Raka in mejnim prehodom v smeri proti turškemu mestu Sanliurfa. Sirske vladne sile sicer v boju proti upornikom vse pogosteje uporabljajo helikopterje in letala. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 43.810,27 € -34,69 SOD NAFTE (159 litrov) 109,55$ +1,26 EVRO 1,2954 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. septembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 20.9. 19.9. ameriški dolar 1,2954 1,3002 japonski jen 101,21 102,38 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,904 24,870 danska krona 7,4549 7,4545 britanski funt 0,80017 0,80270 madžarski forint 284,40 283,10 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 poljski zlot 4,1645 4,1353 romunski lev 4,5128 4,5043 švedska krona 8,4885 8,5214 švicarski frank 1,2088 1,2095 norveška krona 7,4320 7,4315 hrvaška kuna 7,3910 7,4000 ruski rubel 40,6040 40,5170 turška lira 2,3335 2,3323 avstralski dolar 1,2461 1,2455 braziljski real 2,6284 2,6317 kanadski dolar 1,2678 1,2627 kitajski juan 8,1668 8,2040 indijska rupija 70,3866 70,2040 južnoafriški rand 10,8060 10,7164 1 2 Petek, 21. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Dvanajst družin dolguje občini skoraj 9000 evrov Šolskih stroškov niso plačali, uprava bo ubrala sodno pot Zamudnikov je veliko več, a vsi ne morejo poravnati dolgov, ker so v hudi finančni stiski Po številnih neuspešnih pozivih so bili prisiljeni ubrati sodno pot. Goriški občinski odbor je v prejšnjih tednih sprejel sklep, s katerim po-verja občinskemu odvetniku nalogo, da pri mirovnem sodniku vloži pri-ziv zoper dvanajst družin, ki niso poravnale stroškov za prehrano in druge občinske storitve, ki so jih v prejšnjih letih koristili njihovi otroci v centru Lenassi, v vrtcih v ulicah Forte del Bosco, Lasciac in na Trgu Sant'Ilario, v osnovni šoli Pecorini ter v jaslih v Ulici Max Fabiani in na Drevoredu Virgilio. V sklepu, ki ga je 13. septembra odobril občinski odbor, piše, da so med koncem leta 2010 in letošnjim avgustom občinski uradi za vzgojne storitve seznanili občinskega odvetnika s 168 primeri družin, ki so zamujale s plačevanjem menze in drugih šolskih stroškov. Ker pisma občinskega urada za vzgojne storitve niso zalegla, je starše k poravnavi dolgov še enkrat pozval odvetnik, ki jih je tudi obvestil, da bi bila občina v primeru nadaljnjega izmikanja plačilu stroškov pripravljena ubrati sodno pot. Po posegu odvetnika je za poravnavo vseh stroškov poskrbelo 43 staršev, nekateri drugi pa so zaprosili za plačilo na obroke. Ostale zamudnike so pred enim letom ponovno pozvali, naj pri pristojnemu uradu poravnajo dolgove, le-ti pa se niso odzvali. Med njimi je več družin, ki doživljajo hudo stisko in dolga ne morejo plačati (ti postopki, piše v sklepu, bodo arhivirani), ostali pa stroškov enostavno nočejo poravnati, čeprav bi imeli to možnost. Zato je občinska uprava sklenila, da nadaljuje po pravni poti. Prve pritožbe bo vložila zoper dvanajst družin, ki občini dolgujejo največ de- Sedež mirovnega sodnika v Podgori narja. Te družine naj bi bile dovolj premožne, da poravnajo stroške. Dolgova dveh družin znašata preko tisoč evrov - točneje 1.468,51 in 1.180,44 evra -, najnižji pa 479,40 evra. Omenjene družine skupno dol- bumbaca gujejo občini skoraj 9.000 evrov. Uprava je nalogo, da pravno postopa zoper zamudnike (oba starša ali enega, če je drugi insolventen), kot rečeno zaupala občinskemu odvetniku Stefanu Piccoliju. (Ale) gorica Novi nadškof bo prišel sredi oktobra Na goriški nadškofiji bodo danes predstavili program praznovanj, ki bodo potekala med 13. in 14. oktobrom, ko bo v Gorico prišel novi nadškof Carlo Roberto Maria Radaelli. Nasledil bo g. Dina De Antonija, ki odhaja v pokoj, potem ko je na Goriškem preživel trinajst let. Z De Antonijem se bodo ravno tako danes dopoldne srečali in se mu zahvalili za opravljeno delo in izkazano pozornost predstavniki Sveta slovenskih organizacij, Goriške Mohorjeve, Katoliškega tiskovnega društva, Zveze slovenske katoliške prosvete, Kulturnega centra Lojze Bra-tuž, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Mladinskega doma, Zveze cerkvenih pevskih zborov, športnega združenja Olympia in krožka Anton Gregorčič. Novi goriški nadškof Carlo Roberto Maria Radaelli se je rodil leta 1956 v Milanu, kjer je bil do svoje nove zadolžitve na Goriškem pomožni nadškof. Njegovo imenovanje je bilo konec junija uradno sporočeno v Rimu, Milanu in Gorici. Takrat so zvonovi vseh cerkva iz goriške nadškofije oznanili njegovo imenovanje s prazničnim zvonjenjem. gorica - Odobrili preliminarni načrt za prenovo županstva Ponovno odprtje leta 2015 Utrdili bodo temelje poslopja in zunanje zidove, zamenjali okna in vrata, na streho namestili fotovoltaične panoje V Tržiču predvidevajo, da bodo županstvo ponovno odprli leta 2015. V prejšnjih dneh je občinski odbor odobril preliminarni načrt za obnovo poslopja, ki je zaradi varnosti zaprto že od lanskega leta. Stavba je namreč povsem dotrajana in na notranjih oz. zunanjih stenah so se pojavile globoke razpoke. Občinske urade so iz varnostnih razlogov že lani premestili v druga občinska poslopja, junija so zaprli še bar, ki je dolga leta deloval v pritličju županske palače. Ko bo poslopje obnovljeno, pa bara na bo več. Namesto njega bodo uredili urad za protokol, vsekakor pa so v načrt vključili tudi možnost, da bi v pritličju ohranili prostore, ki bi imeli samostojen vhod in bi bilo zato vanje mogoče vstopati tudi izven urnikov odprtja županstva. Obnovitvena gradbena dela bodo trajala približno dve leti in predvidevajo ob utrditvi protipotresne odpornosti zgradbe tudi popolno reorganizacijo prostorov in njihove funkcionalnosti. V pritličju naj bi namestili predvsem urade za občane, se pravi volilni in matični urad, ob tem pa še večjo čakalnico in sanitarije. Vhod v županstvo bo, kot kaže, odslej možen le s Trga Republike in z Ulice SantAmbrogio, medtem ko bo tisti s Trga Unita namenjen le osebam s posebnimi potrebami. V prvem nadstropju bodo uredili dvorani, kjer zasedata občinski svet oz. odbor; svoj urad bodo na prvem nad- Tržiško županstvo bonaventura stropju dobili tudi županja in odborniki, medtem ko bodo v drugem nadstropju svoje mesto našli razni uradi za organizacijo in nadzor, sedeži sodelujočih družb in arhiv. Tržiško županstvo so zgradili v obdobju 1859-61, večkrat (leta 1892, 1922 in 1950) pa so nato še posegli, da bi po- slopje razširili. Tovrstni gradbeni ukrepi pa so zadali hud udarec statičnosti zgradbe, ki je naposled popustila. V okviru prenovitvenega posega bodo zato utrdili temelje stavbe, tako da bodo globoko v zemljo zasadili več drogov, ki bodo segali vsaj en meter v skalo. Drogove bodo utrdili tudi z betonom, medtem Tri delovna mesta ko bodo vsi zunanji zidovi dobili nov omet. Seveda bodo zamenjali tudi vsa stara okna in vrata, tako da bo poslopje energetsko varčnejše. Streho bodo prekrili z neprepustno folijo in nanjo namestili tudi fotovoltaična panoje. Če ne bo večjih zapletov, bodo poslopje odprli leta 2015. V okviru projekta za socialno delo občina Romans zaposli delavca in dva uradnika. Interesenti lahko vložijo prošnjo za nadaljnje selekcije v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 2. oktobra. Delovna mesta so namenjena delavcem v dopolnilni blagajni ali na mobilnosti. Gledališki festival V Kulturnem domu v Gorici se danes ob 20.30 začenja gledališki festival »Castello di Gorizia«, ki ga prireja združenje Terzo Teatro. Drevi bo z Goldonijevo komedijo »Le done de casa soa« nastopila skupina Teatro dei Pazzi iz kraja San Dona di Piave. Jesenski aperitiv na Korzu Trgovci iz peš cone goriškega Kor-za Verdi prirejajo danes ob 18. uri »jesenski aperitiv«; obiskovalcem bodo ponudili prigrizek in pijačo, otrokom pa sladoled. Trgovine bodo odprte do 20. ure. Radiowave na Borelijadi V Vrtojbi se danes začenja tradicionalna Borelijada, ki bo trajala do nedelje. Gre za kulturno, športno in etnološko prireditev, ki obuja delček že izgubljene vaške tradicije. Osrednja figura prireditve je »borela« - skromno enoosno vozilo na dveh kolesih. Z njo so kmetje vozili manjše količine pridelka na trg v Gorico, pšenico in koruzo v mlin, orodje na polje in pridelke s polja. »Borela« jih je spremljala tudi na žalostno pot v begunstvo, ko so nanjo naložili imetje in šli od doma. Krajevni odbor Vrtojba je v sodelovanju z drugimi društvi tudi ob letošnjem prazniku pripravil pester program. Danes bodo pripravili ustvarjalne delavnice na šempe-trski osnovni šoli, ob 18. uri odprli prenovljene prostore ob balinišču v Vrtojbi, dve uri kasneje pa bodo na prireditvenem prostoru na parkirišču pred vrtcem v Vrtojbi nastopile razne glasbene skupine, med katerimi bo tudi goriški bend Radiowave. Jutrišnji program bo ob 9. uri ženski in moški balinarski turnir, ob 11. uri sledi test telesne pripravljenosti pred podružnično osnovno šolo Vrtojba, ob 16. uri sta na vrsti odbojkarski in nogometni turnir, ob 19. uri pa »bri-škulijada« ob zvokih domačega ansambla. Nedeljski program se začenja z mašo in blagoslovom »borel« ob 10. uri pred župnijsko cerkvijo v Vrtojbi, ob 16. uri sledi sprevod »bo-rel« pri gostilni Rutinca, uro kasneje bo pokušina Vrtejbesnke kuhinje in peciva, ob 19. ur bo zabava s plesom in skupino Megamix. (km) Peppetto v knjigarni LEG Danes bo v knjigarni LEG na Verdijevem korzu v Gorici predzadnje srečanje, ki ga prirejajo v okviru pravljičnega niza, posvečenega otrokom. Ob 17.30 bosta zgodbo o kanarčku Peppettu pripovedovala novinar in pisatelj Roberto Covaz, ki je pravljico napisal, ter igralka Maja Monzani. Negri in Poldelmego V galeriji sodobne umetnosti Spaz-zapan v Gradišču bodo danes ob 18.30 odprli razstavo z naslovom »Contemporanea/mente«. Ob prisotnosti pokrajinskega predsednika Enrica Gherghette in pokrajinskega odbornika Federica Portellija bodo postavili na ogled dela, ki sta jih poslikala Graziano Negri in Massimo Poldelmego. Večer v parku Basaglia V ponedeljek, 24. septembra, se bo v parku Basaglia v Gorici zaključil niz »Percorsi di-versi«, ki ga prireja združenje Linea di sconfine. Na programu, ki se bo začel ob 18. uri, sta projekcija fotografij Alfreda Zuliana in spektakel klovnov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 13 gorica - Predstavitev pouličnega praznika v čezmejnem duhu »Okusi na meji so postali praznik širšega prostora« Ob kulinariki veliko spremnih dogodkov - Romoli prepričan, da s Spomeniškim varstvom ne bo nobenih težav »Okusi na meji so se rodili kot izključno goriška prireditev, v zadnjih letih pa so postali praznik širšega teritorija. Želim si, da bi ta značilnost v bodoče prišla še bolj do izraza in da bi se prireditev prihodnje leto razvila tudi čez mejo.