teto LXV	Po>fB,na PTa?a"» » _V Ljubljani, v forek',	dne 16. novembra 1937_Stev. 263 >	Cena 1.50 Din
Naročnina meseeno ^^^	A	^^^^^^^ __	^	Cek. račun: Ljnb-
ssNrstt ^^ m m mu J	m—	M
inozemstvo 120 Din ^ ^HV JW	f^g ^^	J^V	K ^V	Praga-Dunaj 24.797
l/ill ^^JELm* ^^^	m	mJ ^ m	1» ^^ U pr a t a: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ob potovanju lorda Halifaxa:
Anglija se približuje
osi Rim—Berlin
Rim približevanje pozorno opazuje
Lord Halifax v Berlinu
Največje zunanjepolitično presenečenje preteklega tedna ni bil državni udar v Braziliji, ki so ga v poučenih krogih pričakovali, marveč govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlama, v katerem je drugi dan po podpisu protikomunističnega pakla, ki so ga nekateri listi proglasili kot proti Angliji naperjenega, objavil iskreno željo angleške vlade, da želi priti na čisto z Italijo in Nemčijo in da bo v to svrho odpotoval k Hitlerju v Berlin >missus dominicus« angleškega zunanjega ministrstva lord Halifax. To ime smo že mnogokrat slišali. On nosi kardi-nalski prstan velikega nadškofa Merciera, ki ga je v znak spoštovanja v svojem testamentu podaril njegovemu očetu — lordu Halifaxu, ki se je trudil za združitev anglikanske in katoliške cerkve. Slišali smo o njem, ko je bil angleški podkralj v Indiji, kjer je s čudovito potrpežljivostjo vodil v neskončnost pogajanja z Gandijem, dokler ga ni posadil v ječo, ne da bi bilo kjerkoli slišati o kakšnem neljubem odmevu. Slišali smo o njem tudi spomladi leta 1936, takoj potem, ko je Hitler ukazal vojaško zasesti razoroženo porensko področje. Takrat je lord Halifax šel k Hitlerju in dosegel, da je nemški zunanji minister sprejel povabilo angleške vlade za obisk v Londonu, obisk, ki se zaradi nekih novo-nastalih neprijetnosti potem ni mogel uresničiti. Culi smo o njem tudi vsakokrat, kadar je angleška vlada napravila na zunanjepolitičnem področju kakšen nedosleden korak, ki je bil potreben, da, celo nujen, a ga zunanji minister, ki predstavlja ravno črto angleške politike, ni mogel pod svojo odgovornostjo napraviti. Je to eden najbolj izklesanih angleških državnikov, ki ljubi težavne položaje in ki je ves srečen, kadar ima pred seboj zakrknjenega nasprotnika, ki se noče vdati, a naposled vendar le kloni pred njegovim prodirajočim duhom, ki ga zna baje obleči v najbolj zapeljivo-sladki jezik.
Ce se je min. predsednik Chamberlain odločil, da pusti pravovernega zunanjega ministra ,da se ukvarja z nerešljivimi problemi na bruseljski tihoinorski konferenci in se tam z ramo ob rami skupno s Francijo bori za tako imenovano načelno politiko, in da . poišče zopet lorda Halifaxa, da prevzame odgovornost za z Edenovo politiko načelno nezdružljivo potovanje v Berlin k Hitlerju, in to v trenutku, ko se je ta v Monakovem s ponosom pobahal, da danes Nemčija ni več osamljena, ampak da se oslanja na svetovni politični trikot Italija—Japonska—Nemčija, je to znamenje, da angleška vlada v sedanjem trenutku polaga največjo važnost na to. da raz-podi napetosti, ki so se nagromadile med velesilami in da zaustavi diplomatični pohod Italije in Nemčije po Evropi in po svetu.
Če se sprašujemo, kaj hoče Anglija s pomočjo zvitega lorda Halifaxa doseči v Berlinu, je treba takoj izobčiti razlago, ki se je te dni slišala, da se namreč Anglija hoče otresti Francije in hoditi svoja pota. Kaj takšnega angleški vladi, ki ima danes v Franciji dragocenega zaveznika v Sredozemskem morju in v vprašanju kolonij, niti na um ne pade. Toda za angleške možgane je vedno bilo, je in bo še vedno ostalo nedostopno, zakaj bi prijateljstvo z eno državo izključilo vsak poskus sporazuma z drugimi, ki so nasprotne. Anglija je prepričana, da bi bilo razčiščenje med njo na eni, Nemčijo in Italijo na drugi strani, silno koristno za Anglijo samo, kakor tudi za prijateljico Francijo. Če se prvi poskus ne posreči, ga je treba ponoviti, in to tako dolgo, da se izkaže, če je sploh upanje, da bo ta pot kam pripeljala, ali pa da je brez vsake praktične koristi. Anglež bi tudi ne bil Anglež, če bi ne sledil svoji starodavni navadi, da nasprotniku pogleda naravnost v žrelo in da poskusi vsa druga sredstva, preden se odloči za najskrajnejša. Končni namen angleške politike ni nikdar bila vojna, ampak trženje v mirnem in spokojnem ozračju. Potovanje lorda Hali-faxa v Berlin je torej v popolnem skladu z vpeljano angleško zunanjo politiko in ne pomeni nobenega preloma z dosedanjo stvarno skupnostjo Anglije in Francije na raznih diplomatskih poljih.
To, kar Angleže najbolj moti v njihovih preračunjavanjih, je pa dejstvo, da ne morejo in ne morejo zvedeti, kaj Nemčija prav za prav hoče. »Os Rim—Berlin« je živo dejstvo, toda vsebinsko popolnoma meglena tvorba. Protikomunistični pakt je tudi živo dejstvo, ki prihaja v svetovni politiki do izraza, toda vsebinsko je zopet tako vodeno in nejasno in brezoblično, da diplomacija, ki računa naprej v bodočnost, prav za prav ne ve, kani z njim. Tudi nemški krik po kolonijah je brutalno odjeknil po svetu. Vsi so ga slišali. Toda vprašanje, ki si ga Anglež postavlja, je: Kje so tiste kolonije, ki jih Nemec hoče. V odgovor ne dobi nič jasnega, ampak samo ponavljanje nejasnih zahtev, ki so podobne rjovenju lačnega leva daleč za obrežjem, o katerem k večjemu lahko rečeš to, da bo pojedel vse, kar bo dobil pod zobe. Že prejšnja angleška vlada lorda Baldwina je dne 2. majnika 1936 poslala v Berlin izpraševalno polo, na kateri je bilo vse polno vprašanj, ki je zanje biLi nemška vlada naprošena, da jih izpolni. Anglija je takrat sporazumno s Francozi naravnost prosila Berlin, naj vendar po-
London, 15. nov. AA. (Havas) Londonski listi z nevoljo zavračajo razne komentarje, ki so jih objavili listi o obisku lorda llalifaxa v Berlinu. Nekateri jutranjiki poudarjajo da sla bila nekoč tudi sir Simon in Eden v Berlinu in da ni zato llalifa-xov obisk nobena senzacija. Dailv Telegrapb« naglasa, da so komentarji nemških listov pisani v duhu, ki ni prijateljski »Daily Express« pa pravi: Ako se Hitler noče pogovarjati, lahko lord llalifax ostane doma. »News Cronicles pa misli, da je že okoliščina, da potuje lord Halifax v Berlin, zelo ugodno znamenje, neprijateljski ton nemških listov pa le še bolj poudarja važnost tega potovanja.
V Rimu se izprašujefo:
Zakaj London še do Rima ni tako prijazen, kakor je do Berlina?
Rim, 15. nov. b. Bližnji obisk lorda Halifaxa v Berlinu je treba pozdraviti. Vsakdo, ki želi mir in okrepitev mednarodnega sodelovanja v Evropi, ga mora biti vesei. Zaradi tega tukajšnji italijanski listi obžalujejo, da angleški tisk tudi do Italije ui zavzel tako spravljivega stališča kakor do Nemčije. To bi bilo potrebno predvsem zaradi tega, da so angleški vladi olajša vzpostavitev vzporedne zveze i Berlinom iu Kimoni. Namesto toga pa skušajo angleški listi z raznimi tendencioznimi vestmi povzročiti novo zmedo v evropski javnosti. Današnji listi objavljajo poluradno poročilo, v kalerem pravijo: Dokler ne bo znan izid obiska lorda Hali-faxa v Berlinu, nima smisla govoriti o kakršnihkoli zaključkih. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se velik del angleškega tiska vzdrži raznih neresnic in izmišljotin. To je )x>trebno tem bolj, ker imajo informacije raznih angleških listov namen, da izzovejo skrb ier da Nemčijo kompromitirajo s tem, da ji pripisujejo razne fantastične namene. Gotovi londonski li6li skušajo spraviti v zvezo vprašanja, ki se tičejo srednje Evropo z vprašanji angleško-nemških odnosov. To so stari poskusi, da se povzročijo dvomi in poslabšajo odnosi med Rimom in Berlinom. Tendenciozne vesti imajo predvsem namen sprožiti avstrijsko vprašanje ter ga naprtiti šefu italijanske vlade Mussoliniju. Ta sta-
■mimmmmmmmmmmmmmmHammammammBt
V Nemčiji zbirajo ostanke kuhane kave
Berlin, 15. nov AA. (Havas.) V Berlinu grade tovarno za industrijsko predelavo kavnih ostankov. Kemik so namreč dognali, da je v teli ostankih mnogo masti in celo celulozo. Z ben-censko predelavo se dobi iz njih okoli 12% maščob, porabnili za izdelavo plina, in 8% drugih porabnih snovi. Ostanek gre na celulozo, ki se bo mogla industrijsko uporabiti namesto lesno moko in drugih potrebnih produktov. Za zdaj bodo vsako jutro v velikih hotelih, restavracijah in kavarnah zbirali ostanke kave. Mislijo, da bodo samo v Berlinu mogli zbrati vsak dan okoli 0 ton vlažnih kavnih vsedlin. V poučenih krogih naglašajo. da bo to nov izvajanje načel štiriletnega načrta omogočilo pomembne prihranke deviz.
Poštni minister g. Cvrkič govori ob mikrofonu kratkovalovno radiopostaje v Belgradu na radijskem večeru za izseljence v noči od 14. na 15. november.
ve, kaj hoče in kje kaj hoče, da bo mogoče sesti okrog mize in se razgovarjati in bo morda kupčija le mogoča. Toda Berlin, ki je bil v svoji diplomaciji vedno bolj dinamičen, kakor jasen — od kar je Bismarck umrl, se v tem oziru v Nemčiji ni nič spremenilo — je bil tiho in do danes ni hotel dati jasnega, enoumnega odgovora. Ostal je v splošnih zahtevah, v okviru katerih pa so se v Evropi in na svetu dogajale usodepolne stvari, ki angleški imperij vznemirjajo, ne da bi bil v stanu zavzeti kakšno določeno stališče.
Lord Halifnx pojde torej v Berlin 7. izrecnim nalogom, da na vse načine skuša nemške državnike pripraviti do fega, da kc
ri poskus jiovzroča motnje, ki so zaenkrat omejene samo na angleški tisk, ne pa tudi na odgovorno činitelje, imajo pa te motnje jasen namen, da raz-nijejo osišče Rini-Berlin. Zaenkrat pa se seveda ne more dvomiti v trdnost odnosov med Nemčijo in Italijo ter bodo brez dvoma vsi takšni poskusi propadli.
Tudi Avstrija
na sporedu
Pariz, 15. nov. AA. Havas: Pariški tisk piše o potovanju lorda Halifaxa v Rerlin. Pertinax piše v »Eeho de Parisu», da bo ta teden Hitler pred Hali-faxom razvil svoje namene s Srednjo Evropo. Hitler se je skušal obrniti proti Avstriji, ker niti Francija, niti Anglija nimata kakih jasnejših obvez do Avstrije. Ni izključeno, da ho lla|jfax skušal doseči kompromis v tem smislu, da naj se v Avstriji izvede plebiscit, dasi je Schuschnigg zelo proti temu.
Razgovori z Italijo - po španskem vprašanju
London, 15. nov. AA. Havas: Ko je prišel iz Bruslja, je Eden takoj odšel v predsedstvo vlade, kjer se je pogovarjal s predsednikom vlade in lordom Halifaxoin. Določeno je bilo, da odpotuje lord IIalifax v Berlin v sredo. Times '.pravi, da je pričakovali, da bo lord Halifax ostal v Nemčiji najmanj štiri dni. Ni razloga za domnevo, da bi eo la obisk odložil. List ponovno naglasa, da gre za popolnoma zaseben in neuraden obisk. V Londonu
šanghaj, 15. nov b Po popolnem zavzetju Šanghaja so mednarodni politični krogi spoznali, kaj prav za prav namerava doseči japonska. Pričakovati jo, da bo sedaj ko je padel Šanghaj, japonsko vrhovno poveljstvo vzpostavilo nekak obroč okrog tega najvažnejšega kitajskega ozemlja, istočasno pa bodo s pogajanji skušali doseči novo koncesijo, tako da bodo nadzirali vso zunanjo trgovino Kitajsko, da bi nankinško vlado gospodarsko dobili popolnoma v svoje roko. Japonci so pred zavzetjem Šanghaja razširili vesti, da bodo takoj po njegovem padcu pripravljeni pogajati se. Sedaj pa se vidi, da je vse to bila le diplomatska taktika in da so japonski nameni mnogo daljnosežnejši. Japonske čete so nahajajo sedaj na pohodu proti Nankin-gu in bržkon:; ne bodo mirovale, dokler ne zavzamejo glavnega mesta kitajske republike, ki loži relativno daleč od Šanghaja. Pa tudi Nanking še ni zadnja postaja Japoncev, ki hočejo prodreti vse do Rumene roke. Po japonskih informacijah so dosedanje borbe na severu in na jugu, kakor tudi pred Šanghajem, samo uvod v nove velikanske bitko, ki se bodo razvile ob Rumeni roki Japonci želijo zavzeti najvažnejši dol kitajskega ozemlja, oni dol, ki v resnici predstavlja veliko vrednost. Če bo nankinška vlada šo ostala, bo lahko upravljala samo one kitajske pokrajine, ki so skoraj brez vrednosti. Na ta način pa bodo Kitajci tudi vojaško popolnoma uničeni, trdi sc, da Japonci sedaj čez zimo ne bodo prodirali naprej, temveč bodo čakali do spomladi, ko bodo z vsemi silami izvedli svoje načrte. Okrepitve, ki jih Japonci dnevno pošiljajo v severno Kitajsko, morajo z ono strani služiti za ustavitev eventualnega prodiranja Rusov v Mandžurijo in notranjo Mongolijo, na drugi strani pa za izvršitev velikega japonskega načrta.
Vse proti Nankingu
Japonsko divizijo korakajo od včeraj naprej proti Nnnkingu in potiskajo Kitajce, ki so jim ni posrečilo, da bi se na tretji obrambni črti ustavili in utrdili. Japonci so v okolici šanghaja izkrcali nove in zelo močne okrepitve, ki kažejo
jasno izrazijo, kaj želijo, odnosno, kaj še želijo in koliko. Ko bo angleška vlada lo vedela, bo za njo mnogo laže, da oddeli ono, kar lahko da sama in da prepriča Francoze, naj oni dajo, kar morejo, za ono, česar pa ne more dati, pa da se postavi v bran in naroči zopet za nekaj desetin milijard bojnih ladij in bombnikov, ki bodo izpopolnili njeno dobro voljo.
Angleški poskus v Berlinu — in v Italiji seveda — je torej velikega pomena. Čeprav se mi kot država v lo ne mešamo, ker nas ta trenja ne zanimajo neposredno, se vendar lahko veselimo, ako pride do mz.čiščenja in bo Evropa vedela, kje sc nahaja.
ne pričakujejo, da bi istočasno prišlo do razgovorov med angleškimi in italijanskimi zastopniki, temveč prevladuje mnenje, da bodo takšni razgovori možni šelp tedaj, ko popusti mednarodna napetost zaradi španskih zadev.
Uradno tudi potrjujejo sestanke med lordom Perthom in Cianom v Rimu in Grandijem in Van-sitardom v Londonu. Uradno izjavljajo, da ni res, da hoče Anglija ie sedaj načeti pogajanja z Italijo za rešitev sredozemskih vprašanj. To se lahko zgodi šele tedaj, ko se bo položaj v Španiji popolnoma pojasnil.
Iz Pariza:
Vprašanje kolonij spada pred ZN
Pariz. 15. nov. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih so prepričani, da se bodo angleško-nemška pogajanja pričela v četrtek ali pa v petek, ko bo kancler Hitler sprejel lorda Lalifaxa. Francoski vladni krogi trdijo, da ho na jutrišnji seji vlade, ki ho pod predsedstvom Lebruna, zunanji minister Delbos podal o vsem obširno poročilo. Po francoskem razumevanju spada kolonialno vprašanje pred Zvezo narodov in francoska diploma cija ne želi samo. da pride do reforme pakta, temveč tudi do reforme mandatnega vprašanja. Vse jc seveda stvar prihodnosti. Najvažnejše je zaenkrat, da se rešijo vsi problemi srednje Evrope in francoski politiki pričakujejo, da bo lord Iluli-fax v tem oziru podal v Berlinu precizne informacije in izjave. Dclbosovo potovanje v Belgrad in Bukarešto se ho lahko smatralo samo kot dopolnitev misije lorda Lalifaxa v Berlinu.
na to, da je Japonska pričela mobilizirati vse svoje vojne silo. Vojni transporti neprestano prihajajo ter jih ruztovurjajo pod varstvom japonskega vojnega brodovju, ki ima popolno oblast nad vso kitajsko obalo. Du bi pospešili padec Nunkinga, so Japonci blizu Rumeno reke izkrcali močne četo. da so bodo Kitajci v zadnjem času znašli v zelo težkem položaju, v japonskih kleščah Japonci prodirajo proti Nan-kingu v treh kolonah: ona prodira iz llongčeva, druga po železniški progi Šanghaj—Nanking, tretja, severna, pa od Rumene roke, kjer se nahajajo močni motorizirani oddelki. Ti imajo namen, du v ugodnem trenutku padejo Kitajcem v hrbet. .Srednja kolona, ki prodira od Šanghaja, je zasedla zelo važno železniško postajo Kung Šang ter takoj vzpostavila promet na progi s šanghajem. Japonci sc to jiroge seda.j odločno poslužujejo ter po njej dovažajo nove okrepitve, municijo in hrano. Japonska letala so neprestano v zraku ter oneniogočujo Kitajcem vzpostavitev kakršnekoli obrambne črte pred Nankingom, ker sc sedaj na drugi struni roko nujno gradi nova obrambna črta. Japonska letala rušijo mostove, železniško proge in ceste ter tako onemogočajo vsako zbiranje kitajskih divizij. Posamezne kitajske baterije se borijo z, nadčloveško hrabrostjo ter zadržujejo cele japonske polko. Japonci pošiljajo na to baterije drugovrstne vojake, medtem ko elitne čete nadaljujejo pohod ter onemogočajo Kitajcem, da bi se zopet zbrali in uprli. Vojni položaj je danes popolnoma v rokah Japonske in Kitajska so samo obupno brani Kitajsko divizije, ki so bilo mod japonskimi kleščami, so se morale naglo umakniti na zahod, kor bi bile sicer uničene.
Dvoreznost mednarodnih zastopstev
Po poročilih iz Nankinga jo bil j>odpisan te dni sporazum med nankinško iu francosko vlado, l>o katerem bodo Frincozi poslali kitajski vladi večjo število svojih generalštabnih častnikov. — Splošno smatrajo politični krogi lo za znak, du je med Kitajsko z ene strani ter Italijo in Nemčijo z druge strani prišlo do napetosti, zaradi česar bodo brez dvoma vojne delegacije teh držav umaknjene, če so to že ni storilo. Nankinška vlada je namreč mnenja, da so ji to delegacije !>olj škodovale kakor pa koristile, kar v ostalem potrjuje sam rezultat dosedanjih borb. Vojne delegacije teh držav so namreč zelo zvito delovale in so doprinesle zelo mnogo k dosorganizaciji kitaj-
Nadalievanje na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved: Jasno.
Zemunskn vremenska napoved za 1(1. november: Oblačno v vsej kraljevini. Dežja in snega bo še srodi države in v južnih krajih. Nekaj zjasnitve je pričakovati v severnih predelih, kjer utegne biti tudi jutranji mraz. Toplota !*> nekoliko padla.
Dunajska vremenska napoved: Malo hladneje.
Po padcu Šanghaja:
Naval japonskega naroda na kitajsko ozemlje
Francoski glas
ob 20 letnici Sovjetije
Ob 20-letnici sovjetske Rusije se je mnogo pisalo. Torla, kar je bilo povedanega, ne more vse služiti v dokaz, da je Evropa že spoznala bistvo in nevarnost boljševizma. Tem bolj zanimivo je zato mnenje, ki ga izraža pariški »Tempst.
Kaj praznuje, — tako se sprašuje ta vodilni pariški list — ob 20-letnioi Kremelj? Morda obletnico, ko je komunizem prišel v Rusiji na oblast? Toda komunizem v sovjetiji danes ni drugega, kakor le še prazna beseda. Plače so v sovjetiji bolj raznolike in bolj diferencirane in ljudske plasti bolj razdeljene v kategorije, kakor je to bilo kdaj-koli. Ali praznujejo, da so 6e polastili pred 20 leti kot majhna skupina oblasti? Toda ta skupina bolj-ševikov je danes razkropljena. Večina od njih je ali v pregnanstvu, ali v ječi, ali po so jih postrelili. Ali praznujejo, da so strmoglavili caristično diktaturo? Toda namesto stare tiranije je nastopila le nova, ki je hujša, ki je splošnejša in neprimerno bolj krvava. AH so boljševiki pokazali, da 60 premagali ničvredno preteklost? Toda v knjigah, ki jih dajejo učencem v roke, vidimo, da znova proslavljajo slavno zgodovino svete Ru6ije. Ali so boljševiki osvobodili delavca? Toda v sedanji sovjetski Rusiji mora delavec mnogo huje in več robo-tati, kakor njegov tovariš v zapadni h državah. Morda slave industrializacijo dežele? Morda. Kajti na tem področju so res doseženi uspehi, ki bi pa seveda tudi brez boljševizma prišli in bi bili mno-£0 dragocenejši, ker jih ne bi bilo treba doseči za ceno neizmernih žrtev.
Resnica je, da slovesnosti, ki jih je sovjetija priredila za 20-letnieo. niso bile organizirane v slavo sistema, ampak v čast enega samega moža in to je Stalin. Njegovo ime napolnjuje boljševišike liste. On in izključno on je vsebina vseh govorov, ki jih mora poslušati te dni sovjetski proletariat. Njegova velikanska slika je na vseh javnih poslopjih. Cesto se v Rusiji omenja tudi Leninovo ime. Toda njega ni nikjer več, da bi mogel protestirati proti temu, kako so njegovi nasledniki pokvarili ^religijo«, ki jo je oznanjal..,
Litvinov odstopa
„Ciščenie" v sovjetski diplomaciji
London, 15. nov. AA. DNB: >Daily Express< poroča iz Moskve, da moramo računati s tem, da bo Litvinov odstopil kot komisar za zunanje zadeve. Vzrok njegovega odstopa je aretacija Jure-neva, ki je bil eden izmed najbložjih Litvinovih prijateljev.
