Po&Tuna Diačana v gotovini Uto LX1I itCV 90. V UuNIonl. v sondo ZO. uprta 1929. Cena Din Y— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši neđelje Ii3 praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din ?.5O, večji inserati petit vr*ta Din 4.—. Popast po dogovoru. Inseratnl d^vek posebcj. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 141— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rofcoptel se ne vračajo. — NaSe telefonske števiike so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 312*. \\mmtii zA K!»e m ? wm h Maribora Novi zakon ustvarja provizorij - Sele na podlagi izkušnje bo padla koncna odlocitev - Kaj bo s predmestji? — Beograd, 20. aprila. Včeraj je bil predložen VrboTnemu zakonodajnemu svetu nacrt no-vega stanovanjskega zakona. (Nacrt zakona je objavilo že današnje »Jutro«). Kakor se je že poprej napovedovalo, se je z novim zakonom zelo zožil krog zaščitenih stanovanfskih najemnikov, ki bo v bodoce obsegal res le materijalno in socijalno najšibkejše. Ne samo po kategorijah najemnikov, marveč tuđi po številu prebivalstva je stanovanjska za-ščita omejena tako, da bo veljal novi zakon v Sloveniji samo v Ljubljani in Mariboru, za vse ostale kraje pa, ki nimajo nad 10.000 prebivalcev, prenehajo po sedanjem nacrtu s 1, majem vse stanovanjske omejitve. Minister socijalne politike naglaša v spremnem pismu, da ustvarja ta zakon samo nekak provizarij, ki naj v praksi pokaže, ali je misliti na popolno ukinitev stanovanjske zaščite, ali pa jo bo treba podaljšati in razširitL Zato je zakon zaenkrat omejen samo do 1. novembra, se le takrat pa se bo sklepalo o tem, ali ga kaže podaljšati za daljšo dobo in razteg-niti tuđi na kraje izpod 10.000 prebivalcev. Nejasno je še, kaj je razume ti pod pojmom kraj (mesto) z nad 10.000 prebivalcL Kakor je bilo izjavljeno vašemu dopisniku, bo to vprašanje rešeno s pravilnikom. Zakonodajalec pa je pri tem ocividno mislil krajevne celote ne glede na občinske meje. Zato bi na pr. v Ljubljani spadale pod zakon tuđi vse okoliške občine kakor Vic, Moste, Šiška itd. Vrhovni zakonodavni svet pa ima tuđi še možnost da mejo zniža in raztegne zaščito tuđi na manjše kraje, ki sicer nimajo 10.000 prebivalcev, kjer pa bi takojšnja ukinitev stanovanjske zaščite povzTOcila velike perturbacije, kakor n. pr. v Celju, Trbovljah itd. Reševanje važnih gospodarskih problemov Po reorganizaciji državne uprave se bo vlada posvetila reše-vanju perecih gospodarskih problemov, zlasti tuđi poljedelstva — Beograd, 20. aprila. V naših po-fjedelskih krojjih ^e pričakuje, da bo vlada po dovršitvi reorganizacije posa-mcznih mnistrstev pričela reševati aktualna in neodložljiva gospodarska vprašanja, zlasti pa vprašanja, ticoča se poljedelstva. Smatra se, da bi bilo a- to potrebno ustanoviti poseben upravni aparat, ki naj olajša izvajanje za-devnih reforrn v prilog poljedelstva. Na dnevnem redu bi bila tuđi mnoga vprašanja, ki so v tesni zvezi z našo zunanjo trgovino. Semkaj spada pred-vsem vprašanje carinske tarife. Še prej pa je potrebno resiti vprašanje tr-govskih odnošajev z nekateriini drža-vami. Na tej osnovi bo niogoče pristo-piti li končni ureditv naše nove, stabilne in trajne carinske tarife, ki bo obenem upoštevaia dalekosežne interese jugoslovenskega poljedelstva. Priprave za trgovinska pogajanja s Poljsko Pogajanja bodo pričela takoj po zaključku pogajanj z Rumu-nijo — Predrazgovori med obema vladama — Beograd, 20. aprila. Kakor se poroča. se bodo v kratkem pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Poljsko. S Poljsko imamo že več let samo nekak splošen aranžma, sedaj pa se je pojavila na obeh straneh želja, da bi se sklenila trgovinska pogodba Ud širši podlagi, ki bi imela tuđi tarif-im del. V to svrho so bile že pred dve-ma mesecema iz-menjane med obema vla'dama note. Ker smo sedaj zaposleni s trgovinskimi pogajanji z Rumunijo, se pričakuje, da se bodo pogajanja s Poljsko pričelu takoj po zaključitvi po- gajanj z Rumunijo. — Beograd, 20 aprila. Poljski poslanik na našem dvoru Babinski je da-nes v spremstvu pomočnika ministra zunanjih del dr Luje Bakotića posetil ministra finane dr. Švrguljo. Poljski poslanik je opozoril našega ministra financ dr Švrguljo na ponien velike poljske razstave in sejma, ki bo v Po-znanju. Zatem je g. Babinski posetil ministra prosvete Bozo Maksimovića in ministra trgovine in industrije dr. Ma-žuraiiića. Vihar poruši! dva pontonska mosta Velika Kaniža in Sremska Mitrovica odrezana od okolice. !S u bo ti«**, 'ju. aprila. Vferaj popoKJne je -elih pet ur divjal v okolici Nove Kanize lilen vihar, ki j> popolnoma i>orušil novi most preko Ti«e med Novo in Staro Kanižo. /araeli viharja bo nastali na Tisi veliki valovi, ki so odnesli most na j>outoiiih. Ko je burja najbolj razsajala, sta se hotela dva seljaka iz Stare Kaniže vrniti domov. Ko sta Vtišia na sredo mosta, se je podrl in cba sU padla v vodo. Pourečilo >e jima je, (ia sta se oprijela nekega pontona, ki sa je voda zanerla na hanatsko obalo. Seljaka sta ■• rf;ila irt prijavila nezgodo orožnistvu. Komisija je ugotovila, da je ?ilni vihar raz-bil most i ti da je voda odnesla 4 ]K>ntone. Sedaj se vrši promet med obema bregovo-ma na ladjah in splavih. Mitrovira. 20. aprila. Davi ob 4. uri sta dva splava trčila ob pontonski most in ga porušila. Vsled udarca je bil pretrgan tuđi električni vod, ki zalaga nasprotno obalo z električnim tokom za razsvetljavo. Mesto trpi nad 100-00(J Din škode, ker odpadejo za prihodnjih 14 dni prevoznine in bo tuđi elektrarna za ta čas oskodovana. Popravila bodo trajala dva tedna. Zlata dežela v severni Kanadi Zanimiva razkritja kanadske ekspedicije. — Borba z mrazom in gladom. — Psi požrii ljudi. — London, 2o. aprila. Znani angleiki iurnalist Artur Loue. ki se je udeležil kat posebni p<>rnče\ alcc »Dailv Maila« pone* s rečene kanadske ekspedicije v arktične pokrajine, ki si je stavila /a nalogo pre* iskati in ugotoviti /crnciiska br>gastva na » zemlju severozapadno ud Intoronta, zatr« 'uje, da se nahajajo v arkti^ni Kanadi še mnogo prostranejša in bogatejšu zlata polja, kakor so jih dojmili ic na svoji ekspediciji elani Jukonovc ekspedicije. Artur Lowc se je mudil v teh pokrajinah nad eno leto iti je s pomočjo Lskimov razrskoval intoront* sko zemlje na površini 1(10 kvadratnih milj. Njegova raziskovanja so bila združena / ogromnim i težkočami. Boriti se je moral s srlnim mrazom. Ostal je par dni brez hra* ne in ognja in se je moral braniti proti psom, ki jih je uporabljal /a vpretjo na svoji ekspediciji. Glad teh psov je bil to* lik, da so neko noč raztrgali in požrii ne# kega Eskima, ki je spremljal ekspedicijo. Malverzacije pri bihaškem oblastnem odboru — Sarajevo, 20. aprila. Pri prezledu r«t« čunov in kniig bivše oblastne skupščine v I3ihaču i^o odkrill razne malverzacije in po-neverbe ter je bila poslana državnemu pravdniku ovadba. Na podlagi preiskave jo bi; aretiran bivši oblastni poslanec Okano-vić, ki ja bi! predsedn:k finančnega odbora ablastne skupščine. Razea njega je bil are-tiran tuđi nek; podjetnik. Preiskava sa nadali uje. Afera zavzema vedno vcč:e dimenzije. Dr Spaho odpoioval v Turčijo — Saraievo, 20. aprila. Divši minister dr. Mchmed Spaho je odpotoval v Turpijo. Dr. Spaho potuje v spremstvu svoje sopro-gc in svojega tasta. Prvotno je dr. Spaho že pozimi nameraval cdpotovati v Kairo na oddih. Ker pa je tedaj pritiskala v Egiptu hu-da zima, ki ni v ni^emur zaostajala za zimo v naših kraj ih, je potovanie odložil na !ot ie ■popolnoma privatneea značaja. Motociklist pod tramvajem — Beograd, 20. aprila. Si noći ob 8.30 se je v Beogradu pred poslopjem zunanjesra mimstrstva pripetila nesreća, pri kateri bi kmalu izgubil življenje nek administrativni podporočnik. Dva podporočnika sta se namreč pripeljala z veliko brzino na mo-terju po cesti pred vhodom v zunanje mi-nistrstvo pa sta prišla pod tramvajski voz, ki je enega izmed vozačev vlekel seboj ka-kih 15 m daleč. Ponesrečenca so takoj od-peljali v ambulanco, kjer so usotovili, da ie dobil poškodbe na glavi in na levem kolenu, ki pa nišo težke. Prepcliali so ga v bolnico, dočim je njegov tnvarrs ostal ne-prškodovan. Zavod za posoeševanje zunanje trgovine. — Beograd, 20. apr:!a. Izdelan ie zakon o osnovanju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ta zavod bo obsroial pri min:« srrstvu trgovine in industrije ter se bo ba-vil z našo zunanjo trgovino, zlasti pa s po-speševanjem naieira izvoza. Gankov gre v opozicijo? — Sofija, 20. aprila. -Utro? poroča iz poučenih parlamentarnih krogov. da je ne-izogibno, da bo Cankov s svoiimi pristaši, okoli 20 posbnceVt izstopil iz vladne koalicije. S tem pa bi položaj Ljapčeve vlade v sobranju nikakor ne bil ojtroien, ker ima Aljub temu većino. