PRIMORSKI DNEVNIK plačana v gotovini postale 1 gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 259 (8352) TRST, četrtek, 2. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KLJUB TRDOVRATNOSTI AMERIČANOV, HANO! NOČE RAZBITI POGAJANJ ŠE NEJASNE PERSPEKTIVE ZA MIR V VIETNAMU KMALU NOV SESTANEK KISSINGER-LE DUC THO? •Ji | V lri sporna vprašanja, ki naj bi jih rešili na dodatnih pogovorih - Cuenlaj: mirovne Perspektive niso najboljše - Za Thieuja pomeni sporazum «kapitulacijo pred komunisti» PARIZ, 1. — Optimistične govorice o skorajšnjem koncu viet- voine' k’ so krožile v zadnjih dneh v Parizu, so se polegle, 'eni opazovalci niso zašli v nasprotno skrajnost, v popoln pesi-vsekakor pa prevladuje mnenje, da orožje ne bo še tako ^ u utihnilo v Indokini. Osnovne značilnosti komentarjev pariških Pok °v®'cev je izredna previdnost: šele prihodnji dnevi ali tedni bodo **•' ■— tako sedaj trdijo — če bo mogoče napraviti konec ^szani vojni, v doglednem času. francoski prestolnici prevladu- , naj bi sedaj namig Severnega l* ik» 0SK| pre V0lit.n®nie, da bo moral Hanoi pri- v dodatne pogovore, ki jih Plor*Va .^ashington, saj si ne ra,L®. Privoščiti, da bi dokončno ZjIjII Pogajanja tik pred njihovim «aJU'*om- Nixon V> čakal nama, da je pripravljen na .Pogovore. Kissinger — pravijo j, * Ze pripravil kovček, da bi Pa novo srečanje z Le bj t.,;™jern in Xuan Thuyjem, ki Ut.j lahko bilo v Hanoin. na- j.1® v Parizu, kot doslej, verp °n včerajšnjih protestov Seske 6^a- ^*etnarna 'n južnovietnam-ker z?časne revolucionarne vlade, 8a J** pr*šlo do podpisa mirovne-si. sP°razuma ob predvidenem čada Kissingerjevi ne želijo, da bi po-ki trajajo ze štiri leta, vrn° propadla. Značilno je, da s!’ ®aie misliti, 2?“**niki je tudi Moskva, kljub ostrim u-radnim protestom, izrekla željo da bi se pogajanja uspešno zaključila, medtem ko niti Peking ni izrecno izključil možnosti nadaljevanja pogovorov. Neizpodbitno dejstvo je, da Američani še enkrat niso spoštovali dogovorov, in to z dokaj neprepričljivimi pretvezami, vendar je Hanoi očitno že vajen na tovrstno zadržanje Washingtcna ter noče sprožiti pobud, ki bi ponovno spravile položaj na mrtvo točko. Do dodatnih pogajanj bo torej skoraj zagotovo prišlo vprašanje pa je, če se bodo lahko v doglednem času uspešno zaključila. Pri tem bo bistvenega pomena ugotoviti, katere točke bo Kissinger postavil na dnevni red. Bela hiša še ni jasno in nedvoumno povedala, katerih točk že doseženega sporazuma ne mora sprejeti, vendar je iz seda- "'■"iiiiiiiiiiinniHiiHiiiiiiiiiHiiimuiniuiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiii teden dni pred predsedniškimi volitvami Volilna kampanja v ZDA v najbolj vroči fazi Ni.von glavni favorit, McGovern pa se vedno upa na zmago - Razkrinkana protizakonita dejavnost «od bora za Nixonovo izvolitev» ^ASHINGTON, 1. - Volilna kam- litve i?r ameriške predsedniške vo-Pila ’ ** bodo 7. novembra, je stoje ..v naijbolj vročo fazo. Nixon trj^jeVe^a glavni favorit kot pozi^ , rezultati vsakodnevnih raje*., Javnega mnenja, še včeraj kefe*v°^ »Harris, objavil izid an-OjS(L P° kateri ima Nixon kar 28 O prednosti pred svojim de-«skim tekmecem McGover- ne popušča: na Votji 3 McGpvem ?bodu blizu New Yorka je ,lzjavil, da ne verjame v Sep- Varije izvedencev za javno vedeJe. ter da bodo morali ti iz-novembra »zardeti od Miw spr^,o >zida predsedniških skL.. .McGovernovi pristaši pa se So na volitve v Kanadi, kjer ^Cev ete Prerokovale zmago libe-iw na račun konservativcev, ^ Je zgodilo ravno na-Vafja °a *^ew York Times, odgo-tili_ j oa so se izvedenci res zmo-Ki pri® Pn so praiv volitve v Kana-^ Kazale «svetovno težnjo k pre-favoisna desno., kar bo nedvomno C*1*-310 Nixona' dj Nixon se je sedaj odločil, souto/Posredno poseže v volilno Vcifjj aJo. Danes je po radiu go-hjih notranji politiki, v prihod-nih Pa bo imel še pet volid- 05rVor°v. le kam13 ^aoilnost sedanje volil-Panie Pa 50 bili podtalni i^tsu"1 ropublikancev proti demoniatej.' stranki. Po izbruhu »zadeve ko so na sedežu demone l. franke našli skrite mikrobe ki so jih postavili člani «od-Za Nixonovo ponovno izvoli-^flanw, danes objavili rezultate tfajgč^ntarne preiskave z novimi hitorrj'v-irvimi podatki o protizako-cUo. irelovanju tega odbora. Poro-Wjj61 8a je objavila bančna ko-X Predstavniškega doma, ugo-^iska 3 Je odbor ukazal ne samo sKe o pripadnikih demokrat-nke, ampak tudi razne ope--l^inv5 nadzorstvo nad bančnimi jj. računi in celo nad zaseb-f*1atkto ^jem funkcionarjev nn po-{? 6ravi °P°zicijske stranke. Poroči-jj priti \ da so člani odbora skuša-informacij o morebitnih Njsl*k'b ali podobnih zablodah ahkr, fnikov opozicije, da bi jih J**#, 1Zs>ljevali in povzročili na ta JJreJij. pravo razsulo demokratske Ni f. Parlamentarna komisija je Potuje *'enja, da nii šlo za osebne M* katerih članov »komisije sti^utonovo ponovno izvolitev., premišljeno in organizi-krijo, ki so jo skrbno pri- °d Članov zloglasnega od ®Javil, da pomeni objava JJoŠL? Parlamentarne komisije u'. da bi rešili McGovernov sl dptv,* ^ Potaplja., vendar pa iL^ko^tiral vsebine poročila. A-fjrijij^ javno mnenje z velikim za-Mkbje J0 premija sramotno de-h ilk,- bora, v katerem so ugled ^SteK republikanske stranke in '•što^r* najožji Nikonovi sodelavci, h Vesi-Pri^akovati. da bodo zad-Pl^dseHil-y'meie posledice za potek Šiških volitev. Potres v Skopju SKOPJE, 1. — Seizmološka postaja v Skopju je preteklo noč ob 1.41 zabeležila potresni sunek jakosti 5. stopnje, s središčem 6 km severno od mesta. Potres so najbolj občutili prebivalci v severnem delu mesta, ki so preplašeni zapustili svoja stanovanja in šli na ulice. Potres ni prizadejal materialne škode. Po mišljenju strokovnjakov spada potresni sunek med normalne pojave tega področja. Do podobnih sunkov pride vsaki dive leti. Zadnji sunek enake jakosti je bil marca 1969. leta. njih neuradnih ali poluradnih izjav mogoče sklepati, da zadevajo predvsem tri vprašanja: nadzorstvo nad premirjem, razširitev premirja na ostale države Indokine in prisotnost severnovietnamskih čet na juž-novietnamskem ozemlju. Glede prve točke naj bi Američani sedaj pred lagali, da bi mednarodni opazovalci prišli v Južni Vietnam še pred prekinitvijo ognja, tako da bi lahko nadzorovali nad premirjem že od vsega začetka. Teh opazovalcev naj bi bilo več kot tisoč nadzorno komisijo pa naj bi sestavljale štiri države: Kanada, Indonezija, Poljska in Madžarska. Ker gre za vprašanje tehničnega značaja, bi mogoče Hanoi utegnil nekoliko popustiti ter ugoditi ameriškim zahtevam. Prav tako bi Severni Vietnam lahko pokazal določeno razumevanje do ameriških zahtev glede druge točke, saj so tudi hanoiski zastopniki mnenja, da je mir na azijskem Jugovzhodu nedeljiv ter da bi bilo premirje v Južnem Vietnamu neuspešno, ko ne bi istočasno prekinili sovražnosti tudi v Laosu in Kambodži. Taka raztegnitev pre. mirja bi niti ne bila v nasprotju z že doseženim sporazumom, ki izrecno govori o spoštovanju neodvisnosti in suverenosti teh dveh držav. Najbolj kočljiva pa je tretja točka: če bi jo Kissinger zares dal na dnevni red. bi se pogajanja utegnila dokončno razbiti ter bi se položaj v Indokini spet nevarno zaostril. Kot je znano, ni Hanoi nikdar uradno priznal prisotnosti svojih čet južno od demilitariziranega pasu. Washington in Saigon pa seveda trdita nasprotno vendar se njuni podatki ne strinjajo. Po podatkih Pentagona naj bi 145 tisoč severnovietnamskih vojakov delovalo izven meja Severnega Vietnama. Od teh naj bi bilo 40 tisoč v Kambodži, nekaj manj v Laosu, ostali pa v Južnem Vietnamu. Saigonski diktator Thieu pa te številke zavrača ter trdi, da je v Južnem Vietnamu 300 do 400 tisoč severnih Vietnamcev. Jasno je, da bi se pogajanja povsem zataknila, ko bi se začeli pogovarjati o teh številkah, ki jih seveda nikakor ni mogoče preveriti. Že sklenjeni dogovor med Kissingerjem in Le Duc Thojem sploh ni omenjal severno-vietnamskih čet, po nekaterih časopisnih vesteh pa naj bi se Hanoi tiho obvezal, da bo umaknil vsaj del svojih čet V takem položaju je torej popolnoma upravičena previdnost političnih opazovalcev. Tudi izven Pa-I riža so komentarji prav tako pre- vidni: sam kitajski ministrski predsednik Čuenlaj je danes izjavil da mirovne perspektive «niso najboljše glede na to, da je šel mimo dan, ki je bil določen za podpis sporazuma*. Čuenlaj, ki se je pogovarjal s skupino angleških časnikarjev pred srečanjem z britanskim zunanjim ministrom Douglas Ho-meom, je opozoril, da je Van Thieu zavrnil sedem od osmih točk sporazuma. Za sedaj pa nič ne kaže, da bi se saigonski diktator sprijaznil z vsebino mirovnega sporazuma. Nasprotno. še danes je Thieu označil sporazum kot »likvidacijo Južnega Vietnama* ter »kapitulacijo pred komunisti*. Še enkrat je ponovil, da ne bo privolil v rešitev, ki bi »izročila Južni Vietnam v roke komunistov*. Boji v Južnem Vietnamu pa se nadaljujejo z nespremenjeno ostrino. Prvič po lanskem decembru so partizanski oddelki bombardirali periferijo Saigona, v severnem delu države pa so zavzeli dve važni vladni oporišči. Blizu meje s Kambodžo je bil sestreljen ameriški transportni helikopter s 27 vojaki na krovu, od katerih se ni nihče rešil Nizozemci vztrajajo pri neposredni izvolitvi evropskega parlamenta HAAG, 1. — Predsednik nizozemske vlade Biesheuvel je danes izjavil v parlamentu, da bo Nizozemska nadaljevala s svojo akcijo za neposredno izvolitev članov evropskega parlamenta, ne glede na stališče, ki ga bodo zavzele ostale članice EGS o tem vprašanju. Povedal je, da na pariški konferenci devetih držav gospodarske skupnosti niso sprejeli nizozemskega predloga za neposredno izvolitev evropskih parlamentarcev in se je zato obrnil na ostale članice naj ministrski svet odloča o tem vprašanju do konca prihodnjega leta. Biesheuvel je dodal, da če EGS ne bo rešila tega vprašanja bo njegova vlada prisiljena sprejeti sklepe nizozemskega parlamenta, na osnovi katerih bodo nizozemske člane strasburškega parlamenta volili neposredno. Povedal je tudi, da nizozemski parlament že razpravlja o zadevnem zakonu in domnevajo, da bo sprejet z veliko večino. Predsednik vlade je izjavil, da če bo parlament ta zakon odobril bi Nizozemska takoj predlagala ostalim članicam skupnosti, naj določijo tudi za ostale države rok za neposredno izvolitev članov evropskega parlamenta. PEKING, 1. — Princ Norodom Si-hanuk, nekdanji poglavar Kambodže, ki sedaj živi v Pekingu, je zapustil kitajsko prestolnico in odpotoval na obisk Severne Koreje. Pred kratkim je Sihanuk obiskal tudi Severni Vietnam. ŠTEVILNE SVEČANOSTI NA TRŽAŠKEM Spomin na padle borce in žrtve - spodbuda da čuvamo pridobitve osvobodilnega boja Okrašeni s cvetjem grobovi in spomeniki padlim ■ Sodelovanje pevskih zborov in mladine ■ Občinske uprave, borčevske organizacije, SKOZ in generalni konzulat SFRJ položili vence ob spomenike in v Rižarni rf - r"4 Predstavniki SKGZ polagajo venec na grobnico padlih partizanov na pokopališču pri Sv. Ani ............................................... STOPNJEVANJE NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU Po bombardiranju palestinskih taborišč v Siriji grozijo Izraela z letalskim napadom na Libijo Libija je zahtevala sejo varnostnega sveta OZN - Preusmeriteljev letala ne bodo sodili TEL AVIV, 1. — Po represalijah proti palestinskim taboriščem v Siriji, ki so povzročile na desetine žrtev med civilnim prebivalstvom, grozijo sedaj Izraelci tudi Libiji, čeprav je razdalja med obema državama precejšnja in je med njima Sredozemsko morje. Predsednik komisije za zunanje zadeve in obrambo v izraelskem parlamentu Haim Zadok je izjavil, da je Libija postala glavno vežbališče palestinskih teroristov, ki jim nudi zavetišče in tudi oporišča za njihovo dejavnost. To naj bi dokazovalo dejstvo, da so se Palestinci, ki so osvobodili tri udeležence akcije, pri kateri je med zadnjimi olimpijskimi igrami zgubilo življenje 11 izraelskih šport nikov, zatekli prav sem. Libiji ne bomo prizanesli, je dejal Zadok, kar >« • i, v- Medtem ko Američani še vedno nočejo podpisati mirovnega sporazuma, se v Južnem Vietnamu nadaljujejo krvavi boji, kot priča gornja slika, ki je bila posnela nedaleč od Saigona. Vladni vojak vleče truplo ubitega partizana ska taborišča v Siriji. Na Goriškem in Tržaškem so včeraj počastili spomin padlih: Še vedno ni mogoče predvideti, kdaj bodo podpisali mirovni sporazum o Vietnamu. Vse kaže, da bo prišlo do novih pogovorov med Kissingerjem in Le Duc Thojem, ki bi se pa utegnili zavleči ter se neuspešno zaključiti, ko bi Američani postavili na dnevni red vprašanje prisotnosti severnovietnamskih vojakov na južnovietnamskem ozemlju. Sam kitajski ministrski predsednik Čuenlaj je včeraj dejal, da mirovne perspektive »niso najboljše«. ■ . i Vse kaže, da se bodo Izraelci po Libanonu in Siriji lotili tudi Libije, ki je dala zavetišče pre-usmeriteljem nemškega letala in pa trem Palestincem, ki to jih nemške oblasti spustile Iz zapore. O možnosti letalskega napada na Libijo pišejo časopisi In govorijo vidni predstavniki izraelske vlade. Sirski predstavnik pri OZN je zahteval sklicanje varnostnega sveta, ki naj bi razpravljal o zadnjih napadih Izraela na palestin- ni spomenika ne groba- ne kraja mučeniške smrti žrtev nacifašiz-ma, ki bi ostal brez venca političnih, kulturnih in borčevskih organizacij, občinskih uprav in tudi generalnega konzulata SFRJ, katerega predstavniki so ponesli vence tudi na grobove umrlih internirancev v Viscu in Gonarsu. V našem mestu je včeraj zapadel rok za vlaganje kondidatnih list za občinske volitve. Včeraj ni nihče vložil nove liste, zaradi česar bo na glasovnici 10 volilnih znakov. naj bi pomenilo v biblijskem jeziku: Libija bo kaznovana. To je tudi naslov, s katerim je danes izšel tel-avivski dnevnik, ki med drugim pra vi, da bo dolga roka Izraela dosegla Libijo. Zadokovih besed ne gre podcenjevati, pravi časopis »Information*, ki izhaja v francoščini, ki ugotavlja, da je Zadok viden predstavnik vladne koalicije in je na zelo odgovornem položaju. Dnevnik tudi pravi, da je Zadok zelo previden in da ne govori nikoli, preden se ne posvetuje z izraelskimi voditelji. V parlamentu so že številni poslanci zahtevali vojaško akcijo proti Libiji, še zlasti včeraj, ko je tekla razprava o nemškem zadržanju spričo zahtev preusmeriteljev nemškega letala in kasnejše osvoboditve treh Palestincev pripadnikov »črnega septembra*. Predstavnik opozicije v parlamentu pravi, da so Izraelci pogrešili, če se Libija počuti varno in izven dosega izraelskih oboroženih sil. Dodal je. da Libija ne bi nikoli nudila zavetišče Palestincem in letalu »Lufthanse*, če se ne bi počutila na varnem. Tudi izjave opozicijskega predstavnika posredno potrjujejo, da so možne izraelske akcije proti Libiji, ki naj bi sodila skupaj z Libanonom in s Sirijo v objektive Izraela in njegove akcije za zatrtje terorizma. Kar zadeva materialne možnosti izraelskega napada na Libijo, kaže da Izraelci nimajo nobenih dvomov o tem, da je taka akcija možna, čeprav sta obe državi oddaljeni 500 kilometrov, obe prestolnici pa skoraj 3.000 km. S tem v zvezi je gen. Gavich, nekdanji poveljnik izraelske vojske na sinajski fronti med šestdnevno vojno, pred kratkim po televiziji izjavil, da bi bila vojaška akcija proti Libiji zapletena ter da bi terjala »ne ortodoksna* sredstva, da pa nikakor ne bi bila nemogoča. Gavich ni dal nobenih podatkov, ampak je samo dejal, da je akcijski radij lovskih bombnikov »phantom*, s katerimi razpolaga izraelsko letalstvo, takšen, da lahko doseže Libijo (zelo verjetno z