>Daily Maik piše, da londonski vladni krogi zelo različno presojajo odhod nekaterih visokih nradnikov sovjetskega veleposlaništva v Londo-
(Nadaljevanje s I. strani)
tke armade, namesto da bi jo organizirale. Bržkone so te delegacije delale sporazumno z. japonskim generalnim štabom, če pa to ne, je pa japon-»ki generalni štab vsaj posredno dobival drago-eene podatke o kitajskih silah ter o njihovi organizaciji ter je izkoristil vse možnosti v borbi. — Francoski častniki naj bi sedaj organizirali obram-1k> Kitajske na popolnoma novih temeljih in lako. da Japonci ne bodo nič več vodili na Kitajskem neke vrste manevrov. Vesti o nekih tajnih mirovnih pogajanjih se z japonske strani odločno zanikajo.
Padec Šanghaja
je za Kitajce nenadomestljiva izguba
Japoncem se je po skoraj trimesečnih trdih bojih posrečilo, da so zasedli Šanghaj z vsemi predmestji in vso daljno okolico. Zadnji kitajski oddelki so se do zadnjega držali v starem kitajskem mestu Nantav, ki leži južno od fraucoske naselbine. Toda tudi ti so morali po junaški obrambi deloma položiti orožje pred japonsko premočjo, velika večina pa se je rešila z begom v mednarodno naselbino, ki je itak že prenapolnjena r. begunci. Japonci prodirajo sedaj že dalje proti zapadu in jugu, tako da leži največje kitajsko mesto s 4 milijoni prebivalci danes žf daleč za bojnimi črtami.
Sedaj pa sp pojavljajo nove tpžnve političnega značaja, Dokler je Šanghaj bil še v kitajskem zaledju, ji je mednarodna mestna uprava pred vsem prizadevala, da prepreči, da bi Kitajci mesto porabljali kot svoje oporišče. Toda sedaj, ko leži ogromno ozemlje že v zaledju japonskih čet, se bodo mednarodne oblasti naravno morale upirali japonskemu pritisku Japonsko vojaško vodstvo se 7f pritožuje, da se d& nevtralnem ozemlju Šanghaja, torej v zaledju japonskih čet, razvija nad vse živahna protijaponska propaganda. Japonske vojaške oblasti zahtevajo najstrožjo nevtralnost od mestne uprave, ki jt po svoji veliki večini brez dvoma na strani Kitajcev in ki je Japoncem le malo prijazna. Japonci pa prihajajo tudi že s političnimi zahtevami Kakor znano, so mednarodno naselbino po opijski vojni 1. 18-12 zgradile Anglija, Amerika in Francija. Te tri velesilo imajo seveda tudi prvo besedo pri upravi tega najpomembnejšega azijskega velemesta. Toda v teku sto let so tudi japonski interesi in njihovi apeliti zelo narasli in je kaj naravno, da Japonci datyjs kot zmagovalci zahtevajo vsaj enako odločujoč delež pri politični upravi šanghaja. Dalje hočejo Japonci, da se jim prizna ogromno ozemlje, ki se razprostira do trdnjave Vusung in kjer je že danes japonska industrija naseljena. Japonci tudi zahtevajo, da dobe odločujočo besedo pri vodstvu mestne policije, ki je danes praktično v angleških rokah. Seveda bo mogoče vsa ta vprašanja končnoveljavno rešiti šele po sklenjenem mini na vzhodu, ker ni misliti, da bi japonsko vojaško vodstvo v tem trenutku hotelo priti v spor z, Ameriko ali 7. Anglijo.
Zasedba Šanghaja pomenja za vso Kitajsko nenadomestljivo vojaško in politično izgubo. Kajti Šanghaj ni le središče treh četrtin vse kitajske industrije, ampak je tudi poinenjal glavni vir gospodarskih dohodkov za Kitajsko. Kitajska je svojo armado mogla financirati Ie iz carinskih dohodkov tega nnd vse pomembnega pristanišča. Sedaj, ko je mesto v japonskih rokah in ko je tudi ustje Tplpfoka Jangce popolnoma blokirano od japonskih vojnih ladij, bo Kitajska navezana izključno na suhozemska prevozna sredstva. Kajti tudi Kanton na jugu vedno bolj ogroža japonska blokada. Obramba Kitajske pred japonsko invazijo bo poslej mnogo težja, ker sc, jo Japonci z zavzetjem Šanehaja zadeli na najbolj občutljivi točki.
nu. ki so morali nenadoma odpotovati v Moskvo.
V	Moskvo so nujno poklicali atašeja za mornarico, letalstvo in drugega tajnika v«leposlaništva Susto.
Govorijo, da je tudi sovjetski poslanik Majski vmešan v neko afero, zaradi česar je bil odpoklican.
Vsi atašeji tukajšnjega sovjetskega poslaništva so bili povabljeni, da se takoj vrnejo v Moskvo na referat. Predvsem se morajo takoj javiti atašeji za vojsko, brodovje in letalstvo. Sovjetsko poslaništvo poluradno razširja vesti, da gre tukaj samo za administrativne ukrepe, ker se pravkar izvaja reorganizacija sovjetskih poslaništev t inozemstvu in so omenjeni atašeji določeni ca druga mesta.
V	tukajšnjih političnih krogih pa smatrajo, da bo tudi sedaj šlo za kak slučaj generala Putne, ki je bil pri svojem prihodu v Moskvo obsojon in ustreljen. Bržkone se sovjetski vojni atašeji ne bi vrnili v svojo domovino, če ne bi imeli tain svojih družin, ki so sovjetskim oblastem na razpolago kot talci.
Skrben popis
brezposelnih v USA
Washington, 15. nov. AA. Havas: Predsednik Roosevelt je včeraj po radiu pozval vse prebivalstvo, da naj sodeluje dne 16. novembra pri splošnem jiopisu brezposelnih v USA. Popis mora biti
točen in jiošlen. Toga dne bodo po vseh hišah razdelili listine za vpis vseh zajioslenih, delno zaposlenih ali pa nezaposlenih. Roosevelt je poudaril, da je ta popis potreben, da se lahko načne reševanje tega vprašanja. Po približni cenitvi je bilo v mesecu septembru v USA še 8 milijonov bfespo-seluih, od tega v Newyorku 800.000.
O novi romunski vladi
Bukarešta, 15. nov. AA. Havas: Dobropoučeni krogi izjavljajo, da bo Tatarescu hitro sestavil novo vlado in pritegnil vanjo še liberalne disiden-te. Tako bi se nova romunska vlada nagnila nekoliko bolj na desno, bila bi pa volivna. Voditelj liberalnih disidentov Bratianu je izjavil, da ee res vodijo pogajanja za združitev liberalne stranke in disidentov.
Berlin, 15. nov. A A. DNB: Državni kancler Hitler je brzojavno čestital kralju Leopoldu III. k njegovemu godu.
Vsa vlada
Španije odpotovala v London
Pariz, 15. nov. b. Vesti o odhodu valencijske vlade v London so v pariških političnih krogih izzvale pravo senzacijo. Prvotno ni nihče mogel razumeli, zakaj je vsa vlada odšla v Anglijo. Po vesteh, ki so dalje prispele iz Barcelone, se je valencijska vlada odločila za ta korak, ker ni mogla najti . osnove za sodelovanje s katalonsko vlado. Valencijska vlada je hotela v Barceloni upravljati ostanke republikanske Španije, čemur pa se je katalonska vlada uprla. Katalonska vlada je zahtevala, da se ji valencijska podredi, ker že itak nima skoraj nobenega ozemlja in torej tudi ne more zavladati nad Katalonijo, do katere ima pravico samo katalonska vlada. Valencijska vlada na to ni hotela pristati in tudi ne. da bi v katalonsko vlado stopili samo nekateri člani kot zastopniki ostale republikanske Španije ter so sklenili, da odpotu jejo vsi člani v London. Ponovno se trdi, aa se vodijo tajna pogajanja med generalom Francom in katalonsko vlado.
Pariz, 15. nov. b. Agencija Radio poroča -z Salamance, da so včeraj odpotovali v London zastopniki generala Franca, ki bodo v Angliji zastopali nacionalistično Španijo.
Italijanska pomoč pojema
Pariz. 15. nov. b. j.Tour 'poroča, da postaja italijanska pomoč generalu Francu vedno bolj skromna. Ni dvoma, da je prišlo do nesporazuma med roditelji fašistične legijo in španskim vrhov nim poveljstvom. V Rimu bo prepričani, da sc španska državljanska vojna približuje svojemu koncu.
Nadzorstveno območje italijanske mornarice
Rim. 15. nov. AA. Štefani: Italijanska mornarica je 10. t. m. začela vršiti nadzorstvo v predelih, ki so poverjeni Italiji za zaščito prometa na Sredozemskem morju, na podlagi dogovorov, sklenjenih septembra v Nyonu in Parizu, in tehniških modalitet. dogovorjenih 30. oktobra t. 1. v Bizerti med italijanskimi, britanskimi in francoskimi admirali. Italijanskemu nadzorstvu poverjeni okoliš obsega v zahodnem delu Sredozemlja pomorske zveze v Tirenskem morju in del proge Genove v Gibraltar, v srednjem delu Sredozemlja Sicilski preliv in del pomorskih prog okoli Jonskih oto-
Razstava sodobnega
poljskega slikarstva
v Beloradu
Belgrad, 15 nov. V muzeju kneza Pavla je bila danes slovesuo odprta reprezentativna razstava sodobnega poljskega slikarstva. Umetnine najboljših poljskih slikarjev so razstavljene v 11 sobah. Otvoritvi razstave so prisostvovali » Relgradu se nahajajoči člani kr. vlade s predsednikom vlade dr. Stojadinovičetn na čelu. Navzoč je bil tudi predsednik skupščine Girič. K otvoritvi je prišel tudi kr. namestnik Radenko Slankovič, kmalu za njim pa Nj. Kis. knez-namestnik Pavle v spremstvu adjutanta generala Hridliča. Pri vhodu v muzej je kneza-nami-stnika pozdravil prosvetni minister. Pričakovali so ga pa poljski poslanik na našem dvoru Roman Dembicki. maršal dvora čolak Anlič in upravnik muzeja dr. Kaianin. Ko so visoki gostje zavzeli svoja mesta, je povzel besedo prosvetni minister ter je med drugim izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko v svojstvu prosvetnega ministra pozdravi prvo reprezentativno razstavo poljske umetnosti v naši državi.
Za njim je povzel besedo poljski jioslauik na našem dvoru Roman Dembicki ter je v krajšem govoru izjavil, da se smatra izredno srečnega, da lahko Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu izrazi zahvalo ne samo za to, da je sprejel pokroviteljstvo nad razstavo, tem"eč tudi za to, ker je osebno prišel na otvoritev te razstave. Zahvalil se je tudi kr. namestniku dr. Stankoviču in predsedniku kr. vlade dr. Stojadinoviču. V globokem prepričanju, da bo ta razstava še povečal« vezi med Jugoslavijo in Poljsko, je poljski poslanik naprosil kneza Pavla, da odpre razstave, kar je knez tudi storil. Nato si je v spremstvu poljskega poslanika in poljskih umetnikov ogledoval razstavljena dela Knez namestnik se je zadržal na razstavi nad pol ure.
Povišanje dnevnic
v državnem prometu
Belgrad. I1!, nov. AA. Na predlog prometnega ministra je ministrski svet izdal odlok, dn se delavstvu državnih prometnih ustanov povišajo dncvnice z veljavnostjo od I. novembra t. I., ker je žc prej izšla uredba o zvišanju doklnd reguliranih državnih uslužbencev. To zvišanje me/d /naša |X> krajevnih razmerah itd do 10%. Lfckt te^a »-iovišanja me/d	>ui toin ' ^ mi-
lijonov din.
kov in ob libijski obali ter nekaj prog v vzhodnem delu Sredozemlja.
Švedske ženske
pišejo Mussolinilu
Stokholra, 16. nov. c. Predsedstvo vseh švedskih ženskih organizacij je poslalo Mussoliniju brzojavko, v katerem mu čestitajo, da se je njegov sin Bruno vrnil in tako razveselil svojo mater. Številni sinovi pa se ne bodo nikdar več vrnili k svojim materam. Zato prosijo švedske žene Mussoli-nija, da naj jiomaga, da se španska vojna čimprej zaključi.
Predsednik Katalonije v Bruslju
Pariz, 15. nov. AA. Havas: Predsednik Katalonije Conipanys je odpotoval v Bruselj. Na postaji ga je pozdravO španski veleposlanik in številni katalonski prijatelji. Companys je prišel obiskal svojega bolnega sina. Še danes se ho odpeljal nazaj v Barcelono.
kod ta s l/c/ iftromukhsti!
Gospodarstvo
Konceslomranje špedicij, agentur in trg. zastopstev
Belgrad, 15. nov. Minister trgovine in industrije dr. Vrbanič jc na podlagi čl. 60 odst, 2 m čl 62 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1131 predpisal naslednjo uredbo, s katero se za odprem-niške (speditenske) obrte, za obrte za posredovanje v trgovskih p-oslih (agenture) in trgovska zastopstva predpisuje dovoljenje,
Čl. 1. Odpremniški (spediterski) obrti in obrti, ki 6C bavijo s posredovanjem v trgovskih poslih (agenturni obrti) ali trgovskimi zastopstvi brez skladišča, se morejo opravljati samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdaja ban, odn. za področje mesta Belgrada upravnik mesta Belgrada, za področje Zemuna m Pančeva minister trgovine in industrije.
Čl. 2. Dovoljenja za opravljanje obrtov, omenjenih v čl. 1 se bodo izdajala po svobodni oceni z ozirom na splošne interese in interese narodnega gospodarstva kakoT tudi ekonomske in socialne prilike kraja, v katerem se prosi za otvoritev obrta, toda ob predhodnem zaslišanju pristojne trgovinske zbornice.
Dovoljenja 7-a mednarodno špedicijo sc bodo izdajala samo osebam, ki poleg splošnih pogojev in pogojev iz čl. 6t odst. 1 in 2 obrtnega zakona dokažejo, da so z uspehom dovršile srednjo šolo in da so najmanj skozi <1 leta bile na praktičnem delu v spedilerskih obrtih, odn. v pomorski ali prometni službi.
Dovoljenja za ostale obrle iz čl. 1 se bodo izdajala osebam, ki poleg splošnih pogojev iz čl. 61 odst. 1 in 2 obrtnega zakona dokažejo splošno trgovinsko usposobljenost po predpisih obrtnega zakona.
3. Lastniki obrlov, omenjenih v čl. 1, ki so za te o-brte dobili pooblastilo do uvcljavljenja te uredbe »o dolžni v roku, katere odredi ban, predložiti izdano pooblastilo pristojni oblasti v to svrho, da nanjo da pripombo, da velja kot dovoljenje po tej uredbi.
Z novo uredbo ministra za trgovino in industrijo bo ustreženo želji gospodarskih krogov, da se zajezi dotok strokovno neusposobljenih agentov in pessrednikov v vrste trgovskega stanu, kar je tudi del ukrepov proti razširjanju krošnjarstva. Nova uredba zahteva za speditersko stroko, trgovska zastopstva in agenture isto usposobljenost kot za trgovske obrte. To pomeni, da bo moral vsak ko-mpelcnt za te panoge imeli dveletno učno dobo kol i|<:ene.p in 2 letno zaposlitev kot pomočnik V trgovinskem obrlu. Obrtni zakon nadalje ludi odre-
Ugleden znanstvenih
v Belgradu
Belgrad. 15. nov. AA. Danes dojioldne so je pripeljal v Belgrad profesor za mednarodno pravo Jean Jacqucs Chevalier. Priredil bo letošnjo zimo celo vrsto predavanj na pravni fakulteti.
G. Chevalier predava javno pravo od decembra 192o, I. 1030 je pa postal izredni profesor za mednarodno pravo na vseučilišču v Grenoblu. Imel je več misij v tujini, tako n. pr. 1. 1929 na Poljskem, kjer jc priredil celo vrsto predavanj na šoli političnih ved, v Krakovu, in misijo v Londonu 1. 1934. Napisal je tudi mnogo del, ki so sicer znansivena, jia so vendar zbudila pozornost, ludi v široki javnosti, tako u. pr. o »Razvoju angleškega imperija od 1. 1776 do 1930« (to delo je dobilo nagrado Akademije političnih in moralnih ved) in knjigo »Dva obraza revolucije«, ki je dobila nagrado Francoske akademije. Razen tega je Chevalier redni dopisnik vseh velikih revij za mednarodno pravo in za zgodovino.
Obsodba
„Bodiievega tihotapstva"
Belgrad, 15. nov m. Na tukajšnjem sodišču je bila izrečena obsodba v znani Bodijevi tihotapski aferi Sodišče je obsodilo ženo bivšega pomočnika zunanjega ministra Lidijo Bodij in Ivana Nečajeva vsakega na leto dni strogega zapora, Stanka Erorja pa na 8 mesecev strogega zapora. Sodišče je obsodilo Lidijo Bodijevo nu podlagi izpovedi bivšega španskega poslanika na našem dvoru Torihosa. Zagovorniki obtožencev so predlagali obnovo procesa. Državni tožilec pa se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni.
Proračun belgraisbe
Delavske zbornice
Belgrad, 15. nov. m Na današnjem občnem zboru je tukajšnja Delavska zbornica sprejela proračun, ki znaša 1,670.000 dinarjev. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri belprajska Delavska zbornica zahteva čimprejšnje volitve v Delavsko zbornico.
Osebne vesti
Belgrad, 15. nov. m. Za višjega pristava 7.
skupine je premeščen iz zagrebške banske uprave na gozdni odsek banske uprave v Ljubljani inž. Janko Seljak Upokojen je Dragotin I intar, član glavne kontrole 2. skup., 1. stopnje Odlikovan je z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje Josip Nanut, pregledovalec rudarsko glavne kontrole iu vršilec dolžnosti šefa mostne kontrole pri ravnateljstvu državnega rudarskega podjetja v Sarajevu.
Belgrajske vesti
Belgrad, 15. nov. m. Včeraj so bile občinsko volitve v Krupcu v največji občini nišavskega okraja. Pri volitvah sta bili postavljeni dve listi, in sicer lista JRZ in lista združene opozicije. Zmagala je listi JRZ, ki le dobila 380 glasov. Opozicijski kandidat je dobil 234 glasov. Za volitve v tej obični je vladalo veliko zanimanje. Včeraj je v tej občini ves dan neumorno agitiral na peto-majskih volitvah izvoljeni poslanec za ta okraj dr. Dragoljub Jovanovič, kateri pa je izginil ob 5 popoldne, ko je videl, da bo propadel.
Z banovine	\
Ljubljana, 15. nov. A A. Ban dravske banovine je uradno odsoten in jutri ter v petek nc bo sprejemal strank.
Šah
Amsterdam, 15. nov. b. Snoči sta igrala Aljehin in dr. Euwe 17. partijo. Igro sta prekinila v 40. potezah. Dr. Euwe ima vse upanje, da v 17. igri premaga svojega nasprotnika.
ja, da nadomeščajo dovršeni 4 razredi meščanske 6rednje ali njej enakovredne trgovske šole dobo pouka in eno leto zaposlitve. Za že obstoječe obrte seveda to določilo nc velja, ampak samo za bodoče prosilce.
Italijanski kliring
Pogajanja za sklenitev novega kliringa z Italijo-
Iz Belgrada poročajo, da se bodo začela pogajanja za sklenitev novega klirinškega sporazuma ?. Italijo dne 7. decembra in sicer v Belgradu. Istočasno bo v Belgradu tudi drugi sestanek jugoslo-vansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Računa se, da bodo pogajanja in zasedanje trajali 6 dni skupno, Novi kliring z Italijo bo slonel na istih načelih kot naš kliring s Turčijo ter bo stopil v veljavo že dne 1. januarja 1938.
Belgrad, 15. nov. AA. Finančni minister je, izdal odlok, da sme Narodna banka od klirinških lir, ki jih je odkupila na račun finančnega ministrstva, neposredno ali pa preko pooblaščenih ustanov prodajati potnikom ali tujcem lire po tečaju, ki bo enak tečaju italijanske lire v novem klirinškem prometu z Italijo, tako da ostane v vsem ostalem v veljavi odlok finančnega ministrstva z dne 21. oktobra lanskega leta. Tako se torej izpremeni tudi tečaj, ki bo z« /daj znušal 228.83 din za 100 lir.
Belgrad, 15. nov AA. Finančno ministrstvo jc i/.dalo odlok, da lahko vse domače prizadete osebe in tvrdke vplačajo svoje obveznosti do italijanskih upnikov glede zavarovanja in po-zavarovanja do zneska 5 milijonov italijanskih lir na novi italijanski kliring.
Belgrad, 15. nov. AA. Narodna bankn razglaša, da je dne 15. t. m. izplačevala klirinške nakazila v novem kliringu z Italijo od št. 8584 do vštete št. 8626 r. dne 5. in 7. oktobra t. 1.
Devize paroplovnih družb
Belgrad. 15. nov. AA. Finančni minister je i/.dal odlok du imujo pomorske paroplovtie družbe od deviz ki so jih dolžne uvoziti v našo državo v smislu točke 9, odlok št. 6100, z dne 6. februarja lanskega leta, tretjino odstopiti Narodni banki v odkup, 2 tretjini pa istočasno prodati preko pooblaščenih zakonov svobodno na borzi.
*
Znižanje diskonta v Pariza. Francoska banka je pretekli teden znižala diksontno obrestno mero od 3.5 na 3?», to pa zaradi stalnega dotoka domačega in tujega kapitala ter zlata. Tudi položaj francoskega franka se je znatno izboljšal.
Avstrijski izvoz lesa je znašal v oktobru 1937 13.153 vagonov, kar pomeni v primeri t. lanskim oktobrom ogromen prirastek, ki znaša 7.061 vag.
Slepi otroci so si osvojili
srce Ljubljane
Izredno lepo uspele akademije
Ljubljana, 15. novembra.
Klic slepih otrok iz večne, neprodirne teme
ni izzvenel v praznino. Našel je po tesnih ovinkih iu strminah pot do srca Ljubljane, narahlo je potrkal nanje — in odprla so se mu na stežaj. Cisto v ospredje smo jih priklicali, toplo ognjišče smo jim pripravili. Niso videle njihove mrtve oči, kako svetlo in visoko je zaplapolal plamen, čutili pa so njegovo gorkoto — in srečen nasmeh na njihovih obrazih nam je povedal več, kot bi nam mogle povedati zdrave oči. Mi smo jim dali svojo gorkoto, oni pa so nam dali mnogo več: oplemenitili so nam srce, da je pre-sunjeno začutilo, kako nas vse, ki smo postavljeni na ta svet, veže skupna usoda in bolečina.
gorko občutje, ki s prepričevalno silo zagrabi srce. Nadarjeni avtor, slepi Tone, je prejel iz rok gdč, upraviteljiee Dobovškove v dar krasne šopke nageljnov. Njegove oči so ostale mrtve, vsaka poteza na njegovem obrazu pa je izražala takšno notranjo radost, da je pogled nanj marsikoga ganil clo solz. Njegova dlan je božajoče zdrsela po cvetju.