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borzii dane? ni poslovala. V prometu ?o notirali: Amsterdam '2'2S't Uer-\m 13.4875, Curih 1095.9, Dunaj 7.9945. London 27G.34. Kewyork 56i?J. Pariz 22*2.3S. rraca lf^.44. Trst '296.10. IN0ZEM3KE BORZE. ( unh. lieograi 9.1"2"o, London 25.21375, Newyork 519.55, Parit '20/295, Milan 27.205, Berlin 123.11, Dunaj 72.^, Prasra 15-3825, Budimpešta 90.515. Naša univerza dobi rektorsko verižico Obcina bo prispevala za njo 20.000 Din. - Druge zanimivosti s seje magistratnega gremija. Včeraj pope!dne &c je \ rsilji n mestn; posvctovalnici nad tri ure trajajoča seja ma^istratneja gremij;* v Ljubljani ter *e je sklepalo o marsiCem, kđr zanima Liuh* Ijancane. Ju^oslovanski kinološkj »trebne izdatnega škropljenja. Mestna občina ljubljanska ima za svoje ceste ui uhve Ka ra/pold: ■ - ikrt^'Inili \o/ov, Dimaio pa takih \< ■ bčme ok^li Ljubljane. Izprchodi po ee^tah * m«-xtni okolici bod%» \ >»f>hičriih dnth &k«>ri \%*k* okolt^anukai cbčing ne nabavi ikropilnej« u^a JeiK* jf n«pro» m!j Iju Jjansko ubč:nt». i j| bi I. iuK!j*rm vkropila Dunajsk«* cestu d<» Sav^krc« mo» stu, in %\ccr na stro^k«; jcžiike ( Kčinr, Tm di viška občina ?>c potaji i ljubljansko /a» radi str« ško> ^kropljenju. Potajan;* i ubema obCinama ic ni*o ^akljuće'i«- Predlc* /a nukup Voinovičevegu o\cri /a napravo k<>palwč« »e bi! (naklonjen. — Predlojf ia nakup »veta \i\ /'jraJitev kopa* I:*ČJ na Savi pa je Si f sprt-jet () te i- \m Ljubl>ano /animiK>či totki. po»n>Jamo r»b» *;rncie po»ebei Oh Ljubljanici /ele /wr»» diti ^porttiiki barukc /a *»n oje »p*»rtnc Cut« ne. Mestn i j;raof»rni urad n^privi n*črt /• skunn<». lično, okolici primemo Kiiralit> Trafika na Manjinem tr^u. čije la*tnu^ pdč. k *e ,Mr» tjr* neralna rcculaciu > -»efia Mari jtne^t trga • f rančiškanskim nu^toni m oSre/niini /gradhami vred. končnr» se je rii/pra\ ljalo t> J*> rrol n i j h /a tjradbena dovol jenja: /^nde •<• n'sokopritična hiša Jeršin Miči ob Poleti i-"ki cesti, enonadstropnt hiša Zore a 1 r rH CicrbićCM ulici, t rionad^tropna hua Dachs Marija ob Dunaj^ki cesti, p»ntličn< h>.i Lovšina B<>_1 eh Mariborski ulici. \:iw)k'»' pritlična h:ša Medteta lr. tyf-» P<>dliniburi»kf« £» ulici, pri-tlična hisa Ma/i \\. ob centi » i rno va«, cvetličnjak in stanov«nj%kt> p >* tlcpje Simenca Ivani na Mirju. ermnmi slropne hiic Zalazmka Jakoba ni l'rulah trinadstropne hiše dr. Me^Urja \'end (4> M*klošičevi cesti, cnnradstropne hi*e • pri' /idkr.m pritličnih dela\ nic *a ud«U>A«n'* otroških vo/tčko% Zemmelrocka Otona ^»H Lepodvors-ki ulkri. dahe garaže in podati« sanje kavame hotela l'nion. končno ra/e* adaptacije in druc»n. Zobozdravnik dr. Ob^ iak han projektira ^radnk.' enridru/m*ke ^ile pod Rožnikom na holmu ob irpreh^« lalni poti i/ tivolskega j>o/da pod KoiniV. Proti tej 3fgrac*Si sci u .govor i in tehfni pn* misleki. Zato se vrši \ kratkem komisija tlanov jjremija in mestne^a crudbeiirt2a Lrada na licu me*ta Huda blamaža gospoda Gayde Besna kampanja laskega tiska je končala s hudo blamažo njenega inicijatorja - Afera je likvidirana — Beograd, 20. aprila. Kampanja, ki jo je izzval direktor »Giornale d' Italia« dr. Virginio Gayda z objavo »dokumentov«, ki bi naj dokazali agresivne namene Jugoslavije in vojne priprave proti soseđnim državam. je sedaj docela pojašnjena. Izkazalo se je, da se je (iay da poslužit neke knjižice, ki so jo izdali madžarski fašisti že I. 1925, ko je vodila Madžarska veliko kampanjo proti naši državi v inozemstvu, (j. Gaydl >e je zahotelo senzacije in je enostavno ponatisnil navedbe iz te knjižice, o kateri je že davno dokazano, da je pisana ne samo tendencijo/no, marveč na podlagi docela izmišljenih poda tko v. Zato je madžarski tisk tuđi molčal o vsej Gaydovi kompanji in ni niti z besedico omcnll ra/-kritij »Giornale d' Italia«. V diplomatskih krogih ugotavljajo, da je afera s to ugotovitvijo docela likvididirania, g. Gavda pa je za eno blamažo bogatejšL — 2eneva, 20. aprila. Jugoslovenski zastopnik na pripravljalni razo-rožitveni komisiji dr. Laza Markovič je posetil tajnika Društva narodov sir Erica Drummonda in mu v daljšem razgovoru pojasnit tieresnićno>t obdolžitev laškega tiska o jugoslovenskih komitskih akcijah. Predloži) je tuđi dokumentarične dokaze o resnićnem stanju kot prilogo demantiju jugoslovenske vlade o vesteh »Giomala df Italia^. Slične korake so storili v vseh evropskih prestoliecah tuđi jugoslovenski poslaniki, ki so poleg tega pojasnili ćelo afero tuđi zastopnikom tiska. Ženitveni nacrti bolgarskega kralja 17letna bćerka raskega velik ej a kneza Cirila postane bolgar ska kraljica? — Pariz, AK aprilu. -Europa Prcs>i< po-fOča, da je bolgarsk: kralj Boris zaupna \prašal ruskefTa velikega kneza CfrilJ, kandidata ruskih monarhistov za ruskega car-ia, ali bi rm; dal za ženo 17-!etno ličcrko Kyro. Veliki Kticz »c ru \praianie odgovori povoljno in tako >e smatra ženitev !\rii>.« Boriva i veliko knesjinjr, Kvro za jeotuvo deStvo. tem boli, ker ie v to r\^to r*r <.v tidi bolzarsk tnetropoLt. Zima v Rumuniji — Bukarešta. _*0. aprila. \l K.sinevj p<-rovalo, da \c tamkaj pritisnija izredno liudj zima in mraz. Temperaturu ic znašala $ sropini pod nićlo. Tekom včeraiSnieta dne so divjali strahoviti viharji, na več mesti': sj je u:r&r.! o4*»la,\. Skoro \ >c ielezniškj proge v Besarabij: su preplavljene; promet ie ukiiijeu. Brrovlak u* Jaši ie tnor*! ■ *t>-stat; pr Vinici. ker te voda odpTavla ;.• leznišlsi mo*t. Tuđi z drugih kratev prlha-a jo poroc !a u s£raho\itih nettriih. Slava »^železne^a« polka Heorrud. 19 aprila, p. L)an*J« >«• imH -» »• jo jx>lkovno «Iavo 2. p^^iulijski p*>lk. tu*f»»n >Zeleoai<. Slave «e K ttd^leiil tuđi Ur»«i- Stran 2 »SLOVENSKI N A K O \}4 jne _>n. aprila !'.>*>. >tcv Q0 Slovenka ga. Vika Podgorska v Ljubljani Prva igralka zagrebškcga gledalSča je pripravljena, da prc-vzame v sezoni 4 glavne vlofe, v katerih bi nastopila do dfraj- sefkrat 1 juMfana, 20. aprila. Ha vi je dospela v Ljubljano prva isralka /usrebškesa gledafišća sa. Vika Podgorska, ki bo Jiastopilu drcvi v priljubljeni Klabun-dovi kitaJNki i^ri >*Kro;< s kredo« v vlosi Haitange. Kakor /nano. je ^a. Podmorska >.\ojo karijero pričela v manborskem gleđaliSčn leta 1919 pod takratnim diiektorrem drame iii upravnikom tf. NučiCtiii Leta W21 je gostovala v Zagrebu v lialbeievi »Mladosti* iti doseg ta tak uspeh, da jo ie /agrebško Kledališče nemudoma angažiralo. V Zagrebu nastopa umettiica v vseh glavnih v log ah. Kritika se ie doslej veduo pohvalno izra-žala o n.iej in io proslavljala kot nedosežno isralko. Uu. Poduorskj ie dovoHTu našemu uredniku na^lednii razgovor: ~ Ali bi hoteli priti v Ljubljano? — Malo te^ko mi je povedati . — Verjemitc mi. da je to vprašanje uaj-bolj perece. ja v Zagrebu? — Zclo scni nuvdušena *anj, Z Za;;re-lx>rn ne bi hotela čisto prekitmi. Tako sle-daliSko vzgojenevia občinstva ne naiđete krnalu kje. Mislim, da bi bil rrrogoc izhod na ta-lc način: Slično kakor \ Zagrebu bi titdi lahko v Ljubljani prevzda \ sezoni stiri slavne vioge, v katerih bi tiastopila d(» ?Okrat V tein prirrterti bi na^nidiralu \ se vlose v slo- \enskeni jc/,iku. Za časa intendanturu ^. liubada sem govorila o tem z f. Muha dom m poznejc tmfi pismeno stavila ta predio^, * prejela ni sem nobenega ođfovora. — Katerl Stovead deluicl* polet *as in x. Nttćiča v Zapreta? — V drami Ie midva. v operi t%* Buk-šesu Župan, Vičar in Bratuž, v opereti Lu-bejeva. Mislim, da se vsi prav dobro po-čutiio. — V kateri igri ste dosegli najlepše iispehe? S katero vfogo ste bili do seda} najbolj /»dovoljni? — Ne morem vam prav nkj do!očnet;a liovedati. Ce sem bila s katero vlogo zadovoljna, nisem bila pozneje, kar je tuđi ra-mmUivo. Deset let sem pri gledališču. a verjemite mi, da ie vse, kar sem do sedaj delala, bilo Ie iskanje. Mislim, da je z dru-jnmi igraki, ki se toliko časa udejstvujejo pri gledališču, prav tako. 2al, da se doga-jajo primeri, da isralce, potetn ko račno zavedno in sifiiselno ustvarjati, penzijoni-rajo. — V katerih slovenskih igrah ste do sedai iiastopitf? — V Finigarjevi ^Razvalini iivljenia«, v Remče\ i »Učiteljici PavIU in v Zagrebu v Cankarjevem ^Pohujsanjiu. Najin razgovor je bil s tem konćan. IJmetnica je odšla na oder k skuštiji za ve-černo predstavo. Klabtindov • Kros^ s kredo*, ki na je zrežiral režiser g. Ciril De-bevec. je dosegel izmed vseh iger v tei sezoni največ repriz — 16! V Zagrebu itzra ni dosegla takesa uspetia in zato so v LJcp-l.iaiti prvotno mnogo razmišljali, ali bi in vprizorili ali ne. Nadejamio se. da lx» ^ledališka uprava ukreaila vse potrebno, da se zagotovi so-delovanje ge. Podgorske na našem odru. S tem ne bo Ie ustregla gleduliski publiki, temveč bo storjen tuđi velik korak raprej k razvoju našega iiledaliSča. —k. Sličice z naših nogometnih tekem Pomladanski start in drugo — Navdušeni in prcveč razgreti kibici Ljtihlpiia. t!