vmesnim oskrbovanjem goriva z letečimi tankerji). Jeruzalemski dnevnik »Haaretz* piše danes o glasovih iz skandinavskih virov, češ da se Libija boji povračilne akcije izraelske mornarice, ki bi lahko izkrcala na libijskih obalah nekaj skupin komandosov. Telavivske oblasti so zaprle danes Golansko višavje za civilni pro met. Na vsem področju je sedaj sicer popolnoma mimo obe vojski, sirska in izraelska, pa sta v stanju pripravljenosti. Kot znano so Izraelci osvojili Golansko višavje. ki pripada Siriji, med šestdnevno vojno junija leta 1967. Telaviv ska vlada je že večkrat poudarila, da ga ne bo vrnila Siriji, češ da je neobhodno potrebno za obrambo države. Sirski predstavnik pri OZN Haissan Kelani je poslal pismo predsedniku varnostnega sveta OZN. v katerem protestira proti izraelskim letalskim napadom zoper- sirske vasi Duma, Tali, Ain . Suhna in Ha-rana. Kelani zahteva sestanek varnost- nega sveta ter pravi, da je bombni napad povzročil številne žrtve, med katerimi je mnogo žensk in otrok. Še zlasti pravi Kelani da je jakost izraelskih vdorov vsakokrat veča. Sirski predstavnik se sklicuje tudi na resolucijo generalne skupščine OZN, ki potrjuje neodtujljive pravice Palestincev ter pou darja da palestinskega vprašanja ne bo mogoče rešiti, dokler bodo Palestincem odrekali pravice, ki jih zagotavlja listina OZN in deklaracije o človečanskih pravicah. Libijski zunanji minister Mansur Al Kekhia je danes komentiral ame riško zahtevo naj Libija izroči ali sodi palestinske preusmeritelje in dejal da je sleherna zahteva v tem smislu neumna in popolnoma nerazumljiva. Mansur je od včeraj v Dafriasku. kjer je zasedanje zuna njih ministrov treh držav, ki tvorijo Zvezo arabskih republik (Egipt, Sirija in Libija). SZ odprla v Hamburgu generalni konzulat HAMBURG, 1. — Sovjetska zveza je odprla generalni konzulat v Hamburgu. To je prvo tovrstno diplomatsko predstavništvo SZ v Zvezni republiki Nemčiji in sovpada z odprtjem nemškega generalnega konzulata v Leningradu. Generalni konzul SZ v Hamburgu bo dosedanji svetovalec nri veleposlaništvu v Bonnu German Ivanovič Vladi-morlov. ............................mini......nun NA SEJI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Sprejet odstop zunanjega ministra Mirka Tepavca Delegacija demokratske stranke Kurdov v Jugoslaviji Mirko Tepavac BEOGRAD, 1. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji po obravnavi nekaterih notranjepolitičnih in gospodarskih vprašanj sprejel o-stavko zunanjega ministra Mirka Tepavca. Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je obvestil člane, da je Mirko Tepavac zaprosil, naj ga razrešijo njegove dolžnosti. Do imenovanja novega tajnika za zunanje zadeve, bo posle zveznega tajništva vodil namestnik zveznega tajnika Jakše Petrič. Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Fadil Hodža je danes sprejel delegacijo demokratske partije Kurdov, ki jo vodi član političnega urada in minister za sever v iraški vladi Mohamed Mahmud. Na današnjih pogovorih je Hodža seznanil svoje goste o sedanjem razvoju Jugoslavije in osnovah socialističnega samoupravnega sistema ter vlogi zveze komunistov. Vsedržavni kongres radikalne stranke TURIN, 1. — Tukaj se je danes začel 11. vsedržavni kongres radikalne stranke. Kongresa se udeležuje okrog 300 ljudi, članov in nečlanov, ki po statutu imajo nekateri tudi pravico do glasovanja. Med udeleženci so komunistični poslanec Ugo Spagnoli, delegacija PSI, H.Otta continua* in »Socialistične alter- Že nekaj let nismo zabeležili na Tržaškem tako velikega obiska na pokopališčih in toliko cvetja na grobovih ter spomenikih padlim kot včeraj. Verjetno je k temu pripomoglo tudi lepo sončno vreme. Pred pokopališčem pri Sv. Ani so mestni stražarji s težavo urejali in usmerjali promet, polno avtomobilov, zlasti popoldne, pa je bilo tudi pri vseh pokopališčih na podeželju. Sko. raj ga ni groba, da ne bi bil okrašen s cvetjem, povsod je največ krizantem, in skoraj na vsakem grobu gorijo svečke. Te dni se spominjamo svojih dragih rajnkih, obenem pa tudi naših padlih, ki so v boju, v zaporih in taboriščih žrtvovali svoje življenje za osvoboditev. Nismo jih pozabili in jih ne bomo, ker smo jim hvaležni in ker nas spomin nanje spodbuja, da nadaljujemo boj za ideale svobode in miru, da ne zapravimo pridobitve osvobodilnega boja. Zato smo te dni očistili in uredili povsod partizanske grobove in spomenike padlim ter jih okrasili s cvetjem. Zato smo včeraj počastili njihov spomin, položili vence in šope cvetja ter zapeli žalostinke. In lepo, spodbudno je, da .je pri tem sodelovala naša mladina in da nas pri tem ne ločujejo politična prepričanja ali strankarska opredelitev. Zastopniki borčevskih organizacij ANPI, ANPPIA in ANED ter predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze so včeraj dopoldne položili vence v Rižarni, v spominskem parku pri Sv'. Justu, v Ul. Ghega, v Ul. M. D’Azeglio, na pokopališču pri Sv. Ani ter ob spominskem obeležju Alme Vivode. Delegacija Slovenske skupnosti je položila vence v Rižarni, na pokopali-šču pri Sv. Ani, pri spomeniku na Opčinah in v Zgoniku. Nabrežinski župan je položil venec k spominski plošč: na županstvu in ob s ponočni-ke padlim v devinsko - nabrežinski občini, Zgoniški župan je položi] vence ob občinski spomenik padlim v zgoniški občini, repenta brski župan pa ob spomeniku padlim v Repnu, kjer je zapel pevski zbor »Srečko Kumar*, ki je popoldne za-Ppl žalostinke tudi na pokopališču. Prijetno presenečenje so pripravili člani novega mladinskega pevskega zbora v zgoniški občini, ki so v počastitev spomina padlih borcev in žrtev za osvoboditev zapeli «žrtvam» ter «Smrt v Brdih* ob grobu partizanskega učitelja Alojza Kokoravca - Gorazda v Sa-matorci, pred spomenikom padlim v Saležu, pred občinskim spomenikom padlim in krajevnim spomenikom padlim v Zgoniku ter na pokopališču. native*. Kongresu predsedujejo po- Pevski zbor «V. Mirk* je popol-slanec Loris Fortuna, odvetnik San j dne zapel žalostinke pred spome-dro Canestrini in prof. Alma Saba- > nikom padlim na Proseku, ob par-tini. Kongresisti bodo moral: odlo-; tizanski grobnici in pred snomeni-čiti o razpustu stranke ali pa o i kom na Kontovelu. Delegacija zve-njeni ponovni ustanovitvi. j ze partizanov s Proseka je dopoi Vsedržavni tajnik radikalcev An- j dne noložila vence pred spomcr.il: giolo Bandinelli je podal poročilo | na Proseku, na grobnico in pred o delovanju stranke v zadnjem letu I spomenik pri železniški postaji, de in omenil, da se je število članov v tem obdobju povečalo od 143 na 1150. Temu povečanju je dala povod pobuda, da se lahko v radikalno stranko vpišejo tudi osebe, legaciia Godbenega društva pa ie položila vence pred spomenik na Proseku. Ob udeležb: številnih domačinov, župana in župnika so položili venec vaščanov pred sporne- ki imajo izkaznico kake druge po- i nik padlim v Dolini, kjer je zapel litične stranke. Na kongresu je da- j žalostinki pevski zbor p. d. »V. nes govoril tudi Marco Pannella,! Vodnik*, ki .ie zapel žalostinki tu- ki skupno z Albertom Gardinom že 32 dni gladuje, da bi dosegel osvoboditev Valprede. Neredi v Asamu NOVI DELHI. 1. - Indijske o-srednje oblasti so poslale vladne čete v pokrajino Asam, kjer so že več dni neredi, v katerih so zgubile življenje 4 osebe. Stotine prebivalcev bengalske narodnosti je že zapustilo Asam in se zateklo v bližnjo Zahodno Bengalija di ob položitvi venca pred spomenik padlim v Prebenegu, kjer se je zbralo lepo število vaščanov. Domačini od Domja so se na povabilo pevskega društva »F. Ven-tirniii* zbrali pred spomenikom padlim, ki stoji na prostoru med staro boljunsko cesto in dolinsko crato. malo pred 14. uro. Delegacija bivših partizanov je že dopoldne položila pred spomenik venecu na popoldanski slovesnosti pa je nastopil zbo- «F. Venturini*, ki je zapel «žitvarm in «Bilečanko». (Nadaljevanje na 2. strani) PRIMORSKI DNEVNIK 2 2. novembra 19'’ ■BlfEBKra I DNEVNIK PR PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Utrditi sožitje med Italijani in Slovenci in prijateljske odnose s sosednimi narodi Jurij Kocjančič o klavrnem propadu pohoda «prijateljev oboroženih sil» Posl. Anderlini je obravnaval ozadje delovanja «črnih mrež» v Trstu in v Italiji Peter Viola pred mlljskim spomenikom Tržaška federacija KPI je včeraj dopoldne priredila na Trgu Garibaldi protifašistično zborovanje, na katerega je povabila znanega antifašista posl Anderlini ja. enega izmed protagonistov preprečitve poskusa državnega udara takratnega generala in sedanjega parlamentarca skrajne desnice De Lorenza. Zborovanje je otvoril Jurij Kocjančič, ki je podrobno orisal, kako je klavrno propadel poskus neofašističnega pohoda, ki so ga pripravljali tako imenovani «prijatelji oboroženih sil». Kocjančič, ki kandidira za izvolitev v tržaški občin ski svet, je govoril o načrtih «čme internacionale*, da se ustvari napetost na našem področju, in nadaljeval svoja izvajanja v slovenščini, ko je ugotovil, da je mogoče preprečiti črne nakane samo z odločnim bojem demokratičnih množic Ugotovil je. da tokrat pro-vokacijske nakane niso uspele, ker so jih je že v kali zatrli antifašisti s področja dtveh dežel, opozoril pa je tudi da še vedno obstajajo takšne nevarnosti in zlasti nevarnost, da bodo fašisti skušali izzivati v Trstu 4. novembra in da mora biti na to pripravljen ves demokratični Trst. Poslanec Anderlini je ugotovil, da je vprašanje fašizma danes še zlasti pereče in da Trst ni po naključju središče »črnih mrež*. Tu je slovenska manjšina, tu je meja in tu tudi prihaja do čudnega sožitja raznih sil, ki bi morale braniti demokratično družbeno ureditev, v resnici pa ščitijo fašistične nasilneže. Anderliru je ugotovil, da so fašistični cilji zeio jasni: preprečiti sožitje med Italijani in Slovenci in zrušiti prijateljske odnose s sosednjimi narodi in državami. Zaradi tega tudi ni naključje da so neofašisti izbrali prav Trst za cilj svojega pohoda »prijateljev o-boroženih sil»- Propad te pobude pa kaže, da so njihove zmožnosti omejene zlasti, kadar se odločno upre antifašistično prebivalstvo. Anderlini je nato ugotovil da je fašizem v bistvu odraz razrednega boja in najbolj zaostalih razrednih interesov velikega kapitala. Govorilo s« je o zaostrenem nacionalizmu, o razočaranju borcev iz prve svetovne vojne in o mnogočem, v resnici pa je takrat, kot tudi sedaj, šlo za interes monopolističnega kapitala. S tem vprašanjem je tesno povezano vprašanje države-, državne o-blasti ki bi morala temeljiti na Uradne slovesnosti ob začetku akademskega leta fakultete za medicino in kirurgijo ne bo, dokler ne bodo pristojne oblasti polpisale konvencijo med raznimi bolniškimi in kliničnimi ustanovami ter fakulteto ter tako zagotovile študentom in raziskovalcem ustrezna didaktična in znanstveno - raziskovalna sredstva ter naprave. Tako je sklenil fakultetni svet na sam predvečer uradne slovesnosti, ki je bila že napovedana. Pred tem so stopili v akcijo že asistenti in njihovi pomočniki. Napovedali so namreč stavko za nedoločen čas, od 6. novembra dokler ne bo podpisana konvencija. Znano .je. da potrebuje medicinska fakulteta ustrezne naprave, tako didaktičnega, kakor tudi znanstveno - raziskovalnega značaja. Teh sama nima, kar je do neke določene mere tudi razumljivo, saj je večina takih naprav v bolnišnicah, njihovih laboratorjih in podobno. Take konvencije predvideva zakon. Zato je vodstvo fakultete začelo razgovore, da bi podpisali konvencijo za uporabo kliničnih inštitutov v glavni bolnišnici, v otroški bolnišnici «Burlo Garofolo*, v psihiatrični bolnišnici. Kljub uspešnemu, čeprav dolgotrajnemu, pripravljalnemu delu, pa konvencija ni bila podpisana, kar je onemogočilo reden potek znanstveno raziskovalnega in didaktičnega dela na fakulteti. Od 1. novembra dalje Spremembe pri Registrskem uradu Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci obvešča, da je ministrski odlok štev. 11148 z dne 5. maja 1971 odredil preu-stroj Registrskega urada in odpravo tukajšnjega urada «Ufficio Suc-cessioni IGE e Radio*. S 1. novembrom je posle prvega urada prevzel Urad za kolke in demanij, posle drugega pa Urad za sodne akte in najemnine. Oba nova urada delujeta v palači finančne inten-dance v Trstu, Largo Panfili štev. 2. Od omenjenega datuma dalje je treba torej vsa vplačila po tek, rač. štev. 11/1101 TGE in štev. 11/8312 Radio naslovti na tržaški »Ufficio del Registre Bollo. De-manio g Radio*. Skupina deželnih svetovalcev KD (Pittino, Ramani in Urli), PSI (Pittoni), KPI (Bergomas, Bosari, Pellagrini in Rizzi) ter edina sve- republiški. demokratični ustavi. V praksi pa obstajajo številni »loče-ni korpusi*, kot so vojska, policija. karabinjerji in sodstvo. Ni res, in bi bilo povsem napačno trditi, da gre za fašiste, mnogokrat gre za prepričane demokrate, toda res pa je tudi — je poudaril Anderlini — da se v teh «ločenih korpustih* prepogosto skrivajo sile desnice in državnega prevrata. Razlogi niso v notranji logiki italijanske armade, za katero je bivši podtajnik ministrstva za obrambo ugotovil, da obstajajo ocene, da je zmožna braniti se samo osem ur. To ni krivda ne vojakov ne častnikov, to je krivda tistih, ki so armado spremnih v organi represije in ne v ustavni organ obrambe naroda. Učinkovitost neke vojske je vedno tesno povezana z ljudstvom. Italijanski vojaki so se junaško borili v odporniškem boju, ko se je peščica upiraia nacistični soldateski. Italijo je ustvarila »ti-sočerica*, ki pa je imela rdeče srajce Garibaldincev. Brez ljudstva in ljudske solidarnosti tudi ni možna učinkovita obramba Poslanec Anderlini je nato obširno govoril o sodstvu in je tudi tu ugotovil, da ne moremo postavljati vseh sodnikov na isto raven, da pa ni več nobene pravice, ko je Valpreda — morda ne ravno heroj, prav gotovo pa nedolžen — že leta v zaporu, ker premetavajo akte o njegovem procesu iz Milana v Rim, iz Rima v Milan, iz Milana v Catanzaro in od tu najbrž še kam drugam samo zato, da ne bi bilo treba priznati pravne krivice. ki ne bi bila v korist italijanski politični in gospodarski desnici in ki bi jo postavila na zatožno klop. Kaj zahteva v tem položaju demokratična .javnost: nič drugega, kot da se uveljavi ustavno določilo o prepovedi obnovitve fašizma, da se izvaja zakon Sceiba, ki daje notranjemu ministru možnost, in istočasno tudi dolžnost, da preganja fašistične in neofašistične organizacije. S tem vprašanjem je tesno povezan tudi Vietnam, ko gre za napad istih črnih sil na revno kmečko ljudstvo, ki se je moralo najprej z loki in najprimitivnejšim orožjem, nato iz rok ameriške vojske iztrganim orožjem (ki je še vedno najpomembnejši vir oboroževanja vietnamskega ljudstva) in končno ob pomoči socialističnih držav boriti za svojo svobodo in ki je v tem boju tudi zmagalo. tovalka Furlanskega gibanja Pup pini so predložili predsedniku tretje stalne deželne komisije svetovalcu Zaninu nujno pismeno vprašanje, v katerem zahtevajo, naj skliče izreden sestanek komisije. Tretja komisija se ukvarja med drugim tudi s socialnim skrbstvom, zdravstvom in higieno. Prav zaradi tega zahtevajo sestanek, da bi obravnavali pereča vprašanja, ki so nastala zaradi najnovejših dogodkov v goriški in tržaški psihiatrični bolnišnici. Fotografije z izleta Kmečke zveze si lahko ogledate in naročite na sedežu Kmečke zveze. Agenti letečega oddelka kvesture so po skoraj enem mesecu raziskovanj ugotovili identiteto roparjev, ki sta 13. septembra letos okradla in do krvi pretepla 44-let nega Alojza Štoko s Proseka št. 307 in 44-letnega Filipa Toma iz