Izredno presrčno je bila podana Premrlova simbolična slika »Rože za Marijo«. Slepe deklice, oblečene kot angelčki, so nabirale rdeče rože in jih poklanjale Mariji. Ena izmed slepih deklic je privedla na oder pravo živo ovčico in si^ je morala ne malo prizadevati, da jo je zadržala s svojimi drobnimi ročicami. Za ovčico
kako smo dolžni drug drugemu pomagati v nesreči in nadlogah.
Članki po časopisih, razstave po izložbah, naklonjenost oblasti, požrtvovalna vnema vzgojiteljic slepe mladine — vsak ie nekaj malega doprinesel, da je bil uspeh akademij popoln. Trikrat so slepi otroci nastopili z istim sporedom in trikrat je bila prostorna frančiškanska dvorana razprodana do zadnjega kotička. Takšnega uspeha menda v tej dvorani doslej ni doživela še nobena prireditev.
Zastor se razgrne —
tragedija se začne
Ob nestrpnem pričakovanju občinstva se je zastor razgrnil in na oder je stopila gdč. Do-bovškova, upraviteljica v zavodu za slepe v Kočevju, ki je na kratko razložila pomen in namen prireditve.
Zavod za slepe je bil ustanovljen leta 1918 po končani svetovni vojni in bomo torej prihodnje leto praznovali njegovo 20 letnico. Prvotno je bil zarod nameščen v Ljubljani, a kmalu se je preselil v Kočevje, kjer je še zdaj. Zavod, ki ga vzdržuje banovina, ima osnovno in obrtno šolo, t kateri se učenci izuče v pletarstvu, tako da se po odhodu iz zavoda vsaj deloma lahko sami preživljajo. Zavod je zdaj namenjen samo šolanju slepe mladine in ga morajo učenci po dovršeni izobrazbi zapustiti. Pri odhodu iz zavoda skušajo pomagati gojencem na ta način, da jim, v kolikor dopuščajo sredstva, nabavijo vse potrebno orodje za pletarsko obrt. Ker zavod nima posebnih sredstev v ta namen, se jc na zavodu ustanovil fond za slepe otroke. Ta fond nudi s pomočjo dobrotnikov gojencem ob odhodu iz zavoda, pa tudi ob raznih drugih prilikah gmotno pomoč.
Velike koristi za odrasle slepe je. da imajo zdaj tudi oni svoj dom in sicer v Stari Loki na Gorenjskem, kar je zasluga društva »Dom slepih«.
Namen prireditve je bil, približati občin-stu svet slepih, ki si ga sicer težko predstavljamo. Mi gledamo na slepe s svojimi očmi in si predstavljamo, da je vse njihovo življenje v senci, brez vsake luči in toplote. Ta akademija naj bi pokazala, da je v resnici tudi življenje teh, ki jim je odvzeta luč oči, vendar lahko kljub vsemu bogato in polno resničnega veselja. Vse pogoje, da ima življenje slepe mladine ven-dar tudi nekaj sonca, pa jim moreta nuditi Ic zavod in šola, ki sta urejena nalašč zanje.
Na koncu je gdč upraviteljica poudarjala, da ima akademija tudi namen, pokazati plodove smotrnega dela učiteljstva in šole^ pa tudj zmožnosti gojencev samih ter zaključila svoj nagovor z besedami: »Z veseljem in skrbjo se je naša deca pripravila za ta obisk v Ljubljani in je zanje nastop v središču Slovenije res velik dogodek. Želimo, da bi bil tudi vam nocojšnji večer lepo doživetje in bi vam odkril svet, ki vam je bil doslej tuj in odmaknjen.«
Po teh lepih besedah, s katerimi se je gdč. upraviteljica še posebej iskreno zahvalila pokroviteljici prireditve, ge. dr. Natlačenovi, za vso naklonjenost, se. je zastor vnovič razgrnil in na odru se je prikazala skupina dečkov in deklic v belih bluzah, ki so s čudovito ubranimi glasovi zapeli Slomškovo koračnico. Tistim, ki so prvič v življenju videli pred seboj toliko slepih otrok in prvič slišali njihovo petje, jc zastal dih. Res, da niso gledali pred seboj samih žalostnih, potrtih obrazov, res, da je marsikomu izmed slepih drhtel na ustnah droben nasmeh — a prav to je marsikoga pretreslo v dno duše. Slepi otroci se smehljajo, ko bi morali kričati: Srce, ki mimo greš. povej, če je bolečina nad bolečino mrtvih oči!
Sledila jc zborna recitacija »Ljudstvo in dom,« ki jo je izvajalo devet dečkov in devet deklic. Kakor iz globočine ranjenega srca se je iz zbora iztrgalo vprašanje: »Pa mi, mladi rod, kaj smo mi?« — in kakor kruta ironija, jc v dušo izzvenel odgovor slepega vodje zbora: »Vi ste moč in up, prihodnost naroda. Mi verujemo v jutrišnji dan!« In še in še so bedese trgale srca »Mati,« je zaprosil tožeč glas slepega dečka, »mati, nikar o grobovih in o smrti! Mi hočemo sonca!« Sonca hočejo — in jim jc živl jenje ena suma do'.ga, brezkončna noč ...
Pevski zbor 16 dečkov in deklic je nato zapel Godovno budnico, ki jo je uglasbil slepi gojenec v zavodu Tone Curič. Glavnu odlika slepih pevcev jc čudovit« povezanost glasov in
Slepi otroci ii kočevskega zavoda ca slepce.
je bil ta nastop pred tolikšno množico ljudi dogodek, zato ni črdno, da je imela
svojevrsten
hudo tremo in bi jo bila najraje pop"ihala k polnim jaslim v stajo... Presrčen smeh je nagradil njo in deklice za ljubek nastop.
Godalni kvartet, v katerem je slepi Tone igral prvo violino, je lepo odigral dve skladbi. Zanimivo je bilo opazovati te obraze: kakor da so se jim oči obrnile navznoter in se čisto po-greznile v pisano kraljestvo zvokov. — Godalni kvartet vodi g. Oskar šonc, učitelj glasbe v Kočevju.
Najmlajši pevci — štiri deklice in štirje
Pokaži svoje zobe, mala Eva!
%

Glej, kako so zdravi in beli po
t Chlorodontu. Vse moderne matere vedo, da je treba mlečne zobe skrbno negovati, če hočemo, da postanejo trajni zobje zdravi in močni. Mati, daj svojemu otroku zobne paste Chlorodont, ki je s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primerna za nego zob.
Domači proizvod.
Chlorodont

dečki — so ob spreraljevanju klavirja z zvon-kimi glasovi zapeli dve Tomčevi pesmi: Jutro in Maj ter Jobstvo Gice, lonce. Dve deklici sta s štiriročnim igranjem na klavirju pokazali svojo spretnost in znanje. Potem pa sta nastopila junaka dneva — bratca Jožek in Drašek i/. Prle-kije. »Ja sem Drašek, toti je pa moj liibi bratec Jožek,« je Drašek sebe in bratca predstavil občinstvu in se tako šegavo nasmehnil, da si je v hipu osvojil srca vseh. Dvorana se je kar tresla od navdušenega ploskunju in odobravanja. In šele potem, potem, ko sta bratca dvoglusno zapela tisto prelepo prleško »Dere sam ja mali bija.. I« Navdušenje se kar ni hotelo poleči in sam Bog ve, kolikokrat bi bila morala bratca svoj nastop ponoviti, da jima tega ni preprečil zastor že ob drugem nastopu.
Nastopili sta še dve gojenki s štiriročnim igranjem na klavirju ter tri deklice, ki so svoje oetje lepo ponazorile s simboličnim rajanjem. Na koncu so sle-pi otroci izvajali igrico v treh dejanjih »Bom že še«, ki jo je po povesti Julija Slapšaka napisala slepa gojenka Tilka Juvančič. Tudi ta točka sporeda je bila spretno zrežirana in odigrana. Igrica sama na sebi pa ima kakopak vrednost samo kot zanimivost, ker jo je napisala slepa deklica in nam tako daje vpogled v duševno življenje in dozorevanje slepih otrok.
Med številnimi častnimi posti, ki so prišli na akademijo manifestirat svoje razumevanje za stremljenje in prizadevanje učiteljstva v zavodu za slepo mladino, da bi ta zavod čim prej našel gostoljubno središče v kulturnem središču Slovenije, v Ljubljani, smo opazili: župana dr. Adle-šiča s soprogo, načelnika notranjega oddelka banske uprave dr. Hubada, ki je zastopal odsotnega bana dr. Natlačena, kanonika Volca, ki je ^zastopal škofa dr. Rožmana, gospo dr. Na-tlačenovo, univ. prof. dr. Slaviča, predsednika apel. sodišča dr. Goljo. stolnega župnika dr. Kli-narja, ki je zastopal društvo »Dom slepili«, predsednika Slomškove družbe g. štruklja, predsednico Kršč. žen. društva gdč. Lebarjevo in še dolgo vrsto naših odličnih pedagogov in pedagoginj, med njimi tudi lepo število šolskih sester.
Svojo veliko naklonjenost do slepe mladino in toplo razumevan je za to edinstveno prireditev je lepo izpričala tudi gospa soproga ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, ki je namesto vstopnine poklonila podpornemu fondu za slepo deco znesek 500 din. Naj ji bo na tem mestu izrečena presrčna zahvala.
i jubilej zadruge brivcev
Ljubljana, 15. novembra.
Zadruga brivcev, frizerjev in kozmetikov je proslavila 50 letnico svojega obstoja. Ta zadruga je ena med najbolj živahnimi in delovnimi med obrtniškimi zadrugami v Ljubljani ter more s ponosom gledati na svojo dolgoletno zgodovino. Proslava se jc pričela, kakor jc že poročal »Pn. Slovenec«, v nedeljo ob 4 popoldne, udeležili pa so se jc razni odlični zastopniki, med temi zastopnik Zbornice za TO I Ivan Ogrin, tajnik dr. Pretnar, zastopnik mestne občine dr. Brilcj, narodni poslanec dr. Jure Koče, zastopniki brivskih organizacij iz Maribora, Celja. Belgrada, Kočevja in drugod ter drugi odličniki. Sledile so zelo zanimive tekme v friziranju. V žiriji so bili razni odborniki organizacije in priznani strokovnjaki v kozmetiki.
Vajenko v železni in vodni ondulac.iji so dosegle naslednje uspehe: 1. Kristina Keržie, salon Fanči Jenko: 56 točk; 2. Majda Brecel.jnik iz Salona Slavica: 55 točk; 5. Mila Klopčaver iz salona Merljak: 52 točk; 4. Marija Arčon iz salona Mila: 29 točk; 5. Lizka Radič iz salona Ela Marinčič: 29 točk. — Pomočnice: t. nagrada Danica Renčelj iz salona Franjo Žabjek: 59 točk; 2. nagrada Iza Dolenc iz salona Ivanuša: 56 točk; 5.
Slavnostna seja
brivske zadruge
Danes ob 8 dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval zaslužni voditelj našili obrtnikov kanonik g. Stroj, udeležili pa so se je do malega vsi člani ljubljanske zadruge brivcev. Kanonik g. Stroj je imel pri tem zelo lep cerkven nagovor o pomenu obrtniškega stanu, zlasti pa je naglašal, da si je brivski stan pridobil pravico nedeljskega počitka, tako da more tudi ta stan spoštovati Gospodov dan.
Ob ti dopoldne je bila svečana seja zadruge v glavni dvorani Zbornice za TOI. Vodil jo je predsednik Dorčec, ki je predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., trgovinskemu in obrtniškemu ministru dr. Vrbaničii in notranjemu ministru dr. Korošcu. Pozdravil pa jo toplo predsednika Zbornice za TOI g. Jelačinu, gg. starosto brivskih mojstrov Engelberta Frun-euettijn, mestnega župana dr. Adlešiča, zastopnika gospoda bana svetnika Borštnarja, tajnika Zbornice, za TOI Mohoriča, dr. Pretnarja in dr.
'lessa, kanonika Stroja kot zastopnika škofa . !. nagrada Iza Dolenc iz salona Ivanuša: 56 točk: delavca za obrtniške pravice, narodnega poslan . Maksa Žirovnik iz salona Ela Marinčič: 54 ca dr. Koeeta ter zastopnike raznih obrtniški!
točk. — Mojstrice in mojstri so dosegli nasled nje nagrade: 1 krasen pokal je prejela najbolj ša mojstrica ga. Repova, 2. Jože Strgar s 55 točkami; 5. Ela Marinčič z 29 točkami. Poleg diplom in nagrad so ti nagrajenci dobili tudi darila ueke belgrajske tvrdke, ki prodaja kozmetične potrebščine.
V tekmi pri brzem britju je med mojstri dosegel najboljši uspeh Tomo Kamenarič, ki je obril model v 41.05 sek.; 2. nagrado Aleks Lauš v 56 štiri pet. sek in 5. nagrado Stanko Bradač v 42 sek. Lauš je dobil drugo nagrado, ker je bril mnogo težjo brado kakor Bradač. Med pomočniki so dobili: 1. nagrado Drago Klemene v 25 eno pet. sek.. Franc Strnad v 26 tri pet. sek., Viktor Pišler v 27 sek.
Rekordni uspeh vaienca
Mojstre in mojstrice pa je posekal z izredno spretnostjo pri britju g. Marjan žuran, ki je svoj model obril v 21 tri pet. sek. G. Žnran je prav za prav s tem dosegel svetovni rekord. G. Žurnn je zaposlen liri podjetju Ivan Po-lanc v Kopitarjevi ulici. Našemu sosedu, uglednemu mojstru Polancu, čestitunio, da je tako izvrstno vzgojil svojega učenca Žurana. Drugo nagrado med vajenci je dosegel Anton Kratki, salon Kralj, v 45 dve petin-ki sek., 5. Oto Peguš, salon Možina, v 47 sek.. in 4. Boris Gubron v 56 tri pet. sek. (salon Lobo-rec).
Pri razdelitvi nagrad, ki so bile deloma v denarju, deloma v blagu, je bilo prav veselo. Množica je deloma aplavdiralu, deloma celo protestirala proti raznim nagradam. Vendar pa moramo ugotoviti, du jc komisija postopala popolnoma objektivno in s kronometri Razni zastopniki iz drugih mest so priznali dovršenost dela ljubljanskih brivcev in frizerjev. — Po razdelitvi nagrad se je razvila v kazinski dvorani prav prijetna zabava
organizacij s strani države. Poročal je, da so
Spomenik Anionu Foersterju pred Glasbeno Matico v Ljubljani, ki so ga slovesno odkrili preteklo nedeljo.
poslalo če-siitke številne brivske organizacijo iz vseh krajev.
Nato je govoril predsednik g. Jelačin, ki je naglašal važnost skupne zbornice za obrtniški stan, čestital brivcem k jubileju ter daroval 1000 din za hrez-posclne brivske delavce.
Mestni župan dr. Adlešič je kot načelnik prvostopne oblasti izjavif, da je ta zadruga ena najbolj aktivnih obrtniških organizacij in jo dosegla visok razvoj.
Zastopnik g. bana svetnik Borštnar je prav tako čestital zadrugi in vsemu stanu k visokemu razvoju ter je obljubil vedno razumevanje banske uprave za ta stan.
Govoril je nato g. .losip Rebek. Zanimiva so bila izvajanja g. Engelbertn Franchettija, g. Igliča iz Ljubljane in g. Juretiča iz Maribora, ki so obujali spomine iz zgodovine obrtniških gibanj, kako se je slovenski obrtnik lioril proti tujcem na svoji lastni zemlji. Delegat Ivko iz Belgrada je čestiial zvezi ter povabil slovenske brivre, naj se 28. t. m. udeleže slične slovesnosti belgrojskih frizerjev. V imenu celjskih brivcev je čestital g. Goslič, v imenu belgrajske zadruge g. Dragulič, ki je izročil lepo diplomo, katero so belgrajski tovariši poklonili ljubljanskim brivcem. Govoril je še g. Pajdaš iz Celja, ki je prav tako izrekel čestitke celjskih brivcev. G. Jernej Hribar pa se je v imenu članstva zahvalil g. načelniku Dorčecu za njegovo neutrudno delo. G. Dorčec slavi namreč sedaj 10 letnico, odkar načeljuje brivski zadrugi. Podobne čestitke je izrekel v imenu uprave zadruge g. Rožič, v imenu Združenja krojačev je izrekel čestitke g. Može, g. Vaši pa je čestital g. Albinu Šinkovcu, ki slavi letos 15 letnico, odkar je tajnik združenja.
Načelnik Dorčec se je zahvalil vsem govornikom ter je sporočil, da je zadruga sklenila ob svoji 50 letnici izročiti vsem članom, ki so včlanjeni uad 10 let in so bili ves čas vestni, častne diplome. Tistim članom, ki so morda zakrivili kakšne nerednosti, pa bo odpustila izrečene kazni. Nato je bila slavnostna seja zadruge zaključena.
Resničen položaj
zasebnega nameščenstva
Zavarovalni uradniki zahtevajo enotno pragmatiko
Morda se v našem dnevnem časopisju o nobenem stanu tako malo ne razpravlja kakor o zasebnih nameščencih. Od njih se sliši le tedaj, če ima kakšna strokovna organizacija svoj občni zbor in pn ob priliki volitev v kakšno socialno ustanovo. 0 zahtevah zasebnega nameščenstva se zve le iz resolucij občnih zborov, ki pa običajno ne rodijo nikakega odmeva.
Tako živi široka javnost najbrže v dobri veri, da so plače zasebnega nameščenstva vsaj primerne in da ima s svojimi gospodarji urejena službena razmerja Predvsem se to misli glede urad-ništva denarnih zavodov, kar pa v resnici spada le v tradicijo iz boljših predvojnih časov in prvih povojnih let visoke konjunkture.
Resnici nn ljubo pa je treba ugotovili, da so delodajalski krogi splošno gospodarsko krizo do dobra izkoristili, poslabševali so službena razmerja od leta do leta, zmanjševali plače na minimum, podaljševali delovni čas in tudi sicer okr-njevali vse pridobljene pravico. Sicer se je zasebno nameščenstvo proti vsem podvzetim ukrepom z. vsemi močmi borilo, vendar jim zakon ni nudil dovolj zaščite, tako da so morali stalno popuščati od svojih pravic. Zlasli uradništvo denarnih zavodov je bojevalo hudo notranje boje s svojimi upravami, ni pa moglo uspeti zaradi posebno izrazite krize našega denarstva.
S preostalimi sredstvi so nameščenci lo s težavo rinili skozi življenje. Odtrgovati so si morali na najneobhodnejših življenjskih potrebah, a za gojitev njih kulturnih ciljev je nedoslajalo vsega. Cela desetletja so vegetirali ob enakih, večkrat celo reduciranih prejemkih, tako da si niso mogli uslvariti niti svojega rodbinskega ognjišča. V službo na novo sprejeti nameščenci in name-sčenke so se morale zadovoljiti |>o večletnem brezdelnem čakanju s plačami, ki bi bile v sramoto težakom oziroma služkinjam. Za primer naj služijo podatki Trgovskega bolniškega in podpor
zavarovanih ne presega
nega društva v Ljubljani, kjer je 34.50% nameščencev, katerih plača 4.50 din na delovno uro, to je mezda nekvalificiranega boljšega delavca.
Kljub vsemu temu je zasebno nameščenstvo ohranilo čut odgovornosti do človeške družbe. Zavedali se jo pa obenem začelo, da tako ne gre več naprej, in vedno glasneje se pojavljajo težnje po zboljšanju plač in po urejenosti službenih razmerij polom pragmatik odn. kolektivnih pogodb.
Zato se ne smo zdeti čudno, ako so se sedaj prvi oglasili uradniki zavarovalnih zavodov in da zahtevajo složno po vsej državi enotno pragmatiko, fi-urni delovnik, redno napredovanje in primerno oskrbo starosti od delodajalca, kateremu so v dobi svoje mladosti množili dobičke. Zavarovalni zavodi so bili po krizi najmanj prizadeti, mnogi od njih so celo v rokah inozemskih družb, kar vse je dokaz stvarnosti zasebnega nameščenstva, ker zahteva svoje pravice najprej tam, kjer so najlaže dosegljive in kjer zasekavajo najmanj v žile našega gospodarstva.
Zavarovalno uradništvo si je solidarno izbralo za svojo glasnico najmočnejšo nameščensko strokovno organizacijo v državi; Zvezo bančnih, zu-rovolnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije. V dravski banovini nastopa ljubi,jan-sk.n podružnica navedene organizacije v tej akciji složno z Društvom združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani, ker je tudi v tej organizaciji včlanjen gotov krog zavarovalnih nameščencev dravske banovine.
Zavarovalno uradništvo apelira na zasebno nnmeščenslvo ostalih strok, da jim priskoči na pomoč in da z ramo ob rami skupno z njimi ustvari prvi začetek boljših časov in stanu primernega življenja. Apeliramo na vso javnost, da jih pravilno razume in da s simpatijami spremlja njih trud za zboljšanje njihovega položaja.
Akcijski odbor.
Drobne novice
Koledar
Torek, 16. novembra: Otmar, opat; Neža A6i-ška, devica.
Sreda, 17. novembra: Gregorij, čudod.. škof; Šaloma, devica.
Novi grobovi
+ V Velikih Poljanah pri Ribnici je v soboto, 13. t. m umrl v visoki starosti 86 let bivši župan in cerkveni ključar g. Jožef Lunder. oče dveh gospodov duhovnikov, Lojzeta, župnika v Brusnicah,
in Viktorja, dekana v Kozjem. Bil ie vzoren
t • 1 ■ ■
j * • « ^ . A,.	t. M 4i t.,.. - ii » ^ - . * K k v
mož po svojem mišljenju in življenju. — Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje!
■f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Simon Noč, zvaničnik drž. železnice. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= li državne službe. Monopolski oficial Novak Alojzij je premeščen iz ljubljanske tobačne tovarne v Senj.
NEGRO I
je dimnikar grla!	1
Proizvodi	S
Tvornica RUFF, Subotica J
—	Obvestilo železničarskemu delavstvu. Od naše centralne uprave 6ino prejeli danes, 15. novembra, brzojavno obvestilo, da je povišanje prejemkov delavcem odobreno. Podrobnosti objavimo naknadno. — Oblastni odbor UJNŽ.
—	Delo banovinskega turističnega sveta dravske banovine. Banovinski turistični svet ie bi! ustanovljen z banovo naredbo dne 24. novembra 1936. Člani tega 6veta, ki je posvetovalni organ kralj, banske uprave, so predslavniki vseh vodilnih turističnih organizacij in drugih korporacij, raznih ustanov, zdravilišč, večjih turističnih občin in posameznih oblastev. Dočiin zboruje plenurn (zbor) banovinskega turističnega sveta najmanj enkrat na leto, ima poslovni odbor svoje seje pozimi skoraj vsak mesec. Tako sejo je imel poslovni odbor v četrtek, dne 11. t. m. Predsedoval ji je načelnik trgovinskega oddelka banske'uprave dr. Ratej. Po referentu za turizem dr. Cabasu je bila zastopana tudi kr. banska uprava v Zagrebu, ker se je pokazal živ stik pri reševanju skupnih teženj obeh sosednih banovinskih turističnih svetov 6avske in dravske banovine za zelo umesten in potreben. Na seji so se zaključile že dne 11. septembra t 1. načete razprave, nakar so se obravnavale te-le pereče zadeve: vprašanje določitve turističnih krajev in večjih mest po čl. 1. odnosno 5. ministrske uredbe o strokovni izobrazbi in napitnini pomožnega osebja v gostinskih obratih, o pravilniku za krajevne občinske turistične odbore ter o usjjehu letošnje poletne tujsko-prometne sezone. S samostojnimi referati je bila osvetljena zadeva tujsko-pro-metnih tečajev, v zvezi 6 tem vprašanje splošne vzgoje prebivalstva za turizem, dalje izredno važno vprašanje tujsko-prometne propagande. Končno so pretresali tudi aktualne potrebe za tiovo turistično sezono, pri čemer so bile ugotovljene zlasti te-le potrebe: nujno povečanje proračunskih sredstev za pospeševanje turizma, organizatorno povečanje in izpopolnitev aparata kr. banske uprave za pospeševanje turizma; s poudarkom je treba zahtevati, da 6e izboljšajo obstoječe prilike v železniškem prometu, v poštni in telefonski službi, predvsem pa. da 6e ceste dravske banovine ne samo bolje vzdržuejjo. marveč po načrlu čimprej izgrade in modernizirajo.