>. aprila. ti. urfdniU.! Naj n^ z;unerijo. ampaU ■*uui liutli na v;is. Okoli V)») oa* je aktivnih ntn»«>brrarjr\ snmti v Ljubljani, ti*1 ttlode na vtp nnp, ki jiin ji' noj»oiiH't vrč. kot pri srni in ki se nedeljo vj\ npd^ljo vesele. iw tn žnloste — |»n n:i^ pucate popolnoma v tif-m:ir in n:is krntkouuilo iiinorirat^. Zriuj. ko *mo prestali pomlaJaitriki krst in i marno l»rvi stMrt z»* »a s^hoj. .(»-]o)>i, da *e mah'** obf^gnete ob na>. \nj vam pove-ruo. kiij je novoga v deželi noir»'br*'arstvn, kflj -*t* douaja na zelfiiein polju, kaj y.a z^-letio rntvo, k:ij *«J odigrava '/n kult^aini in Wnj je novt'jja v nafi sportni politi U L \ s|'K»rtni fmliliki? i>o?te nemara «at'U-de«o vpra^ali. >iij je vendar v depolitfzirano! No, nogometna po-htika — to je pa vse i.iekaj drugrega. To je hvaležno f>otj»j l& vse om*. Ici s*> zanimaju zh nagobri-, ki i majo ž njim opravUa in ki imajo — besed«. lies<>do i majo konČJio v«i. fauni tejja ne »moto ra/unieti ptPTfč širokoj,!rudno. Kni se zadovolje samo f suhopjirnhni opazbami. ♦ Irii^i s konientarji. sHDffviuiki govore ćelo k TOknmi. de/.niUi in paliinmi in vCa>ih ima b«'^*»ito tuđi |^*ndrek. Nnj vara zdaj po- f»i>*M« nekoliko naS«> prilrke. nn^e nojjohr-<;tr*ke koriffje. ntwe pnlitikp in naše kibice. Naša leU^uj.i timska sezona je bila »u-hoprirna. knjli namedlo nam je skoro rn°ter *neiia. Zato ni t**u«l;t. da nizino ziio^li nabijati ium* in da ni^nio imeli priHk«- spoprijeti se na zWenem pi*lju. Trenirali gmo po telorad-nii-ah in jahalnirah. kar pa \e konfno [Kr--drjirMskpaa pomoua. Bolj piiduo Nino a;\to šlu lirali -tportno politiko. Po kavarnah in oštaiijah *nu> df»bntirali o /adnji ies»ejjski sezoni, iKirai'unnii rezultate prvenstvenoga Irkmovanja. delafi protinozo za pomlftdni *lart, anali/Jrali \50 podn>bno?H. prel mi/ah tabele, l'ovem vam, da da nf^'o-mo\ «i.ilaine!i«ko o£tije<. :Oštije po nainrer priSle hjublj^rh-anom v z^lje. *y\fi mislite, da #e qa samo vi ia-*to|wte na nojiomet«. so dejali naši vrli bratje in so ?<• znieteli v prestolcek prven-utviK ti« katerem j<> krnljevaia Ilirija. Spod-nesii no ji r;tol»-ek. iu zdaj $<» |x>uosito iopi-rijo z fi»«Luvoi!i .»Mi, jnvak Slovenije;, 'to je bilo že lani pomladi iti v jesenskem Martu "<» ponovno nabunkali zelene Uirijaue tako, da eo bili od jeze še h>olj zeleni. Sicer »o se Ilirija u i pri topili na vi^jo instanco — tuđi v noyo.*netu iiuamo dve inetanci. Prva je lekmo raxveljavi|a, irutra je pa dejala: \' rerpo»trekati>, fe »ih bo hotela prebileti. No in veste, ponaladno tekmovanje nam je pri-nesjo felo vrsto presenegenj, prijatnih in neprijetnlb. idealnih »n odijozjiih, kakršno je paž ludi življenje, t* sakajene kavarne *mo sli na plan, u4 /oleno polje, dn bi vi-Keli. kaJto «*e *popriiiieta Ilirija in Jadr«n. Pa i-mo doiiveli prvo preeenedenje. Jadrana u i bilo i« ?» ni hotelo biti. Sodnik je po poiurnem Gakanju trikrat turobno *abr-li/>qnil in « *^n naxnanil, tln bo Jadran zo-fiet wab«iejiii dva »ola in rri pike v «vojo i^i^ibu. Takeira au»««U» i* ^11 «*»'t lii la" Uo !*o ludi mislili vsi oni, ki se ra/umejo ua pravila ali, ki v^aj mislijo, da se. Nu, naša publika, k i je pa sportno dozore la, je vidnln, da v tem «rnm 11 ci drua zajec. Tule so sie razne opazke in govorili <;o ćelo o „imterfnzelungi:. >UnterfuKelunga - \«rn baj**. kakor zatr-iujejo nekateri odlični |*oznavak-i naSih sport nih prilik. sploh važno vlo^o v vsem mišem sportnem odnosno iTrven>tven^m lekmovanju. \ekateriin nanirer kar ne «re v glavo, da je Ilirija nakrcala Slovana 7 devetimi goli, dočim mu iih je Primorje. U\ j> vendar prvak in lorej tuđi niocne^K »a bilo samo tri. Tukaj nekaj ni v redu, so de-jali uekateri. Takega mnenja *o bili ludi drugi, ko žo videli, da Je Primorje kar ve-uoruer £>otre-5alo Ilermesovo mrežo in da je spravilo pod kapo kar cei tueat j^olov. ?e-veda so to samo hipotezo prever razgrctili kibicev. ki imajo tud i v najhujšem nir.izu fatamorganđke vizije. Take so torej prilike i u tu «*toji na dla-ut. Zdaj pa 5e nekaj o nali publiki iu kihi-cih. Kaj je nogometni Uibie. tn je io nekdo spretno analiriral v oekem pokoiiiem «po\t* nem glasilu. Dejal je, elferjec in »gole^, sovražijo autp, preklinjajo deževno vreme in eodnika, re je ta a svojo piščalko preplašen ali pre-tih. Oe je pretih, ^o bolj glasni kibici. Včaši h se med dvenia kibicema razvije ua tekmi tak-le popovor: Zeleni: Ilirija ima su-er elab start, pa jih bo vseeno nakresata. Crni: Kojja bo neki nakresala. Ljubljan-čani sploh ne tiutjo svirati. Zeleni: Kva «;e pa vme« ŠtuleS. » tej kdu kej npraču? Crni: Ma pi>veiii ti ... Primorje /nabije vodilni gol, deiniki. klobuki io palice *vi-gajo po zraku. Primorci pojejo navduso-nt: Tre-tre-trese se mreža naših golova .. .< Zeleni j* jezen in niolri. S'euadoma zabije tuđi Ilirija gol rti izenači. Zopet klobuk i, čepit-e ja palice v zraku. Seveda na naaprotni strani. Zeleni je hinjen in kriri: Na asten, zdej pa maš arofla zavezana! Orni: Ma inouči. srakoper zeleni. Zeleni: Kdo je srakoper? (Ogorčen vihti pitlii-o nad na^proinikovo glavo). Argumentiranje se nadaljuje x deznikom ali palico. V svrho vspostavitve reda sade-Iuje vCasili \/, prijaznosti penrfrek. Odmev teh do^oevke. obljubljajo nagrade /a vsak >>ol in »nujejo foride. ki služi;o rariioiiru name-»om. N. pr. fond za kapranje! Kapranje ste da etimolosko raz1it<;ati. Pridv* namrec r-r! beaede >kappeniT in je že xn*idrana v slovenski uogomeliii terminologiji. Ce je pri znana tthli uradno, nam ni znano. V rabi >* pri nogometu tako, kakor v kinematografu film. Kn prat i se pravi drugeniu klubu igral-ra snesti ali poireti, da ne pa kaprati na rarlirne načine. Dolf^nemu. ki ga hočejo kaprati, poSljejo včaai na vrat dekleta, ki ira mora znati mešati in jra njora prepovt>-riti, naj puMi noirobrcarstvo. ki je tako surov jiport. In <*B ne poTiiagajo v**i izlivi srra in so vsi srčni krči ornati ter ce nogobrear dr^i izreka: Urai*t pe oroaja in skala, a 7.ve-stoba u odobri -a r ja ?tem nm nosi je jo na vrat ->kapernika . Ta ima nalou točno proučiti položaj, preštudimti. kako je daiičoi finaučuo |Rxiku\an in 00 prilik i inu umru seveda ludi pokazati lUtnicu, v kakii »t? >velijo »JurCki* ali pa v>aj Di^tuljčki. Oj dotični zauiiži. je to ilobro tnamenje. Fo-tem je že ponavadi prihodnjo n«'leljo w%\*\ blefirali in mora *i»'lj ča?>a pav/irali. po \\\\-ztranju pa i/stopi iz klul>a, ker »e ne >iri nja več z vodstvom in njegovitui ukrvf>i in potem presedla v na^protni tabor, kjer <:a tprejmejo z wlprtimi rokami. No, veste taki slučaj, so »iivr pri u.i-rcdki in bo nemara Ie res ona o hrastu in zventobi, dasi je marsiScdo ie tuđi ve^k-nt menjal svoj dre? Konfno imate pa tu* I i v politiki kameleone, \m bi bili v nogom * tu iz j em a? V*i kibici *o tuđi i/vrstni rai'uriarji tn razpolagajo % neverjetnmi spcmiinotn. Za p«t lel uaiaj pozoajo vse rezultate, xnani io jim dotnala vsi nogobnarski klubi. poznak» bar-CAlonskesja centerfora Alcan-taro, uru^VHJ-sUega tenterhalfa Viđala, SlaTijinejra tfol-k i perja Tlaaičko, da ue govorimo o domučih zve»lnikib. i> katerih *e izražajo v -umili superlativ ih. Vane in l>ol^. >el tuni»ot in Inke, Jug in Sever, ši«ka in Pi?t4k *o oji-hovi tfnbljeDci. Kar «e tič« računskih kal-kulacij, natančno vedo, da ima Primorje 12 tock in količnik G. Ilirija 10 točk in kolicnik 4.73. Zdaj jih samo 5e zanima, kako in koliko bo Ilirija nakle-tHa Hermesa tn kako se bo drial Jadran napram Primorju, da we privorimo 0 finalu, na katere^a ?e tn^.vio h tri mesece kakor pe? na klobaso... Inketov prijait^ii Ljubljansko kopailšče na Savi Ljubljanska kopulišća na pro*tem mj v u/ki zvezi; ^ato ie treba govoriti o vseh. Eno samo veliko kopališčc v Ljubljani ti i mogoče, ker zanj ni prostora, ki bi jdi;o-varjiil vsem zahtevani. Treba je torej ob-htoječa kopališća spopoluiti oziroma na no-\o urediti nova manjša kopalisča. Mestno kopališCe na Ljubljaiiici ima s.\ojo slabo stran v pUvaioćiii nazeniii. li bazeni s splavom vrtd so že Janes tuko trhli. da je njih uporabJjanje za nastaiaioćo sezono izključeno. ako se popolnoma re prenove. Na vodi ležeći objekti so v svojih velikih Uimenziiali neprestano osroženi ter je nevarnost, da jih nenadna većja voda odtrga, odplavi ter ž njimi poškoduje ljubljanske mostove. Bazeni se zato reduciralo tako, da odpade vsaka nevarnost. Bazeni se torej zmanjsajo in bodj Ie v.a otroke in za manjše števiio r^^plavače^. Plavaći se bodo kopali \- prosti struci. Popoltioin.