Zagreba pred otroškim vrtcem v Ul. Capitolina. Štoko naj bi bil napadel 24-let-ni Ilič Porfir iz Babusnice, Toma pa 31-letni Jovo Markovič iz Der-za Pakraca. Oba so policisti aretirali 6. oktobra letos, ker sta skušala vlomiti v podjetje »Societa Edile Adriatica*. Kar zadeva rop, ki se je odigral popoldne 13. septembra v skladišču raznega ma teriala na številki 307 na Proseku, sta IUča Porfira, ki je skupaj z Markovičem z tržaškem Koroneu, dve priči spoznali za enega od roparjev. V Markovičevem stano vanju pa so preiskovalci našli obleke, ki jih je oropanec Tomo ozna čil za tiste, ki jih je imel ropar \j trenutku napada. Zdaj pričakujejt) Toma v Trstu, da bi ga soočili i Markovičem. Za kroniko naj še zabeležimo, da preiskovalni sodnik dr. Serbo voi|i preiskavo v zvezi s tremi tatvina mi, ki bi jih Porfir in Markovič izvedla v našem mestu. Gre za tatvino na Školjetu, kjer naj bi nepridiprava ukradla osebni avtomobil, last Itala Zucca, za krajo v Danes ob 11.30 bo priredila tržaška federacija KPI tiskovno konferenco, na kateri bo tajnik Gior-gio Rcssetti predstavil «črni koledar 1969-72» ki navaja vse bombne atentate, procese, napade in izgrede neofašistov, do katerih je prišlo v Trstu v zadnjih letih. Ob 12.30 se bodo novinarji sestali s tržaškim županom inž. Spacci-nijem, ki bo obrazložil program KD za letošnje upravne volitve. Volilni urad tržaške občine je bil včeraj odprt do 12. ure. Včeraj niso predložili nobene nove kandidatne liste, tako da bo dokončno — uradno — kandidatnih list deset. Bilten deželne skupine KPI Izšla je osma številka biltena «Deželne vesti*, ki ga izdaja skupina deželnih komunističnih svetovalcev. Številka je v celoti posvečena zakonskemu predlogu KPI za razvoj gorskih področij. Po članku o zakonskem predlogu, je ponatisnjen predlog in državni zakon iz leta 1971, ki zadeva gorska področja. Bilten pošiljajo brezplačno vsem, ki zanj vprašajo na sedežu deželnih komunističnih svetovalcev na Oberdankovem trgu v Trstu. V torek se je v Trstu sestal Deželni odbor za gospodarska in socialna vprašanja (CRES), da bi razpravljaj o novem deželnem razvojnem načrtu in o predlogu za urbanistični načrt Furlanije-Julij-ske krajine. Deželni odbor za gospodarska in socialna vprašanja ima kakor znano med drugim nalogo, da izreka svoje mnenje o vseh pobudah in načrtih, ki zadevajo nadaljnji razvoj Furlani je-Julijske krajine. O obeh deželnih načrtih, s katerima se je CRES ukvarjal v zadnjem času, so bile izrečene že pred torkovim sestankom številne kritične pripombe in posamezni člani so predložili tudi vrsto popravkov in dopolnil tako k razvojnemu kakor tudi k urbanističnemu načrtu. Na skupnem sestanku pa se je vnela razprava, ni je trajala polnih pet ur in ki je pokazala, da so mnenja glede bodočega razvoja naše dežele precej različna, zlasti pa, da si v tem pogledu nasprotujeta gledišči Trsta in Furlanije. Tržaški poslovni krogi zagovarjajo stališče, da oba deželna načrta zanemarjata Trst in zlasti njegovo vlogo mednarodnega mostu, Furlani pa odrekajo našemu mestu kakršno koli posebno prednost na tem področju. Ko je stekla razprava o tem vprašanju, so se odborniki kmalu razdelili v dva tabora, gledišča pa so se še poostrila, ko je tržaški župan inž. Spac-cini zahteval, naj bi v deželnem urbanističnem načrtu dali poseben poudarek vlogi tržaške luke v okviru deželne gospodarske stvarnosti. Popravek so podprli člani odbora Tombesi (kmetijstvo), Canarutto (industrija), Franzil (pristaniška gostilni »Allo squero» ter v baru »Circolo Marina Mercantile*. Urnik trgovin za praznike DANES, 2. 11.: normalni umik za vse trgovine jestvinske stroke; za ostale velja možnost podaljška popoldanskega umika za pol ure; JUTRI, 3. 11.: vse trgovine bodo zaprte razen jestvin, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00, pekam 7.30 do 13.00, mesnic 7.30 - 13.00, ribarnic 8.00 - 14.00, slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi; SOBOTA, 4. 11.; vse trgovine bodo zaprte razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00, slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi; NEDELJA, 5. 11.: normalni nedeljski urnik z izjemo, da bodo pekarne odprte od 7.30 do 13.00. PRODAJALNE ROŽ 2. 11.: normalni umik z možnostjo podaljška večernega urnika do 21, ure; L, 3. in 4. 11.: možnost dopoldan skega odprtja od 8.00 do 13.00. BRIVCI IN FRIZERJI L, 3., 4. in 5. 11.: obrati bodo za prti; Četrtek 2. 11.: non-stop urnik od 8.00 do 19.00. (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi PD »France Prešeren* iz Bo-ljunca je dostojno proslavilo včerajšnji dan padlih, ki pa je bil v tej vasi povezan s 25. obletnico odkritja spomenika padlim za svobodo. Sve- ustanova), Geppi (trgovina), Ca-lahria (CGIL), Fabricci (CCdL-UIL) in slovenski izvedenec Lokar, proti pa so glasovali Cadetto (videm ska občina), Trevisan (Coldiretti), Gfrillo (furlanska industrija) in Poletto (zadružništvo). Tržaško gledišče o tem vprašanju je prodrlo, furlanska »opozicija* pa je nato preprečila da bi v urbanistični načrt vnesli popravek, po katerem naj bi mednarodna vloga Trsta in njegove luke zadobila v urbanističnem načrtu konkretne izvajalne instrumente. Ta zahteva tržaških poslovnih krogov pride v načrt le kot splošen zahtevek prizadetih dejavnikov. Pri končnem glasovanju o dokumentu, ki ga bo CRES sedaj predložil deželnemu odboru in odbor-ništvu za urbanistiko so se vzdr žali videmski župan prof. Cadetto, slovenski strokovnjak prof. Lokar in predstavnik Cisnal Lonciari. Pred tem je prof. Lokar predlagal, naj bi v deželni razvojni načrt vnesli popravek, po katerem naj bi se deželni organi, pristojni za načrtovanje. posvetovali o vprašanjih skupnega interesa tud: s sosednimi deželami. Lokanjev oredlog je bil zavrnjen. V zvezi z izvirnimi smernicami, ki jih vsebujeta gospodarski in urbanistični načrt pa naj navedemo, da so posamezni člani deželnega odbora za gospodarska in socialna vprašanja doslej vlož-Ji vrsto popravkov, ki zadevajo izboljšanje prometnih infrastruktur v luči deželne vloge »mostu*, večje možnosti za nove gradnje na kmetijskih področjih, posebnost tržaške industrijske cone in napovedano uresničitev razpečevalnih središč za razne vrste blaga na Tržaškem in Goriškem. V zvezi s to zadnjo pobudo so gospodarstveiuki naglasili, da bi taka središča doprinesla veliko škodo tradicionalnim trgovinam na Tržaškem in Goriškem. Obvestilo za rejce Pokrajinsko kmetijsko nadzomišt-vo v Trstu obvešča rejce, da je deželno odborništvo za kmetijstvo dalo na razpolago denar za nakup močnih krmil za krave molznice. Za vsako kravo bodo rejci dobili en stot močnega krnila, prispevek odbomištva pa bo kril 75 odst. nabavne cene. Rejci lahko predložijo ustrezno prošnjo vsak dan razen ob sobotah od 9. do 12. ure do vključno 6. novembra t. L na pokrajinskem združenju rejcev, ki ima svoj sedež na Trgu Scorcola 4/n. Prošnje bo združenje prejemalo dokler ne bo izčrpana razpoložljiva vsota. Ko p-edloži prošnjo mora rejec plačati 1950 lir za vsak stot dodeljenega krmila. Avtomobil podrl vesplsta na cesti Bazovica - Pesek Cesta, ki pelje iz Bazovice na Pesek, je bila včeraj, v poznih popoldanskih urah, prizorišče pro- KRZNA iUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/IU čanost ob spomeniku je bila napovedana za 16.30, toda že pred to uro so se domačini, člani boljunskega prosvetnega društva in pevskega zbora zbrali pred spomenikom. Tu je vsem spregovoril predsednik PD »F. Prešeren* Vojko Slavec, pevski zbor pa je metne nesreče. Ravno pri odcepu za Drago se je v mladega vespi-sta silovito zaletel avtomobil. Kako je do trčenja pravzaprav prišlo, ni povsem jasno. Najbrž je treba dobršen del krivde pripisati hitrosti, ki ji je nekoliko pomagala tudi slaba vidljivost. 28-letni Giorgio Franko iz Tržiča, ki je s svojim avtom fiat 134 -šport podrl vespista, je orožnikom z bazoviške postaje izjavil, da se je okrog 17. ure peljal z obmejnega prehoda na Pesku proti Bazovici, ko mu je v višini omenjenega odcepa prekrižal pot 15-letni Pier-paolo Guštin iz Ul. Šalita Treno-via 17 s svojo vespo 50. Franko je sicer takoj pritisnil na zavore, a hitrost avtomobila je bila prevelika, da bi lahko preprečil nesrečo. Trčenje je bilo silovito, saj je nesrečnega Guština vrglo z vespo vred kakšnih trideset metrov naprej, kjer je negibno obležal. Na kraj nesreče je kmalu zatem prispelo reševalno osebje Rdečega križa, ki je ranjenca odpeljalo v splošno bolnišnico. Na nevrokirurškem oddelku, kjer so ga sprejeli na zdravljenje, so Guštinu ugotovili močan udarec v glavo, zlom levega gležnja in številne odrgnine po raznih delih telesa. Če ne bodo nastopile komplikacije, bo ponesrečenec okreval v mesecu dni. Danes pogreb R. Spadara Danes ob 11. uri bo pogreb vodilnega člana KPI ir. časnikarja Ruggera Spadara. Pogrebni sprevod bo krenil iz splošne bolnišnice. Vojko Slavec, ki sta občuteno recitirala nekaj Kajuhovih poezij. S tem v zvezi naj še omenimo, da so Bo-Ijunčani pred svečanostjo pred spomenikom padlim počastili svoje padle še na pokopališču. Tu so položili venec na skupni grob padlih boljun-skih partizanov, ob tej priložnosti pa so se spomnili tudi svojega zaslužnega vaščana, skladatelja Frana Venturinija, na grob katerega so tudi položili venec. Po svečanosti pred spomenikom padlim so se na tovariškem srečanju zbrali številni bivši partizani, aktivisti in aktivistke. Mogočno je zadonela partizanska pesem in pri tem je pevovodja Drago Žerjal z velikim zadovoljstvom ugotovil, da je še precej lepih glasov, ki bi jih lahko slišali v pevskem zboru. Zato so sklenili, da se prihodnji torek zberejo vsi tisti, odrasli in mladi, ki bi se lahko priključili pevskemu zboru PD «F. Prešeren*, da bi se številčno in kvalitetno okrepil. Veliko število ljudi, domačinov iz Lonjerja, s Katinare in iz Rovt je na katinarskem pokopališču počastilo spomin padlih borcev, ki so tamkaj pokopani. Domačini so te dni uredili skupni grob in spomenik, kamor so v imenu vaščanov položili venec. Po enominutnem molku je padlim zapel domači pevski zbor, ki ga vodi Just Lavrenčič. Pred tem je za vse pokojne zapel zbor «Rota» s Kolonkovca in od Magdalene. Na spominsko ploščo na Vrdelski cesti štev. 25 so dopoldne položili venec predstavniki PD »Slavko Škamperle*. V Miljah so počastili spomin padlih najprej pred spomenikom sredi mesta, nato pa še na pokopališču. Že okrog 10. ure se ie začela zbirati množicp na trgu pred občinsko palačo, ob pol enajstih pa je spre-od krenil proti spomeniku. Na čeiu so bili župan M lilo, predstavniki Združenja deportirancev, Združenja političnih preganjancev in združenja partizanov ter poveljnik vojaške postojanke v Lazaretu, četa vojakov je pred spomenikom tudi izkazala čast padlim. Spregovoril je najprej v slovenščin: občinski svetovalec in bivši partizan Peter Viola, ki je dejal, da smo si morali priboriti vse pravice, tudi pravico do takih spominskih svečanosti, s svojim trdim in krvavim bojem in da se jim ne bomo odpovedali, da bomo nadaljevali boj proti vsem vrstam starega in novega fašizma. Za njim je spregovoril v imenu odbora za odporništvo podžupan Willer Bordon. Orisal je zadnja zločinska dejanja fašistov in dejal, da so žrtve za osvoboditev in osvobodilni boj stalen opomin, da se «pohod na Rim* ne bo nikoli več ponovil. Po izkazanju vojaških časti (pri tem naj omenimo, da je bil ob Bordonovih besedah vojaški trobentač tako ganjen, da zaradi solza ni mogel zaigrati «tišine»), se je množica odpravila na pokopališče, kjer je pred grobovi padlih spregovoril bivši partizan Italo Vascotto. Povabil je vse, naj poslušajo glas, ki se še vedno dviga iz teh grobov, odločen glas proti fašizmu; «če ga ne bomo poslušali, bomo izgubili svobodo, bomo izgubili vse, kar smo si pridobili*, je zaključil. Tako pred miljskim spomenikom kot na pokopališču je miljski zbor pod vodstvom pevovodje Gruberja zapel »Žrtvam* in «Lux aetema*. Zastopniki jugoslovanskega generalnega konzulata SFRJ so včeraj položili vence v Viscu in Gonarsu, kjer sta bili med zadnjo vojno koncentracijski taborišči, v Gorici, na pokopališču pri Sv. Ani in v Rižarni. Slike polaganja vencev v okoliških vaseh objavljamo na 6. strani. Danes ob 11.15 bosta v imenu deželnega odbora in deželnega sveta položila venec pred spomenik padlim bojevnikom pri Sv. Justu odbornik Masutto in podpredsednik deželnega sveta Pittoni. Nato bo v katedrali maša zadušnica. Venca na spomenik padlih borcev JLA na tržaškem vojaškem pokopališču ———.«■■■■mniHftttHimiMHHUMmin-----------.■■»■..»»—»■»■■»»»»»»■■■■■»■nm—mmu Ker niso podpisali konvencije z bolnišnicami Odpoved uradnih slovesnosti na tržaški medicinski fakulteti Od 6. t. m. stavka za nedoločen čas MltUlillllIllIiilllllliiilliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiilillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii PO POLDRUGEM MESECU PREISKAVE POLICIJA IZSLEDILA DVA NEVARNA ROPARJA Eden je bil zapleten v rop na Proseku, drug pa v Ul. Capitolina RAZPRAVA V OKVIRU CRES Furlani nasprotujejo vsaki valorizaciji tržaške luke Oba deželna načrta zanemarjata vlogo našega mesta - CRES predlaga vrsto popravkov tako v gospodarski kakor tudi v urbanistični načrt STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIG1 PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARIJA VIDAUOVA scena DEMETRIJ CEJ režija MARIO URŠIČ Jutri. 3. novembra ob 16. uri (ABONMA RED J) V nedeljo, 5. novembra ob 16. uri Zadnjič v Kulturnem domu! PRODAJA VSTOPNIC OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265. POSTANITE ABONENT! Dne 5. novembra se zaključi vpisovanje abonentov za predstave SSG v Trstu za sezono 1972-73. Sporočamo vsem ljubiteljem gledališča, ki želijo postati abonenti, da so abonmaji na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelj in praznikov) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI prevod JOŽE HUDEČEK scenograf VLADIMIR RIJAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf JAKA HAFNER režija FRANC URšTo V torek, 7. novembra ob 15.30 Danes ob 17. uri bo v Domu dr. Jakoba Ukmarja v Skednju v Ul. Soncini 112 dr. Anton Strle, profesor ljubljanske bogoslovne fakultete, predstavil ob prvi obletnici njegove smrti ZADNJO KNJIGO msgr. dr. Jakoba Ukmarja. Vabljeni vsi! Razstave V galeriji Cartesius je razstava del slikarja Enrica Riccija. Razstava bo odprta do 3. novembra. V občinski galeriji razstavlja tržaški likovnik Stracca, ki je pripravil za to razstavo kakih trideset olj prvenstveno pokrajinsko motiviko. Izleti SPDT vabi udeležence Izleta na Pohorje. da čimprej poravnajo vpisnino in dvignejo program izleta. Ker je še nekaj razpoložljivih mest se vpisovanje nadaljuje. Za otroke in dijake je cena polovična. Odhod ob 7. uri s Trga Ulpiano. PD »Slavko Škamperle* obvešča vpisane izletnike v Logarsko dolino dne 4. novembra, da bo odhod ob 6. uri izpred cerkve Sv. Ivana. POTOVALNI URAD »AURORA* organizira za Božič in Novo leto naslednje izlete: • Od 23. do 26. 12. avtobusni izlet na Bled z bivanjem v hotelu Toplice. Cena 25.G00 lir. • Od 31. 12. do 1. 1. 1973 izlet s posebnim vlakom v Budimpešto. Cena 35.000 lir. • Od 31. 12. do 1. 1. 