Pravi zajtrk
e Salvomalt, ki sestoji iz sladkega ekstrakta, mleka in kakava, ter stane skodelica samo 1 dinar.
"a/r&mjilt
vsebuje znatno množino mineralnih soli in vitaminov B, je lahko prebavljiv in krepi organizem. Dnevno 1—2 skodelici Salvomalta namesto kave pokaže pri otrocih, slabokrvnih itd.
v kratkem dober napredek. Proizvaja: Zagrebška delniška pivovarna in tovarna slada, Zagreb.
—	Vprašanje elektrifikacije Brežic. Ker brežiška občina še doslej ni sklenila z banovinskimi elektrarnami jiogodbe glede priključka na banovinsko električno omrežje, se je našla menda druga rešitev. Banovinske elektrarne so namreč začele graditi na svetu liolnišnice v Brežicah transformatorsko postajo, na katero bodo priključile več okoliških vasi, kakor tudi posamezne konsu-mente električnega toka v Brežicah samih.
—	Prisrčna hvala družbi 6V. Cirila in Metoda v Ljubljani, ker nam je zopet pomagala s tem, da nam je kupila 10 »Kršč. naukov za prvence«, prav tako tudi »Slovenski straži na Kočevskem«, ker nam je zopel priskočila na pomoč s tem, da nam je kupila 20 krasnih mladinskih molitvenikov ■'Pri Jezusu«. — Jožef Rozman, žtipni upravitelj, Grčance na Kočevskem.
—	Uprava banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina potrebuje za zdraviliški prospekt za sezono 1038 umetniško izdelani osnutek za naslovno stran in razpisuje s tem natečaj, katerega se lahko udeležijo vsi v Jugoslaviji živeči umetniki. Prva nagrada din 500, druga ti i n 230. tretja din 125.
V izbiri odloča uprava zdravilišča. Vsak osnutek naj bo opremljen z geslom, na kuverti naj bo označeno geslo osnutka, naslov umetnika pa mora biti v zaprti kuverti. Oprava zdravilišča si pridržuje pravico odkupa vposlanih osnutkov po ceni 200 din Termin: 5. december 1937.
—	V spravo za bogokletje. Izšla je partitura s preprostim napevom, za ljudsko petje primernim, da se ti vzkliki in hvalnice lahko pojo, namesto molijo. Zložil jih je dr. Franc Kimovec in v dveh zasebnih kapelah in v ljubljanski 6tolnici že preizkusil. Povsod so učinkovale slovesno. Namesto, da bi naprej pel samo duhovnik, poje naprej lahko moški zbor, ki je tudi zraven posebej natisnjen. Skladba je naprodaj v Jugoslovanski knjigarni. — Stane din 2.
—	Pri korpulentnih Ijudeb se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogt. ras B. br. »474/84.
—	Širjenje škrlatlnke. V peškem kotičku mo-ravške doline se je nedavno pojavila škrlatinka. Vsa dosedanja obolenja pa so k sreči lažjega značaja. Izdane so 6troge varnostne odredbe, da se ta nalezljiva in nevarna bolezen med mladino čimprej ustavi. Predvsem bi bilo treba polagati važnost na izolacijo bolnikov in na razkuževanje. Tudi kontumaciranje hiš se menda nič preveč strogo ne izvaja. Vse to kliče po strokovnjakih, ki bi bili ljudstvu v potrebi večkrat na razpolago.
—	Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 6. nov. t. 1. mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Gornji Radgoni.
—	Nova skladba. Zorko Prelovee: »T a m na vrtu...« Moški zbor z baritonskim solom na besedilo Ivana Albrechta. Založilo in izdalo »Bežigrajsko pevsko društvo* v Ljubljani. Melodijozna, za izvajanje lahka skladba se naroča pri »Beži-grajskem pevskem društvu« ,Tyrševa e. 71. dobiva se pa tudi v ljubljanskih knjigarnah. Cena partituri 2 din.
—	Avtobus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad —Ljubno zopet rodno obratuje.
—	Roparski napad. Iz Trbovelj poročajo: V nedeljo zjutraj je napadel neznan mlad moški k maši idočo ženo Zidarjevo, jo močno 6unil in ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela poleg drugega 100 dinarjev, nato je pa izginil v temi. Napad se je izvršil na cesti pri koloniji Dom in vrl. Da bi si upal kdo kar 6redi mod hišami napadati ljudi, žo dolgo nismo doživeli. Dolomrznežev, domačih in tujih, pa danes ne manjka in taki so za vse sposobni. Potrebno pa bi bilo. da bi bile ceste razsvetljene tudi zjutraj, ne samo zvečer, posebno ob nedeljah.
—	V lastnem interesu vsakega bolnika, ki si želi ozdraviti astmo, pljučne in tem slične bolezni, mu svetujemo, da sc okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & Co, Berlin, 615 Miiggelsgasse 25/25a, katera obstoja že veliko let, ki brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na strani 4.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne jFranz-Josei grenčice«.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Za Miklavžev na6top priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrice in prizore: p. Krizostom: Otroške igrice I. zvezek: Miklavževi angeljčki din 2; Ribičič: Miklavževo (iz zbirke Igrice) din 6; Lah: Miklavž prihaja (Šolski oder III. zv.) 6 pevskimi točkami din 4; Roječ: Tončkove sanje na Miklavžev večer, mladinska igra s petjem v 3 dejanjih din 15; Vombergar: Nebeška storija, igra za Miklavža (kot rokopis) s tantijemo in avtorskim dovoljenjem za uprizoritev din 32; Vom-berger: Rebeljon v peklu, prizor za Miklavža — rokopis — s tantijemo in avtorskim dovoljenjem za uprizoritev din 32; dr. Grzinčič: Miklavž prihaja. opereta v 3 dejanjih din 50; Moder-Heinen: Miklavža čakamo, igra o Miklavžu za velike in majhne — Moder: Na križjx)tju, prizor za miklav-ževanje odraslih (iz časopisa Ljudski oder 2. zv. 1936'.T7. din 12. — Vse te igre in prizori se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ljubljana
dne 16. novembra 1937.
GledališlSe
Drama: 16 novembra, torek: Zaprlo. (Gostovanje v Celju.) — 17. novembra, sreda: »Firma«. Red Sreda. — 18. novembra, četrtek: »Julij Cezar«. Red Četrtek. — 19. novembra, petek: Ob 15: Pesem s ceste. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. — 20. novembra, sobota: »Simkovi«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Opera: 16. novembra, torek: »Madame Butter-fly«. Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjutigjenac, znižane cene od 30 din navzdol. — 17. novembra, sreda: »Seviljski brivec«. Red A. — 18. novembra, četrtek: »Linda di Chamounis«. Red B. — 19. novembra. petek: Zaprto (generalka). — 20. novembra, sobota: »Gorenjski slavček. Slavnostna predstava v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja A. Foereterja. Izven.
Predavanja
Fantovski odsek isiška ima drevi ob S predavanje g. Smereuja »Aktualni slovenski problemi«.
Predavanje prirodoslovnega društva. V torek, 16. t. m. predava g. dr. Ljudevit Kuščer o »Zidarjih in arhitektih v živalstvu«. Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 18.15
Rokodelski dom. V 6redo. 17. I. m. bo predaval v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, g. Stanko Žakelj o naših misijonarjih v Afriki in Ameriki. Predavanje bodo pojasnjevale nove barvane skioptične 6like. Vabimo k prav obilni udeležbi. Vstop je prost. Pričetek predavanja bo ob osmih zvečer.
Sestanki
Moste-Ljubljana. Moški odsek prosvetnega društva v Mostah bo imel svoj redni sestanek zopet v sredo, 17. t. m., ob 8 zvečer v spodnji dvorani Ljudskega doma v Mostah. Ker so na dnevnem redu zanimivi pogovori, ki morajo zanimati vsakega ntoža in ker so nadaljuje predavanje g. dr Kuharja iz področja zunanjo politiko, «0 vsi katoliški možje vljudno vabljeni. Na svidenje!
Ali so pljnftie bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarja, na pljunil, zastarelem kalila, zasiuzenju. dolgotrajni hrlpavoiti In hrlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttinanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2-) s točnim naslovom na:
PUilLMANN d CO., DEKLIN 015, Hiiggelstrasse 25-25-a
Oglas rej* od ministrstva socljalne politike, sanlteno oddelenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933.
I
Dekliški krožek prosvete Ljubljana-mesto ima
drevi ob 8 redni 6astanek v frančiškanskem kolegiju v Bernardinovi 6obi. Tovarišice, pridite vse!
Fantovski odsek t Mostah ima svoj redni sestanek jutri ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Telovadba je za člane vsak ponedeljek in četrtek ob 8 v Ljudskem domu.
Naše dijaštvo
Odbor SKAD Zarje javlja, da je bil na 71. rednem občnem zboru, 12. t. m., izvoljen 6ledeči odbor: predsednik Planinšek Franc, stud. med., podpredsednik Steska Branko, stud iuT., tajnik Senčar Aleksander, stud. fil., blagajnik Gorjanc Gorazd, stud. med., arhivar Makovec Viktor, 6tud. iur., gospodar Šafar Franc. cand. iur. Revizorji: Osterc Stanko, cand. iur, Cigan Jože, cand. Iur., Feguš Miha, cand. iur. Razsodišče: Dilh Martin, stud. iur., Derkač Jože, cand. iur.. Kovačič Rudi, cand. tehn.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mT. Kuralt, Gosposvetska ce6ta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Za preproge trajna
SMYRNA VOLNA
Toni J a g e r — Kougresni trg t — Ljubljana
1 Karitativne organizacije, ki bodo sodelovale z mestno občino pri letošnjem božičnem obdarovanju siromakov, vabi mestna občina na drugi sestanek, ki bo v sredo 17. novembra ob 5 popoldne v mestni sejni dvorani. Po sklepu prvega sestanka naj zastopniki vseh sodelujočih organizacij prinoso na sejo sezname vseh oseb, katere uameravajo obdarovati.
I Karitativna zveza v Ljubljani vljudno vabi na četrto karitativno pobožnost (zadnjo,v tekjčem letu), ki bo v četrtek, na predvečer godu sv. Elizabete, 18. novembra, zvečer v frančiškanski cerkvi. Ob 6 bo sv. rožni venec, ob 6.15 govor, nato litanije. Govoril bo prior p. Valerian Učak o delu sv. Elizabete. Člani karitativnih organizacij in prijatelji karitativnega gibanja iskreno vabljeni!
1 Grški princ Nikola in princesa Jelena skozi Ljubljano. Včeraj sta z Orient-Simplonom potovala skozi Ljubljano grška princesa Jeleni in princ Nikola. Oficielnega sprejema na kolodvoru ni bilo. Oba visoka potnika sta namenjena v inozemstvo,
Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik.
i I Kntehetski sestanek bo drevi ob 8 v srebrni dvorani hotela Uniona. Na dnevnem redu je predavanje g. prof. A. Anžiča »O stanju verskega pouka v francoskih deželah«.
1 Slovesna izročitev nagrad in pohval iz »Kraljevega fonda«. Včeraj opoldne je mestni župan g. dr. Adlešič Juro v magistratni dvorani na slovesen način izročil nagrade in pohvalne diplome »Kraljevega fonda« nagrajencem oziroma pohva-Ijencem. katerih imena smo objavili v »Ponedelj-skem Slovencu«, V svojem nagovoru je vsem iskreno čestital v svoiem ter v imenu vseli prebivalcev ter izrazil prepričanje, da bo priznanje z najvišjega mesta gotovo mogočna vzpddbuda za nadaljuje plodno delo. Svoj nagovor je zaključil s
Pozivom, naj vsi prisotni vzkliknejo Nj. Vel. kralju etru II. trikratni živio. V imenu nagrajenih in pohvaljenih 6e je zahvalil g. županu za čestitke
g.	Smersu Rudolf, pravni referent OUZD in član mestnega sveta, ter ga prosil, da bi na najvišjem mestu sporočil njihovo iskreno zahvalo in zagotovilo vdanosti mlademu kralju in vsemu kraljevskemu domu.
1 Razvoj Ljubljane in njena bodočnost. — Predavnje g inž. arh. Fr. Tomažiča v sredo 17. t. m. ob 20 v mali dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica). Navajeni smo bili spoznavati mesta po znamenitih zgradbah, cerkvah, palačah, trgih, spomenikih itd. Toda to so le podrobnosti v velikem organizmu mesta, ki živi svoje posebno, doslej malo raziskano življenje. Narava'je ustvarila pogoje za nastanek mesta, človek pa ga je gradil v teku tisočletij — včasih po zrelem preudarku, včasih pa tudi mimogrede. Tako se mesta rode in rastejo, žive in tudi propadajo. Kako se je to odigravalo v naši Ljubljani, bo predavatelj pokazal s slikami in živo' besedo. Nehote se bo razgrnilo tudi vprašanje ljubljanskega kolodvora, katerega pravilna rešitev je življenjske važnosti za bodočnost našega mesta.
1 Vodstvo v razstavi Janeza in Jnrija Šubica bo v sredo 17. novembra, začetek točno ob T v Narodni galeriji. Vodi msgr. V. Steska.
1 Vložišče na ljubljanskem magistratu se preseli Starinsko magislratno poslopje, kjer so nastanjeni nekateri mestni uradi, prizadeva strankam s svojimi labirintnimi hodniki in stopnicami precej preglavic. Največ imajo stranke opravka z vložiščem, ki so ga doslej često iskale po vsem magistratu. Z današnjim dnem se preseli magistralno vložišče iz II. nadstropja v prizemlje in bo urado-valo takoj pri vhodu na magistrat (Mestni trg
h.	št. 27). Za stranke bo ta sprememba gotovo zelo ugodna.
1 Rezervni častniki. Vabimo rezervne častnike: pehotne, topničarske, konjeniške in inženirske jioročnike, ki žele obiskovati večerne tečaje za pripravo na kapitanski izpit, da se zglase v torek, dne 16. t. m. od 18 do 19 v društveni sobi pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Kongresni trg l-II. — Uprava.
I Zidarska in težaška dela se kljub padlemu
snegu nadaljujejo pri nedograjenih hišah na voglu Slomškove in Kotnikove ulice, v Pražakovi ulici ter pri ravnokar dograjeni četrti hiši v Kotni-kovi ulici. — Tudi dola pri karlovškem mostu se nadaljujejo.
1 Dovoz drobnih porlirnih kock. Pretekli četrtek in petek so pričeli dovažati in na Taboru odkladati te kocke za tlakovanje tamošnjih dveh cest.
Jezica
Mlajši cerkveni pevski zbor, ki se pod vodstvom pevovodje g. Cerarju krepko razvija, bo priredil v nedeljo 21. t. m v Cerkvenem lomu
na Jezici koncert, k.i Lx> ol)>t*^;i! več pevskih točk in dve komični spevoigri. Začetek ob 5 pop.
Maribor
m Zlata poroka v Studencih. V nedeljo so imeli v Studencih pri Mariboru redko slovesnost zlate poroke Pred slovesno službo božjo sta po 50 letih vzornega zakonskega življenja znova stopila pred oltar 75 letni Anton in 77 letna Uršula Javornik. Spremljalo ju je njunih Sest otrok Cerkvene obrede je opravil vikar p. Marko, ki je na slavljenca imel topel govor. Studenški cerkveni pevski zbor je g svojim petjem olepSal »o lepo slavje.
m Umrla je v sploSni bolnišnici v starosti 54 let upokojena učiteljica gospa NuSa Korošec. Blagi ženi bo dftranjen trajen spomin.
m Društvo za podporo revnih uieneev v Mariboru bo priredilo v nedeljo 21. t m. popoldne pod okriljem P. R. K. v unionski dvorani koncert. Društvo namerava za letošnjo zimo obleči in obuti okrog 800 revnih otjek, pa naproša občinstvo, da podpre to plemenito akcijo in naj blagohotno sprejme vstopnice. — Odbor.
m Druitvo Jug. driavnih in samoupravnih upokojencev \ Mariboru bo pred božičem obdarovalo nekaj najbednejših članov iz Maribora in drugih krajev, in sicer samo tiste, ki pri dosedanjih obdarovanjih še niso prišli na vrsto. Reflektanti naj se prijavijo do 20 novembra na -tajništvo, Vrba-nova 59.
m Gledališki abonma ga Slovensko Bistrico jo zaradi novega avtobusnega reda mogoč. Reflektanti iz Slovenske Bistrice m iz krajev, ki leže ob cesti od Slov. Bistrice do Maribora, naj so Čimprej obrnejo na gledališko upravo, ki je pripravljena nuditi jim velike ugodnosti.
m Barvarska ulita bo asfaltirana. Neznatna, ozka in zapuščena je Barvarska ulica, je pa važna kot prometna zveza med Slovensko ulico in Slomškovim trgom, ker je Gosposka zaprta za vozni promet. To ulico bi bilo že zdavnaj treba pre-flakovali, kar bi zlasti pozdravili kolesarji. Sedaj so vzeli vso stvar v roke lastniki hiš ob omenjeni ulici ter so napravili na mestno občino vlogo, naj se ta ulica asfaltira na njihove stroške. Občina jim bo seveda ugodila.
m Nabavljalnu sadruga dri. uslužbencev kupuje Meljski dvor. Pred nedavnim časom je prišel staroslavni Meljski dvor - nekdanja komenda nemškega viteškega reda, nazadnje pa last stavbenika Glaserja — na javni dražbi v lastništvo Mestne hranilnice. Obstoja iz dvorca pod Meljskim hribom in večjega posestva, ki obsega ves Meljski hrib. Sedaj se pogaja Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru z Mestno hranilnico glede nakupa dvorca s posestvom vred. Pogajanja so že tik pred zaključkom in bo, kakor doznavamo, pogodba v kratkem podpisana. Zadruga dobi dvo-ree s posestvom za nizko ceno V dvorcu in velikih gospodarskih poslopjih bo zadruga uredila svojo skladišča za drva in premog, za katerega mora sedaj plačevati visoke najemnine. Posestvo pa bo služilo kot stavbišče za stanovanjske zgradbe, ki jih namerava zidali pokojninski sklad nameščencev zadruge.
m Ženitbenepa sleparja so aretirali orožniki na Toznu. Jc to 41 letni trgovski potnik Karel Pirher iz Dravograda Možakarja zasleduje okrožno sodišče v Celju zaradi raznih tatvin, orožniki v Žalcu pa zaradi grde sleparije. Izvabil je namreč neki ženski v 2alcu 15.000 din pod pretvezo, da jo bo poročil. Ko pa je začutil njen denar v svojem žepu, jo je pobrisal Čez mejo v Avstrijo, kjer je v kratkem času vse zapraviL
Gledalce
Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. Torelt, 16 novembra ob 20: »Pesem s ceste.« -Red C.
Cel te
c Levarjev jubilej. Danes ob pol 8 zvečer ne pozabite priti v mestno gledališče, kjer bo g Ivan L e v a r proslavil 25 letni jubilej svojega Smetni-skga dela z nastopom v Strindbergovi drami »Gospodična Julija«. Vstopnice se dobe v predpro-daji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Predstava ie za abonma.	1
..,, c Tečai nemškega jezika, ki ga prireja Katoi
hsko prosvetno društvo v Celju, se je otvoril. Redno v s s k o s r e d o od 7 do 9 v Domu. Samo^ stanska ulica 4. Nekaj udeležencev ki imajo resno voljo za učenje, se še sprejme. Naj se javijo takoj v prosvetnem tajništvu. Cankarjeva ulica 4
c Koncert godbenega društva poštnih name sčencev v Celju. V soboto zvečer je oriredilo Uodbeno društvo poštnih nameščencev v Celju pod pokroviteljstvom novega upravnika celjske pošte g. Savellija koncert, ki je prav dobro uspel, številno občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano Narodnega doma, pa je dalo viden izraz priznanja tani-buraskemu zboru, ki je dovršeno izvajal krasne tarrrburaske točke. Tamburaški zbor. ki šteje 32 članov ozir članic, zasluži izredno pohvalo saj ie zelo discipliniran in na oni višini, ki ga mora imeti tako društvo, če hoče doseči zadovoljive uspehe. Da je tamburaški zbor na taki višini, je zasluga neutrudljivega dirigenta g. Cepuša.
c V soboto je zgubil neki reven dijak na davil em trgu od Lečnika do farne cerkve svojo uro. Poštenega najditelja prosimo, da jo prinese v upravo »Slovenca«.
c Strojniki, kurjači celjskega pododbora so vabljeni na sejo 21. novembra ob 14* prostorih Marije Sdic, Zavodna št. 5, Celje.
Muzihaliie
Dr. J. čerin: »Jugoslavijo.* Za razne prilike, ko se obhajajo državne slovesnosti, na katerih vsaj redoma ne manjka zborskega petja — je zložil dr. Cerm krajšo skladbo za mešan zbor. Skladba, ki Je zastavljena v starejši stilni smeri, ima v sebi vse poteze, kot jih potrebuje takim prilikam namenjena pesem. Polna je domoljubnega zanosa — a je obenem zgoščena, ne predolga in intonančno brez večjih zahtev. Pri tem je melodija kljub temu, da je harmonsko občutena, vendar sočna in razgibana in se laka razpreda skozi vso skladbo, ki je v zgradbi tridelna (a b a) z nekakim Mriorn« v sredini. — Skladba je prvotno zložena na srbsko-hrvasko besedilo (J Mitrovič); dodano pa ji j« tudi posebej tiskano slovensko besedilo. — Vsem pevskim zborom, ki so pritegnjeni k državnim slavnostim, bo skladba zelo dobrodošla. (Naroča sa P" «vt?rju in v knjigarnah — Jugoslovanski in Učiteljski. Cona pesnu je 7 din.)	V U
Dr. inž. Črtomir JVagocfe:
K vprašanju ljubljanskega kolodvora

Dolgu desetletja pred vojno, torej prav v razdobju, odločilnem za organizacijo modernejšega gospodarstva na slovenskem ozemlju, je bila takozvana Južna železnica osnovnica vsega ekonomskega življenja v pokrajini. Ghefa, nje projektant, je ustvaril preko vseh pomislekov in intrig — avtoritativno avstrijsko inženirsko društvo mu je z večino glasov n pr. priporočilo konjsko vprego za vlake preko Semmerin-ga — prometno črto, ki po tehničnem koncept« tudi danes popolnoma ustreza prevozom med Alpami in Sredozemljem, ki se na njej vrše. Na prometno-geogratsko in s tem na komercialno zasnovo te proge pa je svojčas vplivala politika. Nemirna Ogrska je silila dunajsko vlado, da se s traso odmakne od ravnine globlje v visoki relief. Vplivi politične geografije, ki so pred tri-četrt stoletja nakazali pot zvezi Dunaja s Trstom, so ostali tudi danes po prevratu odločujoči. Dovedli pa so sedaj do gospodarskegu razpadanja. po Ghegi v tehničnem oziru tako dosledno in homogeno izgrajene proge in do odvajanja prometnih tokov iz starega kanala.