« Tako je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj v družbi novogoriškega in šempetrskega župana Andreja Arčona in Milana Turka, župana občine Gradišče Franco Tom-masinija, goriškega odbornika za kulturo Rodolfa Ziberne in drugih gostov predstavil letošnjo, že deveto poulično prireditev Okusi na meji, ki bo v goriškem mestnem središču potekala od 27. do 30. septembra. Kot je občinska uprava že napovedala v prejšnjih tednih, bo mestne ulice in trge letos zasedlo okrog 250 stojnic (prošenj je sicer bilo 350), ki bodo ponujale hrano in pijačo iz dvajsetih različnih držav. Med njimi bo z lepim številom stojnic, ki bodo na Trgu Cavour, v Raštelu in v Ulici Monache ponujale štruklje, gibanico, kranjske klobase in druge dobrote, seveda prisotna tudi Slovenija. Ob evropskih narodih bosta zastopani tudi Argentina in Kuba. Vsebina prireditve ostaja v primerjavi s prejšnjimi leti nespremenjena, saj je doslej s svojo pestro ponudbo zadovoljila tudi najzahtevnejše sladokusce. Center mesta bo ponovno razdeljen na enajst »vasic« in dva otoka: ob »sladkem otoku« na obnovljenem Verdijevem korzu bo Ljudski vrt zasedel »otok otrok«, kjer bodo potekale različne pobude za najmlajše. Med praznikom bo uporaba napihljivih igral v kotičku Jungle village brezplačna. Osrednje prizorišče bo »vas prijateljstva« na Travniku, kjer se bo tako kot lansko leto ob občinah t.i. Goriške grofije predstavilo tudi šest slovenskih obmejnih občin. Čezmejni duh prireditve bo utelešal tudi vlakec, ki bo ponovno povezoval Gorico in Novo Gorico. Tudi na novogoriškem mestnem trgu bo nekaj stojnic, ki bodo ponujale vina in jedi krajevnih pridelovalcev. »Okusi na meji so prireditev, ki še bolj povezuje ljudi iz naših mest. Tudi občani Nove Gorice jo že čutijo kot svojo,« je povedal novogoriški župan Arčon in pristavil, da bo slovenske občine na letošnjih Okusih na meji spremljala območna Obrtna zbornica. Da so slovenski upravitelji z veseljem sprejeli vabilo goriške občine, je izpostavil tudi župan iz Šem-petra-Vrtojbe Turk, ki si želi, »da bi se to sodelovanje nadaljevalo in okrepilo.« V štirih dneh Okusov na meji se bo na Travniku, v Ulici Boccaccio in drugje zvrstilo tudi veliko koncertov in drugih spremnih dogodkov, ki jih bodo po besedah Rodolfa Ziberne podrobneje predstavili prihodnji teden. V prireditev se je letos vključil tudi goriški Kinemax, ki bo ponudil filmski niz, kot v prejšnjih letih pa je sodelovanje zagotovilo podjetje APT, ki bo poskrbelo za brezplačni prevoz med parkiriščem pri Rdeči hiši in središčem mesta. »Vse vabimo, da tam parkirajo in se z avtobusom peljejo do prizorišča praznika. Avtobus bo vozil vsake štiri minute,« je povedal Ziberna. Ob deželi FJK sta občini Gorica zagotovili podporo še Fundacija Goriške hranilnice, ki jo je včeraj zastopal Sergio Orzan, in Trgovinska zbornica, v imenu katere je pozdravil predsednik Emilio Sgarlata, za organizacijo raznih dogodkov pa je bila ključnega pomena pomoč zveze trgovcev Ascom Confcommercio. »Tudi mi trgovci z veseljem sodelujemo pri prireditvi, saj je tudi naša. Menim, da je dosegla zelo visoko raven,« je podčrtal Benedikt Kosič, predstavnik zveze trgovcev za goriški okraj, ki je napovedal, da bodo v nedeljo, 30. septembra, trgovine odprte. Kaj pa avtorizacija, ki jo mora občini izdati Spomeniško varstvo in ki je do srede uprava še ni vložila? »Formalno prošnjo in fotografije, ki jih zahteva direktorica, ravnokar pošiljamo na Spomeniško varstvo. S tem ne bo nobenih težav,« je včeraj poudaril Romoli. (Ale) Lanski poulični praznik na trgu pred županstvom bumbaca gorica Jutri praznik prostovoljcev Stojnice in pester program V Gorici bo jutri mednarodno srečanje prostovoljnih organizacij. Ob 11. uri bo uradno odprtje na Korzu Verdi, kjer bodo prisotne nagovorili krajevni upravitelji. Stojnice raznih društev in ustanov bodo postavljene po Korzu Verdi, ulicah Garibaldi in Mazzini ter v ljudskem vrtu. Med 10. in 12. uro bo v Ki-nemaxu srečanje z višješolskimi dijaki, na katerem bodo spregovorili o darovanju krvi. Med 10.30 in 11.30 bo v parku županstva štafe-tni tek, ki ga prirejata organizaciji Aniad-Desa in Uisp. Med 10.30 in 12. uro se bo na križišču med Kor-zom Verdi in Ulico Contavalle predstavila gledališka skupina združenja Ama-Linea di Sconfine. Ob 12.30 bo v ljudskem vrtu kosilo, ob 16. uri pa bo na križišču med Korzom Verdi in Ulico Con-tavalle nastopila plesna skupine Nefes, za njo bosta zapela slovenski zbor Lipa in italijanski zbor zveze USCI. Ob 16. uri bo v ljudskem vrtu javno srečanje zveze Legambiente, ob 17. uri pa bodo nastopili novogoriški pihalni orkester in mažoretke. moš - Nočni tatinski obisk v baru La Madia Priprto okno pritegnilo tatove Iz lokala so odpeljali tri naprave za igranja pokra, ki so jih nato s silo odprli na sosednjem polju in iz njih pobrali tri tisoč evrov gorica Ženski svetovali, naj se takoj odpravi v Padovo Porodniška soba »Preiskovalna komisija je ugotovila, da so primer gospe A.L.R. na oddelku za porodništvo in ginekologijo goriške bolnišnice poznali. Ženski so sledili tudi v tržaški bolnišnici Burlo Garofolo, nato pa je primer prevzel Center tretje stopnje iz Pa-dove, kjer je 8. septembra tudi prišlo do tragičnega dogodka. Preiskava je dalje pokazala, da je bila nosečnica 7. septembra na oddelku za porodništvo in ginekologijo goriške bolnišnice podvržena pregledu. Na oddelku so ji tudi svetovali, naj takoj odide v center v Padovi.« Tako se glasi izjava vodstva goriškega zdravstvenega podjetja, ki mu je včeraj notranja preiskovalna komisija izročila poročilo o primeru ženske iz goriške pokrajine, ki je pred dvema tednoma v Padovi rodila mrtev fetus. Goriško zdravstveno podjetje izpostavlja, da so dokumentacijo, ki so jo hranili v goriški bolnišnici, že oddali preiskovalcem in da dodatnih informacij ne morejo posredovati. Vodstvo tudi še preverja, ali je goriško osebje ravnalo pravilno. O morebitnih ukrepih bo javnost obveščena. (Ale) Priprto okno so nočni tatovi izkoristili za »obisk« bara La Madia v Mošu. V noči s srede na včerajšnji dan so tatovi opazili, da je bilo okno omenjenega javnega lokala le priprto. Brez večjih težav so ga zatem odprli, vstopili v notranjost bara in se odpravili do elektronskih naprav za igranje pokra. Tatovi so nato odprli stranska vrata in s seboj odpeljali tri elektronske naprave, ki so jih nato s silo odprli na sosednjem polju. Njihovega početja ni nihče opazil, bili so dovolj oddaljeni od hiš, da so lahko v miru odprli tri elektronske naprave in iz njih pobrali tri tisoč evrov gotovine. Po mnenju ka-rabinjerjev je tatvino zakrivila skupina dve - treh tatov, saj ena sama oseba ne bi uspela odpeljati naprav iz lokala, saj vsaka izmed njih tehta več deset kilogramov. Bar La Madia so tatovi obiskali že februarja letošnjega leta, ko so s silo odprli štiri naprave za igranje pokra in s tem tudi takrat povzročili lastnikom lokala veliko gmotno škodo. Bar La Madia v Mošu bumbaca sovodnje-fara - Danes ob 22. uri ga bodo zaprli prometu Most bodo »znižali« Gradbeni poseg se bo predvidoma zaključil jutri dopoldne - Obvoz bo urejen po krajevnih cestah Most čez Sočo med Sovodnjami in Faro bumbaca Gradnja novega avtocestnega mostu čez Sočo med Sovodnjami in Faro stopa v zaključno fazo. Most morajo razširiti, zato pa so ob njem že zgradili nove betonske stebre, na katere so položili bloke, po katerih bo speljano cestišče. Danes ob 22. uri bodo promet po mostu prepovedali, saj morajo bloke »znižati« in utrditi, tako da bodo na isti višini sedanjega cestišča. Cestna zapora med štandreškim krožiščem in Gradiščem bo veljala do jutrišnjih dopoldanskih ur, ko bodo hitro cesto med Gorico in Vilešem spet odprli. Danes ponoči bo urejen obvoz po krajevnem cestnem omrežju; avtomobili-stom bodo v pomoč cestni znaki z ustreznimi navodili. Kako bo urejen obvoz, si je mogoče ogledati tudi na spletni strani www.autovie.it, kjer opozarjajo voznike, da je na hitri cesti med Vilešem in Gorice tudi sicer več gradbišč, ki jih je seveda treba upoštevati pri hitrosti vožnje. 14 1 4 Sobota, 22. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / dobrovo - V Vinski kleti Goriška Brda Suša pobrala polovico pridelka Briški kmetje še čakajo na plačilo za grozdje, oddano leta 2010 »Zaradi suše pričakujemo, da bo pridelka manj kot polovico od običajno pričakovanega. Grozdje je sicer zdravo, rdeče sorte so močneje obarvane, tanini lepo zorijo in obljubljajo nadstandardno kakovost,« pojasnjujejo v Vinski kleti Goriška Brda na Dobrovem, največji slovenski vinski kleti, kjer so s trgatvijo začeli 24. avgusta, zaključili pa jo bodo do začetka oktobra. Trte so ekstremne razmere prenesle, ker so bili vinogradi nanje ustrezno pripravljeni. Že pred leti so zmanjšali obremenitev trt, prešli na gostejšo posaditev, vinogradi so za-travljeni. Tako obdelani vinogradi omogočajo boljšo kakovost grozdja in so utrjeni v primeru takšnih naravnih razmer, kot so vladale v letošnjem letu, dodajajo v omenjeni vinski kleti, kjer vinograde strokovno nadzorujejo od začetka vegetacije naprej, še posebej pa med trgatvijo, ki v celoti poteka ročno, spremljajo dozorevanje grozdja na različnih legah. Letos računajo, da bodo sprejeli okoli 4.000 ton grozdja. Omenjeni vinski kleti oddaja grozdje precej briških vinogradnikov, glede na prodajo jim potem Klet izplačuje denar. Nekateri vinogradniki tako še čakajo na plačilo polovice zneskov iz leta 2010 in še za celotno lansko leto. »Nekatere kmetije so res na hudi preizkušnji, prav tako klet. Članom zadruge pa plačamo po plačani realizaciji, ko vino prodamo in pošljemo fakturo, je še daleč od tega, da dobimo denar v hišo. V zadnjih dveh letih se je povečalo število tožb do kupcev oz. težave z izterjavo, posebno v gostinskem sektorju. Skoraj je prišlo že v navado, da se vina ne plača,« pravi direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. Tudi v Vipavski Vinski kleti ni nič bolje, po besedah Borisa Ježa, direktorja Vipavskega Agroinda, kmetom dolgujejo poplačilo grozdja za leti 2010 in 2011. V briški vinski kleti priložnost za rast vidijo v izvozu. Svoje vino trenutno izvažajo v 26 dežel sveta. »Za odločnejši preboj na svetovno tržišče pa moramo prepričati tudi končnega kupca, da bo v množici ponudbe izbral slovensko vino. Prav zato se zavzemamo se za bolj povezan nastop slovenskih kmetijsko živilskih podjetij na tujih trgih, saj je prodor mogoč le skozi dovolj vidno in ciljno naravnano promocijo Slovenije kot vinsko V Brdih bo letos manj kot polovico od običajno pričakovanega pridelka, kakovost grozdja pa je nadstandardno visoka - kulinarične destinacije,« opozarjajo v briški vinski kleti, ki jo vodi. »Že od samih začetkov smo odločni podpornik kampanje "Kupujem slovensko", s katero si prizadevamo, da bi se potrošniki odločali za slovenske kmetij-sko-živilske proizvode. Dobro slovensko vino pride do izraza predvsem ob spajanju s pristnimi slovenskimi okusi in to idejo želimo javnosti predstaviti s pomočjo koncepta: "Ko veš, kaj ješ in kaj piješ,"« pojasnjuje direktor. Prav zato so pred leti prešli na integrirano oz. sonaravno pridelavo grozdja, ki pomeni manjšo in kontrolirano uporabno fitofarmacevtskih sredstev. Zmanjšali so pridelek grozdja na hektar, kar se odraža v