1973 izlet z avtobusom in silvestrovanje v hotelu «Jama» v Postojni. Cena 15.000 lir. Gledališča Sprejemajo se tudi rezervacije za silvestrovanje v hotelu »Lev* v Ljubljani. Informacije in prijave pri »Aurori* v Ul. Cicerone št. 4, tel. 29243. Mali oglasi ROSSETTI V gledališču Rossetti bodo v to- rek, 7. novembra uprizorili delo Vito liana Brancatija «Don Giovanni invo-lontario*. S to predstavo, ki jo Je zrežiral znani umetnik Giorgio Alba" tazzi, so otvorili letošnjo gleda®5 sezono v Rimu. V glavnih vlogah se bodo tržaškemu občinstvu predstavila znamenita imena iz italijanskega # dališkega sveta, kot so Nando Gaz®' lo, Valeria Ciangottini in Miranda Martino. Poleg teh nastopajo še M3' rio Maranzana, Andrea Matteuzo-Franco Castellani in drugi. I V teh dneh se nadaljujejo P°n0' Bled vitve dela «Noi delle vecchie P® P] vincie* Carpinterija in Faragune, ® je otvorilo letošnjo gledališko sezono Stalnega gledališča. V soboto, 4. "Jj vembra bodo dve predstavi, ob 1"* in ob 21., v nedeljo, 5. novembra P* bo samo popoldanska predstava. 0( kit in preč VERDI Operno sezono 1972/73 v gledališč Verdi bo otvorila Verdijeva op®18 «Un ballo in maschera*. Premiera b° 10. novembra. V vlogi Riccarda nastopil Carlo Bergonzi, poleg nje8a »o nu; tovs Tem kete Bies din V stan Štuč bela Vzhc pa bodo peli še Piero Cappuccilli C5* Sreč nato), Rita Orlandi Malaspina (An® j^r lia), Adriana Lazzarini (Ulrica), D*™ *-■ niela Meneghini Mazzuccato, Lucio Rolli, Massimiliano Malaspina in druži Orkester bo dirigiral Oliviero |je Fabritiis, režijo pa je oskrbel Aid® Mirabella Vassallo. Abonmaji za vso sezono so na r®8' polago pri blagajni gledališča O®*1 39148). Kino 2ah( N< gih Sku] 46 j sej nst vodi večj ve« Govi vitih Nazionale 15.30 »Pomi d'ottone e Ma’ za niči di Scopa*, Angela Lansburi *** n David Tomlinson. Barvni film- -=a Fenice 15.30 «Lo scopone scientifi®®*' . Alberto Sordi, Silvana Mangano, J°i ; ' Bette Davis. seph Cotten, film. IOden 16.00 »Lo chiameremo And®3: Mariangela Melato in Nino Atov fredi. Grattacielo 16.00 «L'uccello mig1'®'?’ re». Barvni film. Rossana Podes18, Lando Buzzanca, Gianrico Tedescto Excelsior 15.00 «Frenzy». Detektivk* znanega Alfreda Hitchcocka. Prepff vedano mladini pod 14. letom- Ritz 15.30 »Una ragione per vivet* una per morire*. Telly Savalas. d* mes Cobum, Bud Spencer. Aurora 16.30 «Si puo fare... atniž0*1 Bud Spencer. Barvni film. Impero 16.30 «Bello, onesto, emig**® in Australia, sposerebbe compaesa118 illibata*. Alberto Sordi, Claudia G®f dinale. Barvni film. Cristallo 16.45 «Cabaret». Liza **’’ nelli. Barvni film. Capitol 16.00 «Pippo olimpionieto-Barvni Walt Disneyev film. Filodrammatico 16.30 »Nel buio Barv« Te 1 todi glav e 40), 1)0 . vsak V®Z dih Bju stoti vzdr je t BiBli do £ | kato Že BlU. tolac Sled, data G|at ti vedo... ma ti sento*. Sandra lien, Janine Raynaud. Prepoved®1*0 mladini pod 18. letom. H V Žapc Š Moderno 16.30 «H piccolo grande ^ j mo*. Dustin Hoffmann in Faye ***’ naway. V barvah. , Vittorio Veneto 16.30 «Boccaccio»- *■ Montešaho, S. Koščina. Barvni Prepovedano mladini pod 18. 1®W*A Abbazia 16.00 »Maciste l’eroe piu del mondo*. Giuliano Gemma. ni film. « Ideale 16.00 »I quattro pistoleri Trinita*, Peter Lavvrence, Stevvart. Barvni film. . Astra 16.30 »Rapina record a York», Sean Connery, Dianne non. Barvni film. J Kino Opčine 18.00 «Quattro mosche velluto grigio*. Prepovedano 0®* dini pod 14. letom. Sp* stroj Ne v«tB h z ?®go ž Sene. »4 Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 2. novembra VERNE DUŠE vzide ob 6.46 in zatone ob U>- 14S* Sonce 16.51 — Dolžina dneva 10.05 — na vzide ob 3.07 in zatone ob Jutri, PETEK, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON dlog dihe sito hjeg sS % \ K , It *4zv •Boe Saj, Gov Vreme včeraj: najvišja temper®*1^ "" 16 stopinj, najnižja 12,4, ob l9- -k 14 stopinj, zračni pritisk 1024,2 j I rahlo narašča, brez vetra, vlag® .. ; J odstotna, nebo jasno z majhno vidljivostjo, morje mimo, temper®81*1 morja 14,9 stopinje DRUŠTVENA PBODAJALNA na Opčinah išče trgovskega pomočnika ali pomočnico. Zglasiti se osebno v Alpinski ul. 85 ali po telefona na št. 211054. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) n A. Barbo, Garibaldijev trg 4: ,j. Gretta. Ul. Bonomea 93; Godina A ... GEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi- | Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN dija *Bg H T. * Iva®'' v Hi (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica GaJeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. ‘»-j; stj de Leitenburg, Trg S. Giovanni Mizzan, Trg Venezia 2. I ! ^ . I ^ pl' Namesto cvetja na grob £°s[>e jpOČ barič daruje družina dr. Logarja ^ j lir za Slovensko dobrodelno d1*18 Prispevki k, Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni zapustil* naša draga teta MALCI vd. SCHEIBNER roj. GARTNER Pogreb pokojnice bo jutri, 3. t. m. ob 11. uri iz mrtvašnic* evangeličanskega pokopališča. Žalujoča nečaka Mirko in Jarmila Lui* ter pranečaka Daria in Boris Kal** Trst, 2. novembra 1972 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006. KS; % gov Zapustila nas je naša preljuba žena. mama, nona in sestra MILKA TERČON roj. MILIČ Pogreb drage pokojnice bo danes, v četrtek, ob 15. uri iz hiš® žalosti, Nabrežina št 124, na domače pokopališče. Žalujoči: mož Pepl, hčerke Rožic*' Nada in Marinka, zeta, vnuki in dru*® sorodstvo Nabrežina, Firence, 2. novembra 1972 gar t>f3 a, t>oo >4 'ati *Bj *hi\ ?4 bet bil ! 'a, •bii : S 'Je "a "e *'a PRIMORSKI dnevnik 4 2. novembra 1972 1972 PREDSEDNIŠKE VOLITVE SO PRED DURMI > v to ■lo Vito ni invo-i jo je ) Alber-edališke ogah se •dstavila ;ga i Gazto Miranda Volilna opredelitev mladih Američanov? M pravijo ankete med mlajšimi volivci - Vietnam je vsekakor glavni problem - Rasistični Jug za Nixona še M* m i., ,Vseh ameriških državljanov, atteUZli. ■ DOa0 v krnHrnr«, ut:------- in Mp°pV kratkem med Nixonom McGovernom 3 pono-iie pto ki E-fS-toiSSlSK lune, sezono , 4. no-3b 16.30 pLlf' i*1,- *etx)m’ volilo prvič. „ rea leti h; ioui,„ —i... ^ :.t6h * nu-,znano n0 tpk T bi lahko veliko veči-nu- 7no^ a50v dodelili McGover-lovsko" on, ^ •*e’ da de študen-» — , Vu uf banje v ZDA oslabelo, nbra P* kete r.™ ■ aj9. tudi rezultati an-ftesec Gallup’ kž vsak di mprt ,Ucuje Javno mnenje tu-vlea mladino ZDA. stanj* v j. sePtembra je bilo K v odstotkih tako: va. edališdn opera liera 6° irda b° g njeS! iili (Be-l (Auto a), Da' Lucio Študenti Delava Nixon 48 54 39 41 70 48 McGovem 48 42 54 54 29 48 ero el Aid« na z®2' ša & države Neo”6 držav9 -in drugi ^ podeljenih ali pristašev dru ero * Skupni ™ . °v je bilo zelo malo. 46 za M?estevek je bil 50 proti se je x?na- Mesec dni kasneje list ae bolj obrnilo v ko- v°dii Jbega predsednika, ki je večja nnlirproti 43■ Značilna je vendar , l!cna zavest študentov, Govem» U ■ V2Soka prednost Mc-__ v>tih dr>7 ®dust;rijsko najbolj raz-Ma- državah aJ?“ vzhoda in v srednjih „ it 5tanje n Waraynost porazno pa je rtga sona rasističnem jugu, katero McGoverna prak- črta .»Jr3, 22 operativnega na-, TemS0hlne Propagande, tudi rv,10 so volivci razdeljeni glavnem Veri- Katoličani so v 40), Drrit^a McGoverna (57 proti > e buri » ilm. ntifi«*' ino, > Bar*111 indrear-j ' IN' nigrato Todesta, edeschi-iektivka Prepir etoffl-ivere * las. -i*' no **£«* pa še bolj odloč- ve^eie^m je zanimanje za volit- (63 proti 34). Na dih s» Že 52 odstotkov mla- 50 • *-‘v- vet UUrilAJLIVUV ilUd" nju na "^odtočilo proti sodelova- amig°'- mig«1" TaesaP« ia C®r stoikov Volitvah, nadaljnih 17 od-V2drža]n p9, se bo verjetno tudi je ra2o& .ok za to apatičnost ritni arije nad novo izvoljeno Bele ?-edniki- ki so vsi prišli nato n_ hlse.’ ker so obljubili mir, Že t« V0Jn° še bolj zaostrili. 1 *9 Pome ' America blern aJx>nien’, da je glavni pro-•»u. pnr e*učanov vojna v Vietna-yosebna ‘ onico»- mladih u“?°na lestvica zanimanja Slede niiK er'oanov m zaupanje data Jn. v predsedniška kandi-Ijlatinj -le naslednja: Problem Prednost Nixon McGovem svojo politiko razvodenel. Dobil je zato večkrat oznako oportunista. Oba kandidata vsekakor računata na glasove mladih volivcev in vanje sta investirala ogromne vsote. Za Nixona dela 100 ljudi, ki imajo na razpolago lepo vsoto 600 milijonov lir, McGovem pa je svojo volilno kampanjo med mladimi ustvaril z 720 milijoni in nadaljnjimi 90 milijoni za posebne akcije. Oba kandidata sta najela tudi veliko filmskih zvezdnikov in pevcev. Nekateri so že od nekdaj pomagači pri volitvah, v večini primerov pa gre le za stvar honorarja. Nixonu pomagajo med drugimi naslednji: Pat Boone, Clint East-wood, Cary Grant, Susan Hay-ward, Charlton Heston, Jane Rus-sel, Frank Sinatra in John Wayne, ki je sicer več ali manj priznan fašist. V taboru McGoverna pa so Can-dice Bergen, Burt Lancaster, Shir-ley McLaine, Eva Marie Saint, Tina Sinatra, Barbara Streisand, Dionne Warwicke in Raquel Welch. Da ni v nobeni skupini politično bolj zavzetih osebnosti n.pr. Jane Fonda, dovolj jasno ožigosa resnost predvolilnega vzdušja. K. B. Morda rešitev mestnega prometa $*** Vir-’ uo 3 39 ira J* 1 |V'stroški >vedan° ^PosUte, s io>- ufilto letoto iu fori* . Bad' & Eveb” ?2? S* is?« 17 11 10 » 24 14 15 17 19 23 16 12 15 13 19 19 10 15 19 10 ’erii simpatij ima McGo- 0 2a tv,i: Zer*'?karni, ki ga smatra- fg°vornik2Pnrnernega m resnega " žetisbp Pravičnejšega položa-. Ne» !6ftetljivn r ameriški dmžbi. Pre-a Ca«- | 5? glede v? morda vodstvo Nixo-f°gi Mpfr le*-nama. Radikalni pre-i>aPrer,0verna so bili verjetno Tipaje u.-1. za ameriško javno ^>PaganZie P5ebavU° rite' Wln,?WtfhVn0 odvijanje pa' g pogajanj, ki bi odločilna za ponovno a6 I mtervjujev je bilo “fejo deif,- ameriški mladinci ne f?l. več problemov sku- 19. .2 t gl MooS Jfaiii , 50 namreč očitali Mc- h ^ogSih® je l0til b°rbe na *.. Področjih in tako DENVER (Colorado), — Ameriška vlada je sklenila sodelovati pri finansiranju revolucionarnega načrta za mestne prevoze, načrta, ki ga namerava izvesti občinska uprava v Denverju. Minister za prevoze John Volpe je izjavil, da bo njegovo ministrstvo dalo 11 milijonov dolarjev za kritje stroškov, ki jih bo občinska uprava Denver imela pri vzpostavitvi poskusne prevozne proge v središču mesta. Sistem bi mogli primerjati nekakšnemu sistemu dvigal, le da se dvigala premikajo navpično, te kabine pa bi tekle vodoravno. Potnik se ustavi pred postajališčem pritisne gumb in »prikliče najbližjo kabino*, stopi v kabino, potnik pritisne na drugi gumb, in sicer na gumb, Id ustreza postaji, kjer namerava izstopiti. Laboda v svojem jesenskem miru (Foto Mario Magajna) IZ UMETNOSTMI! UALEHI.J Odlični Enrico Ricci v galeriji Cartesius S tehtno sestavljeno uvodno besedo v katalogu izpod peresa znanega kritika, kot je to ravno Giuseppe Marchiori, nam galerija Cartesius predstavlja jedkanice odličnega grafika iz Urbi-na. Je to Enrico Ricci, ki se je tam rodil in se izšolal na tamkajšnji umetniški šoli, kjer sedaj poučuje grafiko, ki jo v poletnih tečajih posreduje tudi tujim obiskovalcem. V dobrem desetletju, odkar javno nastopa, je razstavljal svoja dela v mnogih mestih Italije in izven nje. Med drugim m Mednarodni razstavi grafike v Ljubljani in letos na razstavi grajike beneškega bienala. Je to kaj svojevrsten ustvarjalec, ki nas preseneča s strokovno popolnostjo, vendar ne v tradicionalnem smislu dela, kajti v njegovih jedkanicah se odraža naša doba napredka tehnologije zelo oprijemljivo celo v samem papirju tiskov, ki ni več bombažni japonski, pač pa z aluminijasto folijo prevlečen. Razen tega v njem doseže prefinjene odtisne učinke, ki se zde kot bi jih vgrebli in vtisnili kovino obdelujoči stroji z različnimi vzorci gostih mrež. Kljub temu pa Ricci ohranja 1llllllllllllllllllIllllllll|||||||||l1|||||||||||||||||||flIIIH4f|||i|||||||||iiii||||||||||iii||||||||||||ii||||||U||||||||||||||ni||||||||n||||||||||||||||||||||||||n||ml|||||||||||||||||||||v| EKOLOGIJA JE IZ DNEVA V DAN DOLJ AKTUALNA «Jadran 3» v bistvu nov načrt za zaščito okolja Poleg predstavništev štirih republik in vseh obalnih občin sodelujejo pri tem načrtu tudi predstavniki Združenih narodov Pred dnevi smo poročali, dia so v Rimu obširno razpravljali o tem, kako bi zaščitili Jadran pred onesnaženjem. Na zasedanju jugoslovanskih in italijanskih parlamentarcev in strokovnjakov so razpravljali o tem, kako je Jadransko morje v nevarnosti in kako nujno je, ga zaščititi pred nevarnostmi, ki izhajajo iz odplak velikih mest, predvsem iz velike industrije, pa tudi od dirugih podobnih dejavnikov, kot n.pr. petrolejskih ladij, ki zlivajo v morje svo- Začudena? Morda nad svojimi lepimi očali h ""'""niiiHiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiHiinitHinmiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiimiiiiiiiiiitimmmtiiiiiiiiiiiitiHHiHmiiiimiiiiiiiii h'mingWayeva pisma dražj kakor Faulknerjev roman ga gi' S? Sothlb^n’ l' ~ Znana 8ale" »N UkvarParke - B^et se po 1 draikJa s prodajo oziro-k%ih Urr>etnoitnih slik in Al U 6'tih Urnetn0: i Poh:-119 Drinfag0Cenih predmetov, lva 5. *Jv*. f^01, tudi umetnostnega mi J' ^^^41 *“Krat pa so bila na vr seJJ* 6ruEhiSrtla znamenitih ljudi. fii- (K?tavi 7 0 .,!3-B00 dolarjev, to # W° nasplohnVllj°nov lir, najvišjo k. Pa in sicer 17.000 dolar- Pisaianega rnmegel rokopis ned0‘ C D- H m?na’ ki Sa je nalij devc* Lawrence. Rokopis V^iio, k \ P°glavij in za sedaj gov^iiio se l r?ma.n vsebuje. a ruš^ j,J tem pomagal k «več-iti jil- J® nekdc pikro pri-e a so pisana na stroj .Risi bil; Ki? “•«i°«;vl',ena' sl0,l“ je napisal v j -=■ vujri in sicer v »4 i51 in so hjia na- hej." so jai.Uru Mheneru Žani Za u ^rosiiata'. ktr je kritik Mize-^tii k DodatP'iSatel'ia Hemingwaya » n ^ 0 Fitzgeraldu. Živ-• katerem .v govor, je Jff of nat lovom »The p ua-lovom ay nyaradisP>. ieta 1951. He-- Vl za Fitzegeralda med « Ua . ,, ta tstremel daleč*, \^okšnn °betah da «J« bil 'hil'M t)r, daleč vodena ra- fe|0 Je romani ■ vodil nihče* . .. it: n : n° ceni^ njegov izre-’ K1 Da Ho *— ___ Zapr niki oblasti so včeraj zjutraj položili vence na pokopališčih ali pred spomenike, ki nas spominjajo na padle v narodnoosvobodilni borbi. Na vseh krajih se je ponovila vsakoletna slika, naši ljudje so počastili tiste borce, ki so padli zato da mi lahko danes živimo svobodno. Največ ljudi se je zbralo na glavnem gorišketn pokopališču, pred skupno grobnico v kateri so pokopani goriški partizani. Nanjo je položil venec generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž ob navzočnosti članov konzulata Saše Grudna in Marinka Kosorja, vence so položili zastopniki združenja bivših partizanov ANPI, Slovenske kultumo-gospodarske zveze, slovenske mladine. Zveze borcev iz Nove Gorice. Pevski zbor »Oton Župančič* je nato zapel dve ža-lostinki. Prisotni so počastili spomin padlih z enominutnim molkom. Omenimo še, da so zastopniki Mladinskega krožka iz Gorice položili cvetje na grob Jurija Tomšiča, dan prej pa so učenke in učenci tretjega, četrtega in petega razreda slovenske osnovne šole v Ulici Randaccio v spremstvu NA ZAHTEVO SVETOVALCEV KPI OB KNJIŽNI RAZSTAVI V GORICI Mladinska knjiga - most zbližanji med mladino treh obmejnih dežel V Gorici bo odprta do nedelje, 5. t.m., nato pa je bod1: prenesli v Novo Gorico in Koper ter na Korošk®, V Števerjanu učiteljic obiskali pokopališče, ter se pomudili pred spomenikom padlim partizanom ter pred grobom pisatelja Frana Erjavca. Cvetje na partizanske grobove in pred partizanske spomenike so položili tudi učenci drugih slovenskih šol na Goriškem. V Doberdobu so učenci tamkajšnje osnovne šole položili cvetje pred spomenik padlim partizanom sredi vasi v torek zjutraj. Z otroki so bile, kot vsako leto domače učiteljice, letos se je te svečanosti udeležil tudi novi župnik Lazar, ki je dejal, da je žrtev partizanov pomagala k temu, da danes lahko svobodno in lepše živimo. Tudi goriški občinski svet naj razpravlja o umobolnici Iz vsega navedenega izhaja, zaključuje prof. Barbina svoje poročilo, da se za Nadiške doline