Proces razkroja prej enotne gospodarsko-prometne hrbtenice stare Kranjske in južne Štajerske je bistveni vzrok pojava vseh novih principielnili problemov, pred katerimi stoji »rometno-grndbena politika zapada Jugoslavije. ?o zasnovi severno-južna dvotirna železnica je prešla med Ljubljano in Zidanim mostom tudi v sestavo tipične vzhodno-zapadno ob 45 vzporedniku potekajoče državne magistrale. Stranski priključek na Sisak je postal danes glavna arterija slovenske trgovine. Vsi projekti naših »zvez na morje« so le poizkusi, kako nadomestiti staro zvezo, katere prometni pol. Trst, je danes pod kontrolo Italije, s primeroma ekvivalentno železnico na točko obale, ki jo gospodarsko obvladamo mi
O priliki tc temeljne izpremembe v nasi zgodovini moramo vedno strogo upoštevati, da je tranzitni položaj dravske banovine ena onih redkih nam od narave danih prednosti, ki se morejo s pridom izrabiti za lokalno gospodarsko življenje. Prometno-gradbeno torej ni naloga naše tehnike, ustvariti le prevozniškega instrumenta, temveč tudi vse predpogoje, da si kot posredovalci ustvarimo solidne eksistenčne vire. Naše posredovanje pa mora hiti takega značaja, da se mednarodni prometni tokovi med vzhodom in zepadom ter jugom in severom ne bodo odklonili no propustnejša pota.
Gradba prog pri Sevnici in Črnomlju, rekonstrukcija onih na Dolenjskem, podvojitev tira Zidani most—Zagreb, izgradnja Inke Sušak-Bakar, primerna cesta na morje, ljubljanski kolodvor so le elementi, ki naj, izvršeni v skrajno previdno premišljenem redn in komplementarni soodvisnosti, služijo istemu cilju.
Izigravanje tega proti onemu jc logičen in zato tudi gospodarski greh.
Značilno za naše razmere je, da se ljubljanskega kolodvorskega vprašanja ni nikdar obravnavalo v zgoraj naznačeni soodvisnosti. Dinamika zahtev baš po »poglobitvi« je v široki javnosti zabrisala vsako možnost presojanja lega vprašanja, tako z državnega, kukor slovenskega stališča ter omejila razpravljanje o problemu na ljubljansko-kouiunalui vidik in še to bi rekel iz Bežigrada.
Stališče ministrstva in glavnega ravnateljstva more sedaj dovesti do razprave na razširjeni podlagi. Ureditvi kolodvora je priznana nujnost in pravica do radikalne rešitve. Razpravljanje samo pa bo odtegnjeno anketiranju. Studijska komisija ima nalog, da kritično vzpo-retli oba projekta, ka terma se je do sedaj bodisi s te ali druge strani trdovratno nasprotovalo, dasi se v bistvenem prometno-geografskem temelju prav nič ne razlikujeta.
Ker pa je sedaj pričetek gradnje itak za dalj časa odložen, naj strokovna komisija razširi in poglobi obravnavo tudi na to danes zanemarjeno področje, knkšno vlogo naj ima največje prometno križišče dravske banovine v izgradbi gospodarstva Slovenije. Tu nastopa cela vrsta novih kriterijev, odločilnih za ocenjevanje posameznih rešitev. Navedem nekatere, nanašajoče se bodisi na osebni, bodisi na tovorni promet
Ljubljanski kolodvor kot razkretnica izrazito tranzitne pokrajine mora čim gladkeje propuščati vse mednarodne osebne vlake. Zgodovina borbe za takozvano indijsko pošto iu nove borbe med italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi železnicami za tranzit, kakor tudi ureditev velikih prehodnih švicarskih jx>staj, kot so Ženeva Lausanne, Basel, Bern, nam kažejo pot do pravilnega reševanja.
Tovorni promet iz Alp proti Trstu bo predvidoma ostal eden najvažnejših komercialnih
£
tokov našega železniškega omrežja. Ljubljanska kolodvorska naprava ga ne sme ovirati. Pri njenem novem disjjoniranju pa moramo misliti na vse ukrepe, s katerimi bi mogli vsaj del trgovine, ki pride do Ljubljane, odkloniti na naše lukc. Drugo važno dejstvo so nove komunikacijske gradbe v jugoslovanskem^ Podonavju, ki bodo Sloveniji na korist silno ojačiie vzhodno-zapadni tranzitni tok, vsebujoč one elemente, s katerimi se naše lokalno gospodarstvo s svojimi predelovalnimi napravami najlaže okoristi.
Velika večina naše industrije ni »avtohtona«. Navezana je tako na dovoz surovin, kakor tudi radi male konsumne moči pokrajine na širok oddajni trg 'Odvisna je torej od dobro razčlenjene prometne mreže s čim daljšimi vejami v ostalem državnem ozemlju in čim ožje priključitve na prometne naprave. Prometno-politično smemo tudi našo industrijo primerjati onim, izgrajenim v morskih in rečnih lukan, ki žive na predpogoju cenenih in prožnih transjjortnib možnosti.
Težišče ureditve kolodvora, ki predstavijo ozki stik. preko kateregu sta povezana prometna mreža in industrijske naprave, je tovorna postaja. To dokazuje objektivno tudi dejstvo, da pri 1.5 milij. potnikov letno ljubljanski kolodvor z osebnim prometom ni bolj obtežen kot večja postaja notranje velikomestne železnice.
Lega Ljubljane jo usposablja, da postane za alpski in kraški predel prometno izhodišče ter zbiralni center, tako za tovorne kot osebne transporte, ki prihajajo radialno na mesto bodisi po cestah, bodisi po železnicah. Pri ureditvi kolodvora je misliti ua sodelovanje cest z železnicami in na možnost uvedbe motornih vozil, ki bi lahko izpremenila n. pr. ves naš turistični promet v prožen, po sisiemu mestnih železnic, frekvenci prilagodljiv obrat.
Kakor je pokazal ves dosedanji potek razpravljanja in propagande za kolodvor, se s temi idejnimi osnovami moderne organizacije prometa s strogim upoštevanjem lokalnih specifi-kov odločujoči še niso bavili.
Ureditev kolodvora pa je, kot se je pravilno oudarjalo, poleg splošno-prometnega, tudi lo-alno urbanistično vprašanje. Pri presojanju s tega stališča pa moramo ostati vedno na realnih tleh. Mesta rastejo iz naravnih osnov in le naravni faktorji pospešujejo zdravo aglomeracijo prebivalstva Pri zgradnji mest so zatorej estetski, higienski in drugi razlogi stvarno vedno sekundarnega značaja, ki le posredno kot korektivi vplivajo na proces izgradnje. Ona sama a je in ostane funkcija in rezultat trdega, su-oparnega gospjodarskega boja za obstanek naseljenega in pritekajočega prebivalstva. Prostor in strošek za naselitev ter dajatve za bivanje so pioleg možnosti zaposlitve temeljno urbanistično vprašanje.
V tem pogledu moramo ugotoviti v zvezi s kolodvorom sledeče:
Liubljuna nima pogojev za hitro skokovito naraščanje prebivalstva. Njena postopna iz-gradba je vidna iz številk. Leta 1858 je imela 21.500, leta 1893 30.000, leta 1921 53.000 in leta 1931 59.000 prebivalcev. Absorbcijske možnosti sedanjega pravega mestnega ozemlja eo še velike. Naselitev 20 do 30 tisoč ljudi je brez ua-daljnega možna Po dosedanjem tempu naraščanja in pri upoštevanju vseh verjetnih faktorjev, ki bi to naraščanje lahko pospešili, je v mestu prostora še za eno celo generacijo Taka zgostitev s homogenejšo ekonomsko zazidavo — brez vsakih nebotičnikov —- bi higiensko brez [Kunislekov bila prava ekonomska blago-dat. Izrecne investicije v naprave, ki naj pospešijo »razlitje« mesta, so neumestne. Komunalna bremena s široko bi redko zazidavo le specifično rastejo. S sistematično politiko je odstraniti edinstveni pojav, do v Ljubljani na razdaljo 800—lOOOm cene za gradnjo enostavnih stanovanjskih hiš kažejo napetost 1:30, česar ne poznamo niti iz Berlina, Pariza ali Londona.
Tudi iz urbanističnih in ne le splošno-go-spjodarskih razlogov ,o katerih smo zgoraj obširneje razpravljali, potrebuje uaše mesto gladke prehodne možnosti iz kolodvorskih objektov na okoliš ter ne sinemo odvajati že obstoječih zasebnih instalacij od železniških. Mrtvi prostor severno od kolodvora med Tyrševim in šmartin-skim prehodom sc da urbanistično dobro izrabiti, seveda ne za stanovanjske četrti, temveč za nameščenje prehodno-trgovskih skladišč ali lefnu slično.
Tudi če gledamo na preureditev kolodvora s _ higienskega vidika, moramo upoštevati, da Ljubljana ni milijonsko mesto. Po odstranitvi kurilnic in tovornega kolodvora iz centru jc nadloga dima omejena na minimum. Primere z Londonom res tudi za popularno propagando niso na mestu. Iz poglobitvenega načrta pa je

-jw*< - križ ščiti od ponare|en|d
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
na vsak način eliminirati trakte kolodvorskih stavb, nadzidanih nad tire ob eventuelno podaljšani Miklošičevi cesti.
*
Iz vsega navedenega sledi, da je potrebno podvreči vprašanje strogi reviziji, omejeni res le na strokovno razpravljanje, idealne rešitve tudi tukaj, kot uikjer v tehniki ni pričakovati, gre le za to, da se odpravi čim več kouceptnih napak Načelo, po katerem naj se ravna nadaljnje proučevanje, bodi skrajnu liberalnost in a priori naj se ne odklanja proučitve nobenega idejnega načrta, ker vsak morda vsebuje uporabne elemente. Za vse resne variante naj se sestavi generalne proračune, ki bodo omogočali končno vzporeditev rentabilitetne kalkulacije.
Variante, ki prihajajo v poštev kot študijski in vzporeditveni substrat, bi bile sledeče:
Mehanizacija zatvornic na križiščih cest in železnic ter mehanizacija izdaje potnih listov.
Načrt s podvozi ter otočnimi peroni po načinu zamisli železniškega ravnateljstva.
Poglobitveni načrt.
Rešitev j>otom tranzitnega kolodvoru in centralnega postajališča za motorne vozove na železnici v kombinaciji z avtobusnim prometom ter. ljubljansko cestno železnico.
Mstem povezanih predmestnih osebnih kolodvorov in postajališč.
Za primerno ureditev tovornih in obratnih naprav je možna zopet cela vrsta rešitev v aplikaciji raznih shem, seveda pod strogo pažnjo na vodilno misel: dveh križajočih se prometnih tokov, z ustvaritvijo možnosti direktnih priključkov industrijskih naprav.
Za vse načrte je izvršiti generalne proračune po ustih enotnih cenah, da bo omogočena relativna vzporeditev.
Končna ocena pa se seveda ne bo smela pre-
fiustiti kaki žiriji, ki bo po osebnih okusih de-ila svoja nekompetentna priznanja, temveč suhemu računu.
Ureditev kolodvora ni nobeno vjavno delo« jx> px>jmih, kakršne je dobil tu izraz v vsakdanji uporabi na naših društvenih tribunah, temveč tehnična naprava komercialnega podjetja, torej objekt, ki mora obrestovati vloženi denar.
Rentabil'tetni račun naj v zadnji izberi med projekti odloča o umestnosti te ali one solucije.
Sto milijonov dinarjev, kolikor bo predvidoma stal novi kolodvor, je namreč 3.5% celokupne vrednosti železnic na ozemlju dravske banovine in nad pol odstotka vsega narodnega premoženja Slovencev v naši državi. Kdo »i upa investirati relativno tako visoko vsoto brez vsakega poskusa izračunati, kako je ta denar prav za prav naložen? Desel milijonov je bilo pred nekaj leti potrebnih, da si znsigura slovensko gospodarstvo na zgornjem Jadrauu staleu iu soliden vir dohodkov v rentabilni prometni napravi — danes je tuja — mi pa smo gradili druge, manj potrebne stvari.
Sistem javno- in zasebnogospodarskega rentabilnega računa bi moral p>o nekajletnem pisanju o načrtnem gospodarstvu in pri govorenju o avtarkiji Slovenije biti pač toliko znan, da za presojo kolodvorske naprave ne bo niti eni uiti drugi prizadeti stranki delal težav.
Kot zgled za širšo javnost navajam na primer »precenitev« ovire na Tyrševi cesti kot enega glavnih vzrokov za nujnost pregradbe.
Na temelju posebnih opazovanj je zaprt cestni promet med 6 uro zjutraj in 8 uro zvečer 40krat, skupno največ dve uri. V velikih mestih je na frekventiranih križiščih zaprt v istem dnevnem razdobju promet 5 do 6 ur za vsako smer Pri prometu 1700 vozil (4500 ton) dnevno in njega razdelitvi 1100 vprežnih voz in 600 avtomobilov znaša preračunana izguba na času 160 vozovnih in 80 avtomobilskih ur. Kadar bo dosegel povprečni promet te številke (danes se giblje šele nad polovico), bo upravičena investicija v odpravo te ovire v višini okrog 20 milijonov dinarjev. Kapital jc določen po obrestni meri običajni za dolgoročna hipotečna posojila
Podatek za podatkom, strogo preračunan, nam bo številčno pokazal prednosti te ali one rešitve.
Nadaljnje važno področje, ki se do sedaj pri obravnavi kolodvora ni nikdar načelo, jo udeležba takozvnnih sterilnih del na skupnih proračunskih vsotah te ali one rešitve. Med ujr spada izkop, oporno zidovje itd. O vseh teli kriterijih vodijo bogoti narodi stroge račune Mi pa. ki imamo letno nekaj tisoč dinarjev na-narodnega dohodka nn prebivalca, si za to ne belimo glave.
Borza
Dne 15. novembra 1937. Oenar
V zasebnem kliringn je ostal angleški funt neizpremenjen' v Ljubljani in Zagrebu na 238 denar, v Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani okrepil na 8.65—8.73, v Zagrebu na 8.655—8.755, v Belgradu na 8.6471—8.7471.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.885— 29.5S5, v Belgradu '25.15 blago.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 2.10 denar.
Nemški čeki so ostali neizpremeujeni na 13.90—14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 13.88—14.08, za sredo decembra 13.785—13.983. za konec decembra 13.71—13.91, za konec aprila 15.60 denar.
Devizni promet jc znašal v Zagrebu 3,322.728 din, v Belgradu 5,416 000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 874.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2392.67—2407.26
Berlin 100 mark...... 1742.05—1755.91
Bruselj 100 belg. ..,,.. 733.69— 738.75
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt .....215.26— 217.31
Newyork 100 dolarjev .... 4292.25—4^28.57
Poriz 100 frankov...... 146.11— 147.55
Praga 100 kron...... 151.69— 152.79
Trst 100 lir......... 226.69— 229.78
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.70, London 21.655, Newyork 433.75, Bruselj 73.70, Milan 22.825, Am-
sterdam 240, Berlin 174.05. Dunaj 79.35 (81.75). Stockholm 111.65, Oslo 108.825, Kopenhagen 06.675, Praga 15.225, Varšava 81.80, Budimpešta 86.2ii, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, Helsing fors 9.575, Buenos Airee 128.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana: investicijsko posojilo 96—97, agrarji 53.50—55, vojna škoda prompt. 419—421, begi. obveznice 78—79, 4% sev. agrarji "51—5%. S% Blerovo posojilo 94— 95, 7% Blerovo posojilo 85—86, i% posojilo Drž. hip. banke 100— tO L
Zagreb Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 denar, agrarji 53.50—55, vojna škoda promptna 118 denar, begluške obveznice 78 denar, dalm. agrarji 76.25 denar, 4% sev. agrarji 53.50- 54.50, 8% Blerovo posojilo 94 denar, 7% Blerovo poso jilo 85—85.75, 1% posojilo Drž. hip. banke 100.75 blago. — Delnice Narodna banka 7500 denar, Priv. agrarna banka 211—213, Trboveljska 240 blago, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 45.50—51, Danica 50—52 (50), Osij. sladk. tov. 165—170 (165). Dubrovačka 420 blago, Jadranska plovba 420 bla go, Oceania 300—830.
Belgrad. Državni papirji: 1% invest. posojilo 98 blago (98), vojna škoda promptna 418.50—420 (419). begluške obveznice 78.75—79, dalm. agrarji 76.50 denar (76.75), 4% sev. agrarji 54 denar, 8% Blerovo posojilo 94—95, 7% Blerovo posojilo 85.25 do 85.50 (85.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 denar — Delnice: Narodna banka 7520— 7580 (7550), Priv. agrarna banka 212.50-<-213.50 (drobni komadi).
Kulturni obzornik
Ob 50 letnici smrti Fr. Levstika
Danes pred 50. leti — dne 16. nov. 1887. L — je v strašnih mukah in po dolgem hiranju umrl eden največjih Slovencev, kar jih je živelo med nami, veliki reformator slovenskega javnega življenja — pesnik, pisatelj, učenjak, dramatik, jezikoslovec, politik, časnikar, organizator itd. itd. Franc Levetik, eden najmočnejših temeljnih kamnov, na katerih stoji slovenska kulturna stavba. 0 njem bi lahko rekli, da je začel delo pri temeljih : v vsaki panogi je zastavil svoj plug na globoko, vlekel kot tež&k, da je urezal brazdo v ledino, po kateri 60 prišli novi delavci in zorali njivo. Če je Trubar dal slovenskemu jeziku ceno javnega, pismenega občila in je Prešeren dvignil slovensko poezijo na sam vrh, ko se Slovenci kot narod še niso zavedli, je Levstik, tretji genij v našem rodoelovju, tisti delavec, ki je preustvaril naše ljudstvo v narod in mu pokazal pot v novo dobo. Zarastel se je v tradicijo vsega slovenskega kulturnega udejstvovanja, pognal iz Trubarja in se naslonil na Prešerna v času, ko je bil pozabljen in namenoma spregledan, ter odkrival žive vrel-c e slovenskega duha povsod, kjerkoli so se že stokali v motno in blatno mlakužo. Iz njega je zrastlo novo slovenstvo, ki se je v Cankarju, sinu iz Levstikovega duha, pomladilo. In če se danes hočemo Šteti k živim vejam slovenskega narodnega drevesa, se moramo v največji ljubezni skloniti k svoji korenini, k Levstiku in tam nabrati sokove za novo rast. Prav danes smo tako potrebni Levstikovega duha in Levstikove delavnosti, njegove velike ljubezni, njegovega realizmu v gledanju, nje-
govega čudovitega idealizma v žrtvovanju ter njegove nepremagljive trdnosti v načelnosti in zvestobi I Tak<5 ves v svoji zemlji in tako v vse širine rastoč je bil le malokateri naš človek, morda uihče in zato stoji v naši zgodovini kot mejnik, ob katerem se Slovenec vedno in vedno ustavlja, da 6e spraša, če je ostal sebi zvest; se zamisli kot ob kompasu, jx> katerem mu ,,e uravnavati svoje osebno delo in svojega naroda smer.
V pesmi in pripovedovanju in drami, v vsej izvirni leposlovni tvornosti je jio zgledu Vuka, ki je preustvaril obličje srbske kulture, terjal najzve-stejšo povezanost z ljudstvom, z njegovimi šegami in navadami, z njegovim jezikom, ki mu je bil največji zaklad na svetu, iu z njegovim duhom, ter je vse, kar ni bilo iz domačega duha, odklanjal kot tuje in nepotrebno. S svojimi pesmimi, ki ao bilo deležne žalostne usode malih slovenskih razmer, je segel k Prešernu in njegovemu živemu vrelcu živega človeškega čustva; s svojim »Krpanom« je postavil slovensko povest na trdno domačo zemljo, kakor je s »Popotovanjem iz Litije do Čateža« po-kazal na ljudstvo kot praizvor slovenskih j>ostav, ki naj jih oblikuje poznejši naš literat. In — ali nismo prav dane6 v leposlovju zopet v znamenju naše zemlje, kakor jo je jx>jmoval Levstik, in našega človeka, kakor ga je gledal iz njega rastoči Jurčič? Povezanost s sloveusko zemljo je Levstikovo delo.
Toda bolj kot izvirni tvorni umetnik, ki ne spada med največje, je Levstik velik kot — kažipot I Tako v leposlovju, tako v dramatiki, lako v znanstvu, tako v politiki in vsem javnem življenju sploh. Levstikov kriticizem jc bila tista sila. s katero je ravnal svoj čas v svojo smer in dvignil slovensko kulturo s starih tečajev. Z zahtevo po kritiki in svojo lastno kritično besedo je odstranjeval vsako plažo, vsako nevrednoto nit kateremkoli polju: segal je v zgodovino književnosti in od-
klanjal napačen in nezanesljiv pogled nanjo; sejal zrna in pleve v sodobni tvorbi; brusil jezik, da bi ga privedel čim bližje k izvorom ne samo kmečke, lemveč slovanske pristnosti, pri čemer je seveda, težeč predaleč v preteklost, zgrešil sodobnost. Postavil je tako temelje pesmi, povesti, satiri, felj-tonu in kritiki; drami, slovenskemu gledališču in slovenskemu Sokolu, centralni kulturni ustanovi Slovenski Matici; bil temelj >Glasniku« in >Zvo-nu« ln »Pavlihi« — in glavni borilec za slovenska narodna prava, urejajoč najboljši slovenski časopis v preteklosti >Naprej« in snujoč »Slovenski jug«, ki je prešel s programom v >Slovenski narod«.
fn prav kot tak javni, politični delavec ima danes svoj posebni pomen. Poštenost, iskrenost, značajnost in brezkompromisnost ter vnet ost za slovensko stvar proti vsem ozirom In vezeni — označuje njegov boj in njegovo delo. Njegov boj je šel za enakopravnost slovenskega jezika in slovenskega naroda kot takega, pišoč najlepše slavo-speve domačemu kmečkemu jeziku v času največjega jezikovnega jugoslovan6tva in zavzemajoč se v centralizmu bivše monarhije za federativno ureditev slovenskega in južnoslovanskega vprašanja, za uresničitev najvišjega slovenskega političnega ideala -^Združene Slovenije«, danes nam po tragični usodi lako daleč, daleč odmaknjenega. Proti o|K>rtunizmu iStaroslovencev«, taktičnim iskalcem drobtinic, in proti njihovemu neumevanju kulturne politike, je postavljal svoj jasni ideal politične svobode, poudarjajoč etično vrednoto načelnega loja, zahtevajoč pravice in ne miloščin in dvigajoč visoko baklo kulture in izobrazbe proti vsakršni hinavščini in licemernosli. Kakor tudi današnja zgodovina ne gleda več tako negativno na politiko Bleivvelsn in njegovih -Staroslovencev«, kakor je gledal nanj rod njegovih prvih sinov ob Levstiku, in ji pripisuje zasluge, da jc v največji stiski rešila
veliko in spremljala počasno rast ljudstva v narod, je vendar Levstikov ideal in boj zapisan v naši zgodovini kot najbolj čisti ideal slovenstva, ki naj bi bil v srcu vsakega slovenskega javnega delavca živ in goreč do poslednjega diha. To je živa vesl. sveti ogenj slovenstva, ki mora vedno in v vseh časih goreti, da se naša ljubezen ne ohladi in da nc delamo greha sami proti sebi. Tudi če pota k ohranitvi tega ideala vodijo po krivdi razmer kakorkoli po ovinkih in v kakršnemkoli tempu kljub vsemu mora v nas goreti samo in izključno ta ogenj, ki ga je e lako tragično sainožrtvijo vžigal Levstik, ta veliki glasnik pravice in dolžnosti, glas vpijočega, ki ga preslišali ne smemo! Vsekdar mora biti v našem društvu čim več takih mož. ki bodo stražili ob tem ognju in čuvali v slabih dneh njegov pojemajoč zubelj, da se nekoč, ko pride čas, razgori v kres, vriskajoč do nebes. Levstik je px>-slal vtelešenje čiste slovenske misli, je še danes po 50 letih tako Čist, da je tudi danes naša živa ▼ost, kaioč nam najvišji vzj>on dela za narod iu njega usodo.