boljši kakovosti pridelka in manjši obremenitvi narave. (km) prej do novice nova gorica - Policisti Iščejo ga Pogrešani moški je v sredo odšel od doma neznano kam www.primorski.eu1 Novogoriški policisti iščejo od srede pogrešanega 54-letnega Aleksandra Aviana iz zaselka Breg pri Golem Brdu v občini Brda. Moški je od doma neznano kam odšel ob 10. uri dopoldan. Visok je med 175 in 180 cm, suhe postave, krajših sivih las in nosi očala. Po dosedanjih podatkih je bil nazadnje oblečen v oranžno srajco in moder brezrokavnik, nosil je črne hlače, obute pa je imel rjave čevlje. No-vogoriški policisti naprošajo vse, ki bi pogrešano osebo opazili ali karkoli vedeli o njenem izginotju, da o tem obvestijo policiste na telefon Aleksander Avian 00386-5-30344 00, na elektronsko pošto pp_nova_gorica.pung@po-licija.si oz. najbližjo policijsko postajo. (km) nova gorica Meblo Jogi pred stečajem Direktor novogoriške družbe Meblo Jogi Aljoša Tomažič je v sredo na novogoriško okrožno sodišče vložil predlog za začetek postopka stečaja. Po njegovih besedah so bila bremena iz preteklosti prevelika, da bi podjetje, ki je trenutno zaposlovalo še 61 delavcev, lahko poplačalo vse dolgove in preživelo. Zaposleni v družbi Meblo Jogi, med katerimi je bilo tudi veliko invalidov, zadnja dva meseca niso prejemali plač, še za kakšen mesec več pa jim družba ni plačala niti socialnih prispevkov. Dogovor o stečaju je bil sprejet na skupščini delničarjev avgusta letos, je povedal Toma-žič in nadaljeval: »Tedaj je bil sprejet sklep, da v kolikor ne bi prišlo do realizacije posla, ki bi Meblu Jogi omogočil sveža denarna sredstva za nadaljevanje proizvodnje in poravnavo vseh obveznosti, se vloži predlog za stečaj.« Meblo Jogi je želel prodati del proizvodnih prostorov, ki jih ni več potreboval za širitev pohištvenega salona Lesnine, vendar do sklenitve posla ni prišlo. Zato je direktorju ostalo edino še, da vloži predlog za stečaj, saj družba ni imela denarja niti za nakup repromateriala, s katerim bi nadaljevali proizvodnjo, za katero so imeli že dovolj naročil. Tomažič je dejal, da so imeli dovolj naročil, da bi lahko normalno poslovali, vendar so bili dolgovi preveliki. »Razlog za stečaj tiči v napačnih odločitvah v preteklosti in nahrbtnik je enostavno preveliko breme za poslovanje v sedanjosti. Mogoče so bile tedanje odločitve pravilne, vendar so se spremenile razmere, prav tako tudi cene nepremičnin,« je dejal To-mažič. Direktor Mebla Jogi je povedal še, da blagovna znamka ni bila v njihovi lasti, pač pa so za njeno uporabo plačevali Meblo Holdingu. Od nekdanjega pohištvenega velikana iz Nove Gorice dobro deluje le še družba Me-blo Vata iz Mirna, letošnjo pomlad pa je šla v stečaj tudi družba Meblo A + A. (sta) gorica - Izšla knjiga o jeklenih čeladah, ki so jih uporabljali avstroogrski vojaki med prvo svetovno vojno Ko so kape iz blaga zamenjale čelade Marsikateremu vojaku so rešile življenje - Med drugo svetovno vojno so rahlo spremenjene postale zastrašujoč simbol vojakov nemškega Wehrmachta • •• V zadnjem desetletju je na Goriškem na obeh straneh državne meje izšlo veliko knjig in drugih publikacij, ki se nanašajo na tragične dogodke prve svetovne vojne. Veliko je bilo knjig z do-kumentarno-študijskim pristopom, pa fotomonografij s prikazom še ne objavljenih posnetkov, kar nekaj je bilo vodnikov, ki ljubitelja krajevne zgodovine vodijo po krajih, kjer je še mogoče najti sledi vojne. Nekaj publikacij se je dotaknilo usode beguncev, ki jih je vojna pregnala z njihovih domov. Ne nazadnje pa je med bralce prišlo precej dnevnikov, ki so jih v strelskih jarkih in zakloniščih pisali vojaki ali nižji oficirji vojskujočih se armad. Zaradi pristnosti pripovedovanja in opisovanja resničnih dogodkov tako rekoč »iz prve roke« so med bralci prav dnevniki tisti, ki so med bralci najboljše sprejeti. Ni malo niti brošur in knjig, ki opisujejo vojaško orožje in opremo vojakov. Iz tega žanra je pred kratkim v Gorici izšla kar zajetna knjiga, ki na svojevrsten način opisuje del opreme, ki je Avstroogrska strojnična enota, opremljena z jeklenimi čeladami, na kraškem bojišču foto vip od konca leta 1916 postala nekak simbol avstroogrskega vojaka. Gre za jekleno čelado, ki jo je armada uvedla potem, ko je videla, da so za mnoge vojake usodne hude rane na glavi. Av- stroogrski vojaki so do tedaj bili opremljeni le s kapo iz debelega blaga, ki ni mogla na noben način zaščititi vojaka pred kroglami, granatnimi drobci ali pa delci kamenja, ki jih je eksplozija to- povskega izstrelka razpršila na vse strani. Značilno čelado so sicer izumili Nemci, z manjšimi spremembami pa so jo uvedli tudi v avstroogrskih enotah. Težka čelada se je izkazala kot do- bra zaščita vojakove glave in je prav gotovo preprečila mnoge smrtne rane. Manj udobna pa je bila bržkone poleti na kraškem bojišču, ko je sonce neusmiljeno pripekalo in je vojak v strelskem jarku moral na glavi nositi razbeljeno jekleno pokrivalo. Knjiga je bogata s fotografskim gradivom, objavljene so tudi zgodbe vojakov in njihova doživetja na frontah pred in po uvedbi znamenitih čelad, ki so rahlo spremenjene postale zastrašujoč simbol vojakov nemškega Wehrmachta med drugo svetovno vojno. Avtor 200 strani obsežne knjige velikega formata, ki nosi naslov »Gli el-mi austro-ungarici nella Grande guer-ra«, je Pierpaolo Cocianni, član kulturnega združenja Isonzo. Gre za zelo delavno sredino, ki se je v zadnjih letih proslavila z izdajo kvalitetnih publikacij in postavitvijo številnih dokumentarnih razstav. Izdajo knjige je omogočila Fundacija Goriške hranilnice, najde se jo v goriških knjigarnah LEG, Vol-tapagina in Antonini. (vip) GORIŠKI PROSTOR_Petek, 21. septembra 2012 1 5 / Praznik na Vrhu Mladinski odsek kulturnega društva Danica prireja jutri ob 18. uri v kulturnem centru na Vrhu družabni večer s športom, plesom in glasbo. Ob 18. uri bo nogometna tekma med vrhovskimi Under in Over 30, ob 20. uri bodo nastopili plesalci Alexander Cluba iz Tržiča, ob 21. uri bo zaigrala skupina Rock na Bndimi, ob 22. uri pa ansambel 3 prašički. Vstop bo prost. Film v furlanščini V večnamenskem središču na trgu v Ločniku bodo danes ob 21. uri v okviru niza filmov v furlanskem jeziku predvajali film Nufcent, ki ga je režiral Dorino Minigutti. Režiser bo prisoten in bo odgovarjal na vprašanja občinstva. Brez koles Zaradi tehničnih težav podjetja, dobavitelja koles in ostale tehnične opreme, je za danes napovedan dogodek pred novogoriškim Eda centrom s predstavitvijo in vzpostavitvijo sistema izposoje koles v Novi Gorici odpovedan. Z novogoriške mestne občine so včeraj sporočili, da bodo javnost obvestili o novem datumu otvoritve, komaj bo ta določen. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Razstave V LOKALU WINE CAFE' na Travniku v Gorici ja na ogled razstava Leonarda Furlana. V STAVBI PALAZZETTO VENETO v Ul. SantAmbrogio 12 v Tržiču bo od danes, 21. septembra, do 28. septembra na ogled mednarodna slikarska razstava »IPA (International Police Association) Alpe Adria«. V UMETNOSTNI GALERIJI ArtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v soboto, 22. septembra, ob 17. uri odprtje razstave slikarja Gabrieleja Am-boldija; na ogled bo do 6. oktobra vsak dan 10.00-12.00, 17.00-19.00. »NEDELJA UMETNOSTI V GORICI« prireja združenje Nuovo Lavoro s sedežem v Raštelu v Gorici z dvema na-tečajama z naslovom »Sotto i portici« in »Gorizia nell'immaginario dell'arti-sta« za umetnike vseh starosti in tehnik. Potekala bosta med 8. in 17. uro, dela bodo do 1. oktobra razstavljena na sedežu združenja Nuovo Lavoro v Rašte-lu, od 3. do 15. oktobra v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; več na www.nuovolavoro.org. DRUŠTVO ARS vabi na odprtje razstave Vesne Benedetič »Poti / Per-corsi« v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Umetnico bo predstavil pesnik in novinar Jurij Paljk. OB MEDNARODNEM FESTIVALU »GO ART ONLINE« je v palači Attems - Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici na ogled fotografska razstava z naslovom »Oltre lo scatto«. Sodelujejo Mariano Di Clemente, Giusep-pina Mastrovito, Loredana Princic, Paul David Redfern in Enzo Tedesc-hi; do 30. septembra od torka do nedelje 10.00-17.00. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU (Ul. Ciotti 1) bo od sobote, 22. septembra, do četrtka, 27. septembra, med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro potekala abonmajska kampanja za potrditev lanskih abonmajev; v soboto, 29. septembra, med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro bo mogoče spremeniti lanske abonmaje ter od torka, 2. oktobra, do sobote, 3. novembra, vsak torek, med 18. in 20. uro in vsako soboto med 10.30. in 12.30 bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU (Ul. Nazario Sauro 17, tel. 0481630057) poteka abonmajska kampanja: danes, 21. septembra, v soboto, 22. septembra, med 16. in 18. uro ter od ponedeljka, 24. septembra, do ponedeljka, 5. novembra (vsak ponedeljek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 16. in 18. uro) bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.ar-tistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 21., 26., 27., 28. in 29. septembra, ob 20. uri (Eduardo De Filippo) »Filumena Mar-turano«; 22. septembra, ob 20. uri (Eugène Ionesco) »Deliri u dvjeh«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. 0 Prireditve DRUŠTVO MANDALA prireja v soboto, 22. septembra, predstavitev kitajske telovadbe za sprostitev Qi-gong v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu ob 11. uri predstavitev ob 14.30 vaja; informacije 333-3622093. MLADINSKI ODSEK KD DANICA prireja v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v kulturnem centru na Vrhu družabni večer s športom, plesom in glasbo. Na programu ob 18. uri tradicionalna nogometna tekma med vrhovskimi under in over 30, ob 20. uri nastop plesalcev Alexander Cluba iz Tržiča, ob 21. uri nastop skupine Rock na Bndimi in ob 22. uri ansambla 3 prašički, kioski bodo odprti; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 bo v soboto, 22. septembra, ob 16. uri Giulia Bozzola predstavila svojo knjigo »Una classe difficile«. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA skupaj z osmimi Zvezami društev iz vse Slovenije prireja v soboto, 22. septembra, ob 14. uri pri Pomniku bra-niteljem slovenske zemlje na Cerju »Vseslovensko zborovanje za mir« ob mednarodnem dnevu za mir. Ob slovesnosti bodo odprli prvo začasno razstavo z vsebinami prve svetovne vojne »Ko se je prelamljal svet - Kras 1915-1917«. Na programu režiserja in scenarista Roka Andresa so predvideni pevski zbori, orkester in godba, razmestitev praporov, mladinski recital, društvo Veteran iz Nove Gorice prireja pohod s startom ob 12. uri v Novi Vasi. Slavnostni govornik bo predsednik republike. PRAVLJIČNE URICE V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici: v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri bosta študentki Lucrezia Bogaro in Stefania Beret-ta zaigrali pravljico z naslovom »Saj pošasti sploh ni!