predvideva pravzaprav samo določen razvoj na področju turizma. Toda tudi ta razvoj ima šibko točko, kajti zaradi bližine večjih mest se turistično izživljanje v teh dolinah utegne razviti le v svojih izletniških komponentah. Zaradi številnih omejitev na področju gradbeništva Vladimir Dedijer: JOSIP BROZ-TITO Prispevki za življenjepis v 2 knjigah V kratkem bo izšlo najobsežnejše znanstveno delo o življenju tega velikega državnika PRVA KNJIGA bo taksimilirani ponatis Dedijerjevega TITA, ki je bil ob svojem času popolnoma razprodan. Izredno novost predstavlja po svoji vsebini pRUGA KNJIGA, ki bo vsebovala vse najnovejše podatke, dokumente in fotografije, ki še mso bili nikoli objavljeni, ter pred kratkim izročene arhive Kominterne, angleške in druge arhive. PREDNAROČILA SPREJEMA Ubaika feft Nekateri pomembni občinski odborniki urejujejo list, ki je s svojim pisanjem sprožil fašistično provokacijo o položaju v umobolnici Komunistični občinski svetovalci v Gorici so poslali županu De Simonu predlog, naj na seji občinskega sveta razpravljajo o vprašanju zdravljenja v psihiatrični bolnišnici, vprašanju, ki je tako odločno prišlo na dan s stališčem zdravstvenega osebja bolnišnice in z nadaljnjimi odmevi, med katerimi naj omenimo samo razpravo v pokrajinskem svetu. Svetovalci Battello, Chiarion in Pirella so sprejeli na znanje možnost odpustitve ozdravljenih oseb iz bolnišnice in potrebo po objektih in ustanovah, ki bi omogočili njihovo ponovno vključitev v vsakodnevno življenje. S tem v zvezi podpisniki predlagajp samokritičen odnos do preteklih stališč, odpravo predsodkov in nasprotovanj ter sestavo pogumnega in celovitega programa, ki naj uresniči zgoraj navedene namene. Pri tem je potrebno najti podporo vseh dejavnikov ter doseči demokratični pristop k reševanju tega vprašanja. Ob koncu so svetovalci ugotovili, da je neki goriški periodični list objavil »objektivno* poročilo o položaju v umobolnici (v uredništvu tega lista je več uglednih članov občinskega odbora) ter sprožil pro-vokaoijsko ustrahovalno gonjo fašističnega značaja. Tudi zaradi teh povezav podpisniki resolucije zahtevajo od občinskega sveta, da vprašanje osvetli z vseh plati. Goriško martinovanje TRST ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792 Po nekajmesečnem premoru v delovanju naših prosvetnik društev na Goriškem, ki so zaradi pomanjkanja primerih prostorov v poletnih mesecih delali samo prireditve na prostem, bomo sedaj zopet oživili prosvetno - družabno delo. Kot prvi bodo tudi tokrat začeli prosvetarji iz števerjana s svojim prosvetnim društvom «Briški grič*, kakor so začeli tudi spomladi ob ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA PODJETJE ZA TURIZEM TRANSPORT IN GOSTINSTVO OD L NOVEMBRA DALJE LAHKO KUPITE — vse vrste železniških vozovnic — karte za spalnike in ležalnike IN ZAHTEVATE INFORMACIJE O VOZNIH REDIH IN CENAH NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V KOPRU, V PROSTORIH TURISTIČNEGA DRUŠTVA, PRISTANIŠKI TRG 7 priliki prvomajskih praznikov. Šte-verjanski prosvetarji pripravljajo zabavno Martinovanje za sam Martinov praznik v soboto 11. no. vembra v Prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu 13. Zabava bo trajala od 21. ure pa do 4. ure v nedeljo zjutraj. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Deloro iz Trsta, ki je tudi na Goriškem že dobro znan, saj je med drugim nastopil tudi za prvomajske praznike v Števerjanu in žel splošno odobravanje. Števerjanski prosvetarji so prepričani, da bo tudi ta njihova prva prireditev v nastopni sezoni prav dobro uspela, saj imajo še dovolj izkušenj pri organizaciji. Med drugim bodo poskrbeli za lačne in žejne z izvrstnimi domačimi klobasami in domačim kruhom pa s starim in novim vinom. Vabila za to martinovanje so že na razpolago v Gorici na sedežu SPZ v Ul. Malta 2 ter pri odbor- nikih prosvetnega društva »Briški grič* v Števerjanu. SAVERIJ ROŽIČ Filmi v Doberdobu P.d. »Jezero* v Doberdobu je v ponedeljek zvečer na svojem sedežu priredilo že drugi večer filma z narodnoosvobodilno tematiko. Iz serije VOS so predvajali filma »Ena ni tri* in pa »Obroč pod zemljo*. Predvajanje so številni člani in prijatelji društva spremljalili z velikim zanimanjem, kakor ga pri naših Kraševcih na splošno vzbujajo filmi s partizansko tematiko. Večja svečanost je bila pred spomenikom padlim v Števerjanu. Tu se je ob 11. uri zbrala domala vsa vas. Vence so položili zastopniki občinske uprave, zveze bivših partizanov ANPI, Zveze borcev iz Nove Gorice, prosvetnega društva «Briški grič*, prosvetnega društva «Sedej» in Kmečko delavske zveze. Župan Klanjšček je predlagal enominutni molk. Zatem je cerkveni pevski zbor zapel dve žalostinki. V torek so pred spomenik padlim v Števerjanu položili venec tudi zastopniki generalnega konzulata SFRJ iz Trsta. Po svečanosti v Števerjanu so zastopniki društva »Briški grič* in Zveze bivših partizanov odšli v Gonjače, da bi položili vence pred tamkajšnji spomenik, ki spominja na vse padle partizane v Brdih. Na pokopališču v Štandrežu pa so vence na čast padlim domačinom v NOB položili zastopniki prosvetnega društva »Oton Župančič* in športnega društva »Juventina*. Domači pevski zbor je zapel nekaj žalostink. Bivši partizani so včeraj zjutraj položili venec pred spomenik v Pevmi, prav tako na pokopališču v Podgori. Včeraj popoldne so na partizansko grobnico na pevmskem pokopališču položili venec zastopniki Zveze borcev iz Nove Gorice. V Sovodnjah so zastopniki občinske uprave in borcev položili vence pred spomenik že v torek zvečer. za občinske volitve, ki bodo 26. in 27. novembra. Zadnji so se na občinski urad predstavili fašisti. Za trideset svetovalskih mest se poteguje sedem strank. Na glasovnici bo razpored list takšen: KPI, PSI, PRI, PSDI, PLI, KD in MSI. Doslej je bilo v Ronkah le dvajset občinskih svetovalcev. Ker je število prebivalstva na podlagi podatkov o zadnjem ljudskem štetju preseglo 10.000 oseb, se je število svetovalcev dvignilo na trideset. Doslej so bili v občinskem svetu zastopani komunisti, socialisti, krščanski demokrati in socialproletar-ci. Ob prisotnosti civilnih, cerkvenih in vojaških predstavnikov so v torek nekaj pred 19. uro v prostorih ljudskega oddelka državne knjižnice v Gorici otvorili mednarodno razstavo mladinske knjige, pri kateri sodelujejo naša dežela. Slovenija in Koroška. Med prisotnimi naj omenimo go-riškega župana De Simoneja, odbornika Moiseja in Ciuffarina, deželnega svetovalca Cociamija, generala Castagno, mons. Močnika, ravnateljico slovenske srednje šole dr. Rozalijo Lojk, didaktičnega ravnatelja dr. Brešana, nadzornika Le-banija. občinskega svetovalca Bratino ter predstavnika iz Nove Gorice Marjana Breclja in iz Celovca dr. Platzerja. Zbrane je pozdravil goriški župan De Simone, ki je poudaril važnost te pobude za sodelovanje treh dežel tudi na področju mladinske vzgojne literature in pohvalil organizatorje, zlasti ravnatelja go-riške državne knjižnice- dr. Man-zinija. Dr. Manzini je poudaril hvale vredno akcijo v okviru mednarodnega leta knjige pod okriljem UNESCO in poudaril, da je v organizaciji ljudskih knjižnic Goriška na prvem mestu v Italiji. V imenu Goriške knjižnice iz Nove Gorice, ki je med organizatorji te razstave, je pozdravil Marjan Brecelj, ki je označil mladinsko knjigo kot most zbliževanja in spoznavanja mladine z obeh strani meje v duhu solidarnosti in izmenjavi kulturnih dobrin preko mladinskega čtiva. Tudi celovški predstavnik dr. Plat-zer je pohvalil pobuco in izrazil prepričanje, da bo obrodila dobre sadove. Po teh govorih so si gostje ogledali razstavo, ki je razdeljena na štiri dele. Prvi je oddelek slovenske knjige, ki prikazuje 100 slovenskih knjig mladinskega slovstva od klasičnih pa do najnovejših Bevkovih, Perocijeve, Seliskarjevih itd. Dalje je prikazanih po 10 mladin- skih prevodov v slovenščino ščine in iz italijanščine. Sle® lil IZ •, strijski del prav tako s 106 nalnimi avstrijskimi izvodi in«* 10 prevodov iz slovenščine in -lijanščine. Tretji del prikazuje J lijansko mladinsko slovstvo j 10 prevodov iz slovenščine l® | ' v četrtem manjšem delu Pa kazujejo nekaj originalnega dinskega slovstva v furlansc^. dinskega slovstva V Gorici bo razstava s nad 400 knjigami v štirih odprta do nedelje,_ 5 n°v^’J dnevno od 10. do 12. in od 19. ure. V ponedeljek, '■ ^ bodo razstavo prenesli z® "Ti dni v Novo Gorico, nato Pa * Koper jjjjl Po tem krogu v treh se bo vrnila v Gorico, MLL. bodo prikazali po občinskih cah na podeželju. Vsekakor )e,^: stava vredna ogleda ter j° priporočamo mladini in njeni® jiteljem. g j STALNO - SLOVENSKO GLEDALIŠČE *“| GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI prevod JOŽE dPId'. scenograf VLADIMIR RIJ" ^ kostumograf MIJA JARC-JL, JAKA HAFNS FRANC UR** koreograf režija V sredo, 8. novembra ob 10- v Kulturnem domu v SOVODN-U V sredo, 8. novembra ob 1E. v Katoliškem domu v GORJ^L ,b v župn. dvorani v DOBERD^ V četrtek, 9. novembra ob lllllllllllllllllllllllll■llllllllll■■ll■■ll■llllIl■Il■llllllllI■■■l■■l■l■l iiiiii m um Hlinili i«"uni n miiiituiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii uauo* V TOREK ZVEČER V KULTURNEM DOMU V Sovodnjah so goriški Slovenci izpričali solidarnost s Korošci Koroški gostje obiskali županstvo - Pozdravi domačinov in gostov - V kultu*” nem delu večera zgodovinski oris koroškega vprašanja, recitacije in pe^* 150.000 lir nagrade vzorni učiteljici Nagrado 150.000 lir je goriška hranilnica in posojilnica darovala, ob svetovnem dnevu varčevanja, u-čiteljici Anni Bombig, ki poučuje na osnovni šoli v Marianu, ki so jo proglasili za najboljšo učiteljico leta na Goriškem. Kratka svečanost je bila v torek na sedežu goriške hranilnice, prisotni so bili tudi številni predstavniki šolske oblasti. Prispevujte ta DIJAŠKO MATKO! V Ronkah sedem kandidatnih list V Ronkah so včeraj opoldne zaključili sprejemanje kandidatnih list Goriški Slovenci so v torek zvečer do zadnjega kotička napolnili novi Kulturni dom v Sovodnjah, kjer so Slovenska prosvetna zveza, domače prosvetno društvo, društvo »Oton Župančič* iz Štandreža in Mladinski krožek pripravili solidarnostni večer s koroškimi Slovenci. Razveseljivo je dejstvo, da je prihitelo ob ti priložnosti v Sovodnje zelo veliko mladine, zaradi česar je bila dvorana v domu premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so hoteli vanjo. Še prea začetkom prireditve v Kulturnem domu, so delegati Slovenske prosvetne zveze iz Celovca obiskali sovodenjsko županstvo, kjer je bila seja domačega občinskega sveta. Župan češčut je koroške brate toplo pozdravil, izrazil je solidarnost vsega sovodenjskega prebivalstva z njihovo pravično borbo in poudaril dejstvo, da je na svoji prejšnji seji isti občinski svet izglasoval uradno resolucijo, ki obsoja nacionalistično divjanje neonacistov na Koroškem. roškem bistveno izpremenil. Letos je končno prišlo do izglasovanja državnega zakona o dvojezičnih napisih, do njegove praktične izvedbe in nato do nasilnih dejanj zadnjih tednov. Nekaj Kokotovih pesmi (tajnik koroške SPZ je znan tudi kot pesnik) so nato recitirali člani Mladinskega krožka Magda Prinčič, Neda Dornik in Viljem Prinčič. Pod Siličevim vodstvom je nato dve pesmi zapel pevski zbor «Oton Župančič* iz Štandreža, visokošolka Nevenka Brešan je nato prebrala resolucijo solidarnosti s koroškimi brati, ki so jo prisotni soglasno sprejeli, prireditev pa je zaključil pevski zbor »Oton Župančič* ki je zapel Prešernovo Zdravljico. V Kulturnem domu se je zbralo veliko ljudi. Med njimi so bili prisotni zastopniki Slovenske prosvetne zveze s tajnikom Edmundom Košuto na čelu, sovodenjski župan Jožef češčut z odborniki in svetovalci, pokrajinski podpredsednik Marko \Valtritsch, zastopniki prosvetnih društev iz drugih naših krajev. Delegacijo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ki je bila prejšnji dan v Trstu, je vodil njen tajnik Andrej Kokot, v njej so še bili Štefan Sienčnik, Šimej Wrulich, Marjan Sriemc, Nužej Lampdchler in Rupert Reichmann. Pozdravne besede je izrekel tajnik primorske SPZ Edmund Košuta, izrazil je solidarnost vseh goriških Slovencev s Korošci in pozdravil vse prisotne. Andrej Kokot se je za prisrčni sprejem toplo zahvalil. Dejal je. da so Korošci ganjeni nad sprejemom, ki so ga doživeli pri nas, čutijo se močnejše, ker je na njihovi strani vsa slovenska javnost tako v Sloveniji kot v Italiji. Omenil .je obveze, ki jih ima avstrijska republika s 7. členom mirovne pogodbe, ugotovil je, da je avstrijska javnost nasprotna divjanju pijanih nacistov, obsodil je oblast, ki mora preprečiti novopečenim nacistom prosto delovanje, ki škodi ne le dobrim mednarodnim odnosom, marveč krši najosnovnejše pravice slovenskih ljudi v Avstriji. Za njim je podal zgodovinski pregled koroških dogodkov ravnatelj novogoriškega muzeja Branko Marušič. Omenil je plebiscit iz leta 1920, vlogo, ki jo jo takrat imela nacionalistična organizacija Heimat-dienst. Prikazal je resen položaj, v katerem so se znašli koroški Slovenci s priključitvijo Avstrije Hitlerjevemu tretjemu reichu, njihovo nasilno izseljevanje, nato sodelovanje v narodnoosvobodilni borbi in povojno razdobje. Kljub demo- Čudnc povezave v vrstah tržiške KD V krščanskodemokratski stranki velja za volitve notranjih organov večinski sistem. Pred dnevi so se zaključila glasovanja v štirih sekcijah KD v Tržiču za izvolitev delegatov, ki bodo volili občinsko vodstvo te stranke. Za to priliko so morotejd nastopili samostojno, levičarski bazisti in fanfanijevci so se povezali, syojo listo so predložili tudi levičarji skupine »forze nuove* prvič je nastopila tudi dbrotejska skupina »inizia-tiva popolare*. Morotejci so dobili 47 delegatov, koalicija med bazisti in fanfanijevci 52 delegatov, dorotejci 11, forzano-visti pa 5. Glasovalni sistem je tako omogočil absolutno večino morotejski skupini, kljub temu, da ima le tretjino glasov. Zanimivo le, da sta se tokrat prvič pojavili dve desničarski skupini, še bolj pa je zanimivo dejstvo da so se levičarski bazisti povezali z eno teh dveh desničarskih skupin, ker so upali, da dobijo na ta način večino delegatov. p j Gospodinja iz Rude Candi^ nolla je v Gradišču padla z'L,-, da. V goriški bolnišnici bo la t desetih dneh zaradi ^ pretresa možganov in drug#1 cev po telesu. Izleti SPD Gorica priredi tra' did^ sovanje na sedežu SPD, Ul- Razna obvesti]*! Posojilnica v Sovodnjah vsem članom in drugim pri^Ld da bo njen urad v odprt od 9. do 12. ure v petek, L( v stilo za praznične dneve !• novemDra. Kino (.urica VERDI 17.00—22.00 »improvvi^pi un uomo nella notte*. Mario®«)# do in T. Hird. Barvni fih0, pod 18. letom prepovedan- jJ rnun m ic um . - In ™ | CORSO 17.15—22.00 »...e k> „ BiH 9 Iz goriške bolnišnice V goriško bolnišnico so včeraj sprejeli 40-letnega delavca Avgusta Calligarisa iz Ul. Colombo 23. Cal-ligaris se je z mopedom vozil po Ul. Orzoni, nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel na tlak. Z re-šilcem so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudega pretresa možganov. Z mopeda je padel tudi 26-letoi delavec iz Ul. Aquileie 28 Fede-rico Devetag. V bolnišnici ni znal povedati kako je prišlo do nesreče. Devetag je pri padcu zadobil pretres možganov in zlom leve noge. Zdravil se bo 60 dni. Francesco Cumini iz Romansa sl je na delu na polju zlomil ključnico. Kmet je traktorju hotel priklopiti voe, ko se je traktor, ki ga je vozil Ardeno Margut, pomaknil Na gorttkam pokopališču naprej. Cuminija je prednji del vo kratični ureditvi avstrijske države I za udaril v prsi. Zdravil se bo 20 pa se ni položaj Slovencev na Ko-1 dni. fratel? J: Iršič AZZURRO 17.30 »Tutti ^ West per parte di padre*-bato. Barvni film. „ {d. $ ški barvni film RENČE Prosto. ŠEMPAS Prosto. U DESKLE »Nuna*, francoski b®® - ob 19.30. PRVACINA »Lov na jelene*.