In če zopet po tragični usodi še ne moremo slediti brezpogojno njegovemu visoko postavljenemu imperativu, vendar bdimo pri njegovem ognju, ki nas vse greje lako toplo in domače, dasi je naokoli mraz, in odpirajoč njegovo spise, občudujemo veliko voljo in čistost njegove misli, njegovo genialno delo v temeljih, ki jih ni končal, le nakazal, ler se klanjamo v njem idealnemu slovenskemu kulturnemu delavcu in njegovi misli vodnici: naj-globokejžemu slovenstvu, ki je tudi nam ideali
td.
Kot 10. zvezek zbirke >Politika in društvo- jo izšla brošura dr. Milana Vladisavljeviča »Državno-pravni položaj Hrvatske u okviru Habsburške monarhije«.
Insulin — uspavalno sredstvo
Pismo iz stratosfere čez 10 let
Cez 10 let pojasnjena žaloigra stratosferskega zrahoplovca
V zadnji številki dunajske zdravniške revije >Wiener klinieche WochenschrifU poroča profesor dr. Wegierko z varšavske univerze o svojih poskusih z insulinom, ki pa je v majhnih dozah dajal bolnikom, kateri niso mogli spati. Učenjak je že pred vee časa dognal, da ima mali pretres, ki ga povzroči doza insulina v človeku, to lastnost, da ublaži krče ter močno olajša bolečine pri napadih žolčnih in ledvičnih kamnov kakor tudi pri migreni. Kakor je profesor dr. Wegierko dognal, se dajo z malimi dozami insulina uspešno zdravili tudi razne nevralgijo in ishias.
Kakor poročajo newyorški listi, so te dni slučajno našli razlago za letalsko žaloigro, ki se jo zgodila meseca novembra 1027 v ameriški zvezni državi Tennessee. Junak tiste žaloigre je bil ameriški letalski kapitan 11. F. Grays, kateri ee je takrat v svojem balonu dvignil v zrak, da bi dosegel rekord v višini.
Komaj je bil eno uro v zraku, je bil že 15.000 metrov visoko. Kakor je nameraval bi bil v tej višini moral Grays odpreti ventile za plin ter se začeti spuščati na tla. On pa tega ni storil. Ljudje, ki so z daljnogledi gledali za njim v višave, so pač videli balon, ki je skoraj nepremično stal na enem in istem mestu. Kisika je letalcu moralo že davno zmanjkati. Nastopila je noč, Graysa pa še vedno ni bilo na tla.
Drugo jutro pa so našli izpraznjen balonski ovoj blizu mesta Sparta v državi Tennessee. Letalec Grays pa je mrtev ležal v gondoli. V ustih je imel še cevko za vdihavanje kisika, toda posoda s kisikom je bila docela prazna. Nihče ni vedel, zakaj se Grays ni pravočasno začel spuščati na zemljo. Bil je previden letalec in zrako-plovec. Preden se je dvignil, je vse storil, da se je zavaroval zoper pomanjkanje zraka in zoper mraz. Tako je iz vseh svojih instrumentov odstranil vse olje, ker olje v hudem mrazu rado zmrzne. Tako se potem pokvarijo tudi aparati, če olje zmrzne. Pregledali so njegovo knjigo za zapisovanje dogodkov, vendar v knjigi niso našli nobene razlage te čudne žaloigre. Vse v knjigi je bilo natančno zapisano. Kakor hitro pa je balon prišel nekako 13.000 m visoko, so se začeli zrakoplovčevi zapiski v knjigi nekam čudno mešati. Nazadnje so postali spioh nerazumljivi, dokler niso naenkrat prenehali. Tako je skrivnost ostala nerazjasnjena.
Angleški lord Tfalifax. ki pride te dni v Berlin na lovsko razstavo, v resnici pa pride po nalogu svoje vlade.
Boj zoper krščenski božič v Rusiji
Pred nekaj dnevi je bila v moskovskem klubu brezbožnikov seja moskovskih voditeljev brezbož-niške propagande, katero je vodil Oleščuk. Na tej seji so obravnavali vprašanje, kaj naj ukrenejo, da bi se za bližajoče se božične praznike že vnaprej preprečilo krščansko praznovanje teh praznikov med ljudmi. Na tej seji je Oleščuk sporočil voditeljem, da je sovjetska vlada odobrila, da se bodo 24., 25. in 26. decembra letošnjega leta po vsej Rusiji vršile velike slavnosti v znamenju kladiva in srpa. Te slavnosti, katere bo plačala država, naj imajo tak značaj, da se jih bo moralo udeleževati vse prebivalstvo. Naloga brezbožniških klubov pa bo tiste dni ta. da bodo vsak v svojem področju zbrali v svojih klubih vse ljudi, tako da ne bo tako že na zunaj izkazalo, kako je brez-božniško gibanje zmagalo nad cerkvijo.
Nekaj takega, kar izraža isto brezbožniško mine!, se je te dni še ob drugi priliki pokazalo. Ljudski komisariat za notranje zadeve je prepovedal, da bi se 12. decembra, ko bodo v Rusiji volitve, po molilnirah in cerkvah obhajale kake verske slavnosti. Tega dne, ko bodo ljudje šli volit, morajo biti zaprte vse molilnice in vse cerkve, da bi cerkve ljudi ne zadržale od volitev. Tamkaj, kjer so ljudje še kaj vdani veri in cerkvi, bodo skrbele policijske čete skrivne državne policije, da bodo cerkve res zaprte, da se kdo ne bi skrivaj mogel zmuzniti v cerkve.
Ta visoki rekord nas spominja na druge lovske rekorde v zgodovini. Iz časov starih egiptovskih faraonov poročajo, da je egiptovski faraon Amantotep II. v času svojega 10 ietnega vladanja od leta 1400 do 1390 pred Kr. podrl nič manj kakor 102 leva. Ta svoj rekord pa je dosegel tako, da je dal leve kakor karpe loviti v mreže ter jih potem v mreži ujete klal s svojim mečem.
Na Angleškem imajo posebno knjigo lovskih rekordov, v katero zapisujejo vse velike lovske rekorde Tam je na primer zapisano, da je sir lord Grey v teku svojega lovskega življenja uplenil 500.316 živali od navadne sloke do nosoroga. Samo fazanov je pobil nad 200.000. — Jonatan Telford of Traggyford je v svojem 72. letu nekoč s 7 streli sestrelil 59 snežnih jerebic. — Svetovni rekord v streljanju snežnih jerebic pa je brez dvoma dosegel sir Groffrey Milbank, kateri je z istega mesta nekoč v 23 minutah ustrelil 190 teh ptic. — Neznan Anglež, ki je bival v Smirni, je nekoč zjutraj in zvečer enega dne uplenil 168 slok ali kljunačev. — Neki gozdar je en sam dan ustrelil 126 ruševcev. — Maharadža Dulip Sinv je en dan postrelil 750 jerebic in je pri tem sam basal svojo puško.
eličaston je bil pogled na ameriško vojno brodovje, katero je paradiralo v Tihem oceanu po
vajah velikih bojnih ladij.
.Taponski rojaki korakajo v neko severno kitajsko mesto. Kitajski prebivalci jih morajo navdušeno
pozdravljati.
Dosedanji poskusi so dognali, da insulin zdaleč prekaša druga uspavalna sredstva. Ko bolnik dobi majhno injekcijo insulina, takoj zaspi mirno in okrepčujoče spanje. Ko se zbudi, nikakor ne čuti v glavi tiste omotičnosti, katero čuti bolnik, kadar je poprej vzel kako drugo uspavalno sredstvo. Nima ne težke glave, ne vrti se mu v glavi in je čisto svež To zdravilo zoper nespečnost je docela zdravo, zdravju neškodljivo ter nikdar ne odreče.
Kolika pa naj bo doza, katero dobi bolnik v injekciji, to pa je odvisno od tega, kdaj je bolnik zadnjikrat jedel in koliko ogljikovih hidratov je bilo takrat v tisti jedi.
Angleški diplomatski agent sir Robert Hodgeson. ki bo jastopal Anglijo pri vladi generala Franca v Španiji.
Pred kratkim pa so na neki njivi slučajno našli staro posodo, v kakršni spravljajo stisnjen zrak. V tej prazni posodi pa niso našli drugega kakor majhen listek. Ta posoda je bila nekoč na krovu zrakoplova, ki je nesrečnega Graysa nesel v višine. Tudi besede, ki so jih našli napisane na listku, so bile pisane od Graysa. Sporočil je te-le besede: »Ura je zamrznila!*
Ta slučajna najdba (>o celih desetih letih je še omogočila pojasniti tragedijo, ki se je 15.000 metrov visoko dogajala leta 1927. Najbrž je bilo takole:
Preden se jo Grays dvignil v zrak, je za vse poskrbel, kakor smo že povedali. Iz vseh svojih instrumentov je dal odstraniti olje. Pozabil pa je, da med njegove instrumente spada tudi ura, katera ima tudi olje v sebi. Ker je postajalo vedno bolj mrzlo, je seveda ura tudi vedno počasneje šla, čeprav tega Grays ni opazil. Ko je bil že nekaj ur v tistih višinah in so njegove zaloge kisika že šle h koncu, on še vedno ni vedel, da je medtem preteklo že toliko časa. Vedno je še mislil, da jo samo še nekaj četrt ure od odleta. Taka pomota je docela razumljiva: višinske razmere, katerih človek ni navajen, mraz in umetno vdihavanje — vse to človeku docela onemogoča, da bi mogel pravilno presojati čas, kakor more to storiti na zemlji.
Ura se je že davno ustavila, ko je nesrečni Grays nazadnje vendarle opazil, da ura stoji. V tistem hipu je morda tudi opazil, da začenja primanjkovati zraka. Naglo je torej napisal ua listek tiste besede ter ga v škatlici vrgel na zemljo. Ni pa imel več ne moči in ne časa, da bi bil odprl še ventil. Tako je balon še mnogo ur visel kilometre visoko s svojim voditeljem, ko je bil ta že davno mrtev, ker se je zadušil.
To razlago 10 let stare tragedije je omogočil listek, katerega so te dni slučajno našli.
Rudarska katastrofa na Japonskem
Poročali smo že o veliki rudarski katastrofi na Japonskem. Japonsko notranje ministrstvo je sedaj podalo uradno poročilo o tej veliki katastrofi pri Oguši v provinci Nagano. Ta nesreča ni zahtevala le mnogo človeških žrtev, temveč je povzročila tudi velikansko materialno škodo. Koliko je mrtvih, tega doslej še niti dognati niso mogli. Zemeljski usadi so zasuli smodnišnico, upravno poslopje rudnika, 22 delavskih hišic in policijsko postajo. Uhajajoči žvepleni plini so se vžgali ter zažgali tudi mnogo hiš Tako je zgorelo 50 delavskih hiš. Vzrokov nesreče še ne vedo. Sodijo pa, da se je v rovu vnelo in eksplodiralo skladišče razstreliva, nakar se je vsa zemeljska površina daleč okoli posedla in potegnila za seboj tudi hiše. Rudarji v rovih pa so seveda izgubljeni.
Te dni obhaja filmsko mesto Hollywood v Ameriki 25-letnico svojega obstanka.
Kitajsko - japonska vojna
in katoliški misijoni v Šanghaja
Vsi, ki od daleč opazujemo kitajsko-,japonski spopad, si radi predstavljamo, da pomeni vojna popoln zastoj vsakega mirnega delovanja, in vi: dimo pred seboj samo mrliče in ranjence. V resnici pa je stvar precej drugačna. Vsakdanje življenje gre svojo pot naprej, četudi ga vojna zelo ovira in omejuje.
Zikavei, važno misijonsko središče francoskih katoličanov pri Šanghaju dosedaj še ni trpelo znatne škode zaradi vojne Posamezne granate in krogle, ki so zašle v ta del mesta, niso zahtevale še nobene človeške žrtve in tudi niso povzročile materialne škode. Predavanja iz folozofije in teologije v tamkajšnjem semenišču so se zopet začela in se vrše, medtem ko nekaj kilometrov v stran grme topovi. Observatorij nadaljuje svoje znanstveno delo in napoveduje še naprej tajfun-ske viharje. Prav tako je znova odprt kolegij sv. Ignacija in zavod »Jutranja Zvezda« za poganske deklice, ter kolegij »Jangčo«; predavanja so se znova začela tudi na prirodoslovni, medicinski in pravni fakulteti na Aurori (kat. univerza).
Medtem pa neizprosno divja vojna in spremlja jo trpljenje in beda. Pokrajina okoli Šanghaja je zelo gosto naseljena. Velike predilnice so razrušene, zato je na stotisoče delavcev in delavk brez kruha. Kmetje so zapustili velike bombažne in riževe nasade ter pribežali v Šanghaj, kjer prebivajo kar [x> ulicah. Družine so se razkropile, otroci tavajo sem in tja; a hujše kot požar in
Veliki lovski rekordi
Pravi lovec le nerad sliši o lovskih rekordih, kjer se na eni sami gonji pobije na stotine in tisoče divjadi, katero so pred puške lovcev zagnali gonjači. Tudi ljudstvo ne razume takega klanja, čeprav v takih loviščih divjadi kar mrgoli.
Te dni smo brali v listih o velikih lovskih rekordih na loviščih na Moravskem, ko je predsednik češkoslovaške republike priredil velik lov svojima romunskima lovskima gostoma, romunskemu kralju Karlu in prestolonasledniku Mihaelu Lov je trajal dva dni in je bilo tista dva dneva ustreljenih 3808 fazanov, 276 zajcev, 103 divji kunci, drugo pa jerebice. Vsega skupaj je tam padlo 4217 živali. Tudi ena lisica se je izgubila v tisto gonjo ter je seveda tudi padla. Kralj Karel je ustrelil 1405, prestolonaslednik pa 1243 živali
Na Auerspergovem veleposestvu na Češkem so nekega dne pr.;d vojno na lovu uplenili 4000 jerebic. — Na Španskem so priredili love na race pri Caldereriji. Teh lovov se je nekoč udeležilo 3000 strelcev, ki so pobrali 23.000 rac. V tisti knjigi so navedeni se mnogi drugi lovski rekordi. Tako je nekoč padlo na 197 strelov 174 rac, na 238 strelov 228 fazanov, ki so bili v polnem letu. Neki Poljak ima rekord v lisičjem lovu. V teku svojega življenja je ustrelil 1000 lisic.
granate groze nalezljive bolezni, zlasti kolera. Težko je popisati, koliko so dozdaj že storile civilne in cerkvene oblasti, javna in zasebna dobrodelnost
Šanghaj, ki je bil prej pogosto pozorišče razkošnih zabav, je sedaj glavno mesto trpljenja in bede. A kakor je vojna sama na sebi strašna, je vendar vzbudila veliko prave ljubezni do bližnjega in požrtvovalnosti, celo heroizma, ki ga nihče ne bi pričakoval. Na univerzi Aurori so razen najpotrebnejših predavalnic vse dvorane dali na razpolago dobrodelnosti. Vsak prostor je porabljen za sprejem beguncev, stradajoči pa dobijo hrano. Zikavei skuša pomagati vsem brez izjeme. Četudi se cepljenje vrši kar v množicah, se je vendar pojavila kolera. Ker pa je nemogoče izvesti popolno izolacijo bolnikov in ker primanjkuje cepiva, je uspešen boj proti tej bolezni zelo otež-kočen. Misijonarji in sestre noč in dan skrbe za bolnike. Ustanovila se je nova bolnišnica kitajskega rdečega križa, oskrbujejo jo zdravniki iz Au-rore, nastanjena pa je v katoliški bolnišnici in kolegiju na Aurori, ki sta ostala nepoškodovana. Misijonu je vojna prizadela mnogo škode, kajti uničenih je mnogo cvetočih cerkvenih občin južno od Šanghaja, ki so bile bombardirane. Požar pa je uničil tudi njih lastnino v raznih delih mesta, odkoder prejemajo cerkve, šole in univerza svojo dohodke. Ker so vsi ti viri uničeni, so vse te ustanove v veliki stiski. Tudi sirotišnice, ki so se deloma vzdrževale z delom vajencev in sirot, 60 radi zmanjšanega obrata občutno prizadete.
Tudi druga mesta, kakor Nanking, Kanton, Svatov so zaradi zračnih napadov veliko trpela, četudi ne v toliki meri kakor Šanghaj. Tako je v katoliškem kolegiju Ricei kakor tudi po šolah v Kantonu pouk ustavljen.
V začetku vojne so gledali na misijonarje kot na tujce precej neprijazno, a javno mnenje se je zaradi njihovega karitativnega udejstvovanja hitro spremenilo. Škof Hauissče je izdal okrožnico za svoje misijonarje, v kateri poudarja važnost molitve, ki so je potrebni tako tisti, ki se bojujejo, vsi, ki so od vojne prizadeti in končno tisti, ki skušajo pomagati ljudstvu v tej stiski.
Odgovor na anketo t
Vzroki neuspeha srednje šole
V	današnji dobi ee mnogo govori, da srednja
šola dosega same neuspehe, da dijakov niti malo ne vzgaja, da jih nič ne nauči in da jim ne nudi vpogleda v svet, da torej ne dosega svojega namena, ki je, dati dijakom neko splošno izobrazbo, ki naj bi jim omogočala, da bi se znali v življenju prav ravnati. Po vsem tem se moramo vprašati: Kje pa je vzrok tega neuspeha, ki ga doživlja srednja šola?
Zal ni temu kriv en sam vzrok, vzrokov je cela vrsta. Prvi je učni načrt.
Pri nas imamo v glavnem dva tipa srednje šole: klasično in realno gimnazijo, ponekod pa tudi realčne oddelke na realnih gimnazijah, vendar je teh zelo malo in še ti eo samo v višjih razredih. Učni načrt na vseh šolah obsega toliko predmetov, da bi moral vsak dijak postati čudovišče, to se pravi, človek, ki vse ve, ki vse pozna, ako bi mu bilo dano, da bi znal vse, kar predvideva učni načrt Ves načrt je prenatrpan, včasih celo s predmeti, ki jih večina dijakov v življenju nikoli ne potrebuje, toda ne samo prenatrpan, temveč tudi zastarel, ker na drugi strani ne obsega tega, kar potrebuje v današnji dobi vsak inteligent, pa naj bo uradnik, znanstvenik, pisatelj ali karkoli žfe: učni načrt ne obsega stenografije in strojepisja.
V	odgovorili na »Slovenčevo« anketo se je razpravljalo tudi o tem, kakšni tipi srednje, šole so sedanjemu času najbolj primerni. V tem oziru se pridružujem mnenju g. nadzornika Westra (»Slovenec« 26. 11. 1937), ki predlaga klasične gimnazije, liceje (sedanje realne gimnazije) in prave realke, kajti v današnjem času. kakor sem že omenil, človek ne more biti čudovišče, ampak se mora že igodaj usmeriti proti gotovi stroki, kateri se mora pozneje skoro čisto posvetiti, ako hoče kaj doseči, uspehov na muogih poljih pa ne more žeti nihče, ako ni seveda izreden talent.
Srednja šola naj bo namenjena v glavnem le mladini, ki misli iti študirat na univerzo, za ostalo pa naj bi se osnovalo dovolj strokovnih šol, kakor so n. pr. kmetijska, tehnična, trgovska itd. Zato bi morala imeti srednja šola samo dobre učence, biti bi morala res elitna šola in na to bi se moralo gledati že pri sprejemnem izpitu, ki je zdaj samo formalen. S tem, da bi postala srednja šola elitna šola, bi se zmanjšalo število srednješolcev, gimnazije ne bi bile nič več prenatrpane in v razredih bi bilo lahko samo po 25—30 učencev, ne pa po 40, kolikor jih je sedaj.
K učnemu načrtu bi pripomnil še, da mora upoštevati srednja šola tudi telesno vzgojo bolj, kot jo je dosedaj. Sicer je v nekem odgovoru bilo napisano: čemu tako poviševanje telesne vzgoje! Toda ako pogledamo v zgodovino starih Grkov, vidimo, da eo sistematično gojili telesno vzgojo, pa so bili visoko kulturen narod. Tudi sedaj opažamo na svetu isti pojav. Mladine od športa, ki je del telesne vzgoje, šola ne bo mogla odvrniti; ali je bolje, da precej dijakov živi samo za šport, zato, ker nimajo nikogar, ki bi jih v športu vodil, in da ne dosegajo zato v šoli nikakih uspehov, ali je bolje, da jih šola vodi in jim pomaga tudi k telesnemu, ne sauio k duševnemu razvoju?
Drugi vzrok neuspeha na srednjih šolah je nered, ki vlada v vsej prosvetni upravi. Od učencev so zahteva, da ee držijo reda, toda kako naj se učenec tega drži, ako ga nikjer ne opaža.
Tretji vzrok so knjige iti profesorji. 0 knjigah •e je že dosti pisalo, o profesorjih pa samo to. da Imajo premajhne plače, da se ne bi smeli premeščati med šolskim letom in da bi jih moralo biti vedno na vsaki šoli dovolj. K vsemu temu jo treba še nekaj!
Šolski uspehi, ne samo redi, temveč tudi vse ostalo, so v veliki meri odvisni od profesorjeve osebnosti. Profesorji bi morali biti v svoji stroki temeljito poučeni, morali bi znati mladino vzgajati in obdržati v razredu disciplino, zato bi morali imeti avtoriteto, to pa morejo pridobiti samo ljudje s krepko voljo, zato naj bi se pri sprejemu v profesorsko službo, oziroma že pri sprejemu na modro-slovno fakulteto pazilo tudi na to, ali bo kandidat kdaj mogel biti dober šolnik, če bo zmožen biti dober vzor svojim učencem. Seveda takih ljudi primanjkuje, saj prihajajo vendar iz današnje srednje šole in zato reformacije na srednji šoli ne bo mogoče izvesti v krajšem času.