* se torej odstrani večji bazen, st /.o/A n*ali bazen od S m na 4 m ter razdeti v oddcfek za otroke 111 v večji oddeiefc /a nepia>aće. Tako preurejena bazena bo inosoče prites-niti bolj k bre^u ter tx) vs* naprava po preureditvi regala nau f< m uunje proti sredi LjubUanice. tirtT.iii je sklenii da izvrši popravo b&iftrnov tc^ar>Ki »noister /Ta-feotnik Ivan. Ljubitelji popolnoma čiste ^ ode st. lo-do sleikoprei hodili kopat na Savo. Pod-jetniki v Tacnu in Mednem .»apravijo man.!-Se kopahic priložnosti. Mcstna ofcčina tiul>-Ijanska pa pridobi prostor >a svoie iu\o kopališče pod Crnusktrn iTK>stom. kjer ?e napravila Sava stranski lokiv, li te /e!o uhođen za kopanje. Prometne zve?e >a> ki strani po e« večji prostor za skupno sla-čilnico. Prostora bi bilo začasno za okoli 400 oseb in sicer S> kabin za moške, 33 kabin ra ženske ter 64 raključljivih omaric za otroke v moški skupni slačilnici in ena-ko števiio v ženski skupni slačilnici. Dne 15. t. m. se je vrši! na Hcu mesta osled in komisija se je pogajala s pose^t-niki zaradf naknoa potrebnega sveta. Po-gajanja še nišo zaključena, a opati je. da se doseže že te dni sporazum. Gremij ie skleiut. du ^c /uJev- po&pe^i. pogodbe ^ktc-ne.io m dela razpt>eio čim prck lako je tipati, da bo v jun iju ngvo kopu-li>^e Uubljančaiiom žc ra razpolaso. Repertoir Narodnega gleddtŠča v LhibMaai N-Jeta, 2!.: T^toicr m C^mp. liv«. P'-n«ki}«*. 22.: Ddti'ottovj «mrf. 1). Tortfk. 23.: Zauprto Sre4a. 24.: Pta^tar sš?o. A Cctrte^, 25.-. Brka. Premjera. l^crMJutk: aboiuiij. Perek. ?6.: Zmvtvi. Sobotj, 21.; Živ: mr:vec Posiovi!«;. prtd>uva i- Rvzoza.. lxv€n. S«^bo:a. 2v.: Pri t-tava i>o ^n?2unHi cenuh. Izveo. Nedei-u. 21.: B^j-idcra. Go&tuje n lliiić. Lju-d- »ka predstava po 2B:ža«?ll 3ewH. liv. Ponidet2.: Z#pr>e. Torck. 23.: Grof Luks^tiburšicL Ot>s:*e t I!j- č:ć. C. Sreda, 24.: šuloine. Pred vrarmi vcirk**t:. ti. CetrJii. 25.x Zauri«. Opereta »Pri treta ml-iUtBk-*>i« v cbiv".m Zj>cdlj pod uVicrto kaipeta.Uu *. B-ilatke ;u v pežji z- Po.vh«a *c pcjn aocoj v s>j ztii^niti cn^h. V Slavnih v'ojuh sode^jejo: dam* Pol'čtva, R*jti-iakt>va, Š-^neova in Stmiiseva rer far- Mohorv. Drernn-tfc. Povhe. $:nwn>!ič in Pcčck. dne l\. t. \n, v Ka!:nanovi eperet. »BaiiJtfra«. Zj.čerek i>red^a.ve foon prsti:*.-ljamo dane* tr«ti;č k<*t gos.:u na našem vor in prepfi-£aBi, d^t oa5e občaristvo ne bo >j ^ .-d;!o redke prilike uiitka nkne veiAc »ure.r- -s:i. V ostalih vJca^h &©deiu;e ga. M'.fa Du ■ -lova, sna. Rafcar.'cva hi £g. Ćcsar. C. Debev fc, G-egortu Ja^, Jenna, S.n«-cin :u 2e!eza:k. R*ž::a: Ciril Debcvei Z^Seitk to^no ob 8.. kooec ob !>">' 1T. V^opnkre v pred-Tw«*da?i se d:«ies poik>ldr»c od 3. — 5. v dnevmi blazaJTV (-OT^erik) pos'.a&'c). Cviie n-^rn,d'nc dr^rn- sk*. ________ Namesto nakita miš Na okrajnein ^odiščlJ \ Wur/.bur>u je bila \iožet?a tožba proti haronu (jleichen - Russwtirmu. pravniku pe^-nika Schillcrja, rudi sleparife /. /ava-rovalnino. Barori je hotel podariti >v(*-ji ženi za god krasno biserno ogrli;;o. star rodbinski nakit, za kateregra baro-nica sploh ni vedela. Baron ii je zanvjl-ča!, da ima nakit, ktr sa je po stan rodbinski tradiciji haje težilo proktet-stvo. NTje!tov"a mati je namreč* nmr!a tako], ko ji je oće podaril nakit za Kod. Baron je mora! pozive je svečano obljubiti. Ja podari Članu rodbine nakit samo. Ce bo izključena možnost poto n-stva. Ker je barontea stara 2e 00 let i 11 ker sta zakonca bas praznovala 30-lei-nico poroke, ie baron prisel / iiakitnm na dan. Ker je pa hotel, da bi se ogrlica lopo lesketala, jo je ;x)sJaI neke-mu monakovsktmu drasuljurju, da jo osnaži. Za vsak slučaj je nakit zavan>-val. Pred pričami so n^ikit zar>e^atili in poslali na posto. Ko je Pa poša dostavila draguljar.iu nakit, no bili pečati nedotaknjeni. toda v Šatuli ft* Hila t»a-mesto ogrlice mrtva miv Zdai se razvije z teija zanuniv i>n>-ces. Zavarovalnica ie \!ožila tožbo radi posktišene si epa rije. Baron ie izja-vil, da za izsubljcn' nakit ne iiahteva odškodnine. Kljub temu pa sodišCe vzrraia na tožbi. Do razprave torej priđe in zanimivo ie. da navaia.ro že zdai v obrambo obtoženca čudne okolnosti. Baron ie bi! nedavno v \!aku napaden in od teffa časa baie ni več normalen. Za razpravo vlada na Havarskjm spfošno zanimanje. $e£e$ttica KOLEDAR. 0a»tM Sobota, Ja aprila rW; kaloh-wdni: >"lpfcije; pravofttTni: 7. april«. Ge-<-rXiJe. J«tri: Vedelid. .'i. iDriL 1<>J*; kat(»l»-C;*n!! At^eNiio- pravoBltrni: * a^ri'j Irn-dilan. DANA^Jt PRIREDrTVfc. Drama: Kro* s kredo. Opera: Pn (reh mladenkdh. Khio Matica: Gospici RL-*. Kmo Ideal: Kraljev kavahr Akademija tre/ne tr»ladine uh „Nj, ui» v I IliOMi. Predavani« v drust\u >oc*t: ob .*<»..*) )>r\ *Levu . predava ravnatelj Karl Vlahko-U n Potjskt. nim ZKD: Ob U.^j v «atki; hm^kš !c ii-r c.:. v^rstva-, PRIREDITVI V VfcDtlJO Duina: I lie*Kior «\ Clumu. Opera: liavd^rj. Kino Matica: du»pic«i tlra. khKi Ideal: kr^licv kavalir. Sp«>rt: Iliri i*. : hlerme> oh 1^15. Pn-rt'orje Ijdran ol> 16.)S. Dt^lRNE LtK^RNt. Da«e> m j«lrf: Botuna fcftui^k^ ve^tu; Lcu^tek, J^oI'csj we>ta. H'dno svoio hhigii dkjM* mu*, ki je bil po s\ojih ijoNf«. d.t- - 1 1 ^k>\ekoljuHnih vrli« rah /nan 11c >..mk. » ^tlein Lrskiiii okrmu, marvtrć dak-č ;u -.tro- tuJi i/\in na*ih mej. Sat Mi se pri ilrcu^riču \ krikem, Lu je r°'m obse/ntgji yosf><>d«rst\ đ vodil ># dt'hToMir.o hotel »CjreaoriC* v krvktin • >voio iM>rako izvrstim. pred ]x>IJrugiin Ir* toin umri., j?o>pod«Hto. *ha»«li \*i tluji *M blizu »u dalrc, i>C^>ć \ te) hiš* zavetje. ler hrani Ine :n \ >labi+i vu>;ti v mn<"»jjiK ^tiica* nh tuđi Jrugafr tx>la/i!ne uttHc R.j.iijki jf hi! ' remeniteiiU rnaćaiM m ni po/tuil mj\ raitva d<^ n ikoga r rllćita %im k njegova nesebičnost, nirrtiljubnoit in pr • itztvost do v&ako^ar. kar jv dvigalu p .vs.nl nicfjnv i>cled in \pH>. \>e*ko/i prc\dartii ki>t %krbm ^t^po-dar, »i ie s trudom »\<>jih r<>k privoli) k-p>> prtrno/cnje in ic Sil »,> lvi.» \ vfnou'*^ Jjrstvu rickak ka/ir>ot >Vun /a^tnit tioer« ftTJu takoj L*d tilukNernc krftJstmU- naprci. Slovcs (.iado^e pcC; < /irrrna tadov*^ pt->kc2i* v ina (^vičkj) k po vuii'i /rtnhit:;! ranjkeaa Grcsforiču. kajti tjm ic /l pu.I dkro^ff) 4<) !et' rrusi pr\ imi ra««dil v U štn>ko\nih praviiih j;iko oh^ežen \ (. „..ui. ter fHwncic »stotako već oralov rnereč* vi« m>crad V na Trski jjui pri krškrm n k te? ic pridela! leto /a \ctnm *fi stu hl t/Hor« nei»* vina \ s\aji frichio«ti ie W'] ranjp(Hljrja C>d /t»it »io mraka. r*i» /imi in rx»ieti ie ranjki \ rtal. nailjriral « jrnanc /a ra/nimi C.i^tnimi in t1ruc!iin! r*d'i* k ovan ji. Rtnjki y;*puŠL t r><)Uv' Hr^ta r*\ tiatoli« tnic \an>J:u* hanki. edino hce^ \ kramem glavinu barf>n 1 La//arimju \ Kr^ktrn / d\ema Mm^omi, kojili stare i do»c« i^aniih irvidvh ^odec. v icdtn nasltrdnik t mntn.!«iuv tnimi \Hinanr r.j• ikfja (irc<*cvr?ča, F*rcdraui ptijatch' komai pol urt p-» moiem /adnje-TTT \\c- in obihkii nm Tvoicm prf!» no«t l>uh T^'oj Ho ititrj pof»f»!dne prića da i.b Tvoji kr«*ti ne t>fn1<» /ato^ali samo »\oj* ci. marvcĆ tisočero Tvojth dragih /namev in T-skrtno liubcčih f> priiatelieT. l\)ćrvai predrae'- v miru in sveti mu i Tt \ ečna Kić! OtrmbiK Potrtim srcem javljamo v svojem ter v imenu vseh sorod-nikov, da je naš predobri in skrbni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Franc Grećorič posestnik in meščan v Krškem po dolgi, mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere. v 77. letu starosti izdihnil svojo preblago dušo. Truplo nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. aprila ob 4. popoldne položeno v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališče v Krškem k većnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah Preblagega pokojnika priporočamo v blag spornio. V Krškem, dne 19. aprila 1929 Poldi baronic« LazMrini roj. Gregorič, hči; Wo Gregorič, ravnatelj Narod, banke, brat; Nin« Klein roj. Gregorič, sestra: Henrik in Franc, vnuka Stev 90 • SnOVFNSKT NAROP. dnr ^ nr>rh lr>-x>. Strm 3 Kako bodo preured li severni del Ljubljane V svetokrižfcem okraju bo nastalo novo mesto s krasnimi stavbami, kjer se bo lahko naselilo okrog 36.000 do 40.000 prebivalcev w ^ Plecnikov nacrt regulacije STetokriikega okraja ^ Nove stavbe so risane na nacrtu crno, obstoječe pa so Črtlkane. Kot mejna crta je vzeta Dunajska cesta proti Posaviu ter Masarvkova cesta T>ri glavnem kolodvoru. Ljubljana, 20 aprila. Regulacija vsakega mesta je odvisna od Votovih naravnih pogojev. ki *>o tako xaž* i:i, da usmerjajo celotno raz-predelbo in za= mislek regulacije. Ljubljana ima tri glavne terenske toč* kc, ki m> jih upoštevali vsi projektanti re* •^ulacijskih načrtov: Ljubjanski grad (ko« ta 366); Šišenski hrib s Tivolijem in Rož* nikom (kota 42S) in reka Ljubljanica (ko-ta 283). Prvi rcgulacijski nacrt Ljubljane datira >ele po katastrofalnem potresu 1. 