^ vanski barvni film — ob KANAL Prosto. lekarna Pontoni e Bassi, 1®«* 26, tel. 3349. Jj DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči v lekarna Al Redentore, Gl-selli, tel. 72340. martinovanje v nedeljo, 12. ""JTf v hotelu Soča na Mostu na rono ii Magnifico*. T. Barto. Barvni film. . CENTRALE 17.00-22.00 «CoWj*j|» a chiamarlo Trinita*. T. Spencer. Barvni film. MODERNISSIMO 16.15-22.00 lena*. L. Gastoni in E (jr Barvni film. Mladini pod *' prepovedan. (ll f VITTORIA 17.15-22.00 «Pelle„V le*. D. Lassander in S. j/ Barvni film. Mladini pod 1' prepovedan. EXCELS10R 16.00 «11 vero e ‘ . ir T. Hill in M. Balsam. Bar^ t PRINCIPE 17.30 «11 terroreJ J occhi storti*. Enrico M®0 Barvni film. Voro Gorici. SOČA (N. Gorica) »Ponočni jp ’ j ameriški barvni film — ob 1 ' SVOBODA «Marfijeva vojna*- f - - -------■ ««- ob 18' 81 DEŽURNA LEKARNA V " Danes ves dan in ponoči j® fl/ PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. novembra 1972 KOŠARKA 2. BOROV FESTIVAL MINIBASKETA ITALUANSKI POKAL Že v prvem dnevu turnirja Modena zgubila vrsta zelo borbenih tekem v Trstu obe ^$tra otvoritvena slovesnost - Prvi dan dopolnila filmska predstava o košarki Sinoči se je na stadionu «1. maj« irstu pričel drugi Borov festival ^asketa. V prvem dnevu tek- ,--- » veni uncvu Lcrv kaJf'1'' 80 k"a 113 sporedu kešar-tuHn- 3i sre®anja. vmes pa je bila slovesna otvoritev, katere so 86 udeležili vsi nastopajoči. estii spored se je odvijal ob pri-_°sti številnega občinstva, ki je 3?*manjern sledilo borbam naj-^ 80 kljub mladosti in ^KKusenosti zaigrali navdušeno in j. borili za vsak koš. Zvečer l: . “a filmska predstava o košar-* njenih idolih. s knf’Via* se bo nadaljeval danes b«*0^arsllimi tekmami, popoldne del v^sitev najboljših risarskih Da r°venskih osnovnih šol, zvečer jol 00 sestanek učiteljev osnovnih ^•creatori — Servolana 6:14 jj®JpREATORI: Prodan 3, Tonot, 20““®! 1, Esopi, Dussi, Violin, Pajk Pozzecco, Aresca, Paugoni. SERVOLANA: Carlin 4, Chissich, . : Cuori, Emili 2, Peruzzi, Trim-k viberna 2, Emili, Čorbo. SODNIKA: Beretti in Marsilli. je bila zelo napeta pred J P^vem polčasu. Nihče ni kloniti in borbenost ni pomaga ? nobenemu. Kmalu pa so ko-KarJi Servolane uvideli, da bo- do Tako^^i ^e’ če bodo več metali je je tudi zgodilo in zmaga la )V/Patlla Servolani, ki je zdrža-oreat 'P°* medtem ko je moral Ri-ori zaradi izčrpanosti kloniti. 8sar' — Don Bosco 6:28 Martinoli, Bensi, Espo-Vj 'Valenti, Milani, Lumardis, Pol-JjJ«. Piacentini, Alberti 6. za 1 toni ca 7'“’ "mnveiu 2, S0^cana, Pistrin. jv NIKA: Cedolim in G-ropazzi. služenj “0sc° je zmagal povsem za-prejjv0.’ ®j je že od vsega začetka PrjsJ*Jal Igro, ki je presenetila vse Vr^Ae: Igralci so si bili enako-^ 31 tehnično zelo dobri. Če- prav so bili po postavi majhni, so nasprotnika zmedli takoj v začetku. Prestrezali so vse žoge in polnili nasprotnikov koš. Prav gotovo se bo ta ekipa borila za prvo mesto. Tudi košarkarji Vasarija so pokazali precej borbenosti, toda tehnično so bili slabši od nasprotnika in so se tako morali predati. Ferroviario — Polet 20:12 FERROVIARIO: Reglia 2, Tecchi 14, Persano 4, Cartago, Hengl, Gian notti, Marco, Matassoni, Nisi. POLET: Hrovatin B. 4, Malalan, Kalc, Ferragia, Gulič, Brišček, Le niša 3, Don 5, Piščanc, Vremec. SODNIK: Micol. Ob prisotnosti velikega števila navdušenih staršev in mladih navija čev so se poletovci spoprijeli s Ferroviariom. Openci so srečanje zgubili v prvem polčasu, o čemer priča tudi visok rezultat (14:6;. V drugem delu igre so bili enakovredni in večkrat celo boljši od nasprotnikov, saj so jih s svojo agresivno obrambo popolnoma zmedli. Neodločnost v prvem polčasu moramo pripisati neizkušenosti mladih košarkarjev Poleta, kajti glavni vzrok njihovega poraza je bil kapetan Ferroviaria, ki jim je sam zadal osem košev. Končno pa se jim je le odprlo, organizirali so se v obrambi in pokazali so nekaj lepih akcij tudi v napadu. Toda vse to ni bilo dovolj. Čas je hitro tekel in nasprotniki se niso vdali. Ostali današnji izidi: Inter 1904 — Dom Gorica 22:12 (12:8) Sodnik: Potocco. Bor - SABA 8:38 (6:23) Sodnika: Pegam in Sergi. DANES 09.30 poraženec tekme 003-013 proti por. tekme 004-009 (sodnika: zmagovalca tekme 003-013 ter 004-009) 11.00 zmagovalec tekme 003-013 proti zmag. tekme 004-009 (sodnika: poraženca tekem 003-013 ter 004-009) 15.00 poraženec tekme 005-002 proti poraz, tekme 012-010 (sodnika: zmagovalca te- kem 005-002 ter 012-010) 16.30 zmagovalec tekme 005-002 proti zmag. tekme 012-010 (sodnika: poraženec tekme 005-002 ter 012-010) 17.00 proglasitev najboljših del slovenskih osnovnih šol 18.00 poraženec tekme 011-007 proti Italsidru (sodnika: Bor in zmagovalec tekme 011-007) 18.00 sestanek učiteljev slovenskih osnovnih šol JUTRI 09.30 začetek tekem tolažilnega turnirja 14.00 prva finalna tekma turnirja 15.00 zbor udeležencev tekmovanja «ex tempore« 15.30 začetek tekmovanja «ex tempore® 15.30 druga tekma finalnega turnirja 17.00 izločilna tekma C skupine 18.30 izločilna tekma C skupine 19.00 sestanek predstavnikov društva 19.00 okrogla miza: «Šport in mladina* Nastopajoče ekipe nosijo naslednje številke 001 BOR 002 DOM GORICA 003 DON BOSCO 004 FERROVIARIO 005 INTERNAZION. 1904 006 ITALSIDER 007 KONTOVEL 008 LJUBLJANA 009 POLET 010 RICREATORI 011 SABA 012 SERVOLANA 013 VASARI Za Triestino sta bila uspešna D'Alessi in Rakar Triestina — Modena 2:1 (1:1) TRIESTINA: D’Ambrogio (Canta-gallo), Frigeri (Sabbadin), Tugliach, Macchia, De Gasperi, Scichitone, Rakar, Brusadelli, Bertoli, D’Ales-sd, Oggian. MODENA: Pasi, Matricciani, Strucchi, Muratori, Malagoli, Schia-no (v 79. min. Quattrini), Bombarda (v 74. min. Matinelli), Corni, Galli, Balestri, Di Marin. STRELCI: D’Ambrogio avtogol v 31. min., D’Alessi v 34. min., Rakar v 82. min. SODNIK: Mascia iz Milana. KO TI: 7:1. GLEDALCEV: 4.000. V prvi tekmi osmine finala italijanskega pokala polprofesionalnih ekip je Triestina premagala Mode-no in ima tako precej možnosti v nadaljevanju tega turnirja. Tako Tržačani kot gostje so nastopili v precej okrnjeni postavi, saj je, na primer, pri Modeni manjkalo kar šest standardnih igralcev. Vseeno pa je bilo srečanje izredno napeto in zanimivo, saj so rezerve poskrbele za hitro in dinamično igro. Srečanje je bilo ves čas pod nadzorstvom Tržačanov, ki so stalno pritiskali v napadu In so le redkokdaj prepustili pobudo Modeni. Prvii gol so dosegli gostje, ki so izkoristili svoj edini napad in presenetili negotovega vratarja D’Am-brogia. Di Mario je streljal iz kota precej visoko, tržaški vratar pa, namesto da bi ujel ali vsaj odbil žogo v polje, jo je potisnil prav pod prečko v gol. Toda le tri minute kasneje je stanje popravil D’Alessi, ki je z močnim prostim strelom presenetil obrambo in vratarja Pasija. Škoda, da bo moral oditi (menda v Palermo, ki ga je baje že kupil). Ves prvi polčas je potekal v znamenju premoči domačinov, ki so se lahko zanašali na vedno boljšega Tugliacha. Ta je bil več v napadu kot pa v obrambi, pa tudi Bertoli in Oggiano, sta se zares prizadevala. Drugi polčas je bil popolnoma podoben prvemu. Tržačani so se takoj pognali v napad in so puščali zaledje prazno, saj so se lahko zanašali na Cantagalla, ki je zamenjal D’Ambrogia. Domača enajsterica pa ni znala izrabiti svoje premoči, saj bi s predvajano igro lahko zabila vsaj še tri gole. Tako pa je prav na koncu akcij vladala zmeda in streli so skončali preko bele črte ali pa v rokah vratarja. Prav v eni izmed takih zmed je dosegel Rakar zmagoviti gol za Tržačane, ko je nenadoma streljal in poslal žogo ob vratnici v gol. To je bila tudi edina pozitivna akcija tržaškega krilca. Na splošno je Triestina zaigrala dobro, dosti bolje kot v prvenstvenih srečanjih. Tržačani imajo precej dobrih igralcev, ki pa jih iz nerazumljivih razlogov uporabljajo le v manj pomembnih srečanjih. Radi NOGOMET TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH LIG Moštvo Primorja na drugem Zarja pa na zadnjem mestu V 3. amaterski ligi so zaradi slabega vremena odložili vrsto tekem 2. AMATERSKA LIGA E SKUPINA V nedeljo so odigrali peto kolo druge amaterske lige, ki je potekalo brez presenetljivih izidov. Ison-zo in Fogliano sta potrdila premoč nad ostalimi in tako še vedno vodita s točko prednosti nad presenetljivo enajsterico Primorja. V tem kolu sta prvič zmagala tudi S. Can-zian in Aurisina. Furlanski nogometaši so premagali Muggesano, ki je dokazala, da ni taka velesila, kot so vsi menili v začetku prvenstva. Nabrežinci so odpravili z visokim izidom Zarjo, ki je s tem porazom zdrknila na zadnje mesto lestvice. Omenimo na: še. da je Portuale bil prvič poražen v letošnjem prvenstvu. Doslej nista zaužila poraza le še Sagrado in Inter SS, ki bo nedeljski nasprotnik Primorja. To kolo je bilo za naše enajsterice le delno uspešno Zarja je doživela poraz, Breg je remiziral proti slabemu Libertasu in je skupno z Zarjo edina ekipa, ki letos še ni zmagala. Vesna je tudi osvojila le točko, in to v Zagra.iu, kjer je domače moštvo dokazalo, da bo letos precej trd oreh za marsikatero enajsterico. Proseško Primorje je odpravilo v domačem derbiju Libertas Prosek in tako potrdilo, da si zasluži tret je mesto lestvice. Razočaralo je le proti koncu srečanja, ko je ponov- iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiu NAMIZNI TENIS VČERAJ V GORICI V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Uspešen start Nepričakovana zmaga Doma v D lipi Primorja nad Rosandro Naši igralci so premagali ekipo iz Stražic s 7:2 Borov festival minibasketa: Inter 1904 — Dom Gorica Uspešen start namiznoteniške ekipe Doma v D ligi. V sredo zjutraj so slovenski pingpongaši igrali v dvorani kluba «S. Gregorčič* proti ekipj iz Stražic in jo premagali s 7:2. Domovske barve je v tej tekmi branilo kar pet igralcev in sicer Igor Komel, Rudi Pavšič, Damjan Klanjšček, Boris Morel in Darij Prinčič. Kar se tiče forme teh igralcev smo ugotovili, da sta le Komel in Pavšjč zadovoljila, posebno v kritičnih trenutkih, ko so mlajši domovci povsem popustili. Ekipa Straccis ne bi smela povzročati preglavic niti Klanjščku niti ostalima dvema mlajšima igralcama. V resnici pa ni bilo tako. Zmagovalec Filejevega memoriala D. Klanjšček je v tej tekmi povsem popustil in je zmagal le enkrat z 2:1, enkrat pa je zgubil proti nasprotniku, ki ni bil niti za pol tako sposoben kot on. Oglejmo si posamezne rezultate: Klanjšček — Valentinsig L. 2:1 (22-20, 21-23, 21-7) Komel — Bano 2:0 (21-11, 21-14) Pavšič — Novelli 2:0 (21-10, 21-18) Komel — Valentinsig L. 2:0 (21-13, 21-17) Klanjšček — Novelli 0:2 (20-22, 17-21) Pavšič — Bano 2:0 (21-15. 22-20) Prinčič — Novelli 0:2 (15-21, 14-21) Pavšič — Valentinsig M. 2:1 (18-21, 21-16, 21-23) Morel — MarteUani 2:0 (21-10, 21-17) Poglejmo si sedaj posamezne naše igralce. IGOR KOMEL: zasluži vsekakor dobro oceno zaradi igre, s katero ni prepustil nasprotniku nobene pobude. Kot vsem ostalim pa tudi njemu manjkajo treningi. RUDI PAVŠIČ: tudi njemu gre dobra ocena. Ne moremo reči, da je pokazal napadalno igro. Kljub temu v obrambi ne dela prevelikih napak in ima, skupaj s Komelom, za seboj več let aktivnosti v tem športu, kar mu večkrat koristi. DAMJAN KLANJŠČEK: več kot nezadostno v tej tekmi ne zasluži. Ni igral dobro kot pred dvema tednoma na Filejevem memorialu. Nasprotniku je prepustil vso pobudo in je večkrat zgrešil lahke žoge. BORIS MOREL: ne moremo reči kako je z njegovo formo, saj igral le eno tekmo proti šibkemu igralcu. Njegova ocena pa je še nezadostna. DARIJ PRINČIČ: VSg'kar smo rekli Klanjščku velja tudi zanj. Poleg tega pa je v igri zelo razburljiv. To škodi bolj njemu kot nasprotniku. Ocena je tudi zanj nezadostna. P. R. V moški A ligi Sokol odpravil CUS Bari s 5:2 V moški namiznoteniški A ligi je Sokol včeraj v domači občinski telovadnici odpravil CUS iz Barija brez posebnih težav s 5:2. Tri zmage je svoji ekipi priboril Peterlini in dve Košuta. Nasprotniki Nabrežincev so se izkazali kot dobra ekipa, ki pa je imela svojo glavno moč v obrambi. Tam je bila res skoraj neranljiva in domačini so morali napeti vse svoje sile, da so jo načeli. V napadu pa gostje niso pokazali nič posebnega in to je bilo zanje tudi usodno. Med domačini je Peterlini zaigral na svoji običajni ravni, z nekoliko večjo pazljivostjo pa bi lahko dosegel še čistejše izide. Dobro je zaigral tudi Košuta, ki pa je en set oddal nasprotnikom povsem po nepotrebnem. Radovič ni priboril svoji ekipi nobene točke, kljub temu pa je igral dobro in je opravičil svojo vključitev v moštvo. CATAN1A, 1. - V 4. kolu italijanskega moškega prvoligaškega odbojkarskega prvenstva je Bruni premagal tržaško ARC Lineo s 3:1 (10, -3. 11, 12). Union Je v lepi tekmi izenačil z openskim Libertasom Primorje — Rosandra 3:2 V prijateljski tekmi na Proseku je Primorje nepričakovano premagalo Rosandro, ki nastopa v prvi amaterski ligi. Zmaga Prosečanov je povsem zaslužena, saj so predvajali odličen nogomet, ki zopet dokazuje, da1 je ekipa v odlični formi. Vse tri zadetke je dosegel Barnaba, katerega ni mogla obramba gostov nikdar zaustaviti. Tekma je bila odličen trening in daje obilo upanja za prihodnja prvenstvena srečanja. B. R. * * * V prijateljski tekmi je kriška Vesna premagala Ponziano z 2:0. Union — Libertas Opčine 1:1 V prijateljski tekmi 3. amaterske kategorije je Union izenačil proti Libertasu z Opčin. Podtonjerci so predvajali lepo in zanimivo igro, toda po golu, ki ga je dosegel Vi-dal v prvih minutah igre, jim nd uspelo ponovno potresti vrat Opencev. Ti so izenačili prav pred koncem prvega polčasa, ko je prišlo do nesporazuma v obrambi Uniona. Na splošno .je bilo srečanje precej napeto, če uooštevamo, da se ni šlo za točke. Oba trenerja sta imela možnost preizkusiti več igralcev. Radi LESTVICA: Crvena zvezda 20, Velež 17, Radnički in Železničar 15, Čelik 14. Sarajevo, Sloboda in Partizan 13, Beograd in Borac 12, Hajduk in Spartak 11, Vojvodina 10, Olimpija 9, Vardar, Sutjeska in Bor 8, Dinamo 7. B. B. Pokal UEFA Olimpija remizirala (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — V nogometnem prvenstvu Jugoslavije je bilo odigrano danes 12. kolo, ki se je končalo z naslednjimi rezultati: Dinamo — Radnički 2:0 Vojvodina — Sloboda 1:1 Hajduk — Vardar 5:0 Crvena zvezda — Sarajevo 4:1 Velež — OFK Beograd 2:0 Železničar — Partizan 0:0 Spartak — Sutjeska 2:1 Borac — Olimpija 1:1 Čelik — Bor 0:0 Fiorentina zmagala a kljub temu izpadla FIRENCE, 1. - Fiorentina je danes premagala enajsterico Vitoria iz Setubala z 2:1. Kljub temu pa je bila izločena iz nadaljevanja turnirja za pokal UEFA. V prvem srečanju so namreč zmagali Portugalci z 1:0, z današnjim golom pa so popolnoma zapečatili usodo Italijanov. V nekaj mesecih je bila tako Fiorentina izločena iz treh pokalnih tekmovanj (italijanski pokal, srednjeevropski pokal in sedaj še pokal UEFA). # * * PADOVA, 1. — Italijanska ženska nogometna reprezentanca je danes v Padovi premagala Španijo s 5:0 (3:0). Povratno srečanje bo v soboto v Vidmu. Simultanka v Sovodnjah V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu v Sovodnjah šahovska simultanka. Proti petnajstim go-riškim igralcem je nastopil Avgust Grgič iz Nove Gorice. Tri partije je zgubil, eno remiziral, v enajstih pa je zmagal. Zmagali so dr. Vilko Cotič, Katjuša Ožbot in Bo ris Zavadlav, remiziral je Danilo Waltritseh, zgubili pa so dr. Rado Pelicon, Viljem Zavadlav, Marčeto Devetak, Maks Nanut, Marjan Tomšič, Mario Gergplet, Boris Cotič, Marko Petejan, Giovanni Male, Julko Florenin in Ljubo Tomšič. no popustilo, kar bi ga kmalu drago stalo. Isonzo — Flaminio 3:2, Libertas • Breg 0:0, Aurisina — Zarja 3:0, Fogliano — Portuale 1:0, Campa-nelle — Inter SS 1:1, Primorje — Lib. Prosek 2:1, Sagrado — Vesna 1:1, S. Canzian — Muggesana 1:0. LESTVICA: Isonzo in Fogliano 8, Primorje 7, Vesna, Inter SS in Sagrado 6, Flaminio, Portuale in S. Canzian 5, Campanelle, Lib. Prosek, Muggesana in Breg 4, Libertas in Aurisina 3, Zarja 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Inter SS — Primorje, Muggesana — Portuale, Vesna — S. Canzjan, Libertas Prosek — Campanelle, Fogliano — Isonzo, Flaminio — Sagrado, Breg — Aurisina, Zarja — Libertas. D SKUPINA V D skupini je Juventina poskrbela za neljubo presenečenje, ko je nepričakovano klonila proti ekipi Valnatisone na domačih tleh. S tem spodrsljajem so Štandrežci zdrknili s prvega mesta na sredo lestvice. Valnatisone — Juventina 1:0, Lu-cinico — Vefcroresina 3:1, Piedimon-te — Cividalese 1:0, Ziracco — Na-tisone 4:4, Villanova — Torreane-se 1:1, Aurora — S. Rocco 3:2, Farra — Audax 2:0, San Marco — Estudine 2:0. LESTVICA: San Marco in Ziracco 7, Natisone, S. Rocco, Juventina, Torreanese in Farra 6, Estudi ne, Villanova, Lucinico, Piedimon-te in Aurora 5, Cividalese 4, Valnatisone 3, Vetnoresina in Audax 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA: S. Rocco — Audax, Torreanese — Ziracco, Estudine — Villanova, Pro Farra — Aurora, Natisone — Juventina, Valnatisone — San Marco, Vetroresina — Piedimonte, Cividalese — Lucinico. 