Ljudi, katerim je izročena mladinska vzgoja, je pač treba dobro pripraviti in dobro izbrati, saj vzgajajo cvet naroda, ki bo enkrat uravnaval narodovo življenje. Slehernikovo delovanje pa zavisi v marsičem od vzgoje.
Četrti vzrok so dijaki sairri.
V meščanskih in uradniških krogih je dandanes srednja šola moda, in ker zahteva to moda, morajo seveda vsi meščanski in uradniški otroci v gimnazijo, ne zato, da bi se kaj naučili, ampak zato, da dobijo zrelostna izpričevala, ki jim omogočajo dostop na univerzo ali pa v uradniško službo. Taki dijaki delajo 6eveda samo toliko, kolikor je potrebno, da izdelajo, al) pa še toliko ne, saj včasih proti svoji volji hodijo v šolo, ki jih niti malo ne zanima in jim Bluži le v zabavo ali pa v breme. S svojo nedelavnostjo in s svojim ravnanjem ovirajo svoje tovariše, da se tudi ti ne morejo dosti naučiti, povrhu so pa v šoli tudi taki, ki niso niti malo nadarjeni in tudi ti prispevajo nekaj k oviranju onih, ki bi radi delali. Če bi postala srednja šola elitna šola, bi vsi oni dijaki, ki so šoli in delavnim tovarišem v breme, odpadli, in delo v šoli bi postalo lažje in boljše.
Peti vzrok, sicer ne več posreden, vendar silno važen, so starši ln ljudske šole.
Srednja šola naj bi imela namen dati dijakom neko splošno izobrazbo, vendar že v nakazani smeri in zato naj bi imeli tri tipe, poleg tega je pa njen namen tudi vzgoja, ki jo mlad učenec nujno potrebuje. Toda srednja šola dijakom ne more podajati vzgojnih osnov, temveč gradi na osnovah, ki so jih postavili starši in ljudske šole, toda predvsem starši, saj oni najbolj poznajo svoje otroke in jih zato morejo najbolje vzgajati, saj so oni z njimi največ skupaj, v otroški dobi, ko 6e porajajo v njih prvi občutki, pa so čisto njihovi. Ako je vzgoja, ki jo dajo otrokom starši, slaba, je slaba osnova in kar se zida na slabem temelju, 6C rado podere. Ako bi bila srednja šola še tako dobra, bi pri dijakih, ki jih starši niso prav vzgajali, nič ne opravila, posebno če jih tudi ljudska šola ni vzgajala. Ona namreč še lahko malo popravi to, kar starši zagrešijo, ker imajo tu učitelji otroke vedno pred seboj, jih lahko spoznajo in vodijo v njihovem delovanju, v srednji šoli pa to ni več mogoče, saj vidijo profesorji učence 6amo dvakrat ali trikrat na teden. Kako napačno menijo oni starši, ki mislijo, da se jim potem, ko začnejo otroci hoditi v srednjo šolo, ni treba nič več brigati za njihovo vzgojo! Ako hočemo, da bo srednja šola zopet dosegala svoj namen, moramo pozvati na pomoč tudi dijakove starše, ki naj v zvezi s šolo vzgajajo svoje otroke. Potrebujemo tudi dobrih učiteljev na ljudskih šolah.
Oni pa, ki srednjo šolo vodijo in upravljajo, naj se zavedajo, da imajo v rokah narodov up in nado, mladino, in kakršna bo mladina, taka bo narodova bodočnost; zato naj skrbijo, da bo srednja šola dosegala svoj namen!	Pila.
Manifestacira stanovske zavesti banovinskih usiuibencev
Ptuj, 15. novembra.
V nedeljo, dne 14. novembra so se sestali v starodavnem mestu Ptuju odposlanci banovinskih uslužbencev iz cele dravske banovine, ki jih je sklical upravni odbor na širšo sejo. Ze dolgo ni bilo videti v našem mestu zbranih toliko ljudi iz cele banovine, ki bi tako enotno manifestirali svojo voljo za ožitvoritev svojih upravičenih želja. Običajna seja se je pretvorila v lep manifestacij-ski zbor, ki je jasno dokazal, da živi naše banovinsko uslužbenetvo 7. našim narodom.
Sejo je počastil s svojim obiskom tudi gospod župan mesta Ptuja dr. Remec in zastopnik okr. načelnika g. komisar Rozman.
Ze na predvečer je bila konferenca delegatov, ki je pripravila vse potrebno za nedeljsko sejo. Zato je bilo drugi dan vse zborovanje tako na viSku, kakor se malokje zgodi. Predsednik društva banovinskih uslužbencev viš. inšp. Pire je ob 10 začel sejo in pozdravil zlasti uradne predstojnike oblastev. Predlagal je pozdravno pismo g. banu dr. Natlačenu, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Topel pozdrav je izrekel tovarišem delegatom, ki so iz vseh krajev naše banovine prihiteli na zbor. Udeleženih je bilo nad 100 odjx>-slancev. Iskrene besedo sta izrekla prisotnim g. župan dr. Remec in komisar g. Rozman. Zboro-valci so oba navdušeno pozdravili. Zlasti lepo pa je pozdravil zbor iu vse delegate g. primarij dr. Kilhar, predsednik ptujskega pododbora.
Strokovno in organizacijsko poročilo je podal društveni tajnik g. Mihael Oranda. Razpravljali pa so dalje o uredbi posebuega podpornega fonda, o čemer je poročal predsednik podpornega odseka viš. rač. insp. Pogačar Valentin. O delu društva za izvedbo bolniškega zavarovanja je poročal društveni podpredsednik banov, svetnik inž. Primož Simonič. Obširno poročilo za izvedbo postnrl-ninskega zavarovanja je podal predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev take zadruge viš. tehn. svetnik inž. Jože Porenta. Predsednik Jože Pire je poročal o raznih vprašanjih. Opazili smo, da vlada v društvu medsebojno tovarištvo, ki povezuje najnižje lil najvišje uslužbence v celoto, ki predstavlja moč na strokovnem polju.
Vrhnika
Slovo g. dekana Janeza Keteja. V nedeljo 14. novembra se je vrhniška fara poslavljala od svojega dekana in župnika g. Janeza Keleju, ki je tukaj služboval ve.s čas po vojni, od leta 1919 pa do danes. Zjutraj je bila v farni cerkvi sv. Pavla slovesna zahvalna služba božjn z zahvalno pesmijo. Ob tej priliki se je g. dekan v cerkvenem govoru poslovi! ml svojih faranov v nabito polni cerkvi. Popoldne ob 5 pa se je fara poslovila od njega v Rokodelskem domu. Dvorana Rokodelskega doma je bila pretesna, da bi mogla sprejeti va«e vse, ki so tja prišli. V pet četrt-urnem sporedu so se mu poklonili in ga zadnjič t>ozdravili farni zastopniki mož, /ena, fantov, deklet, Otrok skupaj s cerkvenimi in izvoncer-kvenimi organizacijami. Najprej je pevski zbor
odpel Bendlovo pesem: ^Križarji na morju«. Potem je v imenu tare govoril g. kaplan Franc Stu-den poslovilne besede Poudaril je glavne stvari iz dekanovega 18 letnega delovanja v vrhniški fari. V tem času so nastale tople in domače vezi med njim in farani, kjer je bil ves čas učitelj, duhovnik-posredovalec med Bogom in ljudmi, in duhovni voditelj ljudstva. Najlepša leta svojega življenja je posvetil vrhniškim faranom, saj je slavil letos 25 letnico svojega dušno-pastirskega delovanja. Sledila je zborna deklamaoija, v kateri so nastopili zastopniki mož, žena, fantov, deklet in otrok. V zborni deklamaciji so mu poklonili farani dar — krasen kelib — za katerega je napravil načrt g. Jože Sikyta in ga je izdelala pasrska delavnica bratov Žmuc. Kolih je odlično in krasno izvedeno umetniško delo, ki žanje splošno priznanje. Nato so se vrstili pozdravi cerkvenih organizacij. Prvi se je poklonil tretji red, katerega je g. dekan sam vodil. Pozdravila ga je prednica tretjega reda Kavčič Marija (vgl. Stričkova). Za Marijino družbo je spregovorila Rezi Velkavrh. V lepih narodnih nošah so nastopili trije otroci Marijinega vrtca in mu z lepo deklrimaeijo iu šopkom nageljnov dokazali svojo veliko vdanost in hvaležnost do vsega njegovega dela med njihovimi vrstami. V imenu izvencer-kvenih organizacij sta govorila g. župan Ignacij Hren in predsednik Prosvetnega društva g. kaplan Štefan Kraljič. G. župan je očrtal njegovo požrtvovalno delo v gospodarskih organizacijah: pri elektrarni, gospodarskem društvu, hranilnici, mlekarni itd. Veliko svojega časa in dela je posvetil g. dekan vrhniški katoliški prosveti. Deloval je v dekanijskem prosvetnem odboru, ki daje smernice vsemu prosvetnemu delu v deka-niji. Preteklo zimo je započel akcijo za razširitev in izpopolnitev Rokodelskega doma, katerega upravo ie vodil ves čas svojega bivanja na Vrb niki. G. dekan Kete je v povojni dobi na Vrhniki najbolj markantna osebnost. Vodil je skoraj vse važnejše gospodarske in prosvetne akcije. Kaj z njim Vrhnika izgubi, so govorile najbolj jasno solzne oči mož in vseh, ki so sc udeležili poslovitve v Rokodelskem domu G. dekan! Najlepša hvala Vam za vso Vaše veliko in požrtvovalno delo Želimo Vam, da bi našli nn svojem novem mestu v Dev. M. v Polju, kamor odhajale, tisto razumevanje in pomoč, kakor jo zasluži Vaša dobra volja, goročnost in delavnost.
Izpred celjskega sodišča
Celjo, dne 15. novembra.
Daues je bila pri okrajnem sodišču v Celju razprava proti dr. Reismanu, odvetniku v Mariboru. Dne 22. oktobra je bila pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti Zupančiču J. Iz Slovonjega Gradca zaradi lažne izpovedi v kazenski zadevi tovarnarja Mikuliča. Šlo je za naduro in plačo. Nn razpravi, ki je trajala od S) do 2 popoldne, je prišlo med državnim tožil ceni in zagovornikom dr. Reismanoni do prerekanja. Očitni je državnemu tožilcu, da Je državno tožilstvo pač vložilo obtožbo zoper siromaka Zupan čiča, ni pa obtožilo premožnega tovarnarja Miku-
liča. Očital je državnemu tožilcu, da najde za bogataša v vsakem pogledu kako opravičilo, obtožuje pa le siromaka Zupančiča. Diskusija je potekala precej razburljivo. Na zagovor dr. Ueisinana je državni tožilec odgovarjal iu mu zaklical, zakaj ui predlagal nadaljnjega postopanja, ki ga je ou ustavil, češ da je imel to pravico. Branilec mu je posegel v besedo, da jo nadaljevanje postopanja predlagal, samo da državni tožilec ne pozna akta. Če tega ne ve. Ko je sodni dvor vstal in odhajal v posvetovalno sobo, se je dr. Reisman obrnil proti dr/,, tožilcu in rekel ua ves glas: »Blamiral sem vas, državni tožilec!«
Na današnji razpravi so bili zaslišani kot priče sodnika okrožnega sodišča gg. Ročnik in Antipin, državni tožilec g. dr Požar, sodni pripravnik Jereb Miha in urednika »Jutra« in »Slovenca« v Celju, ki sta bila navzoča pri vsej razpravi pri okrožnem sodišču; kot obtoženec pa se je zagovarjal g. dr Reisman iz Maribora: Državni tožilec je poudaril, da je v teku cele razprave občutil, da ga branilec osebno napada, ker ga je tudi pogosto osebno navajal. Sodišče je obsodilo dr. Reisinana po §,302. k. z. pogojno za dve leti na 10 dni zapora, 1000 din denarne kazni, 300 din povprečnine in vse sodne stroške. Obtoženec je prijavil priziv.
Prva kratkovalovna postaja sveta, slavi svoj rojstni dan
Namesto, da sprejema poklone.... deli nagrade v višini 400.000 din. 50 Philips radio aparatov brezplačno .. poskusite tudi Vi svojo srečo.
Več desetletij pošilja Philipsova kratkovalovna postaja na Holandsko in Holandsko Indijo osamljenim ljudem v oddaljene kraje, pragozde in stepe, pozabljenim Zemljanom, zabavo in veselje življenja, več desetletij stalno raste število prijateljev v vseh kraiih sveta in danes, ko slavi svoj deseti rojstni dan, želi razveseliti svoje naj-zvestejše pristaše in poslušalce.
Najboljši orkestri sveta, kakor tudi umetniki svetovnega slovesa bodo sodelovali na tej edinstve-
ni proslavi. Nemogoče nam, je naštevati v*e po imenu, a nekaj jih navedemo: Karel Oibbons a
svojim Savoy hotel orkestrom, Nantovani ond his boys, Greta Keller Florence Dosmond, Ben Lyon in Bebe Daniels, Danny Malone, Mr. Scott, slavni zmagovalec Melbourue, nadalje španski umetniki svetovnega slovesa Itd. itd. Ze več mesecev intenzivno delajo vsi sodelavci PCJ predajne postaje, da sestavijo program za ta nepozabni dogodek.
V	zvezi s to emisijo je razpisan nagradni natečaj v višini 400.000 din (15.000 hol. g.). Vsak poslušalec lahko dobi del teh nagrad, ako točno odgovori na vsa vprašanja:
a)	V kateri največji oddaljenosti iz Ilolandijo se bo čul ta program?
b)	Koliko zeuiljanov bo poslušalo to jubilejno emisijo?
Kot vidite, vsak lahko ugane. Poskusite tudi Vi svojo srečo Odgovori se pošiljajo na naslov: Phohi, Eindhoven, Holandija, kjer bo ravnateljstvo izbralo pravilne rešitve na t emelju pošto vsega sveta.
Dosedaj je brezhiben prejem kratkovalovne emisije vedno zavisel od meteroloških neprilik iu letne dobe; pri jubilejni emisiji PCJ postaje se to ne bo dogodilo . nova iznajdba Philips inženirja, sistem premičnih anten Je odstranil tudi vso poslednje motnje.
Program jubilejne emisije (čas po Green-wichu):
V	torek 16. XI. 9.00—11.30 program za Avstralijo in Novo Zelandijo, valovi 19.71 m.
V	torek 16. XI. 18.00—20.30 program za Afriko, valovi 31.38 m.
V	torek in sredo 16. in 17. XI. 00.000-02-30 program za Južno Ameriko, valovi 31.28 m.
Sreda 8. XII. 13.00-15.30 bližnji in daljni Istok, valovi 19.71 in 16.88 m.
Sreda-četrtek 17. in 18. XI. 01.00-03.30 program za Ameriko, valovi 3128 m.
Četrtek—petek 18. in 19. XI. 02.00-04.00 program za Ceutralno Ameriko, valovi 31.28 m.
Spoti
Smučarska sezona
Prvi sneg, ki je ravnokar zapadel, sicer ie ne nudi smučarjem okrog Ljubljane onega veselja, ki ga uživajo v mrzlih zimskih dnevih, vendar je v
višjih legah že podana možnost, da pridejo pravi smučarji na svoj račun. Nekaterim se bo morda zdelo, da je prekmalu že sedaj govoriti o smučarskem športu, vendar je potrebno, da se nanj vsaj pripravljamo na ta način, da urimo svoje telo, da bo zmožno premagovati napore, ki se mu stavijo na belih poljanah in da tudi uredimo svoje dilce, ki so počivale dolge poletne mesece v podstrešju ali kleti.
Glede nato lahko rečemo, da ee smučarska sezona ni pričela šele sedaj, ko je sneg pobelil naravo, ampak že prej. Zakaj pričetek smučarske sezone ni zaznamovan v nobenem koledarju in tudi ni tedaj, ko zapade prvi sneg. Priprave se namreč pričnejo, oziroma bi ee morale pričeti že mnogo prej. Zato je skrajni čas, da tisti, ki so zamudili to dobo, vsaj sedaj mislijo nato in prično s potrebnimi pripravami. Siccr se nam lahko pripeti, da bo zapadlo dovolj dobrega enega in bomo ob prvem smučanju šele prišli na to, da nismo imeli napetih smuči, da so vezi pokvarjene, da čevlji niso v redu itd., četudi vse to zadnji dan hitro spravimo v red, bomo po prvem smučanju tako utrujeni, da se ne bomo mogli veseliti prvega dne, ker nas bo muskulatura bolela več dni.
Radovedni smo, koliko je med nami takih smučarjev, ki eo se v teku poletne dobe spomnili svojih dilc. Ali so bile te res napete, ali je bila stara maža odstranjena, ali eo bili usnjeni deli namazani itd. Nobenega dvoma ni, da so pravi smučarji na to mislili in pripravili za predstoječo sezono svoje emuči tako, kot je potrebno, vendar je tudi izven vsakega dvoma, da jc mnogo večji odstotek onih, ki ®e svojih smuči od zadaje ture pa do danes še niso dotaknili. Ti smučarji sicer tega sedaj ne bodo mogli popolnoma nadomestiti, vendar bodo pa lahko v času, ki jim je na razpolago, še mnogo popravili. Predvsem bi svetovali vsem takim smučarjem, da dobro pregledajo svoje smuči in palice, če eo v redu, v nasprotnem slučaju naj jih pa odnesejo v prvo športno trgovino, da jim jih palrebno uredi. S tem nikakor ne smete odlašati, ampak kar takoj pograbite svoje smuči in palice ter jih odnesite zdravniku za športno orodje.
Pod nobenim pogojem ne smemo pozabiti na takozvani suhi smučarski trening ali, z drugimi besedami povedano, na smučarsko gimnastiko. Včasih .so se smejali tovrstni pripravi, v zadnjem času jc bilo pa tudi precej pretiravanja v tem pogledu. Kakor vedno, velja tudi v temi slučaju zlata srednja pot. Na v6aik način je potrebno, da je naše telo že pri prvi smučarski turi utrjeno da ne izgubimo nobenega dn« s pripravami na belih poljanah, temveč, da uživamo že takoj ob pričetku popolno veselje v najlepšem zimskem športu. Zato je potrebno nekoliko smučarske gimnastike. Vse gim-
nastične šole so to spoznale in eo vpletle v svoje vaje tudi take, ki napravijo muskulaturo in členke zmožne za smučanje. Seveda nc smemo prezreti ravnovesnih vaj, raznih obratov in gibov, ki predelajo gornji del telesa, ter zlasti takih vaj, ki napravijo močne roke.
Kakšno je dandanes prav za prav smučanje? Časi, ko so se vedno spreminjali razni načini v smučanju, so takorekoč za nami. Iz različnih metod ee je pobralo najbolje, kaj je bilo pretiranega, se je pa izločilo. Iz alpske smučarske tehnike Zdarskyja, ki je podlaga vsega današnjega smučanja, dalje iz prve arlberškc smučarske šole itd., je nastalo praktično smučanje, ki se dandanes uporablja v vseh državah. Četudi je pri vseh dobrih tekačih paralelna drža nog v ospredju, vendar noben smučar ne bo izhajal brez plužnih zavojev. Novo je samo tako imenovano aerodinamično smučanje, pri čemer gre za pomožno smučarsko orodje, ki obstoji iz nekakih kril, ki smučanje sicer nekoliko zavira, istočasno pa smučarja nekoliko dviga. Na vsak način je novi način arimeren samo za prvovrstne in hitre smučarie :n sntno za prosta pobočja. Povprečni smučar se tega novejja orjdi i ne bo posluževal, pač pa bo ostal pri svojih dilcah kakor poprej.
Tudi dilce so potrebne raznih popravil, odnosno 6prememb. Enkrat so širše, potem krajše, dalje imamo vedno nove robnike raznih vrst itd Zlasti pa je mnogo novega v smučarski obleki alt bolje povedano v smučarski modi. Pri obleki smučarjev igra praktična etran veliko vlogo in ta je ravno pri teh športnikih zelo upoštevana. Vedno pa šc ui rešeno vprašanje, ali naj nosimo dolge ali kratke hlače. Pri tem sta seveda odločilna okus in pa postava. Tudi ni nobenega predpisa, če naj bomo pokriti s klobukom, s čepico ali s kakim drugim pokrivalom ali pa sploh brez njega. Nasprotno pa bi bilo zelo potrebno, da bi izdali za zadržanje in obnašanje smučarjev kake predpise. Marsikateremu smučarju je -beseda disciplina tuja, veliko premalo obzirnosti do drugih imajo nekateri smučarji, tovarištva jim manjka in tudi Ic neradi pomagajo drugim. In ludi obnašanje v gorskih kočah in gostilnah je dostikrat tako, da niti malo ni v skladu z mirom gorskih vrhov. Tu bi morali člani smučarskih klubov iti r zgledom naprej.
Beseda šport išče že desetletja enostranske definicije. Ni se šc našla. In zato še tudi ni vsem jasno, če gojijo šport samo oni smučarji, ki tek tmijejo, ali tudi vse one množice, ki e svojimi di!-cami potujejo po belih poljanah. Mnenja smo, da k športu ne spada samo tekmovanje in rekordi. 2e samo stremljenje, da zboljšamo lastno sposobnosl. da postanemo boljši smučarji, ie tekmovanje. Več kar zmoremo, pa od eebe ne smemo zahtevati in bi bila to velika nesmiselnost, ki je bila že večkrat vzrok neštetih nesreč v smučarskem športu.
Celfski spori
Atletiki : Amater 1:0 (1:0)
Na izredno težkem terenu na Olimpovem igrišču v Celju je bila v nedeljo odigrana prvenstvena nogometna tekma ined celjskimi Atletiki in trboveljskim Amaterjem Atletiki so na izredno težkem terenu le s težavo nadvladali agilne Trboveljčane z gornjim rezultatom Edini gol dneva je dal že v prvem polčasu Scbneider. Trboveljčani so se pokazali kot homogenejša celota in so posebno v požrtvovalnosti nadkriljevali nasprotnika, ki se ima edino dobri obrambi zahvaliti, da ni bil rezultat obraten. Igra je ves čas bila živahna in napeta, čeprav so tla onemogočila vsako uspešno igro. Ves čas je močno snežilo. Tekmo jo sodil točno in objektivno zagrebški sodnik Devčlč.
Celje : Trbovlje 13:0 (5:0)
V nedeljo se je v Trbovljah odigrala zanimiva prvenstvena tekma med SK Celjem in Trbovljami. Celje je bilo tekom vso igre stalno v veliki premoči in je s poraznim rezultatom premagalo Trboveljčane. Občinstvo, predvsem pristaši Amaterja, se je vedlo zelo nešportno in je celo vdrlo na igrišče. Če bi hotelo kako nogometno moštvo še igrati v Trbovljah, bo treba vsekakor poskrbeli za varnost igralcev, katere navadno vedno na nedostojen način napada občinstvo, dn se bolje izrn zimo zakrknjeni nogometaški kilčači in pretepači Tako je n. pr. po nedeljski tekmi obmetavalo nekaj l j uit i igralce Celin s kamenjem in zadelo med drugimi tudi službujočega odbornika LNI' Tekmo jo sodil dobro in objektivno g. Mrdjen iz Ljubljano.