1895, ko se je veoma mestnih stavb porušila ali pa je postala radi razpok v /idu stanovalcem yrnrtno nevarna. Zazidati je bilo treba ce* !e bloke, da so se nudila meščnom nova bivališča. Nacrt dunajskega arhitekta Fabianija Ta sicer težak udarec je pa £c\o ugodno ' vplival na regulacijski nacrt mesta. Mestna c^čina je sklenila dajati v bodoče stavbna tlovoljenja pod pogojem, da se grade nova -r.oslopja po potovem nacrtu. Ker takrat r.ismo imeli Slovenci posebno sposobnih arhitektov, je bil ičbran za avtorja prve regulacije mesta dunajski arhitekt Fabiani. Njegov nacrt sta odobrila občinski svet in takratna deželna ^ lađa, na kar ga je pri* čela mestna cbčina izvajati. Arhitekt Fabiani se je moral seveda tu» eh ozirati na tri glavne terenske točke me* sta in se je odločil, da pusti staro mesto med Gradom in Ljubu lianico neregulirano, oziroma v sta» tem stanju. Tuđi še del mesta preko Lfubljanice se je ohranil z malimi izjemami kot nereguliran, da se je s tem obdržaia stara Emona. N'ačrt danes ne ustreza već potrebam ir: zahtevam mesta, a za takratno dobo je hil dobro izdelan. Da je premalo upošteval lokalne razmerc, se ne smerao čuditi spričo ilejstva, da projektant nj poznal teženj Ljubljančanov. Zazidavalo se je večinoma na zaprti stavbni način; le malo blokov je < >talo za zazidavanjc a vilami. Tako so zazidali vse parcele v odprtem stavbnem ?itcmu, dočim ima mesto v zaprtem polno \erzeli, ki jih ne bodo zlepa zazidali. Vse to je kaj razumljivo, će poznamo težnje prehivalsrvo po cdprtem solnčnem prostoru — vsak hoče biti gospodar v svojem kra* Ijcvstvu. ,,■■-'. Mednarodni na tečaj L 1912 , Mestna. obćina je bila radi pomanjkanji • "iprtih stavhnih prostorov prisiljena mi* J^ti na ra/širjenje regulacijskega nacrta. Ponovno je povabih arhitekta Fabianija. da izvrši re^ulacijski nacrt severnega dela mesti /apadno od Dunajske ceste v tako /vanem beži^rajskem okolišu. Ta nacrt pa ni ustre/al potreham mesta, zato se je od' ločil občinski svet letu 1912, da razpišc mednarodni natečaj za napravo regulacija ^kcga nacrta celotnejja severnega dela mc= sfa. Natečaja se je udeležilo 15 arhitektov i/ Ncmćije in Češke. Jurvja je prisodih prvo nagrado oviutku inženjerja Heideja \a Nauma pri Berlinu, drugo arhitektu Schmiedmgcrju iz Monakovcga, tretjo arhi* tek tu Schwegfcrju & Beguelinu \i Diissel* dorfa na Pruskem. Ker ni docela ustrezal noben teh osnut« kov, se je občinski svet odločil, da pred* loži v končno odobritev kombinirani nacrt ing. Heideja in arhitekta Schmicdingerja. Najbrže bo to dejstvo krivo da regulacija severnega dela mesta, kat ere se je do sedaj morala poslu* ževaii mestna občina* ni imela abso; lutno nobene vodilne misli. Nacrt se je prilagodil glavni zahtevi Ljubljane pač po načinu zazidavanja z do= šego mirnih zračnih stanovanjskih blokov. a omrežje čest in z njim soodločena ori' jentacija stavb sta bili popolnoma ponesre* ćeni. Ražen tega je pa bilo le še preveč blokov določenih *a zazidavo v zaprtem stavbnem sistemu, kar dokazujejo vedno nove prošnje za izprcmcmbo načina zazi=> davanja. Kolodvorov ne bodo premestili Omenjeni regulacijski nacrt je bil pred* ložen gradbeni direkciji I. 1914 v odobri« tev, a je bil zavrnjen z motivacijo, da ne predviđena absolutno potrebne preložitve glavnega kolodvora, da se s tem omogoči naravni nepretrgani razvoj mesta proti se« veru. Na to rešitev nadrejene oblasti sklica* na anketa se je izrekla za potrebo preme* stitve glavnega in gorenjskega kolodvora iz mesta, da s tem združi severni in južni del mesta, ki sta sedaj popolnoma ločena po glavni progi Dunaj/Trst ter je omogo--čen prehod vzdolž celega pomerja mesta samo na osmih trajih. Zadeva je počivala na Ounaju do pre* vrata, na kar so jo predložili v Beograd. V zadnjem času je izsel sklep, da direkcija državnih železnic nika* kor ne more preložiti kolodvorom ter tuđi ne uvideva absoiutne potrebe za to; zveza obeh delov se lahko resi z nadvozi ali podvozi na posameznih cestah. Plečnrkova regulacija sveto-križkega okraja K.er stara regulacija absolutno ni bila več uporabna, se je mestna občina sedaj ponovno odločila. da spremeni regulacijo 5cverne«4a dela Ljubljane. Za to delo se je posrečilo pridobiti slovitega mojstra arhi= tekta PIcčnika, vseučiliškega profesorja v Ljubljani. Projektant je razdelil severni del mesti na dva dela, ločena po najma?' kantnejši cesti, to jo Dunajski. Del vzhod* no dunajske ceste je imenoval projektant po novem pokopališču svctokrižki okraj. Da se omogoči vsaj na enem delu se* vera zazidava še letos, se je gradbeni urad f dločil ( brav na vat i regulacijo ločeno po cbeh delih. Najprvo naj bi se odobrila regulacija Metokrižkega okraja, Regulacijski nacrt tega dela mesta je i/delan glede na modeme zahteve tehnič* r.ega značaja, higijenske prilike in solčn^ h ge tako. da se ga lahko imenuje idealnim. Sudi možnost stanovanja 36.000 l'o 40.000 prebivalcem in ga lahko smatramo kot samostojno mesto. I' nacrtu je predviđen v popolnof n;i pretoženi Linhartovi cesti zeto \tdcn nov ekrajni magistrat (4); ta* koj zraven je projektiran živilski trg s tržnica mi (5). Predviđena je pa tu* di zidava gledattšča (3) in izraba ob* , stojećih f,romoznih jam s park! i/ gledaliSčem na prost em (10). Prec sedanjim pokopatisčem bo stala zelt vidna no\'a župna cerkevt cbdana ; šotami (6). Tovarne so točene pati 5 %. Radi dovoza v stavbe levo in cesno nadvozne konstrukcije je pa abso= lutno potrebna naprava dveh vzporednih cestišč. Podvoz izključuje prehod z ene ce^ ste na drugo, dočim ga nadvoz omogoča. Zato bi bilo tuđi priporočati pri teh \Tatih radvoz že iz praktičnosti ne glede na estet* ske prilike. Linhartova ulica bo široka 40 m Linhartova ulica se preloži iz se* danje trase ter se prične nje utok v Dunajsko cesto ob severnem zidu Sv. Kriitofa, ki se ga lahko uporabi kot park ali pa kot pokopališče n. pr. »nedolžnih otrok«. Širina ceste bi bila monumentalna (40 m), radi če* sar bi smeli ob tej cesti zidati samo visoke stavbe. Sekak precep in zo* pet no združitev bi tvoril okrožni ma* gistrat. Zaktjuček tvori nova fama cerkev z velikim trgom, preko in mimo katerega se Linhartova ulica izliva v daljše podeželske ceste. So/e, cerkev in pa drevje zasttrajo direkt* ni pogled na Sv. Križ in ga separi-rajo. Povečini preko 10 m globoke pesčene jame so člcni celega sistema javnih vrtov. Martinova centa je preložena ter vGcf/ med nasadi kot nekaka gczdna pot. Namenjena naj bi bila pravzas prav samo pogrebom. Tu sprejema pokojnega že narava in ga spremlja vseskoz do Sv. Križa. Sv. Križ naj bi se razsiril $ »pokopatisčem v gozdu«; na desni strani je namreč potreben visok zelen obrobek, ki bi zakril tos varne% hise itd. Razdelitev paTcel je najmodernejia, an* gleška. Zemljišča so namreč podolgovata, ozka in solneu kolikor mojjoče ves dan do* stopna. Istotako tu-di stavbe. Zato je opu* ščen pri visokih hisah tuđi sistem blokov, kar ropet zahteva izredno lepo rešitev tlo* risa in pročelja vse povsod. Seveda ima ta rešitev razdelbc tuđi slabo stran v finančnem oziru, ker je s tem potrebno veliko večje število čest. Ta sla* ba stran pa nikakor ne more in ne srne vplivati na sprejetje regulacijskega nacrta, ki je izdelan tako idealno kot predmetni. Tuđi parki bodo zahtevali gotovo finančno žrtev ali v vrtnih mestih so povsem živ« Ijenska potreba. Povečmi so pa itak opu-ščene gramoznice, ki nišo sposobne /a /a> zidavo. Zakajse ne ženite, možite? Nova anketa Slovenskega Naroda« O zakonu krožijo najrazličnejši pregovori. Eden najbolj znanih je ta. da je zakon kakor oblegana trdnjava. Om v njej bi hoteli iz nje. a oni izven nje za vsako ceno van/o. Ta pregovor velja danes samo delo ma; mnogi v trdnjavi — zakonu bi v resnici hoteli iz nje. Oni okoii trdnja> ve pa ne kažejo prav nič volje, da bi vkorakali v trdnjavo. \rsepovsod >e razgledujejo, zmgledajo idaj pa zdaj v zakon ter skušajo najti pota. kako bi izkoristili njegove radosti, otresajoč se njihovih skrbi. Po raznih pomirja-jočih doživi ja jih se končno zopet vra* čajo v svobodo, dokler ne pridejo leta. ko nimajo več odločnosti. da bi se zakonu uprli. Raztični no vzroki, radi katerih se I jad je izogibajo, stopiti v zakon. \iso ovire vedno v prvi vrsti matenjalnega značaju. Znano jet Ja iniajo siromaki najveć otrok. I 'ažni so vzroki i pstho* 'oski i socijalni, ki od\ račaju ljudi ud /akona. kakor \u važne i mhijalne i ekonomske pos/cdtee *.