3. AMATERSKA LIGA Slabo vreme je bilo glavni protagonist tretjega kola, saj so od petnajstih tekem odigrali le šest. Lestvica je tako precej spremenjena, saj so na vrhu tiste enajsterice, ki so v nedeljo zmagale. V skupini N nadaljujeta Carti-mavo in Duino svojo pot. ne da bi ju kdo oviral na vrhu lestvice. Podobno je tudi v skupini O, kjer sta v vodstvu Zaule in Opicina Supercaffe, ki ne bi smela imeti tekmecev za prestop v drugo ligo. Stock,.. eden izmed velikih favoritov tega prvenstva, je “BiT pora žen. V skupini P pa je S. Anna spet'prepričljivo'zmagala in s tem potrdila svoje ambicije. Olimpija pa ni dosegla več kot remi niti v srečanju s skromno enajsterico Domia. Pari prihodnjega kola: Bar Vene-to — Libertas Barkovlje, Libertas Sv. Sergij — Domio, Olimpija —■ Costalunga, Don Bosco — Giarizzo-le. Breg B — S. Anna. B. R. MLADINSKI NOGOMET Mladinci Vesna — Roianese Gaja — Campanelle Primorje — Lib. Rocol Union — Lib. Sv. Sergij Naraščajniki Breg — Cremcaffe Začetniki Breg — Triestina KOŠARKA 3:2 0:3 0:0 0:0 BOLOGNA, 1. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju «Tre Bi» v Bologni je zmagala Ekipa GEASA, ki je italijanski ženski prvak. Partizan iz Novega Sada se je uvrstil na tretje mesto. Z italijanskimi prvakinjami je igrala tudi Jugoslovanka Marija Ve-gerjeva, ki je dosegla v dveh srečanjih 48 točk Izidi zadnjega kola: GEAS — Tre Bi 67:51 Partizan — Sanley 91:50 KONČNA LESTVICA: 1. GEAS, 2. Tre Bi. 3. Partizan, 4. Sanley. Filejev memorial v atletiki prestavljen Atletsko tekmovanje v okviru Filejevega memoriala, ki bi moralo biti preteklo soboto in nedeljo je odpadlo zaradi slabega vremena. Tekmovanje bo z istim sporedom v soboto, 4. in v nedeljo, 5. novembra na šolskem stadionu na Rojcah. Tekmovali bodo lahko vsi, ki bodo razdeljeni v kategorije dečkov, naraščajnikov, članov, deklic, naraščajnic in članic. SKUPINA N COOP — Cartimavo 0:3 ACEGAT — Duino 2:3 LESTVICA: Cartimavo in Duino 6, ACEGAT 3, Roianese, Libertas Rocol in Union 2, Libertas Sv. Marko, Demacori in COOP 1, Esperia 5. Luigi 0. Pari prihodnjega kola: Roianese — Libertas Sv. Marko, Esperiia — CO OP, Cartimavo — Demacori, Libertas Rocol — ACEGAT, Duino — Union. SKUPINA O Stock — Zaule 1:2 Libertas Opčine — Op. Supercaffe 2:3 LESTVICA: Zaule, Op. Supercaffe 6, Edilcolor, GM Trst in Virtus 3, Fiamma 2, Stock 1, Perugino, Primorec in Libertas Opčine 0. Pari prihodnjega kola: GM Trst — Fiamma, Op. Supercaffe — Edilco-lor, Zaule — Libertas Opčine, Perugino — Stock, Primorec — Virtus. SKUPINA P Domio — Olimpija 1:1 S. Anna — Bar Veneto 3:1 LESTVICA: S. Anna 6, Domio 3, Costalunga, Libertas Barkovlje, Gia-rizzole, Libertas Sv. Sergij in Olimpija 2, Don Bosco 1, Bar Veneto 0. Breg B je izven konkurence. OBVESTILA ŠD Polet obvešča vse kotalkarje, da se bodo redni treningi začeli v četrtek, 9. novembra ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Kotalkarji naj izkoristijo proste dopoldneve do ponedeljka za prtF sto kotalkanje. • * * SPDT obvešča, da bo v četrtek, 9. novembra, v prostorih PD Cankar, Ul. Montecchi 9/IV. nd 18. ure dalje SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME Ob tej priložnosti bodo naprodaj društvene čepice. Sprejemala se bodo naročila za društveno majico. Kdor ima opremo za prodajo, naj jo prinese. Vsakdo razstavlja in vnovči zase. * * • SPDT obvešča, da se bo pričelo v kratkem vpisovanje za smučarski tečaj v Kanalski dolini. Smučarji, ki so že obiskovali tečaj, bodo prejeli na dom okrožnico s potrebnimi navodili in o-brazec za plačilo. Novi tečajniki pa bodo lahko dvignili isto okrožnico v Tržaški knjigarni ali v Ul. Geppa 9/II. Plačila samo po poštnem tekočem računu ali v Kreditni banki (Ul. Filzi 10). Samo nedeljski izletniki lahko poravnajo sproti v Ul. Geppa. Tečajnik bo uradno vpisan le I poravnano vpisnino. Upoštevajoč sposobnost posameznikov bodo lek-< je v Žahnicah, Trbižu ali pri Sv. Antonu. Letos bo organiziran tudi začetniški tečaj za odrasle. Točen razpis tečaja bo objavljen v tej rubriki 5. novembra. • • • ŠD Sokol vabi vse dosedanje in nove igralce minibasketa, da pridejo na prvi trening v novo telovadnico v petek, 3. t.m. ob 15. uri. ' " .................................. Milj«]« Bdiia k ^anci ^ganc Ip°a%/ partizanskega zdravnika 27. z strahu pred Nemci so Italijani izboljšali hrano In hi-^■fcidar pa je bil letalski alarm, so nas redno vodili v mšče, ki so ga v nekaj dneh dogradili. ^klonišču so se nekega dne med alarmom italijanski bmf101 uprli- Hote11 so pobiti paznike in pobegniti. Italijani toploto411' v jetnišnico nemško vojsko. Kriminalci so hoteli hg j. ^ tudi politične zapornike, da bi skupaj goloroki jurišali ^sto06 111 italijanske paznike, ki so se oborožili in zasedli bost ^ *** izhode iz kleti. Res je nekaj naših izgubilo razsod so hoteli pobv^rdti s kriminalci. Komaj smo jim pre-brezumno početje. Z nekaj bombami, ki bi jih vrgli 'to vj v klet, bi nas pol pobili, druge pa pokosili s strojnicami, svojg Planih iz kleti. Nemci so zavpili v klet, naj pošljemo to je P^amentarce. Kogovšek, ki je dobro obvladal nemščino, odločil, da Jim pojasni položaj. toHCeru8 za drugim smo potem lahko šli po stopnicah v svoje jtoed špalirjem naperjenih mitraljezov. .< P1'! smo besedilo brezpogojne kapitulacije, ki jo Je pod- mar&al Badoglio. Eden izmed členov je določal, da mo- rajo Italijani nemudoma izpustiti vse politične zapornike, posebno tiste iz okupiranih dežel. Na podlagi te listine smo zahtevali dan za dnem, da nas takoj izpuste. Tudi mednarodni in slovenski Rdeči križ sta intervenirala, da bi se to čimprej zgodilo, dokler ne vzamejo Nemci oblasti trdneje v roke in nas začno pošiljati v koncetracijska taborišča ah na delo v Nemčijo. Italijana v Trentu pa so zavlačevali našo izpustitev še nekaj tednov. Nekega popoldneva so me poklicali iz celice. Mislil sem, da spet h kakemu bolniku ali k nadzornemu sodniku, na kar terega smo se obračali z našimi zahtevami. Toda peljali so me v prostore za paznike. Paznik, ki sem ga obvezal v noči, ko so Nemci zasedli Trento, se mi je hotel osebno zahvaliti, češ, da sem mu rešil življenje. Bil je s Sardinije, na videz strog in služben paznik, v resnici pa preprost, dober človek, ki mi je v zahvalo ponudil edino, kar je imel dobrega — kozarec vina z domače Sardinije. Vino je bilo imenitno in močno, tako da sem skoraj privriskal nazaj v celico. Verjetno mi je tisti večer pri ruščini in ob pogovoru o Cankarju jezik zelo dobro tekel. Saj je bil namazan kot že dolgo ne. Končno so nas le začeli spuščati v skupinah po pet do deset domov. Vsaka skupina je dobila skupno vozno karto, naša samo do Trsta in pismo za tržaško prefekturo, naj nam od Trsta daije ona preskrbi primerne dokumente. Opozorili so na6, naj brez dokumentov ne hodimo nikamor — svojih nismo imeli _ ker Nemci ljudi brez dokumentov enostavno postrele ali pa, če imaš veliko srečo, odpeljejo v koncentracijsko taborišče. Ko smo šli v Trentu na kolodvor, nas je povabil v gostilno na kozarec vina neznanec, Italijan. Med razgovorom smo bili Slovenci silno oprezni. Predstavil se nam je kot policijski komisar Ruggi, ki je delal do razsula Italije v Ljubljani. Pripovedoval nam Je, kako je šel aretiranim Slovencem na roke in kako bi bilo potrebno zdaj v Italiji ustanoviti vsaj senco OF. Komaj smo čakali, da se ga rešimo, ker smo nagonsko čutili do njega silno nezaupanje in antipatijo. Takrat so se verjetno vozili po italijanskih železnicah vsi zastonj. Železničarji so pomagali vsakomur, kolikor so mogli. Vedeli so, da prevažajo predvsem italijanske vojake v civilu, ki so jih lovili Nemci, da bi jih kaznovali za izdajstvo in jih odgnali kot delovno silo v Nemčijo. Res so nemške patrulje vse potnike na določenih odsekih legitimirale in gorje tistemu, ki je bil brez dokumentov. Nihče izmed nas ni vedel, kakšen je položaj doma, vsi smo pa hoteli videti po dolgem času vsaj za trenutek svojo družino in dom, preden se odločimo za karkoli. Na prefekturi v Trstu smo res dobili spet skupno vozno karto in skupne dokumente do Ljubljane in se odpeljali z vlakom proti zaželenemu mestu. Sele zdaj smo začutili — žal se je kmalu izkazalo, da to ni popolnoma res — da dihamo svobodni domači zrak. Vzdušje na vlaku je bilo namreč tako. Vse je govorilo slovensko, prepevalo slovenske pesmi. Ko smo dekletom, ki so se vračala s tržaškega trga, povedali, kdo smo, so druga drugo prehitevale, da bi nam pokazale svojo naklonjenost. Kmalu bomo v združeni Sloveniji, smo si govorili. Ena nam je ponudila košček belega kruha, druga bigo, tretja rezino pršuta. Zapomnil sem si Štefančičev© iz Proseka. Samo kdaj pa kdaj je prišla skozi vagone nemška patrulja, toda pustila nas je na miru. A sproščeno vzdušje je začelo vse bolj pojemati, ko smo se približali bivši italdjansko-jugoslovanski meji. Ljudje, ki so vstopali na vlak, so pripovedovali, kako Nemci in bela garda povratnike iz italijanskih zaporov in internacije love in posebno tiste, ki gredo domov kar čez gozdove, na mestu pot tele, ker jih imajo za partizane. V Postojni so italijanske železničarje zamenjali slovenski, ki so potrdili te govorice. Vsaj za silo so nas seznanili s položajem v Ljubljani in Sloveniji. V vseh mestih imajo oblast. Nemci in njihovi sodelavci belogardisti. Ljubljanski kolodv« je zastražen in že tu aretirajo marsikoga, ki se vrača iz It lije in nima v redu osebnih dokumentov. Ponudili so se, c nas povedejo v mesto po njihovih skrivnih poteh. Zahvalili sir se jim za obvestila in zaprosili za pomoč, ko bomo prišli Ljubljano. Na Rakeku je vstopil na vlak moj gimnazijski sošolec Za: Frantar in mi je položaj še podrobneje opisal. Prihajal je Cerknice, ki je bila nekaj časa osvobojena, a so jo Nemci z sedli. Vse je zmedeno, gode se strahotne reči. Vsi gozdovi i precejšnji predeli Slovenije pa so v partizanskih rokah. V Ljubljani so nas železničarji res varno po svojih preh dih popeljali v mesto in čez dobrih deset do dvajset mim smo bili vsi po dolgem, predolgem času spet doma. Bilo malo pred božičem 1943. leta. 2. del V PARTIZANE Le nekaj dni sem bil srečen doma In spoznal sem nesreči resničnost. Ljubljana je bila pod nezaslišanim terorjem Nar cev in belogardistov. Ostala je obdana z žično ograjo, vsi nje izhodi pa močno zastraženi. Marsikoga, ki je hotel v partiz ne, so ubili ali ujeli. Aretacije, deportacije, trplnčejne, str ljamja. šel sem na magistrat, da bi dobil živilske karte. Neka radnica, gotovo pripadnica OF, mi je dala nekakšne začasa dokumente in mi svetovala, naj se ne javim na policiji, p tem me je pomenljivo pogledala. Na policiji se potem res r sem prijavil. (Nadaljevanje slediJ TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 833 82 Uredništvo Podružnica Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 2. novembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «AUIT» - UZS, liuUiiaua. Gradišče 1U/II nad. telefon 24»u' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpi a: trgovski 200, f iriamčno upravni 300, legalni 400, osmrtnice n sožaha 200 lir »Mali og - 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oaflelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori 9 Glavni urednik Stanislav Renko »rs| Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Zl * ZAOSTRITEV OBOROŽENIH AKCIJ PRED REFERENDUMOM Spet štiri smrtne žrtve krvavega terorja v Ulstru Dve mali sestrični žrtvi protestantskega atentata v Belfastu Nepopustljivost londonske vlade glede internacij BEI.FAST 1. — va noč v Belfastu izgubile življenje, a od teh ena stara 4, druga pa 6 let. Ostali dve žrtvi sta neki 17-letni katoliški mladenič, četrti pa mlad angleški vojak. Katoliško manjšino v Ulstru je posebno presunila smrt dveh malih deklic ki sta bili žrtvi strahovite eksplozije pred nekim barom v bližini belfaškega pristanišča V večernih urah se je pripeljal pred bar avto z neznanci, ki so vprašali otroke, ki so bili v bližini, če gre za «Benniy’s bar*, to je za lokal, ki je zelo znan v tisti četrti. Neznanci so zapustili tam avto ter odšli. Kmalu nato je v vozilu eksplodiral dinamitni naboj. Vse kaže, da so neznanci napravili atentat. kljub temu, da šo dobro vedeli, da so v bližini otroci. Domnevajo, da gre za teroriste neke protestantske ekstremistične organizacije. Deklici ki sta izguaili življenje, sta 6-letna Paula Strong ter njena 4-letna sestrična Clare Hughes. Malo prej sta bili deklici pri svojih domačih, kjer so se zbrali bližnji sorodniki, da bi proslavljali praznik vseh svetih, ki ga v deželah z angleškim jezikom imenujejo Hal-loween. Gre za praznik, ki je posebno posvečen otrokom. Tudi v Severni Irski je to pi aznovanje v navadi in otroci se zbirajo potem na prostem, kjer zakurijo kres ter plešejo okoli ognja. Tudi Paula in Clare sta zaprosili svoje starše, naj ju pustijo na ulico Deklici sta ponesli s seboj dve krinki čarovnic, da bi se udeležili skupnega plesa okoli ognja. Do kraja kjer so se zbirali otroci, ju je spremljal oče male Clare, ki je potem odšel v Benniy’s bar. Nekaj minut pozneje je prišlo do strahovite eksplozije, ki je med drugim ranila tudi 12 drugih ljudi. Oče male Clare je prihitel nepoškodovan iz bara ter začel iskati otroka. Truplo male Cla-je bilo tako razmesarjeno, da jo je utegnil spoznati šele po dolgem času. Kot smo že omenili, je bil včeraj ubit tudi neki 17-letni mlade-1 Ponovna krva-1 nič. Gre za Jamesa Kerra, ki je štiri osebe so | delal pri neki bencinski črpalki v protestantski četrti Lisbum Road Ko je prišel na vrata ute, ga je pokosil rafal iz brzostrelke. Življenje je izgubil tudi mlad angleški vojak, ki je skupaj s svojimi tovariši patruljiral katoliško četrt New Lodge Road. Neznan ostrostrelec ga je zadel z enim strelom v hrbet. Mladi vojak je umrl takoj potem ko so ga pripeljali v bolnišnico. S temi umori se je