«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 29. septembra, ob 19.30 na tradicionalno »Baklado« za vzdrževanje hospica »Via di Nata-le«pri onkološkem centru v Avianu (PN). Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberoba. Ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestrila večer dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 11. oktobra ob 20.30 »Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«, 18. oktobra ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. ui Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.15 - 22.10 »E' stato il figlio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il rosso e il blu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Magic Mike«. Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.00 - 22.10 »Bella addormen-tata«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Can- didato a sorpresa«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »The Words«. ~M Koncerti MEDNARODNI FESTIVAL KOGOJEVI DNEVI 2012: danes, 21. septembra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Marije Vnebov-zete v Kanalu koncert Slovenskega okteta. 28. septembra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete v Kanalu koncert violinistke Grazie Raimondi in pianista Alda Orvieta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v nedeljo, 23. septembra, koncertna revija upokojenskih zborov Primorske »Zlata jesen« v osnovni šoli v Kopru z začetkom ob 17. uri. Nastopilo bo 11 zborov, med temi društveni ZePZ. Odhod ob 13. uri iz Gorice s trga Me-daglie d'oro-Gorišček, nato pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandre-žu na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Obvezna prijava po tel. 347-1042156 (Rozina F:) in 0481-532092 (Emil D.). Priporoča se točnost. 9 Šolske vesti DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA vabi k vpisu v krožke in delavnice izobraževalnega programa za študijsko leto 2012-13 od 24. septembra do 5. oktobra od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih društva, Erjavčeva 4 v Novi Gorici. Naknadni vpis bo še 8. oktobra od 10. do 12. ure in 10. oktobra od 14. do 16. uri; več na www.unitring.si, uni-tring@volja.net. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. M Izleti BREZPLAČNI VODENI OGLEDI OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI peš ali s kolesi: Solkan, Vila Bartolo-mei danes, 21. septembra, 10.0012.00 »Solkanske vile in plemstvo« (vila Bartolomei, vila Lenassi, vila Nordis, vila Puppi, vila Pagnacco, vila Manin, Solkanski palač). V soboto, 22. septembra, Nova Gorica, Trg Evrope 17.00-19.00 »Goriški Ikarus« (Trg Evrope, železniška postaja Nova Gorica, rojstna hiša, Kapela, Erjavčeva ulica z alejo slavnih mož, spomenik Edvardu Rusjanu, Eda center in replika letala Eda 5). KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Stru-njan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan). KULTURNO ZDRUŽENJE E'STORIA obvešča, da je odpadel izlet z eSto-riabusom, ki je bil napovedan za 29. september. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA IN KRAŠKI KRTI organizirajo v okviru Kekčeve poti vodeni izlet v jamo Valentino v Vižovljah v ne- deljo 23. septembra. Zbirališče ob 8.15 v Jamljah na parkirišču ob državni cesti, pred nekdanjo gostilno Pahor - sedaj turistično kmetijo Ferfoglia, vrnitev ob 13.30 na isto mesto; informacije po tel. 340-8247660. SPDG organizira v nedeljo, 23. septembra, izlet na Zadnjiški Ozebnik (2083 m). Do vrha 4 ure in pol hoje, tura ni zahtevna. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 3804203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo). □ Obvestila AKŠD VIPAVA sporoča, da bo tečaj za začetnike kotalkanja od 3. do 10. leta starosti ob torkih (prvo srečanje 2. oktobra) 17.30-18.30 in ob četrtkih 16.30-17.30 v sovodenjski občinski telovadnici. Ob ponedeljkih 20.00-21.00 bo potekal tečaj za mamice in simpa-tizerje kotalk; predvpis in informacije po tel. 333-9353134 (Elena) najkasneje do 30. septembra. V prostorih društva Vipava na Peči bo potekal plesni tečaj z Jelko Bogatec od torka, 2. oktobra, 17.00-18.00 za otroke zadnjega leta vrtca do 3. razreda osnovne šole, 18.00-19.00 za ostale razrede osnovne in srednje šole. V petek, 5. oktobra, pa bo ob 19. uri začel plesni tečaj za mamice in odrasle punce, ob 20. uri pa za fante in moške; vpisovanje in informacije po tel. 3483047021 (Barbara). OK VAL obvešča, da poteka nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.3019.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.0018.30 za letnike 2005, 2006; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da poteka nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) bodo vadbe potekale v ponedeljek in sredo 16.00-17.00 in bodo začeli v ponedeljek, 24. septembra. Za letnike 2003, 2004, 2005 pa ob torkih in cetrtkih 15. 00-16.30. Treningi U12 in U13 za fante so že začeli in potekajo ob torkih 16.30-18.30 in ob petkih 17.00- 19.00. Treningi U13 in U14 deklet so se že začeli in potekajo ob ponedeljkih in sredah 17.00-18.30 ter ob petkih 15.30-17.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 3284133974 (Tjaša). SPDG obvešča, da bo od 3. oktobra spet potekala redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; prijave in informacije Aldo Bauzon. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici je odprta z urnikom 7.4518.45, ob sobotah 7.45-13.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V TRŽIČU je odprta od ponedeljka do petka 9.3019.00, ob sobotah 9.30-13.00. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123. KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure. KRUT vabi na jesenski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 3., 10., 17., 24., 31. oktober; 7., 14., 21., 28.no-vember; 5., 12., 19. december. Vabljeni stalni in novi člani. Vpisovanje v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. KRUT vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4.oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. NA SEDEŽU KD JEZERO v Doberdobu bo danes, 21. septembra, ob 18. uri prvo srečanje staršev in deklet, ki bodo obiskovale šolo za mažoretke. Prisotna bo tudi skupina mažoretk iz Prvačine, ki bo prikazala razne koreografije; organizatorji vabijo dekleta med 8. in 18. letom starosti. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku. VADBE DOM A. BUDAL ŠTANDREŽ od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.0020.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00. Poskusni brezplačni vadbi: pilates: sreda, 26. septembra, ob 19.00; zumba: četrtek, 27. septembra, ob 19.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70-820453 ali su-zana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). ŠPORTNI KINOLOŠKI KLUB KOMEN organizira tečaj male šole in nadaljevalne tečaje za pse vseh pasem. Pri-četek tečaja v četrtek, 27. septembra, ob 18 uri; informacije po tel. 003863392863299 (Milojka). AŠZ OLYMPIA obvešča, da se oktobra meseca v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici začnejo treningi gimnastičnih in plesnih skupin: ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino rit-mičark (vrtec in 1. razred osnovne šole); ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino ritmičark (od 2. razreda osnovne šole dalje); ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino orodnih telovadcev (vrtec, 1. in 2. razred osnovne šole), ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino orodnih telovadcev (od 3. razreda osnovne šole dalje). V torek, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska moto-rika. Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551). SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (20032004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-01-02) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.3020.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.3016.30, vadba se bo začela 2. oktobra. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00 Lucio Fre-gonese (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Galdi-no Cocolet (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 11.30, Amelia Lorenzetto vd. Godeas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Versi in na tamkajšnjem pokopališču. DANES V BEGLIANU: 11.00, Anna Bandelli vd. Lusin (iz hiše za starejše občane v Ronkah) v cerkvi in na pokopališču. 1 2 Četrtek, 20. septembra 2012 APrimorski r dnevnik GIRO 2013 NA GALIBIERU RIM - Kolesarska dirka po Italiji leta 2013, že 96. izvedba te slovite večetapne preizkušnje, bo imela etapo, ki se bo prvič povzpela na sloviti vrh Col du Galibier. Petnajsta etapa Gira, ki bo v nedeljo, 19. junija 2013, se bo tako končala na vrhu 2642 metrov visokega prelaza v francoskih Alpah na italijan-sko-francoski meji. Giro je doslej že nekajkrat gostoval tudi v Franciji. Štiri kilometre pod vrhom se bodo kolesarji peljali tudi mimo spomenika preminulemu Marcu Pantaniju, zmagovalcu dirke Tour de France leta 1998. JUTRI »VSE« O TINI MAZE V pogovoru z vodjo ekipe Team to aMaze Andreo Massijem, ki ga bomo objavili v jutrišnji številki našega dnevnika, smo izvedeli vse o pripravah najboljše slovenske alpske smučarke pred začetkom nove sezone v svetovnem pokalu. V zelo pester program Tinine vadbe je Massi vključil letos tudi plezanje. »Ko ima Tina aktivno pavzo, torej ko ne trenira, a je športno aktivna, zelo rada tudi jadra na deski, ki prav tako pozitivno vpliva na smučanje,» je med drugim povedal Massi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu PALANDER SPRAVIL SMUČI V KOT HELSINKI - Najboljši finski alpski smučar Kalle Palander končuje športno pot. «Nisem več motiviran za tekmovanja in treninge,» je sporočil 35-letnik, ki je v svoji karieri osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v slalomu.