-kona, priliko, da pojasni jo vzrttke sv o* ic holezni pred zakonom otvarjamo anketo I 'sak in vsaka navedi splošne in >voje posebne vzroke, /akaj ne stopti v zakon ali svoje mišljenje u begu pred zakonom! Dopisi naj se pošti ja jo uredntšt\ u »Slovenskega S'arodtt" s polnim podpt. som ali s šifro, naj bodo jasni in ne preubširni. Objavljati jih začnemu SREDI PRU1ODSJEGA TEDSA. rREDSIŠTl'O mSLO\\ SAROD.i*. Naša drama je dobila novega igralca Rado Železnik in njegova krize va pot do teatra — Po 10. letih zopet pri ljubljanskem gledališču . . . Pozdravljamo ca kot novega člana naše drame. Vraća se iz Maribora v Ljubl.iano kjer ie pred leti začenjal 7. tispehom . . . Fr. a (»SIov. Narod , 22. X) G. 2eleznik, ki Ne te tako neopazno žc pred nekai časom preselil iz Maribora k nam . . . F. K. (»Slovence-, 23. U Kritika je javnost opozorila nanj sele, ko je dosegel lep uspeh v komediji - Prav- kar izšlo«, ćeprav je v;. Kado 2e!czriik v Ljubljani to sezono nastopil iz v manjših vlogah pred to glavno. Res, skoro neopaženo je priScl U Maribora. Brez predhodne'^a hrupa se je nekega dne i>ojavil 11a odru. Spoznali smo ga tako, kakor bi spoznali Levarja, Skrbinška ali kosa drujteja. čc bi se vrnil po dolgih letih. Tuđi Železnik ima nekaj, kar je samo njegovega, tuđi nje^j obdaja atmosfera osebnosti, ki ga ščiti. da se ne izgubi v brezoblični množei. Tako smo ga spoznali takoj, ko je s»topil na na^ oder in bili smo ga veseli. S 15. letom pri teatru V 4. gimnaziji sem bil, je pripovedoval g. Rado Železnik našemu uredniku, ko se je v meni porodila nepremagljivo hrepene-nje po gledališču. Rekel sem: >Adijo šola! Teater je zame!* Tako sem prišel s 15. letom h gledališču. Seveda ni šio vse tako gladko. Doma sem imel veliko težav. Mati mi je rekla: ^Ljubljanica se bo obrnila, preden boš ti pri teatru.« In ta čas so res zgradili jez pri Gradaščici iu del Ljubljani-ce se je obrnil ter tekel nazaj proti Vrhr.i-ki. Mater sem na to nekega dne. ko sva se sprehajala na tem kraju, opozoril. Odgovorila mi je: »Saj se je menda ohniila samo zaradi tebeJ« Iz Ljubljane v solo V Ljubljani sem torej zaćel. To je bilo leta 1909. Ostal sem tu dve leti, potem sem se pa odpravil na EHinaj v solo. Obiskoval sem Ottonovo dramatično solo. Po končani soli je začel pač križev pot igralca - začetnika. Napotil sem se na Bavarsko in dobil angaima v Passau, kjer sem pa ostal samo eno sezono. Od tu sem sel v Žatec na Češko, kjer sem ostal tuđi samo eno sezono. Tik pred vojno sem bil angažiran va Dunaju v gledališču Kaisergarten. V Danilovem Malem gledališču Izbruhnila je vojna in vrnil &ern se v Ljubljano. Tedaj ie Danilo ot\onl svoic Malo gledališče v Mestnent domu ter me sprejcl v svoj ansambl. Vojna tuđi meni ni prizanesla in moral sem k vojakom. Pred prevratom sem se vrnil v Ljubljano in dobil angažma pri Eledalisču, ki so ga ravno na novo otvorili. Ostal sem pa v Ljubljani samo eno sezono. Nato smo se štirje napotili v Osijek. kjer nismo ostali dolgo. Potovali smo po razn;h mestih ,dokier se niseni naveličal potovanja in sklenil vrniti se v Slovenijo. Primci sem v Maribor in šel 04 tu zopet v Ljubljano in iz Ljubljane v Ctlje, kjer >em nekaj časa vodil gledališče in končno v Maribor, kjer sem ostal nad vse pričako-vanje polnih 6 let. Vidite torej, da stm bi! dolso romar, brez obstanka. Napeim čaši v Mariboru Najlepše čaše sem pač preživel v Ma-ribom. Prvo sezono, ko je sledališče vodit NuČič, se je teater lepg razvUal in kaza i u te. da postane rinjriborvko ^led^ll>ce prvo v Sloveniji. Nučič je poznal dobro oku* publike iu je imel zato vedno riabito polno dedališče. Plače igralcev so bile -nu-jte. Sicer smo delali kakor črnc /i\me tod^ Miio vsaj imeli nekaj od tegu. Po \učičevem odliodu je ilo manbor^ko uledališče konstantno navzdol. \'odil ua ie tiratina. ki pa \i raznih razlogov tit rrm&el svoiih načrtov izvršiti kakor .ie želei. P«»-zneje je gledališče prevzcl sedanii uprj\-nik dr. BrenčiČ, ki se je rnoral v teater svit vživcti. potem so pa nastale linaninc te/-koče, ki ^o ovirale siriotreno delo. Ali homo, uh ne borno? ie bilo tu dnev?iem redu 3 premijere na mesec, ISkrat po mesečno plaćo V Mariboru smo bili preoblozem / ue-lom. Pomislite, ansambl 1J igraicev ie dal po .i premijere na mesec iu take, kakor Lepa pustolovsčina«. »Idiota« in »Otliella^, To se pravi, da je bil \ sak igralec \^.ik dan zaposlen. Pri vsem tein sn»o pa trpeli zaradi n-nančnih teikoč, v katere je gledališče /--?lo. Dobivali smo po Idi Din na račun iik-sečne saže. Tako smo vća^h ,*li ISkrat pu mesečno plačo, da smo dobili \sc pe*kc. Kljub temu snio vm radi deUli. In to 1 liubeznijo m vnemo. Ansambl je bil kakor družina, brez intrig in drugih tnahmacii, ki jih je pri vsakem gledališču več kot preveč. Po 10. letih zopet v Krojačku-junačku^ Nekega dne -.em *e sestal l ravnateljem &. (10U0 in ga vpraial, če je sploh roož-nost id moj anjaima v Ljubljani. Rekel mi je, da je. Nato sem vložil prošnjo z nainiiitmi, /a tledalisče najugodnej^imi p<>-goji, ki je bila uslišan«. Dobil sem unmim* zopet v Ljubljani in u soda ie hoteU, da sem prvič nastopil v ^Krojačku - junačku v katerem sem igral prvič tuđi pred 1»i. leti v Ljubljani, Priznati moram, da im >e uprava naklonjena in da so kolegi Ijubeznivi, kar rnc ie skoro presenetilo, kajti v Mariboru miio bili vedno prepričani, da ie ljubljansko ^leda-It^če pravo srienovo gnezdo. Imel sem srečo ,da sem dobil ic *> prvih rnesecih dve glavni vlosi. Pred koncein te sezone bom igral ie učene* v -Faustu . Ce bo slo vse tako cladko na pre 1. kakor it začelo, se bom še sprijaznil / misli to, d* nisem več v Mariboru, kateresa ne morem pozabiti 111 ga obisčem. če mi Ic ča* d«»-pušča. Vse, kar je dobro in se da igrati Na \ prašume i!4^t*a urcduika. kjit;^1 vlose so mu najbolj pri srcu, ie ;;. Rad« Železnik reke!, da igra rad v\e, kar ic dobro 111 kar se ća igrati. To je sicer precei Širok pojm. jr nada-licval, vendar pri naših razmerah ne more biti drugače. Sedaj stm se spomml, kako sem prvikrat uspcl na odru. Bilo je v Passau na Bavarskem. Bil sem začetnik, v*. nial sem o slavnih \l02ah prvih mladostnili Ijubimcev, toda ravnatelj mi .n bil tiaklo-njen in bil sem strašno uesrečen. >1nra( sem statirati. Po sami milosti boi u >e r»e-koć zbolel tovariš .ki ie igral slugo / nekaj stavki in »vlogo, so dah meni. Po/abii sem doma ovratnik in si u ta mi je pnnesel prtrmajhnega, ki tmr )e grozno tišćal. Ko sem korakal čez odcr > krožmkorn v rok» kot sluga, me ie ovratnik tako všćipuil, da sem se z grimaso priiel z*i ovratnik m ob-činstvo >e je zasmcialo. Mislil ^em, da >»e«o izgublien .Drugič sem naredil isto kretnjo note 111 publika se je *opet »mejala. Pv predstavi vstopi direktor k meni in že ^m mislil, da jni bo pošteno bral levite. todd rekel ie: Clovek, kaj je 1 \ami, gledalis^.-govori v vas, le tako »aprej, p« bova prijatelja. Kmalu sem dobii fUvno vlog) »h uspel. Občinstvo ine jt vzljubilo. Majhni \ /rok' imajo včasih res \elike učinke. Teater \e čuden kšeft Da, da. teater te čuJ*.-i» kseit. ^ /3-ključil £. železnik. Sedaj čakarn »amo S* 42. leta. Neka gospa v Maritx3ru mi k namreč prerokovala. &d lx>rn t 42. letom nitrt i:J poklič. Prerokovala rru je ie pred tem 1 vj^e se je uresničilo. ?ato ji veru jetri. Snd to rni gre po glavi, kuj bi postal / 42. letom kot bivši igralec Vajbrj! postanein ibirt , kajti zadnje čaše rad zahaiam \ uo-stilno. D*, da, teater je re» čuden i&cft! Stran A »SHOVFVSKT VAKOn *»* ?n ivr'u io*>. Stev 0<> - Želodčne boleOine, pritisk v želodcu, za- peka, snilobd \ črevesu, /olčnat okub v nstili, slaba prebava. glavobol. težak jezik, bleda barva obraza flzcinejo često po več-kratni uporabi naravne »Fraiiz-Josei-ove* grenčice, s tem da to izpijemo kozarec, preden ležerno spat. Specijalni zdravniki /n noleziii v prebavilth izfavljalo, da Jo »Fran/ Josef-ovo« vodo toplo priporočati kot v ta nuiiiene služeče dotnače zdravilo. Dobi se v v^ch lekarnah. drogeriialt m ipec. trtovinah. NCC4VICI 'ključ ■pakpravi* v-*t«./ Dnevne vesti. — Naročfiike in prijatelj« »Sloven-skega Naroda« o-pozarjanio na današnju priloge, v kateri opozariamo vse, ki Se nišo naručeni na naš list, naj to čim prej storc. »Slovenski Narod* ie edini popo]J*ui>k; list v Sloveniji u stane ineseCno samo 12 Din. Ker srno tako znatno /ni/.ali naroOniiro. se je naklada zelo povezala. Mnogi kupuieio »Slovenski Narod« v trafikah in od raz-našafeev. kar nm povzroča nepotrebna pota in tuđi večje stroške. Naroč-niki dobe list dostavljen na dom že v popoldarks-kii u rali, kar ve'ia za pretežno većino krajev v Sloveniji. Zato n-rinoročamo vsem našim prijateljem, naj se v lastnem interesu na roče na »Slovenski Narod in naj upozore r.anj tindi svoje prH^telie in znance, da se bo kros: naših naročnikov č ni bol; po-večal in da burno lahko list, ki ie od dne Jo dne z:in»miveiši, se bolj :z>po-pninili. — Če&koslovaški znanstveni stiki / Ju- ftoslavijo. 