politična napetost v Ulstru ponovno zaostrila. V političnih krogih domnevajo, da bo najmočnejša stranka katoliškega prebivalstva v Ulstru, to je laburistična in socialdemokratska, zahtevala naj angleška vlsda odpravi upravno odjemanje osebne svobode ljudem, ki so osumljeni da pripadajo organizaciji IRA ter ukrep o njihovem priporu v. koncentracijskih taboriščih. Verjetno bo prišlo v tej zvezi do razgovorov med socialisti in angleško vlado, toda vsi dvomijo, da bi ta morda spremenila svoje stališče do tega vprašanja. Angleška kraljica je že omenila, da bo še pred upravnimi volitvami v Ulstru prišlo do referenduma, na katerem naj hi prebivalstvo povedalo. če želi še nadalje živeti v okviru Velike Britanije, ali pa se priključiti k južnoirski republiki. V katoliških krogih menijo, da je tak referendum popolnoma nesmiseln, ker je splošno znano da so protestanti v Ulstru v večini._ Rezultat referenduma je torež že v naprej znan: večina se bo izrazila za pripadnost k Veliki Britaniji. Njegov učinek pa bo porazen za katoliški del preoivalstva, ker bo prišlo do upravnih volitev naknadno in to v razmerah najhujšega protestantskega terorja. Zato bo politika angleške vlade pripeljala ponovno do absolutne nadvlade protestantskega dela prebivalstva, ki se noče sprijazniti z dejstvom, da bi bilo treba omogočiti katoličanom vsaj sorazmerno predstavništvo v javnih telesih. zije na tankerju «San Nicola*, ki je danes zjutraj odplul iz Brindi-sija in je bil namenjen v Augusto. Med žrtvami je tudi 55f-letni tržaški mprnar Vittorio Vernier iz naselja San Mauro pri Sesljanu. Ladja je v četrtek pripeljala v Brindisi tovor nafte za rafinerijo družbe Montedison, danes zjutraj pa je odplula proti Augusti. Via čilca sta komaj privlekla ladjo iz pristanišča, ko je močna eksplozija poškodovala desni bok tankerja in izbruhnil je močan požar. Prav dejstvo, da je ladja komaj odplula in so bili skoraj vsi mornarji zaposleni na krovu, je preprečilo večjo tragedijo. Mornarji so takoj po eksploziji poskakali v morje razen dveh nesrečnežev, ki sta bila v trenutku nesreče v bližini cisterne, ki je eksplodirala. Na kraj tragedije sta priplula vlačilca «Valoroso» in »Vigoroso*, ki sta privlekla tanker iz pristanišča, nato pa še enote vojne mornarice ter motorni čolni gasilcev in finančnih stražnikov. Pomočnik državnega pravdnika v Brindisiju je odredil preiskavo za ugotovitev vzrokov tragedije, vendar najbolj verjetna je domneva, da je eksplodirala mešanica zraka in petrolejskih hlapov, ki pogosto nastane v praznih cisternah Na 30.000 kv. m razstavlja 15 držav-Poziv na sindikalno premirje tankerjev. Taka mešanica je zelo 1 vnetljiva m zato po navadi posadke RIM, 1. — V prestolnici se je MiiniiiiiiniifiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiiMiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiii V NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA VLADE ANDREOTTIJA 54. avtomobilski salon včeraj odprt v Turinu sestal vsedržavni svet skupine «Magistratura indipendente», to je struje sodnijskiJi funkcionarjev, ki je v največji meri zastopana v višjem sodnem svetu. Na zasedanju so sprejeli resolucijo, v kateri «Ma-gistratura indipendente* odločno zavrača vsako trditev glede domnevnega financiranja te skupine s strani neke stranke pri volitvah članov višjega sodnega sveta ter trdi. da nima povezave z nobeno politično farmacijo. Na zasedanju so govorili tudi o primerih Fiasconaro Alberici. Izjava voditelja levičarskih sil v čilski KD R. Tomič zahteva pomiritev v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 1. — V politični boj med desničarsko koalicijo in vlado »Ljudske enotnosti* je posegel včeraj tudi eden od najvplivnejših voditeljev čilskih demokristjanov Radomiro Tomič. Tomič je bil na predsedniških volitvah leta 1970 kandidat demokristjan-ske stranke. Sicer pa je predstavnik levičarske struje te stranke ter odobrava razne napredne ukrepe AUen-dejeve vlade. Radomiro Tomič je pozval Čilence, naj ne pustijo, da bi se politični boj še nadalje zaostril ter pripeljal državo na rob razredne konfrontacije. Pri tem je demokristjanski prvak verjetno mislil na nevarne posledice o-pozicijske kritike štirih ministrov Al-lendejeve vlade, ki je povzročila odstop celotnega kabineta in bi utegnila koristiti samo desničarskim silam. V prestolnici pričakujejo, da bo Al-lende v kratkem imenoval novo vlado. IZJAVA ZAGOVORNIKOV MILANSKIH ANARHISTOV Zahteva po začasni svobodi Valprede Vložitev zahteve po imenovanju pristojnega sodišča ■ Odgovornosti državnih organov RIM, 1. — Zagovorniki Pietra Valprede in drugih anarhistov, ki so zapleteni v proces zaradi bombnih a-tentatov 12. decembra 1969 v Milanu in Rimu bodo naslovili na sodnijsko oblast zahtevo, naj se takoj izpustijo na svobodo Valpreda in njegovi tovariši. Poleg tega so zahtevali tudi, da ne bi prišlo do morebitnega združevanja kazenskega postopka proti o-menjenim ter proti Francu Fredi in Giovanniju Venturi. Zagovorniki so vsekakor zahtevali, naj bi prišlo do sodne obravnave v najkrajšem času. Te svoje zahteve so odvetniki Cal-vi, Lombardi, Malagugini, Tarsitano, m .........................................11..1..1.....•■■■■■■■■■.""••■'"""....n.......... VČERAJ ZJUTRAJ TAKOJ PO ODPLUTJlf IZ BRINDISIJA Eksplozija na tankerju «San Nicola» terjala življenje treh pomorščakov Kaže, da se je vnela mešanica zraka in petrolejskih hlapov Med žrtvami je tudi tržaški mornar Vittorio Vernier BRINDISI, 1. — Trije mornarji I napolnijo cisterne z morsko vodo, so zgubili življenje zaradi eksplo-!da bi preprečile morebitne eksplo Žrtve nesreče so poleg tržaškega mornarja še 22-letni Francesco Bu-lone in 34-letni Stefano Coppa. Slednjemu je uspelo skočiti v vodo pred izbruhom požara, čeprav je bil hudo ranjen. Tovariši so mu pomagali, da se je obdržal na merski površini, dokler nista priplula vlačilca. Ponesrečenega mornarja so takoj prepeljali v bolnišnico v Brin disa, kjer je izdihnil zaradi hudih poškodb. V nesreči je bilo huje ranjenih še pet mornarjev, ki se zdravijo v brindiški bolnišnici. Njihovo zdravstveno stanje je zadovoljivo in bodo okrevali v enem mesecu. Vernierovo in Bulonojevo truplo so našli mornarji vlačilca »Vigoroso*, ki so stopili na krov tankerja, potem ko so gasilci pogasili požar Zelo verjetno je, da se mornarja nista utegnila rešiti, ker sta v trenutku nesreče delala pod palubo. Vlačilca «Valoroso» in «Vigoroso* sta privlekla tanker do Brindisija. Ladja je še vedno zasidrana izven pristanišča, ker bo pristaniško poveljstvo dalo dovoljenje za pristanek šele ko bodo «San Nicolo* pregledali gasilci in bodo ugotovili, ali še obstaja nevarnost ponovnih eksplozij in požarov. Kot smo že omenili je mornar Vittorio Vernier stanoval v naselju San Mauro pri Sesljanu. Včeraj zvečer je telefoniral soprogi in jo obvestil, da bo odplul v Augu sto. Letos poleti se je nesrečni mornar izkrcat in je preživel nekaj mesecev doma preden se je ponovno vkrcal na »San Nicolo». Tamcer je vpisan v tržaškem pomorskem seznamu, čeprav ni že 5 let priplul v naše pristanišče. Zgrajen je bil v ladjedelnici «San Manco* leta 1955 in nekaj let pozneje prodan genovski pomorski zadrugi »Garibaldi*. LIMA, 1. — Seizmografi v jugovzhodnem delu Peruja so danes ponoči zabeležili več močnih potresnih sunkov. Po vesteh iz Lime kaže, da potres ni terjal smrtnih žrtev. Angleška tovarna Sunbeam je na avtomobilskem salonu v Turinu razstavila svoj najnovejšt model »1250», ki ga bo izvažala tudi v Italijo na agencija TASS je danes sporočila, da so sovjetski znanstveniki izstrelili osem satelitov vrste «koz- J mos» z eno samo raketo. Zaradi neprevidnosti šoferja tovornjaka Dve osebi umrli v prometni nesreči pri Pavii PAVIA, 1. — Zakonca Enrico Spantigati in Fiorenza Carli sta izgubila življenje, njuna dva sinova pa sta bila hudo ranjena v prometni nesreči na avtocesti «son-ca» nedaleč od Pavie. Nesrečo je zakrivil šofer holan Iškega tovornjaka Henrik Bunschoten, ki je vozil proti jugu, nenadoma pa se je premislil in zavozil na drugi del avtoceste. Zaradi nepredvidene ovire se je Spantigati zaletel v tovornjak. Policija je aretirala Bunschotena, ki je sedaj na razpolago sodniku v parmskem zaporu Zupo, Janni, Boneschi, Fenghi, Pe-trelli in Giacomini pojasnili danes predstavnikom tiska. Poleg tega so orisali tudi okvir in načrt svojega delovanja potem ko bo rešeno vprašanje, kje bi morala biti sodna obravnava proti njihovim varovancem. Kje bo sedež obravnave se sedaj še ne ve, ker bo o tem sklepalo kasacijsko sodišče 14. novembra in sicer na zahtevo generalnega državnega pravdnika v Catanzaru, kjer bi moral biti proces po sklepu kasacijskega sodišča Na tiskovni konferenci so zagovor niki obtoženih anarhistov odločno pod prli zahteve po takojšnji izpustitvi na svobodo Valprede in njegovih tovarišev. Med drugim so ostro kritizirali sklep kasacijskega sodišča z dne 13. oktobra, da bi bil proces v Catanzaru, ker gre za poskus, da bi se preprečila javnosti možnost, da bi lahko kontrolirala potek sodnega postopka v zvezi z obtožnico, ki so jo pripravili organi javnega tožilstva in ki nima nobene stvarne podlage, bodisi na politični, kakor tudi na sod-nijski ravni. Zagovorniki obtoženih anarhistov so podprli te svoje izjave z dejstvom, da je nadaljnja preiskava, s tem, da je osvetlila določene odgovornosti benečanskih fašistov, pravzaprav dokazala neosnovanost same obtožnice. Zagovorniki trdijo nadalje, da je pravzaprav že dokazano, da se je pri poteku vsega tega postopka manipuliralo na najrazličnejše načine, samo da bi se prikrajšalo obtožence za o-snovno državljansko pravico, da jih sodi njihov pristojni sodnik. Pri vsem tem je imelo tudi kasacijsko sodišče svojo določeno odgovornost. Potem ko so zagovorniki omenili še primer treh policijskih funkcionarjev, ki po njihovem mnenju dokazuje, kako državni organi ne upoštevajo avtonomije in neodvisnosti sodnijskih organov, ko gre za obrambo neke »državne resnice*, so izjavili, da bodo takoj postavili pristojnim sodnikom zahtevo, naj oblasti izpustijo obtožene anarhiste na svobodo. Vzhodnonemška policija osvobodila sto zahodnonemških državljanov BERLIN, 1. — Vzhodnonemška policija je danes osvobodila 100 zahodnonemških državljanov, ki so bili aretirani in obsojeni v NDR zaradi raznih prestopkov. Gre za prvo skupino jetnikov, ki jih je pomilostila ljudska zbornica ob priložnosti 23. obletnice ustanovitve NDR. Govori se, da bodo vzhodnonemške oblasti do 31. januarja 1973 osvobodile 4.000 jetnikov. Vzhodnonemška ljudska zbornica je pomilostila tudi vse svoje bivše državljane, ki so pribežali v zahodni del države tako, da se bodo lahko vrnili v NDR in bodo obiskali svojce in prijatelje. Predstavnik bonske vlade je pohvalil to odločitev in je izjavil, da je to ponoven dokaz dobrih odnosov med nemškima državama. TURIN, 1. — Davi je predsednik italijanske vlade Giulio Andreott’ slovesno odprl 54. mednarodni salon avtomobila v Turinu, kjer razstavlja 570 podjetij iz 15 držav svoje proizvode avtomobilske industrije. Predsednika vlade je sprejel predsednik salona, po razstavnih prostorih pa ga je vodil generalni direktor dr. Giovannetti. Turinski salon zavzema 30.000 kv. m površine, kjer razstavljajo naslednje države: Avstralija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Francija, ZRN, Japonska, Italija, Nizozemska, Anglija, Romunija, ZDA, Švedska, Švica in ZSSR. Predsednik vlade se je pripeljal na razstavo z avtom »lancia beta*, ki predstavlja posebno atrakcijo tega salona. Veliko pozornost je posvetil raznim italijanskim avtomobilskim tvrdkam ter standom razstavljavcev karoserij. Ogledal si je nov «fiat 126» ter študijski model »mestnega avtomobila*, ki pa ga sicer ne bodo izdelovali. Nato si je ogledal tudi avtomobilsko proizvodnjo tujih držav. V svojem govoru na tradicionalni zakuski je predsednik Andreotti pojasnil svoje stališče o vlogi in pomebnosti avtomobilske industrije v Italiji, kjer je danes v prometu okoli 12 milijonov vozil, kar pome ni, da pride en avto na malo več kot 4 državljane. Italijanska avtomobilska industrija bo kmalu pro izvajala 2 milijona vozil na leto. Letno Italija izvaža velike količine te proizvodnje v Francijo in v Nemčijo (uvaža pa sicer tudi okoli pol milijona avtov iz inozemstva). V nadaljevanju svojega govora je Andreotti posveti! posebno pozornost družbenim in sindikalnim odnosom ter je v bistvu zahteval, naj bi se na tem področju ohranil mir in naj ne bi prišlo do kake »vroče jeseni*. MOSKVA, 1. — Sovjetska tiskov .................................im.....................................m.m. IZJAVA DEMOKRATSKEGA POSLANCA MOOFEHEADA Tajen Nixonov načrt za elektronsko propagando^ Načrt predvideva namestitev posebne naprave, s katero bi predsednik lahko prižgal radijske in televizijske sprejemnike ameriških družin VVASHINGTON, 1. — Ameriški demokratski poslanec William Moo-fehead je danes obtožil predsednika Nixona, da skuša spremeniti ZDA v državo, ki jo je znani pisatelj George Orwell opisal v svojem romanu »1984» s prefinjenim sistemom propagande in vohunjenja, s katerim bi lahko nadzoroval in »solil pamet* vsakj ameriški družini. Moofehead, ki je predsednik poslanske komisije za informacije, je staknil kopijo tajnega načrta, ki sta ga predsedniku pripravila svetovalec za notranja vprašanja John Ehrlichman in dr. Edvvord E. David, šef urada za znanosti in tehnologijo. Gre za 300 strani tajnega poročila, ki vsebuje podroben opis komunikacijskih in računalnih elektronskih sistemov za pripravo .javnih vsedržavnih oddaj. Eno izmed najpomembnejših poglavij tajnega dokumenta predvideva namestitev posebnih visokofrekvenčnih sprejemnikov v vsak radijski in televizijski sprejemnik v ZDA. s katerimi bi lahko vlada prižgala vse sprejemnike v državi, da bi pravočasno obvestila prebivalce o »bližajočih se* tragedijah. Te posebne sprejemnike (in verjet no tudi oddajnike) naj bi namestili tudi v vse avtomobilske radijske sprejemnike. Po Moofeheadovem mnenju bi Nixon skušal na ta način spremeniti ZDA v «državo na zanki*, kjer bi samo vlada lahko posredovala socialne, kulturne, vzgojne in tudi propagandne informacije. Demokratski poslanec pravi, da bi bil načrt lahko tudi pozitiven, če bi parlament tako spremenil načrt, da bi zagotovil vsakemu državljanu osebno svobodo, Moofehead meni tudi, da je načrt za preureditev ameriškega socialnega, gospodarskega in političnega sistema tajen, da bi ne postal predmet predvolilne propagande. Medtem ko se pričakujejo reakcije na Moofeheadovo senzacionalno sporočilo, se v ZDA nadaljujejo polemike zaradi sistema prisluškovanja, ki so ga predstavniki republikanske stranke namestili na sedežu demokratov. Vse kaže, da so agenti, ki vodijo preiskavo ugotovili, da je načrt za namestitev prisluškovalnih naprav pripravil odbor republikanske stranke za volilno propagando. Poleg tega trdijo, da niso vohuni zbirali samo političnih informacij ampak tudi škan-dalistične podatke a osebne« Mi- ljenju nekaterih vidnih demokratskih predstavnikov, s katerimi bi lahko blatili čast stranke. MILAN, 1. — Neznanci so danes ponoči odnesli za 100 milijonov Ur vred- nosti draguljev in dragocenega nakita iz zlatarne milanskega trgovca Costantina Gregoriadisa. Tatovi, ki so razbiU šipo, da so vdrli v zlatarno so zbežaU, ko se jim je približal nočn' čuvaj Sergio NataU. ''y7**tMala Pevski zbor »F. Venturini* pred spomenikom padlim pri Domju Pred spomenikom padlim na katinarskem pokopališču Pred spomenikom padlim v Nabrežini •b grobu bazoviških žrtev na tržaškem pokopališču