Razpis
tntdklubskc.ga iiroiiagandnrga smučarske pa eross-countrlja S h Planine v Ljubljani
V nedeljo, dno 21. uov. 10:17 priredi s K Planina' propaguudni eross - eountry tek za novertficirane ln vorefielrano lahkoatlete ln stnnčurjc, člane klubov, ki so včlanjeni v .11. A Z In .1ZSZ Tekmovalo ee. bo v smislu določil obeh nadrejenih tve/..
Start bo a. uov. ob 10 dopoldne ua igrlfičo SK Korotana v LJubljani (Kakovnik) In cilj prav tam.
TokinovBle.1 sc bodo razdelili v tri kategorijo, In sloer: 1. Verificirana in neveriflelrann mladina od lii do 18 let starosti nu J km dolgi progi. — i. Nevorifi clrunl atMl In smučarji mul 18 lot stari nn 3 km dolgi progi — 3. Verificirani atleti in smučarji (seniorji) na fi km dolgi progi.
Proga za neveriflclrane tekače und 18 let in m veroflclrane soniorje bo skupna, to je H kui dolga, le dn jo bodo morali slednji dvakrat preteči.
Prijave i navedbo starosti in z narodho. da Ii Jo tekmovalec verificiran ali ne, naj sc pošljejo dn petku, Ul. t. tn. nn naslov: Smučarska sekcija SK PU niun, IJnblJana, Dobordohska eosta 3 o. I. nndstr. IV> pet ka, lf». 1. m. dospelo pri jave so proste pri javni ne. Od naknndno poslanih In tik pred startom predlo/," nib prijav so bo za vsakega tekača zahtevalo 2 din prijuvnlno (zaradi zakasnitve).
Tekmovnlo so bo ob vsakem vTOnienn. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo prlz.nnnlee. Pri prevzemu startno Številko «o bo moral vsak tekmovale,! Izka zatl z nrndno llslluo o starosti ali z vcrlfikncijsko legitimacijo. Rrer, l7.Vnr.ila nn bo nihče PripuMcn k startu.
Akademiki Hvnrtni kluh nn univerzi kralja Al« Itsandra I. v I.jnbljani bo Imel rndnl občni zbor v četrtek, IS. novembra oh pol ■_*) v dvorani Akndelu sitega doma, Miklošičeva eosta J. Spored ohiCnicn. 1'deteiba zn člane ohvezna, prijatelji klubu, zlasti pa novinci, vnblinl. — Odbor.
HK Krha (nmufiartha »r tretja). Sestanek člnnstri« ho v vredo 17. t. m., oh 2u v gostilni Konzum Ollnce. Tržaška cesta. Obvezno zn vse člane sekcije Po se ■.tank« se.!.-. sokeljskegn odbor*. Pridite s! ',„ ,., ',,,„-Ijite nove flano s sebn.lt
iz Jutijske krajine
Oj to presneto žganje! V noči od torka na sredo, 26. oktobra, so finančni organi obkolili vipavsko vas Gradiškuto nad Prvačino, kjer je svoj čas duše pasel in pesnikoval naš nesmrtni Simon Gregorčič, in potem preiskali vse hiše zaradi tega presnetega žganja, ki ga ljudje no smejo kuhati, ki_ pa prinese nekaterim vprav rešilni drobiž v hišo. Bilo je, tako gre govorica, okrog 80 mož postave, ki so zaplenili čez 6 hektolitrov žgane pijače. Seveda se bodo morali oni, pri katerih 6o našli prepovedano žganjico, zagovarjati še pred sodiščem. Tak lov na žganje so priredila oblastva tudi po nekaterih drugih vipavskih vaseh.
Umrl je po daljšem bolehanju kavalir Josip Baudelli (Baudelj), ki je postal znan po svoji politični težnji v začetkih fašizma. On, potem kavalir Peternelj, že pokojni kavalir Goljevšček iz Št. Petra in še nekateri drugi 60 vstopili v faši6tovsko stranko in so začeli širiti fašistovsko misel med Slovenci. V ta namen so izdajali tudi tednik >Novo dobo«. Imeli pa niso sreče in tudi ne sposobnosti, zato je vse gibanje kmalu zaspalo, voditelji so morali pa v pokoj. Baudelj, ki je bil po poklicu učitelj in je izdal tudi eloven6ko-italijarisko slovnico, se ni vrnil več v šolo, temveč je zadnja leta vodil v Gorici neko gostilno, v kateri je prodajal vipavska vina. Naj počiva v miru!
Dva mrtva, dva ranjena. Zopet moramo beležiti 6trašno nesrečo, povzročeno po vojnem strelivu. Okrog 3. popoldne se je čula z Rafuta, z gričevja, ki gre od Kostanjevice proti Vipavski dolini, močna eksplozija do mesta. Razpočila se je granata, na katero so naleteli štirje pobiralci vojnega materiala. Posledice so bile strašne. 57 letni Lojze Policardo in 21 letni Josip Kumar sta obležala na lieu mesta razmesarjena v krvi, 50 letni M. Fogler in 25-letni Ivan Cei sta bila ranjena in 6ta obupno klicala na pomoč. Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so Foglerju odrezali desno nogo. Cei pa ni posebno težko ranjen. Vsi štirjo nesrečneži so bivali v Gorici.
Raheh
Prevoz trupla ponesrečenega železničarja Ivanu Laha. Kakor smo poročali, je bil v Postojni zadet od električnega toki naš železniški kurjač Ivan Lah. ko se je do neprevidnosti z železnim frogoin dotaknil železniškega električnega omrežja. Oče ponesrečenca in lrugi njegovi sorodniki so želeli, da pokojni počiva na domačem pokopališču. Prišli so v ponedeljek zjutraj z vlakom na Rakek in uredili vse potrebno za prevoz. Truplo pokojnika je ves čas ležalo na mrtvaškem odru v mrtvašnici pokopališča na Rakeku, organizacija železničarjev pa jc na krsto položila krasen venec svežih rož. Bela krsta jc bila obložena s svežim cvetjem, ki so ga pokojniku prinesli kot zadnji dar njegovi sorodniki in drugi prijatelji, krog in krog pa je gorelo polno sveč. V ponedeljek popoldne ob 3 je bila uradna komisija na licu mesta, nakar so pokojnika v spremstvu duhovščine, sorodnikov, telezničarjev ter domačinov prenesli na tukajšnji kolodvor in ga položili v posebni vagon. Železniška uprava je šla svojcem glede prevoza trupla vseskozi na roko. Ob 6 zvečer je vlak ob spremstvu sorodnikov odpel jal pokojnika v Velenje, kjer je rajni domu in bo v torek popoldne pokopan na ondotnem pokopališču. Vsem svojcem rajnega naše iskreno sožalje!
Krani
Divjaški napad na prodajalca cvetlic. V noči od nedelje 14. t. ni. na ponedeljek je prodajal po gostilnah v Kranju cvetlice 30 letni Mio Kirimič j z Ljubljane. Na cesti med gostilno Jahač in trgovino Rant ga je brez vzroka napadel Jože B. iz Hotemaž, mu odvzel cvetlice in jih razmetal po cesti. Kirimič se je nad divjaškim početjem pritoževal, nakar ga je napadalec udaril po licu in končno še zabodel z nožem v vrat. Kirimič se je zgrudil in močno krvavel iz rane. Stražnik je odpeljal napadalca v zapore, Kirimiča pa so spravili v pisarno policijske straže, kamor so poklicali zdravnika.
Veseloigra »Dva para sc ženita« na odru Ljudskega doma v Kranju V soboto 13. novembra je prvič uprizorilo Prosvetno društvo v Kranju veseloigro Dva para se ženita*. Režiserju se je posrečilo, da je skupno z igralci izredno zadovoljil gledalce, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička v sobot«} večer in v nedeljo popoldne. Veseloigro bodo ponovili v nedeljo 21. novembra ob 4 popoldne v isti dvorani.
Nov časopis »Predaški zadrugar«. Mlekarska zadruga v Predostljah je začela izdajati nov časopis »Predaški zadrugar«;, list za socialno in gospodarsko obnovo vasi in obenem glasilo Mlekarske nakupovalne in prodajne zadruge v Predosljah.
Agnes Giinther:
143
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovenjskl oglasi Din 2'—, Nafmenjil znesek aa mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega inaCaJa se račune enokolonska 3 mm lisoka pelitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilll znamko.
Gospodična
z nemško meščansko šolo ln malo maturo želi službo kot vzgojiteljica ali družabnlca. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Poštena« St. 182-10.	(a)
Službodobe
Šiviljsko pomočnico
takoj sprejmem. - Salon »Korče«, Mestni trg 21-11.
Hlapca
pridnega, vajenega lesa, domačih del, sprejmem. -Ljubljana, Prulo 8. (b)
Mizarske pomočnike
sprejme s hrano In stanovanjem strojno mizarstvo J. Kobale, Slov. Bistrica.	(b)
Potnike
za obisk trgovin ln privatnih strank, sprejmem za Gorenjsko. - Priložite znamko. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Gorenjsko«.
Izvežbana negovalka
ki govori nemško — se sprejme za stalno k bolnemu otroku v Osljelt. -Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja v upravo »Slov« pod St. 18053.	(b)
Žaga
v najudobnejšem kraju, letne produkcije ca. 3000 kub. metrov - sprejme te stroko sotrudnlka, 600.000 din, veščega v Inozemstvu, event. naprodaj. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »1.250.000« št. 18152.
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 11
Telefon 35-10. Izposluje vse bančne ln kreditne posle, nakup ln prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 Tel. 37-52
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOK Aleksandrova ulica št. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE
bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni.
TEL. 2221
UNIO
Duhovita komedija v nemSkem lezlku
Ljubezen na begu
V glarnln vlogah loan Crautord, Clark Uable Mnogo razvedrila la prisrčen smeli i
IMKTTTffllU HSžEiBr!	n	T	EUI
Samo Se danes in Jutrll
„Ramon a"
Prekrasna llubavna epopeja Pum v naravnih Darvah. — N -j mEti dialog
a"« MATICA
Epohalno Minsko delo li zgodovine človeštva
ves i CLOves rvA - Emile zoio
faul ftiuni
= Zatone 16.,19.15m 21."-uM =
eesebsd
Pisalni stroj
novejšega sistema, dobro ohranjen, poceni proda Matellč Josip, Ljubljana, Groharjeva ulica 3. (1)
Jedrca
la., 5 kg 88 din, 10 kg 174 din, 25 kg 420 din, franko voznina, razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. (1)
Kmetovalci, trgovci,
gostilničarji! Brez strupa unlčito podgane tn miši! Novo! - Množinsko uničevanje! Vse doma, skoraj zastonj. Dopisnica zadostuje. — MIlan Vrabič, Ptuj 33.	(1)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva (. Pogačnik
Bohoričeva S Telefon 20-3E
Koruzo
in fižol
za krmo, dobite najceneje v Javnih skladiščih v Ljubljani, pri tvrdki Fran Pogačnik, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33.
Kavče Fotelje
Otomane Blazine
in druso tapetniško delo izvršuje prvovrstno po solidnih cenah tvrdka
E. ZELEN K A. Maribor
Ulica X. oktobra št.5
i&mui
Zaradi opustitve kmetije
bo na dražbi prodana živina v sredo, 17. nov. — Graščina Kodeljevo, LJubljana.	(J)
II
Radio
ii
Loewe radio-aparati
so te lan) navduševali vse poslušalce. Tipi ca leto 1938 so Se odličnejši ln vendar smo Jim Se znižali cene. Večjo zalogo smo te dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat — Samoprodaja: Klein-dlenst & P o s c h , Maribor, Aleksandrova 44
jCSGBGBI
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 28. oktobra St. «. teleton 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
I
Kupimo
Lokomobilo za ca. 50 HP
rabljeno, toda v dobrem stanju, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lokomobila« 18197.
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najviSjih cenah OERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3
Stružnico za železo
kupim. Stružna dolžina 2 - 2.50 m. Višina do konico čim večja, po možnosti kombinirana za tok 380 voltov. — Kupim tudi skobolnlk (Schepping). -Potrebna dolžina skobla-nja 30 = 60 cm. Ponudbe z navedbo cene na Oblak, Črnomelj.	(k)
Opozorilo
Nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila Olga Cehak ali kdorkoli na imo Rudolf Marega.	(o)
Pozor
industrijska, trgovska, tehn. in gradbena podjetja!
Nudim 40.000 din v gotovini kot garancijo ali posojilo proti stalni in sigurni službi, eventuelno sodelovanje. Trgovsko naobraženl — Ponudbe v upravo »Slovenca«: pod »Stalno« št. 18249.
Štev. 3528-37.
Razpis
Občina Sv. Vid pri Ptuju, srez Ptuj, razp pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: najmanj popolno srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Ker delovodja vrši obenem tudi blagajniške posle, je vložiti varščino 5000 din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Sv. Vid pri Ptuju,
dne 12. novembra 1937.
Radio
Programi Radio Ljubljana $
Sreda, 17. nov.: 13 V modernem ritmu (plošče) m 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila _ 13.15 Harmonika iu oitre (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska urn: Rast v poštenost (g. dr. Stanko Gogala) 18.20 Mladinska nra: Opazuj in poskušaj (g. dr. M. Adlešič) — 18.40 Pozabljeni vrednostni papirji (g. dr. Vlad. Murko) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Doba naše loraantiko in gotiko (2elimlr Jiroušek - Zgb) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledali, šča, v 1. odmoru Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v 2. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je umrl naš nad vse ljubljeni soprog in skrbni oče, gospod
Simon Noč
■ ▼aničnik d r ž. ž e I.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice v torek, 16. novembra 1937 ob 2 popoldne.
Ljubljana, dne 15. novembra 1937.
Franja, soproga; Ljudmila, hči; Vladimir, sin.
Zahvala
Vsem, ki ste našega nepozabnega soproga, atka, brata, strica in avaka, gospoda
Miha Sušnika
spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najglobljo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom za požrtvovalen trud ob njegovi bolezni, gospodu govorniku za iskrene poslovilne besede, železničarskemu pevskemu društvu »Sloga«- za ganljive žalostinke, gasilskim društvom za častno spremstvo, njegovim stanovskim tovarišem, domačemu in okoliškemu učiteljstvu z g. sreskim šolskim nadzornikom za obilno udeležbo, vsem darovalcem cvetja in vencev, ter vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili svoje sočustvovanje ali kakorkoli želeli hladiti skeleče rane.
Vsemogočni Bog obilo poplačaj!
Žena Mara s hčerko Jožico in ostali sorodniki.
.•""■'•v.	.-' '•'.■'.•-*'•.' 1
Dušica - Rožamarija
»Tega bi ne mogel priznati... Pomisli na starega Henrika iz Brannecka in njegovo glasbo. Vse njegovo življenje je brezplodno izdonelo. je bilo edinstvena nesmiselnost vso svojo silo je zapravil. To je le kos loka!
'I udi moja glava zahteva svoj celi krog. Te brezmejne bedastoče. ki navdaja vrvenje sveta in ki ne pozna jx»gleda v večnost, moj razum ne pre , naša več. Kol umetniku se mi na srečo ni treba ukvarjati z dogmami. Toda tudi moja umetnost bi bila kaj uboga, ako bi poznala le ta svet Mora prisluhniti tudi temu kar je onstran, kajti v moji umetnosti govori duša z božanstvom. Razmišljaj o Bachu in o vtisih, ki jih povzroča njegova glasba pri raznoterih ljudeh. Misli na njegovo čaščenje, hvalo, žalost, njegovo bol, ki se potaplja v zaskrbljenosti za otroka tega sveta. Kaj še preostaja, če mu vise to odvzameš? Norec, domišljavec in vse njegovo delo zgolj sanjarija! Tudi Henrik iz Brannecka je bit tak slepec. Vse njegovo mišljenje je onstran usmerjeno. On nadaljuje 6vojo skladbo, akoprav ie imel za vse delo morda Ic pevca in pevko. Toda on zahteva dve harfi, orgle, velik zbor in sicer ne morda cerkven zbor ali pa one strašne skopljence. s katerimi se še zadovoljuje Bach. V sedemnajstem stoletju bi bili kamenjali pevko, če bi se bila prikazala na cerkvenem koru. Rajši bi še bili prenesli ženkega pridigarja. —
Toda ta človek se tli dal premotiti Žrtvoval ie vse 6voje srce. svojo ženo. Ta svetnica ie tako Vkreno uvedena o njem in njegovi skladbi, da ■e ni usirašiia neizmernega dela. ki si ga ic na prtila - tem da jc iz njegovih beležk sestavila to skladbo. Nekaj teh beležk je še pripisanih. Iz teli si lahko ustvarimo jKijem o velikosti njenega truda. V razumevanju-glasbe mu ie bila enaka, toda prekašala ga je v potrpežljivosti. Tu se vidi kaj
zmore žena z bistrim razumom, ki je prepojen z ljubeznijo. Kaj takšnega more dovršiti žena le, ako ji nc manjka najčvretejšega nagiba. Kdo sploh more presoditi, kolik je njen delež pri tem delu?
Na nekaterih mestih stoji tale popravek: ,Za ta stavek odgovarja svetnica'... ali pa kaj slič-nega. Toda to sem le kar tako omenil. Odpusti Harro, da se [x>vračam k svojemu izvajanju. Knez mi je vlit olja v ogetii!«
»Le govori. Ivanček. ti imenitno vplivaš name. Ti se še moreš veseliti. Meni je vse minilo, imam Ic še nekoliko peščenih zrnic v roki. ki jih mešam.«
Harro je sedel na kamnat naslon in njegov manjši prijatelj, ki mu je segal komaj do oči, je 6tal pred njim.
» Ti si hudo zaskrbljen, Ilarro?«
»To ni več zaskrbljenost, to jc že precej slično gotovosti.«
»O Harro ne ...«
Harro je zaškripal
»Jaz se boritn s to pošastjo, jo vržem ob tla in zopet se dvigne, me spremlja pri vsakem koraku in me ne zapusti niti v najglobljem snu. Moram se neizrekljivo premagovati, da ne jxika-žem Roži 6voje razcelranc duše. Vidiš, ob onile lučki sedi zdaj moj tast poleg svoje hčere ter ji pripoveduje, kaj je danes vse ukrenil. Kako uspevajo njegove vrtnice in da jc starim ženskam v hiralnici danes podaril obed in najboljšega vina. Vsak dan ji pove kaj sličnega. In potem sc radujeta oba Pri )em pa razmišlja kaj bi ji mogel šc ljubega sioriti. Boš videl, kako te bo gnal. Tako mirno in prijazno je vse to in smeli bi zraven sedeli jn poslušati. Toda jaz ne moreni! Iz tega. kar je danes 6 teboj sklenil, razvidim jasno, da se z menoj vred prav dobro zaveda koko da ie z njo. z njo.
Ne. jaz se ne morem kar tako vdati, kot bi bil že v jeseni življenja, lako pročiščen in vdan... To ni zame pravo ozračje. Jaz moram križariti jvo gozdu, sc izdivjati. da morem čez dan kazati zaskrbljenega ljubeznivega soproga. Kdo sploh na
6vetu more doumeti izgubo, ki mi grozi? Želel bi, da bi še imel 6(are razvaline, v katerih bi se mogel zakopati Vsa moja hiša se mi bo posmehovala. Koliko mojega doživetja je tu notri! Mojo slavnostno dvorano z njenimi freskami so mi izpre-uienih v kraj groze in v preddvor pekla. Ne morem več prestopiti praga. Zadnja stena bo morala ostati prazna! Svetujejo mi, naj ne mislim na bodočnost, naj bi 6e zadovoljil z današnjim dnevom ... Ko bi to le zmogel! Preživel bi najlepše dtli...
Vmes pa preživljam tudi ure, v katerih mislim, da so vse sladkosti življenja stisnjene v nje in 6e mi zdaj ponujajo v čarobni čaši. Toda treba je le. da bije ura ali pa, da moram gledati, kako pri kriva Rožamarija svoje bolečine in se ji to noče j^rav posrečiti, tedaj se me lotijo vsi zli duhovi. Ivan, boš videl, tega ne preživim! To me bo ubilo! Ne hij>oma kakor bi sam rad, marveč, kakor zahteva božanstvo: polagoma. Najprej bo pri kraju moja umetnost. j>otein počasi vse drugo kar je še človeškega na meni Postanem še, kakor trdi moia 'e'a. Knežji brauneški gojenec!«
»Harro,« je krikml glasbenik,« li imaš svojega otroka, ti imaš...«
Kar ;e zaklical knez iz sobe:
»Hairo. ali si na vrtu?«
»Da oče.«
»Jaz sem še želel lahko noč!«
Oba gosjioda sla spremila kneza k vozu. katerega je sani vodil. Ko je že sedel na konju in prevzel vaieti je še dejal-
»Misli in. Rožamarija bi še rada pozdravila gosta.«
»Brž greva k njej ... bila sva še na terasi.«
Harro je še obstal na dvorišču, dokler se ni izgubilo v noč drdranje voza. nato pa ;e rekel:
»Poglej me, ako ecm videli prečiščen?«
Ivan Friderik mu je v sprejemnici jwgledal v oči ter prikimal. Mislil pa si je: »V njegove oči ne sme pogledati mlada gospa.«
»O tem nisi dodobra prepričan. Ivan?«
»Če izvzamem tvoje oči...«
Kar ga je zgrabil Harro za roko. rekoč:
»Cuj, vstopi sam! Reci, da brž pridem, moram še nekaj oskrbeti!«
In že je porinil Ivana Friderika v 6obo ter izginil.
Stara dama ga je povedla v glasbeno 6obo. Ob visoki steni, pod sliko .dolce aqua' je ležala grofica Thorstein ter mu f>odala roko. Bila je tako neizrečeno ljubezniva i ti dostojanstvena, da je za hip pozabil na 6trašno senco ki je plavala nadujo. Zlata glava ji je počivala kot je to primerno kraljicam, na krasni sviieni blazini, čudovito temno-žareče, prepojene rdeče barve, na kateri 60 se imenitno odbijali njeni lasje in njene nežne barve. Njena halja je bila iz modrozelene mehke svile, ki ga je spominjala na vodo. Lasje so ji bili spleteni v dve težki kiti, katerih konca 6ta se skrivala pod haljo. Pod vratom, pred čigar belino obledi vsa belina sveta je ob tenki verižici sijal velik smaragd, ki je bil obdan z demanti.
Ivan Friderik je v eni sami sekundi vsrkal to sliko lei io 6kril v omarico 6voje duše še preden je poljubil roko Ražamariji.
»Z veseljem sem vas pričakovala!« S temi besedami ga je pozdravila grofica. Ivan Friderik pa je za jecljal:
»Harro prosi, da mu oprostite, ima šc opravka.«
Teta je namršila obrvi ter je narahlo odšla.
»Kako 6em srečna že zaradi svojega moža da ste prišli, gospod Friderik.« je nadaljevala. ->PTe-življa hude čase. Ne more delati in to ga one-srečuje.« Pri teh besedah je uprla vanj svoje velike sive oči ko! bi bi bila prejle navzoča, ko 6ta 6tala na verandi.
Ivan Friderik je zardel. Skrb za oba mu je stiskala srce in ni tnogel najti kakšne poštene in prijazne laži
»Zanašam sc na vašo glasbo. Pri nas je vse tiho.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Majatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor P.enčiž