1'nuVvjr Masarvknve Inidske iMiivcr/c MaSkovec je predavat :c dni v Beogradu n kiiliiirnem življenju CeSKoslo-\«i*ke. V 1'ra.i: na filozofski faxii!teri bo preduvj] bjocraisk! pmf. Popovič. v Brnu Pa Nenxn:iski docent Milnicvić. — Naše žene na kongresu Mednarodnc Jcnske zveze. Od 2') :. m. du R. maja *e hn vršil v Londonu kongres izvršneffa odbora Mednarodnc /enxke /veze. V Lond<>~ mi se znero preds^dnke Narodirii ./unskih 7vcz vsesa sveta. Naso dr/avo bo zastupala predsednica .lii.^oslo\ fris\c narodne /enske 7\C7C in Pom.'adka Rd očevu kri/a -:a. I.e-ptisava IJei!\n\:ć. — Kongres učiteljev telot adbe. Jv. iri *» t. in. se ho \ ! šil v Hcovradu I. kongres Hi.':[cl.io\ te'ovadhe na rtaših sredniih Solah. K,t se i!dc!e/e uidi zastopniki nrin;-stistva vojne in mornarice, prosvete iti so-c;.ialne politike ler \si ravnatePi sredniili in strokovn^ii šo\. Kongres bo raznravlial \* prvi vrst' o reor«anixaei.ii telovudbt1 in u"ko snle nć'teijc telo-vadbe. — Nj. Vel. krati \teksander ic it^tKli! prošni; .liii^ su\ criskc^u kirinloškeKa suve-7.* in prcvzel /opoi pokrov itclistvo nad razstavo \ *.ch \ rsr f>sov, ki se br> \ rš;!a v I.»ubijani o Hinki;št:h. To visoko odlikovanje n;ij s;natra;o vsi Ijnbiielji psov ene ali đrniTe mašine kot ^podbudo iu poziv da prija* io lepe pse ć;mprci in v onu većit»n številu. Zjtćctko.ji drnjiejia redna bo razpos'ali posir.ntzni v Save/u vćlanjeni klubi prijavnice vsem svojim članom. Kdor ni član enc-ii» a!i druse.ua khiba oz. bi prijavnico ne IHcicl iz kakejia drujjejtu ra/Ios.u. naj jo zahleva pismeno w\\ usmeno v Poslova!n;c: r^zsraviu^i) odbora. Mik'ošičeva cesta 2-L telei. ?779. Pravdčusna prijava ie v:ižna, kajii prt'po/iio prijavljeni psi ne bodo mo-vli bili obiavljcn: \ razstavncm katalogu. Rhzstavni karalo«, bo izsel v veliki nakladi 5t* se zanj žc /bira potrebno, /lasti tud: in-seratno gradivo. - Državni i/piti i/ jtfasbe. IPntnika v Splitu ie posetllo lani Pri-moric \M.253 letovišcarjev. Letos, ko pri-reia.io ziasti Neinci in Avstri.ki ekskurzije \ \ećiilt skupifiali. bo tujski promet v na-sem Primoriu nedvotono se /natno večii. - Glavna skup^Oina inženierjev pretočena. Začetkom maja bi se morala vršiti redna glavna skupsčina Udru/enia iuKOslo-\ enskih in^cnjeriev in arhitektov. 5redi?nja i;pra\'a ie ph sklenila. da se skupsčina preloži do septembra. __ l>r.iiba lo^a. Draiba obeinskega l»»va ♦hi'tn** Sv. P^tra na Medvedovejn Selu ?*» ^>o vi"šil:t 16. maja ob 10. v nisarni «re<»kp^a .oplavarja v ^marju pri JflAah. - Nalfzlji?^ liolcini v ljubljanski in ma-rUor-Ui oblast. (M 2*2. do 31. marca je bilu ljubljanski oblaci 4'J slufajev Skrlatinko, 17 ošpic, 4 tifir/nih bolezoi, 12 davice. 6 somu iu 3 hripe. V mariborski oblasti je bilo v islem *vu«u JV>1 slučajpv hri[)P. ?3 vtietjn priuJU»i»ne slinavka. 0 tifuznih boleziii, M] .krlafinke, '» o^pir. 1_» da vire iu 6 5ena. — Ix »Uradnega lista«, »l'radni Hsf-c s:. 41 /. dne 1S. i;n. objavlja zakon o i^pre-mcrriMi in dopohiHvah zakona, o nulnem i7vajan]u javnih de4 u pomoći v siro:r*aiiiih krajih. oskodovanih po elemeurarnih nezso-dali, zakon o amnestiji in aboliciji dejani, ki«znjivih po zakonu o neposrednih davktli, U'ksah. troSarinali iti carini, pravilnik o izkon'Ščanju državnih ^ozdov v lastni režiji, uredbo o povračilu potnih stroškov za oua službena potovania modnih uslužben-čev. ki se izvrše v korist ;u ob Mroških privatne stranke in nu nieno zahtevo ter uredbo o pola sanju priseue v resoru ministr-s:va /a. šume iti rudnike v Šumarski s:roki. Restavraciia ..DVOR" Danes in jutri koncert Ode on orkestra — Izlet na Plitvička Jezera priredi o binkoštih III. oblast Fcrijalnega Saveza v Ljubljani za svoie članstvo in tuđi ostalo dijaštvo. Izlet traja tri dni. Odliod iz Ljubljane 18., povratek 2\. maja. V Rudopolie - izhodišče 2a Plitvice - pridento \ nede-Ijo 19. maja zjutraj. Od tu prenio peš do jezer. Na kosilu smo že na Plitvicah, kier bo vsakemti udeležencu odkazauo preno-čisče .Popoldne in cei druj^i dan bo ogled je/er, sla»>ov, podzemskih jam, veslanje, plavanje itd. V ponedeljek 7\ečer se odpe-Ijemo 7 vozo\i nu postajo Vrliovine, od tu v Ljubljano. Stroški (vožnja. prenoCišče) bre/. hrane za ćiane 130 DinT nečlane 150 Din. Oi£, profesorji plaćajo 70 Din več. ker ima jo samo polovično vožnjo. Prijave spre-jemajo vse podružnice F. S. v Sloveniji in IIL oblast F. S. v Ljubljani. — »Ljubljanska kmetijska podružnica * priredi v forek. Jtie 2\ aprila tečaj m cbrezoviinje špalirjcv. Zbirališče udcle/n:-kcv tečaja ob 2 uri popoldne pri >KmetijsM drržb;«, nato odliod na vrt, kjer se bo te-;aj vršil. Tečaj bo vodil s- Franc Kafor. strokovni taiiiik -Kmctijske družbe*. — Kazstava perutnine in kuncev na le-tošnjem veleseimu. Kmetijska družba nairte-r;«va o priliki letošnjejja veleseima, ki bo cd 30. maja do 9. juni ja. prirediti razstavo peruinine in kimcev. Priprave za to prire-ditev ima v rokah perutninarsko-kun-jerej-^ki odsek, ki je bil pred kratkim ustanovljen 2 namenom, da dvisne pcnitninarstvo iu kuucercjo do već.ic dobičkanosnoii. Zaradi prin)ernejše ureditve bo trajala razsta-va perutuine od četrtka. 30. maja do pone-delika, 3. iunija. razstnva kuncev na od srede. 4. do nedelje, 9. iunija. Perutnina se bo razstavila v skupinah. iu sicer po cn petelin in dve kokoši ter slično fudi racL', pure in ?osi: solobi bodi* pr'puSćeni po na-rili. kunci pa posamezno ali z družino. Pri perutnini bodo iziemno dovoliene večje skupine. Razs;a\ lietie živali ;7ior.ijo biti nainunij 3 rneseec stare. Oopustile se bodo pa tuđi ? mladići. V pouč'iie svrhe, da sč \ sak obiskovalec razstave pouči, kakšna i'jica nesejo posamezne kokoš', bo đ-oposlati od razstavlieir'h Žlva!i ludi po 5 iajec istih kokosi. Vse razstavHene živali se br>do bli-ko-prodale na razstavi. vendar bodo morale ostati tam do \onca razstave. Pnšiljke rnz-stavlicnilj živali užJvajo po železnici polovično vožn.io. če so deklarirane kot r:jzstavno blauo in frankirane do Ljubliane. R:zs:a\ ljene živali se hodo ocenilc po posebni komisiji in najboljse med niimi bodo odlikovane. Pri ocenievanju se bodo pred-vsem upošrevale živali člariov perutn'nar-sVo-;kuncereiskexa odseka. Članarina teca odseka za !. 19?o. ZMasa 3» n;n. Na raz-sti.vo bodo pripuščeni tndi izdelovi'lci kleik, krniil. (irod.ia in raznih priprav za perutni* narstvo in kuncerejo. Na ta način se hoče m:d4t! o-biskovalcein razstave prilika, da si otiledajo moderne priprave za pravilno v/reio iel« živali. Prijavu za io razstavo spiejema odbor perutninarsko - kuncerei-ske razstave v Ljubljani, in sicer najkasne-ie do 5. maja t. 1. Podrobnejši pozoii se dobe pri Kmetijski družbi v Livbljani. fvrdlca J li LI 6 ME IM L Hvot kave. ^•l*nlMir«r va 3 vljudtio vabi danes 12. aprilu nu brezDtoino pokuinio ____kuhanja kave -^ — Vreme. Vremenska napoved nam obeta to-plo, \ c5inoina jasno vreme. Včerai je bilo iepo v Ljubljani. Skopju ^n Splini, druRod p:t deloma oblačno. Tuđi vcerai si}O imeli zanimiv vremenski nofav. da je bila najviša temperatura v Ljubljani. V opol-aiinskili urah je kazal top'on.er 19.8 C, v Mariboru in Zagrebu l>v v S*>litu 17. v Skoplju 15, v Beogradu 13 btotrinj. Ziutrat je povsod hladno in ponekad pade temperatura celo pod iriđo. Tako so rmdi včeraj v Sarajevu iu Skoplju — 2. \ Beogradu pa — 1 sto-pinii>. Davi je kazal barometer \ Ljubljani 7(A rin, temperauira ic zn:Sj\i 11 sioprni. — Dr. Spaho je odpotoval v lurclf ta sciem izredno dobro obiskan in se b,\ dobro obnesel. Vina so dobra prezimila ier so mileffii in relo dnbreju okusa. Iiircre-sentom liutomerskih \'n bodo torei dne 2*^. e. m. na razrmla^o velike množitie vin raznih vrst. — Smrtna Kosa med araeriskimi Slovenci. \' Cileasontonu ie 24. >rnrc4 podle-vrel srčni napaki Josip Sela u .doma iz va^i Zaboršt. fara £t. Vid pri Stični na Doleni-skem. Star je bil 51 let. v Ameriki ie biva I že okoli 25 let. Zapustil je 2eno in osent otrok v starosti in mesevev do 17 let. — I>o*top t 2upaH«v» j«nm pri *iro->u|»-Ij^ni je dcrvoljVn \>«lui prvo