«Pred časom sem dobil dvojčka in to je velik razlog zakaj sem se upokojil,» je dejal Palander, ki je v športni karieri zbral 14 zmag v svetovnem pokalu, leta 1999 pa je osvojil naslov svetovnega prvaka. V zadnjih sezonah so Palanderja pestile številne poškodbe. JADRANJE - Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta na razpotju Prošnja za vojaško mornarico Vključitev v red bi jima omogočil najboljši športni razvoj - Od jutri bosta na državnem prvenstvu v kraju Scarlino še zadnjič tekmovala kot mladinca Najuspešnejša sezona jadralcev JK Čupa Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija se bliža koncu in z njo najbrž tudi pomemben del njune skupne poti. V Scarlinu, kjer bosta od jutri do torka tekmovala na državnem prvenstvu, bosta zadnjič nastopala tudi v mladinski konkurenci, po nastopu pa se bosta že začela pripravljati na novo sezono. Tačas se še ne ve, kako in kje bosta nadaljevala svojo uspešno pot. Fanta sta že pred časom potrdila, da so bili predvsem zimski treningi in pa vrhunski olimpijski program, ki sta ga opravila kot sparring partnerja olimpijk, zelo pomemben člen na njuni letošnji uspešni sezoni. Pričakujemo lahko torej, da bosta nadaljevala po tej poti, če želita še dodatno napredovati. Da bi si zagotovila torej najugodnejši nadaljnji športni razvoj, sta se jadralca odločila, da bosta vložila prošnjo za sprejem v Vojaško mornarico. Če bosta sprejeta (rezultati vstopnega testa bodo znani šele novembra), bi šlo le za enoletno pogodbo z vojaškim redom, saj bo mornarica nove športne ekipe sicer sestavila šele čez leto dni. Vsekakor pa obstaja možnost, da bosta jadralca še vedno registrirana tudi za Čupo. Več neznank je tudi na jadralni zvezi: morda bodo v naslednjih mesecih spremenili sestavo trenerskih ekip, neznanka ostajajo tudi reprezentančne ekipe. Tačas sta Simon in Jaš vsekakor tam »najbolj vroča žemljica«, pravi trener Matjaž Antonaz, saj sta v minuli sezoni pokazala največ, kar pa zahteva od jadralcev stalno dokazovanje. »Ni lahko ubraniti tega mesta, lažje je priti do vrha. Tačas bi jih čisto vsi radi prehiteli,« napoveduje trener. Prvi preizkusni kamen bo najbrž že državno prvenstvo. Po naporni in nadvse uspešni sezoni pa odhajata Jaš in Simon v Scarlino brez visokih pričakovanj. Forma ni najboljša, saj sta se po osvojitvi evropskega mladinskega naslova avgusta meseca približno mesec dni posvetila študiju (Simon) in učenju jadranja (Jaš, ki je sicer nadaljeval z atletsko pripravo). Po mesecu dni sta pretekli vikend prvič stopila spet na jadrnico, s treningi pred prvenstvom pa bosta nadaljevala neposredno na regatnem polju, ki ga še ne poznata. Od jutri do torka bosta merila moči tudi z olimpijcem Gabriom Zandonajem, ki bo na prvenstvu jadral spet z Andreo Tranijem, nekdanjim flokistom. Med favoriti za najvišja mesta pa poleg Jaša in Simona sodi dvojec Desiderato in Pitanti, v mladinski konkurenci pa bosta konkurenta Falciatelli in Fanciolini ter Capurro in Puppo. (V.S.) ROKOMET - Pallamano Trieste pred začetkom državnega prvenstva Zdaj čas žetve Z novim sistemom, a skoraj brez novih obrazov. Tržaški rokometaši bodo jutri ob 18.30 začeli novo sezono v rokometni A-ligi, prvenstvu, ki je nastalo po združitvi lanskih Elitne A-lige in A1-lige. PALLAMANO TRIESTE 2012/2013 - V letošnji A-ligi bo lahko imela vsaka ekipa le po enega tujca. Rokometna zveza je s tem želel znižati stroške in »prisiliti« društva, da uporabijo čimveč italijanskih rokometašev. Tema naukoma so v Trstu začeli slediti že pred leti, kar se zdaj še kako obrestuje: »Mi smo že pred leti začeli investirati v mladinski sektor. V tej sezoni bodo mladi, ki so v zadnjih petih letih osvojili prav toliko zaporednih mladinskih prvenstev, od under 16 do under 20, imeli še več prostora. S težkim srcem sem se odpovedal vratarju Mo-drušanu, a v tej vlogi imamo dva perspektivna mlada vratarja, ki si zaslužita igrati. Mladi morajo narediti dokončni kakovostni skok. Na mladinski ravni so že dokazali, da so najboljši, zdaj se morajo dokončno uveljaviti še na članski,« klubsko strategijo opisuje predsednik Giusppe Lod Duca Izbira o mladih je karseda pravilna. Druga, tudi zgodovinska društva, izginjajo, Tržačani pa lahko računajo na stalen pretok igralcev: »Razen Martellinija, ki nam je priskočil letos na pomoč, imamo le v Trstu in bližnji okolici rojene igralce ali igralce, ki so rokometno zrasli pri nas. Dva igralca sta iz Izole, Nadoh živi kilometer čez mejo, Sirotic je iz Uma-ga, a je študiral na tržaški univerzi in ima italijansko državljanstvo. Še A-ligaška nogometna društva so se zavedala, da je treba delati na mladinski ravni in veliko bolj zaupati mladim. Ko si v ekonomskih težavah je to tudi edina pot za preživetje.« FAVORITI - »Vključili so nas v severno A-skupino, ki je nedvomno najkakovostnejša. Mislim, da mora biti naš cilj boj za končnico, kar ne bo enostavno, saj bosta v njej zagotovo sodelovali le prvouvrščeni ekipi. Prvo mesto je morda že oddano, saj je lanski prvak Bocen tudi v tej sezoni glavni favorit, mi pa smo na enaki ravni kot Brixen, Pressano in naš prvi naspotnik v prvenstvu Cassano Magnago.« SISTEM IGRANJA - Po novem bo v A-ligi 31 ekip, ki bodo ločene v tri skupine po geografskem sistemu - severna, Vsi igralci tržaškega kluba, razen enega, so rojeni v Trstu ali bližnji okolici ali pa so vsaj zrasli v tržaškem klubu. Računajo, da se bo dolgoročno delo z mladimi letos obrestovalo tudi v najvišji ligi, v kateri bo zaradi ekonomske krize imela vsaka ekipa le po enega tujca. Za Trst bo to še vedno Matej Nadoh (na sliki) kroma srednja in južna. V prvih dveh bo igralo po deset ekip, v C skupini pa 11 ekip. Ekipe se bodo med seboj spopadle po dvo-krožnem sistemu, ob koncu rednega dela pa se bodo uvrstile v končnico za naslov prvi dve uvrščeni ekipi vsake skupine, tretjeuvrščena ekipa skupine C in najboljša tretjeuvrščena ekipa ostalih dveh skupin. Zadnjeuvrščena ekipa vsake skupine izpade v A2-ligo. Tak sistem je zaradi krajših gostovanj precej zmanjšal stroške, negativna plat pa je v različni kakovosti med skupinami. »Rokometna zveza zaradi krize ni imela druge poti, čeprav je seveda res, da je severna skupina najtežja, osrednja skupina daleč najšibkejša, v južni skupini pa imamo tri močne ekipe, Conver-sano, Noci in Fasano, druge pa so precej manj kakovostne. V severni skupini je kar nekaj kakovostnih ekip in se bo bil trd boj za uvrstitev v končnico. A le z igranjem proti dobrim ekipam bodo naši mladi napredovali.« SPISEK IGRALCEV Vratarji: Matej Zaro (1989), Tho- mas Postogna (1993), Antonio Campa-gnolo (1990). Zunanji igralci: Mauro Martinelli (1988), Massimiliano Di Nardo (1992), Marco Visintin (1982), Kevin Anici (1993), Matej Nadoh (1981), Jan Radojkovič (1989), Andrea Carpanese (1982), Michele Oveglia (1993). Krilni igralci: Luca Savron (1992), Matteo Leone (1988), Gianluca Dapiran (1994), Mi-šel Sirotic (1986). Krožni napadalec: Alex Pernic (1992); TRENER: Marco Bozzola. SPORED 1. KROGA Redni del prvenstva se začenja jutri, zadnji, 22. krog bo na sporedu 30. marca. Skupina A: Pall. Trieste - Cas-sano Magnago, Meran - Pressano, Mezzocorona - Estense, Rovereto - Bo-cen, Emmeti Group - Brixen. Skupina B: Bologna - Romagna, Cingoli - Sas-sari, Farmigea - Ancona, Ambra - Ca-stenaso, Casalgrande - Carpi. Skupina C: Conversano - Chieti, Intini Noci -Lazio, Teramo - SantAngelo, Gaeta -Putignano, Fasano - Fondi, počiva Palermo. (I.F.) NOGOMET Evropska liga Maribor odlično začel Udinese iztržil točko MARIBOR, VIDEM - Mariborski nogometaši so v 1. krogu evropske lige dosegli zgodovinsko zmago v polnem Ljudskem vrtu, potem ko so visoko premagali grški Panathinakos in vknjižili pomembne tri točke. S tem so prevzeli tudi vodstvo v skupini J, saj se je srečanje med Tottenhamom in Laziem končalo brez zmagovalca. Pred razprodanim stadionom v Ljudskem vrtu je Robert Berič v 25. minuti z močnim strelom po sredini meril v desni spodnji kot in za svoj četrti gol v letošnjih evropskih tekmovanjih ugnal Karnezisa. V 62. minuti je Tavares ukradel žogo, podal do Berica, ta je žogo vrnil do Brazilca, ki je našel Agima Ibraimija, ta pa je z desno nogo premagal grškega vratarja za 2:0. Zaradi plezanja na ograjo pri proslavljanju zadetka si je nato prislužil še rumeni karton. Visoko zmago domačih je z enajstmetrovke zapečatil kar ka-petan Tavares. Zmaga Mariborčanov je bila popolnoma zaslužena. Udinese je svoj nastop začel s častnim domačim nedoločenim izidom proti bogatemu ruskemu klubu Anži (Eto'o in trener Hiddink), vendar je na dlani, da evropska liga letos ne bo prioriteta videm-skega kluba, ki mu v domači ligi že gre za nohte. Nihče ne govori več o visokih uvrstitvah, cilj je zgolj obstanek, zato je trener Guidolin poslal sinoči na igrišče postavo s številnimi rezervami, vendar je do točke prišel šele tedaj, ko je na igrišče poslal veterana Di Nataleja. Anži je namreč pove-del že ob koncu prvega polčasa (Traore), čeprav Videmčani na splošno niso igrali slabo, a pri strelih na vrata niso bili učinkoviti. Ko je že kazalo, da je poraz neizbežen (Anži je proti koncu igral boljše), je Di Natale v sodnikovem podaljšku potisnil v mrežo žogo, ki se je odbila ov vratarja. Od italijanskih ekip je sinoči zmagal le Napoli, Inter in Lazio pa sta igrala neodločeno. Če je Lazio lahko s točko, osvojeno v Londonu proti Tottenhamu, več kot zadovoljen (Petkovicevo moštvo je spet igralo solidno), pa je Inter vnovič nekoliko odpovedal, pred porazom ga je šele v sodnikovem podaljšku rešil Nagatomo. Sa-mir Handanovic je, kot je zanj značilno ubranil enajstmetrovko Bebrasu Natchu-ju, a zaman, ker je bil na odbiti žogi igralec Rubina Rjazancev hitrejši od branilcev Interja. Maribor - Panathinaikos 3:0 (1:0) Strelci: Berič v 25., Ibraimi v 62. in Marcos Tavares v 88. min. Udinese - Anži 1:1 (0:1) Strelca: Traore v 45. in Di Natale v 92. min. Napoli - Solna 4:0 (1:0) Strelci: Vargas v 6., 46. in 67., Džemaili v 90. min. Inter - Rubin Kazan 2:2 (1:1) Strelci: Rjazancevv (R) v 17. (11-m), Liva-ja (I) v 39., Rondon (R) v 83. in Nagatomo (I) v 92. min. Tottenham - Lazio 0:0 VESLANJE Iztok Čop se je poslovil LJUBLJANA - Včeraj ob 19. uri se je od aktivnega veslanja na Ljubljanici poslovil Iztok Čop, sinonim za 20 let uspehov slovenskega športa, ki je v karieri osvojil štiri olimpijske medalje in 12 medalj na svetovnih prvenstvih. Prvo člansko medaljo je v dvojcu brez krmarja osvojil skupaj z zdajšnjim predsednikom Veslaške zveze Slovenije Denisom Žvegljem že v osamosvojitvenem poletju 1991, sicer še v jugoslovanskem čolnu, a na zmagovalnem odru že s trobojnico mlade slovenske države. Leto kasneje je ista kombinacija osvojila prvo olimpijsko medaljo za samostojno državo, velike uspehe je v nadaljevanju dosegal v skifu, v katerem je bil leta 1995 svetovni prvak, posebno zgodbo pa je spisal v dvojnem dvojcu z Luko Špikom, s katerim sta bila med drugim trikrat svetovna prvaka v dvojnem dvojcu, svetovna rekorderja, osvojila pa sta tudi komplet olimpijskih medalj, v Sydneyju 2000 zlato. Posebno zadoščenje za 40-letnega Gorenjca pa je dejstvo, da se v letu 2012 poslavlja z novim uspehom v karieri, že svojo četrto olimpijsko medaljo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 17 K2 ŠPORT: V FINALU ARDITA BOLJŠA OD JADRANA Zmagovalec 19. turnirja K2 šport v organizaciji ŠZ Dom je Ardita. V tekmi konkurentov, ki bosta čez tri tedne začela svoje nastope v državni C-ligi, je goriška ekipa (novinec v ligi) prevladala s 73:67. Z boljšo igro iz zunanjih položajev je takoj povedla, Jadran pa je metal slabo (2:15 za tri točke, prosti meti 17:34), manj pozoren je bil tudi pod košem. Ardita,dvakrat je vodila za deset točk, je bila stalno v vodstvu, Jadran je izenač le v začetku 3. četrtine, kljub borbenosti v zadnjih minutah pa mu preobrat ni uspel. Za najboljša igralca turnirja sta bila imenovana Davide Vecchiet in Giacomo Basile. Jadran - Ardita (20:16,38:35,58:54) Jadran: M. Batich 2, D. Batich 13, Ban 7, Slavec 7, Marusič 5, Franco 3, De Petris 10, Malalan 9, Bernetič 11. Ardita: Basile 13, Fornasari 2, Bartolini 12, Antena 11, M. Vecchiet 10, D. Vecchiet 13, Gandolfi, Zuliani 5, Scarel, Luppino 7. Za 3. mesto: Ajdovščina - Alba 59:63 NASILJE BO PLAČAL Z DOLGO KAZNIJO TRST - Disciplinska komisija deželne nogometne zveze ni ta teden kaznovala nobenega igralca naših društev, seje pa spopadla zzelo kočljivim primerom.Tekma 2.amaterske lige med Dorio Zoppolo in Ceolinijem je bila namreč prekinjena, potem ko je igralec Zoppole AlessandroToffolon, po izključitvi, fizično obračunal s sodnikom. Prijel ga je za vrat in ga silovito porinil na tla, če ga ne bi soigralci ustavili, bi pri svojem početju najbrž vztrajal. Sodnik je tekmo prekinil, v poročilu pa zapisal, da gaje nekaj ur bolel hrbet, dobrih deset minut ni mogel normalno dihati, še nekaj dni pa je bil šokiran. Disciplinska komisija je tekmo registrirala z zmago Ceolinija, nasilnega igralca pa zgledno diskvalificirala nič manj kot do 31. decembra 2014, torej za več kot dve leti. KOŠARKA - Pogovor s trenerjem Walterjem Vatovcem, ki trenira letos mladince pri Bregu □ Obvestila Nikoli ne veš, Trenerja Walterja Vatovca letos ne bomo srečali na klopi ene izmed članskih ekip. Vsaj v prvem delu sezone ne, saj vodi tačas izključno ekipo mladincev pri Bregu, ki bodo nastopali v državnem prvenstvu U17. Zakaj ste se letos odločili, da boste vodili izključno mladinsko ekipo? Bom počakal, če bom dobil kako ponudbo med letom. Ali ste poleti prejeli kako zanimivo ponudbo? Če se ne motim, vas je snubil tudi Breg. Nič konkretnega ni bilo. Katero ponudbo pa bi sprejeli? Bi rad vodil ekipe v državni C-ligi? Kar bo. Če bo zanimivo in resno, bom sprejel. Kjerkoli? Kamor me pripelje lahko avtomobil. Služba je na prvem mestu. Kako pa ste se znašel v novem okolju in ob mladih? Dobro. Zabavamo se, tako otroci kot jaz. Upam, da se bo tako dobro vzdušje nadaljevalo. Začetek je navadno vedno lep ... Vodite ekipo, v kateri je nekaj perspektivnih igralcev, kajne? Tako je. Najhujše pa je, ko moderni trenerji kujejo v zvezde košarkarje stare 14 in 15 let. Zgodi se, da otrok, visok 185 centimetrov, igra centra, čim prej pa bi vsi radi, da bi imel tudi pri članih vidno vlogo. Kaj je narobe s tem? Navadno vidiš, kakšno naj bi bilo igralsko mesto mladega igralca. Že vnaprej se v 99 odstotkov primerov ve, če bo otrok še zrastel ali pa ne. Navadno pa se zgodi, da najboljše, malo višje in močnejše postaviš okrog koša ali pod njega, kar omogoča otroku, da doseže tudi po 20 točk na tekmo. Tam pa ostanejo nato za vedno, pa čeprav nič več ne zrastejo in torej že pri mladincih ne dosegajo več košev. Ste torej za specializacijo, a seveda na podlagi tega, kakšni so oziroma bodo otroci ... Tako. Igralec mora pridobiti predvsem ustvarjalnost in met. Košarko se namreč igra, igralec brez meta pa lahko igra samo centra. Katere metode se držite? Po stari metodi se držim načela 90 Walter Vatovec je v zadnjih dveh sezonah sedel na klopi članske ekipe Jadrana kroma % graje in 10 % hvale. Iz napak se učimo in jih moramo popravljati. Pri tem boljše več popravljam kot neperspektivne igralce. Pa še to se zgodi, če lahko dodam. Ko so otroci naših klubov mlajši premagajo tudi vodilni tržaški klub Pallacanestro Trieste, kot mladinci pa izgubijo tudi za 30 točk. Starši se pa pri tem seveda sprašujejo, kako je to mogoče. Kateri je vaš odgovor na to vprašanje? Veliko več trenirajo kot mi. Igralci se namreč razvijajo na pravih igralnih pozicijah. Ko igraš mladinske tekme, imaš namreč dve možnosti: ali igraš za rezultat ali pa za razvoj igralcev. Ni vmesne poti. Če hočeš imeti mir s starši ali pa v klubu, staviš seveda na rezultat. Kaj še opažate pri mladih? Vse več je tudi tega, da se že otroci selijo iz kluba v klub, ker jim pač v enem ni všeč ali pa se skregajo s trenerjem ali upravo. Nekateri celo vsako sezono igrajo v novem klubu. To pa ti seveda pove, kakšen bo igralec, izveš pa tudi, kakšno je ozadje. Starši imajo pri tem zelo velik vpliv. Kaj je torej treba storiti? Vsakemu igralcu je treba dati možnost, da se maksimalno razvije, potem pa je od njega odvisno, kaj bo: če ima energijo in željo, bo napredoval in imel uspehe tudi na članskem nivoju, če tega ni, potem bo prenehal, zamenjal klub, se bo skregal s trenerjem ali z društvom in bo počasi odnehal. Kakšni pa so dandanes starši? Zelo agresivni, bolj kot nekoč. Kregajo se na tribunah in pritiskajo na upravo, vse to pa negativno vpliva na otroka. Nekoč tega ni bilo. Sam pa staršev ne spustim nikoli zraven. Pri meni je jasno, da ni tega vmešavanja. Pri Bregu večkrat poudarjajo, da bodo ravno igralci, ki jih trenirate, v kratkem nadomestili člane. Ali so nekateri res že pripravljeni za prestop med člane? Mislim, da bodo morali še precej trenirati, da bodo lahko nadomestili zdajšnje igralce. Vsak si seveda želi, da bi bilo tako. Normalno je, da društvo, ki vlaga v mlade, želi, da se ta preskok zgodi. Vendar nikoli ne veš, kaj bo jutri z njimi. Morda bo z njimi šel igrati kitaro ... Trener Ranko Žeravica je to vedno ponavljal. Veliko talentov je namreč zaradi slabih delovnih navad ali psi-he nehalo ali pa končalo v povprečju. Omenili ste zelo dobro delo kluba Pallacanestro Trieste. Razumem, da oni stavijo predvsem na rast igralcev? To je tudi bistvo. Tam mladi pridobivajo delovne navade, spoštujejo ekipo, veliko več trenirajo in starši se ne vmešavajo. Kvaliteta je neprimerno boljša, boljši so tudi pogoji, imajo pa tudi pravo selekcijo igralcev. Tam trenira Stefano Co-muzzo, ki je eden najboljših trenerjev v Italiji. Kvalitetno delo mladinskega trenerja pa se vidi v tem, koliko igralcev prestopi k članom: že zdaj jih je nekaj, po vsej verjetnosti jih bo vedno več. V zadnjih dveh sezonah ste trenirali pri Jadranu, zdaj pa pri Bregu. Kaj manjka našim klubom, da bi bili kvalitetno boljši? Resna skupina mladih, v kateri imajo vsi ambicije. To bi povečalo tudi intenzivnost treninga, željo in voljo do dela. Pri nas pa je tako selekcijo zelo težko sestaviti, skupaj trenirajo vsi, dobri, slabi in povprečni. Nekateri namreč trenirajo samo zaradi družbe, ambicije pa ima navadno le tretjina igralcev ... Upoštevati moramo, da imajo slovenski klubi v Italiji poslanstvo, da sprejmejo vseh, tudi zaradi vloge, ki jo imajo v družbi, s tem pa seveda nekaj izgubijo. Če preidemo k članom. Ali kaj spremljate Jadran? Le toliko, koliko preberem na športnih straneh. Rad se odmaknem od okolja, v katerem sem deloval. Če koga srečam, pa seveda vprašam, kako je. Vas bomo kdaj srečali na tekmah? Seveda, absolutno. Kako pa ocenjujete letošnjo ekipo? To je ekipa izpred dveh let, a z več izkušnjami. Ali ste še kdaj razmišljali o lanski tekmi proti Venezii? Sem. Poraz z Venezio je bil v moji 37-letni trenerski karieri največje razočaranje. Ali bi zdaj, ko trezno razmišljate o tisti tekmi, kaj spremenili? Ne, ničesar. Veronika Sossa AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici SC v Bazovici. Tečajnice se bodo s prof. Silvo Meulja prvič dobile v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-8286842. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OS F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (7-11 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Skrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.0021.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OS F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča urnike za novo sezono: treningi na Stadionu 1. maja bodo ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (16.30-17.30) za predšolske otroke, ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (17.30-18.30) za osnovnošolke. Prvi trening bo v torek, 25.9. Treningi na Opčinah bodo ob sredah (16.30-17.30) za predšolske otroke in za osnovnošolke ob sredah (17.3018.30) v večnamenskem prostoru osnovne šole. Prvi trening bo v sredo, 26.9. Za informacije Petra (3282733390 - ob večernih urah). OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure, (prvi trening 24.9). Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. (prvi trening danes) Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 345 9527302 in Tjaša 328-4133974 AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Za informacije in vpisovanja pokličite tel. št.: 347-0473606. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da bodo treningi za minivolley letnikov 2003, 2004, 2005 in 2006 ob torkih od 1700 do 18.30 in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prvi trening bo v torek 25.9. v občinski telovadnici S.Klabjan v Dolini. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. ODBOJKA - Sloga Tabor v državnem pokalu Sinoči formalnost, jutri menda zanimivo Sloga Tabor Televita - Ferro Alluminio 3:0 (25:10, 25:15, 25:15) Sloga Tabor: A. Peterlin 19, V. Kante 8, Stpar 8, Cettolo 7, Slavec 3, Veljak 1, Sirch 4, Hlede 3, M. Peterlin 1, Jeron-čič, Privileggi (libero). Nasprotnik je bil objektivno šibkejši (in tudi zelo šibek), toda Sloga Tabor začenja letošnjo sezono neprimerno bolj samozavestno in z višjo začetno stopnjo pripravljenosti. Tržaški Ferro Alluminio, ki bo nastopil v letošnji B2-ligi celo s slabšo postavo, kot jo je imel lani v deželni C-ligi, je bil v drugi tekmi državnega pokala (prvi v Repnu) proti domačim od-bojkarjem povsem nebogljen. Kot je napovedal, je trener Battisti preizkusil vse igralce, razen Gregorja Jerončiča (tudi letos redno trenira po posebnem programu), in takoj je bilo vsem jasno, da je letošnja ekipa precej bolj kompletna od lanske, saj je bila njena učinkovitost vedno zelo dobra, ne glede na to, kdo je bil na igrišču. Prvič so se gledalcem v Rep-nu predstavili Hlede, Sirch in povratnik Stopar, izkušeni igralci, ki bodo gotovo zelo koristni. Konkurenca za mesto v ekipi, kot kaže in vsi to tudi potrjujejo, spodbuja fante k maksimalni angažiranosti tako na treningih kot na tekmah. Niti za trenutek se niso sinoči prilagodili nasprotnikom, s servisom in blokom so ga popolnoma onemogočili. Bolj kot dosedanji tekmi (Sloga Tabor je gladko zmagala tudi v 1. krogu v Castelfrancu Venetu), bo za Slogo Tabor lep preizkusni kamen Mon-tebelluna, tretji nasprotnik v pokalni kvalifikacijski skupini, s katerim se bodo pomerili že jutri zvečer, ob 20. uri v Repnu. To je ekipa, ki jo, skupaj s Pra-to, za zdaj uvrščajo v sam vrh B2-lige, trener FerroAlluminia Cavazzoni pa ocenjuje, da je fizično celo slabša od Sloge Tabor, a bolj homogena, vsekakor pa, da sta si ekipi enakovredni. Pokalni nastopi so velikokrat zelo varljivi (do začetka pšrvenstva manjka skoraj še en mesec), vseeno bo jutri v Repnu najbrž nadvse zanimivo. Dober nastop pa bi optimizem, ki ga je čutiti v taboru naše ekipe, le še povečal. (ak) Ritmiki ŠZ Bor pomagala tudi nekdanja svetovna prvakinja Tudi ritmičarke ŠZ Bor so v prvih septembrskih dneh začele novo sezono. Od 3. do 11. septembra se je na Stadionu 1.maja zbralo 29 gimnastičark. Intenzivne priprave je vodila dr. Branka Vajngerl, ki bo tudi v letošnji sezoni trenirala borove tekmovalke. Borovke bodo pod njenim mentorstvom lahko spet ciljale na najvišje stopničke v tekmovalni sezoni, ki se bo začela marca 2013. Pred tem pa so Borovke prejele povabilo slovenskega kluba za ritmično gimnastiko Šiška za udeležbo na Pokalu Slovenije, pomembni tekmi, ki bo novembra v Ljubljani. V tednu pripravnih treningov so mlajša dekleta pod mentorstvom trenerk Petre Dilli in Valentine Oblak osvojile osnove telesnih gibov in vadile s kolebnico in oborčem. Starejše tekmovalke so se že začele učiti elemente iz tekmovalnih vaj. Pri tem je bila v veliko pomoč nekdanja večkratna evropska in svetovna prvakinja v rimični gimnastiki za Bolgarijo, Viktorija Rus, ki pa že dvajset let trenira v Sloveniji. Dekleta so po pripravah takoj začela s treningi, trenerka Petra Dilli pa sporoča, da bo sprejemanje novih deklet od 3. leta starosti dalje in prvi trening za začetnice v torek 25. 9. ob 16.30 na Stadionu 1. maja in v sredo 27. 9. ob isti uri v večnamenskem prostoru na Opčinah. (v.o.) Petek, 21. septembra 2012 ontecchi Šepetajo: Agata, Barbara, Eva, Karin, Katerina, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Drage bralke in dragi bralci, ne, niste se zmotili, pravilno ste prebrali. Danes je petek, 21. septembra in pred vami je ŠUM: nova mladinska priloga. Naš predhodnik Klop se je na dolgi uspešni poti, ki jo je z vami prehodil vsa ta leta, kar pošteno utrudil in si zato zaželel zasluženega počitka (beri »penzija«). Rečeno, storjeno! Navdušeno in s polno paro smo si zavihali rokave in v uredništvu Primorskega dnevnika je močno zašumelo. Za temi tremi črkami, ki kraljujejo tam visoko na vrhu naše strani, pa se še nekaj skriva: Š kot šepet, U kot ulica, M kot Montecchi. Naše članke namreč črno na belo postavljamo v sobici na začetku redakcije dnevnika. To pa ne pomeni, da se želimo omejiti le na tržaško območje in niti ne zgolj na območje, kjer živijo Slovenci v Italiji. Naš pogled želi biti zazrt v slovensko, italijansko in širšo stvarnost. Že sama podoba strani je tako večplastna. Poleg glavnega članka, kjer se bomo iz tedna v teden po ustaljeni praksi podrobneje poglobili v to ali drugo tematiko, bodo stran bogatile še druge rubrike. Pripravite se torej, ne le na najbolj zanimive izjave Prebliska tedna, ampak tudi na naša (ne)kritična razmišljanja in poglobitve v okvirčku, ki nosi naslov Šepeta se ... To pa seveda ni vse! Pustite se presenetiti. Upamo, da nam bo uspelo popestriti vaš zajtrk ob kavi in petkovem Primorskem dnevniku. Bazovica? Bazovica. Bazovica! Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Bomo raje dajali denar pokrajinam ali plačevali penzijo Acetu? Jaz sem za Acetovo penzijo!« iz Skgz-jevskih krogov na razširjeni torkovi seji v Barkovljah Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Pretekla dva tedna so imeli naši poklicni komentatorji spet polne roke dela. Slovenci v Italiji smo si zavihali rokave in svoje moči usmerili v kritiziranje, poglabljanje in iskanje krivca za incident na nedavni osrednji proslavi Bazovice 2012. Za to so specialisti zlasti pri naših krovnih organizacijah in seveda zbirni stranki Slovencev v Italiji, kot se sami imenujejo. Čeprav so si dan za dnem mnenja, tiskovna sporočila in pisma uredništvu sledila kot po tekočem traku, si nismo mogli kaj, da ne bi še mi zapisali svoj pogled. Bazovica je kraj, ki nosi v sebi pomembno simboliko, predvsem za mlajše generacije. Kraj, kjer se spajajo preteklost, sedanjost in bodočnost; preteklost zaradi tistih idealov, za katere so se borili junaki in za katere so žrtvovali svoje življenje. In ravno to danes povezuje ljudi različnih mišljenj, ki prihajajo v Bazovico. Hkrati pa predstavlja upanje za bodočnost, kjer bo glavna skrb namesto prisotnosti italijanske zastave ali štetja rdečih zvezd, gradnja skupnega družbenega prostora. Bazovica ^^ nakom, ki so padli za našo boljšo prihodnost. Bidovčev zadnji krik, naj živi Jugoslavija, je bil kažipot bodočim rodovom. Instrumentaliziranje in obtoževanje na tem kraju je zato še toliko bolj boleče. Konstruktivne kritike so koristne, v kolikor lahko privedejo do medsebojnega soočenja in dialoga. Pretirane destruktivne kritike glede dogodka, o katerem se vsi strinjamo, da do njega ne bi smelo priti, pa našo stvarnost še dodatno razdvajajo. Lahko se zamislimo ob besedah deželnega tajnika SSk Damijana Terpi-na: »Početje omenjene skupine je enako škvadrističnim metodam fašističnih nestrpnežev, ki so v preteklosti na podoben način motili in prekinjali slovenske manifestacije in javne nastope.« Napihovanje in pretiravanje Terpinovih besed gotovo nista v skladu z bazoviškim duhom in rušijo medsebojni dialog. Poleg tega sta SSk in SSO mnenja, da bi morala Odbor za proslavo bazoviških junakov in SKGZ, ki sta dveh tednih pridemo do zaključka, kdo je bil glavni krivec: deželni tajnik SSk bi na prvo mesto prav gotovo postavil zloglasno SKGZ. Kaj pa pravi Rudi Pav-šič, poleg tega, da dogodek obžaluje in tega, da je med proslavo bil tudi edini, kije pozval organizatorje, naj opozorijo skupinico nadležnežev na njihovo obnašanje, preden je Milan Pahor res stopil pred mikrofon? Danes se po 82 letih lahko vprašamo, zakaj sploh hodimo v Bazovico, če moramo na kraju, kjer bi se vsak od nas rad v tihem ponosu poklonil štirim junakom, ki so bili glavni nosilci idealov, v katere imajo nekateri tudi v današnji ekonomsko-družbeni krizi še vedno vsaj kanček upanja, občutiti nelagodje. Mogoče se bo kdo od nas prihodnje leto odločil, da se bazoviškim junakom raje pokloni dan prej ali dan kasneje, ko bo lahko v tišini poslušal svoj notranji glas, ki nam bo morda bolj občuteno zapel Vstajenje Primorske, kot smo ga slišali letos na gmajni. Glede na letošnje število udeležencev, pa so mogoče nekateri to že zaznali. Na drugi bazoviških junakov. Občutek, da se skupaj poklonimo spominu slednjih nam v tem našem času, kjer vse poteka vedno bolj hitro in odtuje-valno, potrjuje, da imamo vsi, kljub medsebojnim razlikam, le skupne korenine. Vstajenje Primorske na koncu pa je vendarle imelo svetlo točko, za katero ni nih-našel kritike. Kdor ob koncu proslave ni imel oči samo za skupinico, ki je izžvi-žgala ministrico, je lahko opazil, da so jo skupaj pe- i tudi taborniki RMVin skavti SZSO. To nam lahko vendarle predstavlja upanje, da bo bazoviška gmajna konec kon- eden redkih prostorov in dogodkov, ki naše manjšine ne ločuje na bele in rdeče. V teku let so se na bazoviški proslavi vrstili govorniki različnih prepričanj in idej. Na koncu pa smo vendarle vsi ploskali v spomin in čast bazoviškim ju- bila o nameri protesta predčasno obveščena, pravočasno ukrepati. Kako bi lahko to konkretno udejanjili, pa je drugo vprašanje. SKGZ pa je na proslavi vsaj zaustavila vence, da so tako samo prvi trije bili položeni med koračnico. Še zdaj ni jasno, ali slovenska vlada ne ve, da se vence polaga ob žalo-stinki, ali pa je bil to spodrsljaj Odbora za Bazovico 2012. Iz vseh polemik, ki so se več kakor teden dni pojavljale v medijih, lahko po strani pa ima poleg samotne pokloni tve v tišini tudi javna manifestacija svoj pomen, saj se na tak način italijansko, slovensko in širšo evropsko javnost opozori o pomenu sporočila Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Noam Chomsky: »Mi ZDA in današnji Matrix« Na rdečem kavču, v udobnih supergah, s tehtnimi idejami in izrazito zgovornostjo. Tako se je v nabito polni dvorani gledališča Rossetti predstavil eden najpomembnejših živečih intelektualcev, Avram Noam Chomsky. Nasploh se je publika zelo razlikovala po starosti in izobrazbi, veliko mest tržaškega gledališča pa so zasedali mladi. Nič čudnega, navsezadnje potrebujemo predvsem mi v današnjem temnem obdobju vodilo, ki bi nas navdihnilo. Ideje slavnega intelektualca so med mladimi namreč zelo razširjene, tako da lahko potrdimo, da je danes Chomsky prava svetovna ikona. 85-letni jezikoslovec, filozof, anarhični intelektualec in veliki miselni nasprotnik gospodarskega lobija je najprej izrazil lastno mnenje glede temne bodočnosti, ki jo zapuščamo prihodnjim generacijam. Človek enaindvajsetega stoletja živi namreč pod velikim oblakom groženj. Okoljske katastrofe in vojna so na primer dve izmed teh. Med predavanjem je znanstvenik izčrpno posredoval lastne ideje in nam razkril politične taktike svetovne elite glede širjenja jedrskega orožja in urana. Izpostavil je tudi dejstvo, da je izražanje mnenj glede pekočih političnih tematik v Ameriki zelo nevarno, da je tam demokracija večkrat prezirana ter da večina ljudi pravzaprav ne zna uporabiti lastne svobode. Zanimivo je, da v današnjem svetu živimo kot v neke vrste matrixu. Vsi politični, vojaški in marke-tinški manevri, so samo inscenacija: vojna v Iraku, 'demokratične" volitve v ZDA, trenutna ekonomska kriza. Vse je inscenacija! Edino resnično je to: svet upra- morda le ostala prostor, kjer ob spominu na žrtve nasilja, pozabimo na ideološke razlike med nami. POZOR! POZOR! Si radoveden? Ti pisanje predstavlja veselje? Si mlad/a, višješo-lec/višješolka ali pa ne in si želiš skupnega soustvarjanja? Kaj čakaš? Šepetaj tudi ti z nami na ulici Montecchi. vlja peščica ljudi, ki uživa korist na račun ostalih 99%. Toda težava je v tem, da se tega ne zavedamo oziroma premalo, da bi lahko ukrepali proti takemu svetovnemu ustroju. "Demokracija" si skrbno prizadeva, da goji ljudi kot čredo ubogljivih in neumnih ovčic, ki služijo njenim vse prej kot demokratičnim namenom. To je svet matrixa, v katerem človek misli, da je svoboden, vendar je samo zaslepljen z demokratično idejo, ki je v resnici verjetno vedno obstajala samo na papirju. Vendar režija je dobra: peščica ljudi, ki drži v rokah celotno svetovno oblast, je uspela ustvariti per-fektno podobo sveta, v katerem vlada grožnja bliž- I sum@primorski.eu Piši nam n a njega vzhoda, neustavljiva ekonomska kriza, v katerem je predsednik države demokratično izvoljen, v katerem je državi (še vsaj nekoliko) mar za človekove pravice. Toda čas je, da se prebudimo. Resničnost je nekaj popolnoma različnega. Na tem mestu se moramo vprašati, ali je tako v redu. Če se nam zdi sprejemljiv in mogoč tak ustroj sveta. Nekaj se mora spremeniti. Sprememba pa se mora začeti v naših glavah, načinu mišljenja, pristopu do realnosti, do človeka, nič več ne smemo gledati individualistično, ampak altruisti-čno, kajti le, če smo povezani, lahko kaj spremenimo. V boju za skupni interes. To je kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva svoje boje in svoje žrtve. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli - Luis Enrique in Ana Cecilia 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Canale S Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.30 Rotocalco: Supercinema O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Af-fari tuoi 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 6.45 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.30 Film: Scrittrice per caso (kom., ZDA, '05) 9.50 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktulano: Parliamone in famiglia 14.45 Nan.: Army Wives 16.55 Nan.: La si-gnora del West 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irri-solti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Rubrika: Voyager -Indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: L'ultima parola 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Film: Il vecchio e il mare (dram., ZDA, '58) 9.25 Rubrika: La Storia siamo noi 10.25 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledita Tgr Prix Italia in Dnevnik L.I.S. 15.20 Nan.: La casa nella prateria 16.10 Film: Primo amore (kom., It., '78) 18.00 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: 20 si-garette (dram., It., '10, r. A. Amadei, i. V. Marchioni) 23.00 Nočni in deželni dnevnik 23.35 Dok.: Percorsi (v. A. Scalfati) u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallvil-le 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 23.05 Film: Amabili resti (dram., VB/Nova Zelandija/ZDA, r. P. Jackson, i. S. Ronan) La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break (v. T. Panella) 10.55 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.45 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Pa-rodi Live 15.55 21.10 Nan.: Il commissa-rio Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 23.05 Nan.: Prime Suspect 23.55 Aktualno: Omnibus notte ^ Tele 4 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.45 Film: S.O.S. La natura si scatena (akc., ZDA, '05) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sotti-le) 0.00 Film: Rischio a due (triler, ZDA, '05, r. D.J. Caruso, i. M. McConaughey) vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Ko spomini bledijo (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro (pon.) 13.30 Dok. film: Drage moje tovarišice kuharice (pon.) 14.35 Na obisku (pon.) 15.00 Osmi dan (pon.) 15.35 Minute za... 16.05 Žogarija 16.35 Nogomet: Evropska liga - povzetki 17.25 Mostovi -Hidak 17.55 Črno-beli časi 18.15 Alpe-Donava-Jadran 18.45 Knjiga mene briga 19.05 Dok. odd.: Peti za življenje 20.00 Dok. odd.: Hollywoodski lisjak 20.50 Nan.: Sodobna družina 22.20 Film: Živalsko kraljestvo |r Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.30 Evropski premislek 7.3011.15, 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 9.30, 10.30, 12.00, 15.30 Poročila 8.10 10.45, 21.30, 22.45 Žarišče 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 8.5011.50, 17.50, 19.30, 21.50, 23.20 Kronika 9.40 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 15.30 Poročila 17.25 Poročila ob petih 18.55 DIO kultura 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Na tretjem... 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Sladka svoboda 16.00 Vas tedna 16.30 Dok. oddaja - Mario Schiavato 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di 7.00 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 16.00, 22.20 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Teatro Olim-pionico 12.20 Dok.: La libreria Marciana 12.55 Italia Economia e Prometeo 13.10 Iti-nerari nascosti 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 14.15 Aktualno: Salus Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.15 Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: I colli Berici 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto „Il viaggio di Giuseppantonio" 22.45 Aktualno: 20 minuti... 23.07 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.35 Film: La scala a chiocciola (noir, ZDA, '45) iT Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora 10.35 Odd.: Profesor Pustolovec 10.55 Kratki dok. film: Kriza s puncami 11.10 Nad.: Življenje kot v filmu 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum: Vsi drugačni, vsi drugačni - o evropejstvu (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Odd.: Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 18.35 Risanke 16.20 Nad.: 2012, leto nič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Zdravje v Evropi: V imenu ljubezni 18.05 Dok. film: Ujeti trenutek 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Belokranjski večer z ansamblom Tonija Ver-derberja 22.00 Odmevi, športne vesti in 20.30 Film: Foxtrot 22.15 Folkest v Kopru - Baba Zula 22.55 Arhivski posnetki 23.45 Glasba zdaj 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik, Primorska kronika, Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Odbojkarski klub Aalo-nit Anhovo 18.00 Žogarija v Jesenicah 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Nova Gorica praznuje 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.05 Nan.: Grda račka 8.55 Misli zdravo 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.4015.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Cle-velandu 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Srce iz črnila (fant., ZDA/VB/Nem., '08) 21.55 24UR zvečer 22.25 Film: Mesečina in Valentino (dram., ZDA/VB, '95, i. W. Goldberg) 23.00 Eurojackpot A Kanal A 7.15 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani freestyle ek-stremni športi 13.00 17.05 Nan.: Številke 13.5516.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.25 Nan.: Will in Grace 14.55 Film: Boj za priljubljenost (kom., ZDA, '09) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Miss marca (kom., ZDA, '09) 21.45 Film: Rdeča vročica (akc., ZDA, '88) 23.45 Film: Maturantski ples (horor, ZDA/Kanada, '08) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Alenka Hrovatin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Iz oči v oči. Vodi Vida Valenčič. Gost oddaje Janez Penca; 12.15 Kuhajmo s filozofijo - pripravlja Makri Milič; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Jan Leopoli in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 18. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Rolling Stones 50; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euro-regione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argo-mento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnobazar; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Neposredni prenos - Zajuckaj in zapoj; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro ju- tro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Pogovor z: Urbanistični inštitut RS; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; Nova elektronika: Polica, ameriška skupina; 21.00 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 1. koncert orkestra SF za oranžni abonma; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 20. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA CELOVEC O 4/17 O GRADEC 5/17 TOLMEČ O 5/19 fl VIDEM O 6/22 O PORDENON 7/21 TRBIŽ O 4/18 ČEDAD O 7/21 y-xn. o 5/13 KRANJSKA G. o 5/15 S. GRADEC TRŽIČ 6/16 O KRANJ CELJE 7/18 vg. M. SOBOTA MARIBOR 06/18 O 6/17 PTUJ c_5 GORICA O 9/22 O N. GORICA A/1 A O LJUBLJANA 6/18 POSTOJNA O 4/16 KOČEVJE 'N0 . N. MESTO 6/17 O ____ ZAGREB 5/17 REKA 5/19 ^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno do rahlo oblačno. V visokogorju so možne Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po- pooblačitve. nekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 9, najvišje dnevne od 17 do 22 C. Danes bo nad deželo polagoma dospel zahodni tok, ki bo zagotovil stabilnost vremena;v nižjih slojihse bo vlažen zrak v naslednjih dneh nekoliko segrel. Hladna fronta se je umaknila nad vzhodno Evropo, nad srednjo Evropo in Sredozemljem pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. Od zahoda priteka k nam nekoliko toplejši zrak. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 13.10 najvišje 24 cm, ob 22.21 najnižje -25 cm. Jutri: ob 8.40 najvišje 15 cm, ob 13.27 najnižje 12 cm, ob 15.49 najvišje 13. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............6 1000 m ..........13 2500 m............4 1500 m............8 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v visokogorju 5,5. TOLMEČ O 8/18 TRBIŽ O 7/17 O GRADEC 5/21 0 M. SOBOTA O 11/22 CELOVEC O 4/15 VIDEM O 10/22 O PORDENON 11/21 ¿su ČEDAD O 11/21 o 7/13 KRANJSKA G. O 5/18 S. GRADEC O TRŽIČ 8/18 O KRANJ LJUBLJANA MARIBOR o 10/21 PTUJ Sei? O CELJE 9/20 ^^ V GORICA O ° N- GORICA 9/20 N- MESTO 5/19 12/22 13/20 £°ST°JNA O ' ZAGREB 7/23 O O 6/18 KOČEVJE -N° - o ČRNOMEL REKA 11/19 Lk ^Spremenljivo. V Predalpah bo oblačno, v Alpah in na obali Jutri bo delno jasno, nekaj več oblačnosti bo v hribovite^ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER pa pretežno jasno. svetu zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Občasno bo ponekod rahlo deževalo. washington - Alarmantne posledice podnebnih sprememb Vse manj ledu na Arktiki Če se bo ta trend nadaljeval, bo svet to konca tega desetletja ostal brez morskega ledu WASHINGTON/HAMBURG - Znanstveniki so ugotovili, da je v Severnem ledenem morju ponovno rekordno malo ledu. Na severnem polu je tako bilo v nedeljo 3,42 milijona kvadratnih kilometrov ledu. Krivec naj bi bile po oceni znanstvenikov klimatske spremembe, ki jih je povzročil človek, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Led na Arktiki se tali poleti, pozimi pa se začne njegova količina ponovno večati. Po navedbah znanstvenikov se je količina ledu sicer začela ponovno povečevati v ponedeljek. Nazadnje so rekordno nizek obseg ledu na Arktiki namerili leta 2007, in sicer 4,17 milijona kvadratnih kilometrov. Med letoma 1979 in 2000 je bila ta površina povprečno 7,5 milijona kvadratnih kilometrov. V zadnjih letih se je tako stalila več kot polovica arktičnega ledu. Oceanograf Wieslaw Maslow-ski je ob tem v sredo v New Yorku pojasnil, da se je v obdobju od leta 1979, ko so začeli s pomočjo satelitov meriti obseg ledu, pa do do letošnjega leta obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 13 odstotkov na desetletje, med letoma 1979 in 2000 pa samo za šest odstotkov. »Če se bo ta trend nadaljeval, bo svet do konca tega desetletja ostal brez morskega ledu,« je posvaril Maslowski. Člani strokovne mreže KlimaCampus pa so v sredo v Hamburgu po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina opozorili, da bi lahko Evropo zaradi taljenja ledu zajele izjemno hladne zime. Klimatologi ob tem opozarjajo, da bi izginotje ledu lahko pospešilo izmenjavo toplote med oceani in atmosfero, to pa lahko povzroči silovit veter, ki lahko povzroči izredno hladne in zasnežene zime v Evropi. V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so prav tako opozorili, da se lahko kmalu zgodi, da bo severni pol poleti v celoti brez ledu. Vodja Greenpeacea Kumi Na-idoo je kljub temu izrazil upanje, da »bodo prihodnje generacije ta dan poznale kot preobrat, ko je nastal nov duh globalnega sodelovanja za soočenje s temi velikimi izzivi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. (STA) Poletni fotoutrip '12 Na gradu Ostrožac nad reko Uno blizu Bihača karlo Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primor-ski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!