nedHjo v mc-<.ei'u. ^ol** ^rirox1f ixl^t [x>ljubni dan — *n-ino iavijo na] j-i^jp ?voj dohoci Drusivu /a urelitev jan»<* v f'onovi v;^i pri Ciro>u;»-!jrni. -'** rt — .Družila »v, Clrlla in Met**da ir editu* slovensko obrambno šolsk(» društvo v lu-2o.s!a\iii. C M. D. ie potrebna \ ^e^transke podpore. S3«J-n Počasno delovanje želodca in pokvar- jcn:e prebave. Znan dunajski zdravnik piše v svojem delu : Za uobro prebavo. slasti pa pospešenje prebave in splošno zdravstveno stanje je zrnata kava, najbolja brez prici,i tka. Julio Meinl uvu/ kave osnovano Ie a !fc62 GRADSKA LEKARNA K.amcnita ul 11. Iskrena Vam hvala za 6 steklenic mazi* U «Reumati5>.. Prosim, pošljite še stiri ste> klenice, ker je to tako /dravilo za reumus ti/em, da boljše^a ni. Sam s^rn j>a poi/kus sil, pa rudi drupim dai. pa ini vsi pravimo, da i« to mazilo uc dobi! Ciriinfeld -»amo Ia2je poškodbe. Oba ponesrečenca je / avtornobtloin prepeljal v bolnico tuvarnar ^il>enik i/ Ro/„ dol., ki se je siuCajru) pripeljal na Urad. Ti)da /a Proška je bila v>aki pouioč zaiuan. Kanje-nec se ni več zavedel iti je okoli 2~\. pod-levicl poškodbam. lJokoj!ii ProSek .ie l>il od poletja dalje uslužben pri tvrdkj Pavel >tele na Poljan^ki cesti, kjer ie bil kuji;jo-vodia. Bil je simpatićen iriladcnič. N'iegovu tiasfična >iurt je \/budiI« splošno ^oćutje. — Ij Koncert Zikovega k%arteta. Polev; Ma udice \ esa iiodalr.ciid k\artera. o kate-reni smo obiirneje It poročaii. »itrajo Zi-kovci Pichluv modalni kvartet \ d-duru in rHofakov kvartet v e-duru. losip Pichl. češki klasik, je živel od 1741 do 1806 ter bil kapelnik v raznih privatnih kapelali. Vu-pisal je celo vrsta opernih, simfoničnih m komornih skladb. Kako i 7. red no plodovit je bi!, nai dokaziiie dejstvo. d.i je med drugim napisal \2* modalnih kvarteto. od katerih se .ie pa Ie h oliranilo do današniena časa. Ene?:a izmed teh h natn zaigrajo Zikovci, katerejta so igrali lansko ritno pred pre-zidentorn Masar.vkom na Lanah. Poslednta točka koncerta ie Dvofakov kvartet v ^,-duru op. 61. ki je iztneU vseh Dvofakovili komornih det najboti Znan in priljubljen. Kvartet je izredno učinkovit in -H raimva je oilpri.t \±:\K dini O'l 1*. d(»pol«lne i«> ti. »verer. -li I/ pfearne ^entjakoMkesa jjledalH-keiea odra. V sobo to 21. hi \ redelio 2^. jprila se vpri?ori krasna Hernstttnova tri-dejanska igra iTaU \ režiii Kuru-a. V glavnih vlogah sodelujeto gdć. \Vrisclier-ieva in Gorjupova in «s. Kosak. Petrovič, Kune. Moser in Karu^. halje pripravlja oder kot zadnju noviteto v tei sezoni iz-vrstno Averčenkovo komedijo »Igra s smrt-\o« v režiii Gnidovca. Ponavljale se bodo se sledeče veseloigre m komediie: »Bunbu-ry*. -Pred poroko-, Svetnik' in eventi»-elno vljjra v '^radu . Cenieno občin^tvo o}x»zariarno. da se bodo od ^edai /ačele vse predstave ob pol 21. uri. —Ij >L]iiMjan«.kj Sokole otvori v s.vdo 1. maja t. I. na svojem lotn^m t^loviidi^a pod Tivolijero otro.*ko isri^. ki^r ho uib-dina lahko nemot^no rnjala. YJ»rer. Za nK-lau«\ o. LptfitinKiHjf* bcnld veljavn«1 r^Io ]nv-Iftje ter brez teti n«» ho iniel nihfe v*tof»a na trosko itfri.V-e. S 1. majkin bodo član-?tvii na ra/fx»lago i/ raz^irjen** nrine m "Jolnčnf kop«jli. Teloh-tn«* l^citiniiuije }*o Din J> se hodo iz. lajale o«l 23. t. ni. cinija v društveni pisarni (\h«>*l*/ I4leiw«»i*ov*» «**-*!u. fla sf* vr.-i dane.^. v >oboto '2lK t. ni. v salonu pri L**a i >lciopti(ut> pre.lavanj«1 u brtt»ki Pttlj-ski. Gospod ravnate! Kuri Mah kota nam l»o prikazoval in poj;isnjeval najlopi«* točke juesta in druge pokrajine Poli^Ke. _ Ve ?.;»-nmdite te lepe prilike t^r mleležite so v-i tega zelo inttvre^antne«»a večera, kjer l*O!*le imeli priliko vM^ti na^o prekrasno brateko l'olj-Uo. V«top prost, l'rivft'1'* oh |k>I l->. mi /vei-f r. Olbor. 247 n — Ij XXVtIf. redni »t>riii /Inir Tran^- vrši! v pone»lelj»'k. dn** '29. t. ni. nb pol *JO. uri \ po?wtovalni<'i Zborni, e 101 Ljubljana. Krethovnova ulica M. |»iirv-ni red: Nagovor pred^.cinika. |*+»ročil« tajnika, blagajnik;« in prealednikov r.tčum.v. Volitve cnlhora. l^Iocitev ustanovnim*. »•!.»-narin** in pri-'opnine za leto \&2$. Saiuo--tojtii jjrellopi in raziuttero-"»ti. Sauio^tjj'ie piedloge je uaznaoiti 5 ineno druUvrneniu p^e^1l.ed^lvu. Udhor I r^ovsk^'ja <1f uilv.« vVI#»rkur< za Slo-veiii|O v Ljubi ani. UH « —Ij k«Reert naftnJut*«« »rk+Mra. *e*i*>.-Ij**n jfH* j^>j. prof. l>eiiirivJju m Kr^tU'u it *»• ljakov ptni priznanim \od^tvom s* \ri\ v torek, dne Ji. aprila t. 1. ob **<>. uri v %i-liki dvorani hr»tHa vL'ak>fi< >* Ljubljtiu. Program r»h-t»t • ^anto narodne |>effui, ki »o vilMiie \ ceio4o t.iko, <\a pre<)^U\1.|aji» iii^.)-«!(»vt'n«k(j suito »eNke muzike. \' orkestra --> violinirti. Kvtral« i tia pi»čali, «1 iple, nw-i'odoi gtislar in |H-vk«* I'rograoi »« div#ev«od veliko »enzafijo. hruiba t,»-merava iti v bratsko f'eho^lovaikrt in diiu«* ■ Irlave. lenti *l(»hir*'k j* nam^ujeu tm vojn»* irtTe. Prijjonrf'i'rno uhrin^tvn naj ne ranm li !e izredue novosti. Ing. Rudoli Škof TmfeeK: p«imeri ?» ;••-■*• '-- - > ' iM<-i«w*»' c 2ei«zolHMoa»ki)i koB>tmkc{i. N^ • -4 »*•#&**. j'n.r ii,\t .' :4crt,, i> . ■ ' - ra pravilo« tntltt«tn j\:or.ii, T;hn. »rcđ. loli v Lj(*WjjiTii -«»1 * DaruMe PtKJporoemo dnr><\n ^kvih. v Ljubliani. Uoltuva ulica 12. t*><< — Ij Pi-triia driiMie sr. Ctrita m N#!*»«|a ? LjtHIjftni sp je preselila v Btthot!un,» ultn> štrv. _'. [»ritličj**. "2.40/n ~ Moto4o«e»ar»kt klub IHrfia uvija< ii.i -»e Ni>ortru pr.-editc\ -Lov na lisico«, n*i»po-vtdana i »tri JI. t. ni. radi nenadne >snrti na^eea čLitia c Mfrka f*rr>5ka r>reloii n* ***. trrt. m. Ij Ohrai tkmr ljablj*a*Le*» •blm.^lM**«« v*}U*t* Jat4vl.iCnih pr^-d-n.erov in >icer za drajjoccno^ti (zlatnino, sicbrnirm itd) 2. ntaia, /u efekte fHIasn. l^trilo. stroje. nd.) pa 10 muia !. !. V m>-boifi 27. rnija ttrad ^aTudl ^na/enia ne r>o-slif'e. ??l-u Ij A*t<> * Polhovgrađ«c »»clte jutri JI. t. ni. r>b 7.2\t ispred P'igovca. W.^-n —I) • Junak i letfeaesa carvtva«. 1 \i film. ki via »e prcdvaial.i ZKD \ cera i kot presm-;cro v re:c iKibavi p<>-tTebne VNtopnice. šoNke kroae napro^artu , du opnzore mlad:no na tr» prekrasno del > in priporoč:i''i '4lcd tesa tnfndini \t!eoouC-ne su «Rporcd.i' —I] Modne novosti za nomlađ, dairsskj; i, ttiošKl* v J/redno veliki izbifi pri No. vak-i!. Konsre^rr trjj 15. Va^no za \sako- finr. 0d "i Prec! nakupom ^leda zalogo i« p-epriča o nainifiih cenah. —1{ JAD TrJflav poziva svoie člansko, da se mtr; v nedclo 21. lm. ob pol 11, »i. jjnrno zbore v dru$iveni sobi, d* se dami oS ob!c;n:ci naie^a Jrultva skuninj sakati. -— Otfbor. Ij 7f««V4ir«i#Hrek j*» lili M4lavlj*a. Kfl-kor >mo j»oroi-ali ie vrer^j, je na^'l neki »1**lav>*i- na «meti^fu nn Oj^karski c***\\ v \»e?-o z^vito trupla novorojenfka, ki j#» f> | r.ajbrfc iiintnjen. Obve«til }♦■ o tent poMrijo. Pol i rij ^li i idravnik <1r. Avrnmmrir je n^oto \il. da je hilr» dete živo roveno in da je hifo «taro okoli 4 -tni. Otr^k je bil za ivojo ?ta-ro«t li vratu in cei u*ta je imel t>trok a^avir«»njeuai inaterjo. __lj Preinefeaa ^ieparij«. K trgovVi • premogoin in drvmi ^tefauiji Krietovi v ^i-5ki je priS^l J7. marea bretposelni kljiičav-mftiT F. J. in narofil 6 vreč pemoga in 1 vrere lirv. ff*5, na] nm jih pripeljejo na J«nn v l'iradikeu. kjer bo rafun tu-1i takoj porav-nal. Trpovka nm j»» ie isti dan doM*%*ila prfmop in drva. tod.« rafun« ni pora\iitl. Kristova je cakala ia bik a U, ker pa o^ije-nial» a Ie ni hilo blizu, j** zadevo prijavila policiji. Na poticiji so itognali. 4a je j. p«»-mon proda] neki »tranki za 14o Din. ?«*i, «!a »am nima prostora, da bi ga *hrlašč. v kolikor je kroj novsem nov. Pač pa je pri sakfh moda iheđavno ustvarila nov Vp — crni sako. Uvcl.iavil se ie nan>rc.i pri popol-cfaiKkili čaiankah v kavama li in v !uk suznih Iiotelili v kopališčiJi. Sprva je bil crni sako podoben navadu: Orni '■-ble-k7, pozne.ie Ka je pa moda :zr>o-polnila. tako da ni santo za popoMne najkorcktnejŠn obleka. marvee se era včas:h ćelo hilrko nos" namesto smo-kinsa. Moda ii.itii prnašu tri vr*te crnefca šaka. Za obiske in korrfercnce na.i sra nosi Gospod k propustim Iilačam. Kroj se mora v tem primcru prilagoditi hla-čam in zato ;e najboli primeren enovr-sten sako. Reveri zaUtevajo posebno pažnio. ponavadi so urezani ovalno, luliko so pa tud! obs:ti s tresami. Gor-nia sl:lka nam kale tako zvani maren-Ko sako. ki ga nosite k progpstim hlačain. Kravata k ta-kemu šaku }e po-liuibna: samozavezn:ca al; metuljček. Pojavliii se tuđi pri inoških toli oso-vražen: trdi oprsnik. k: d:tje gospodu posebno eleganco. Enovrsten k tuđi crn: sako, ki na-Joineščn smoking. Ie da so reveri nekoliko dvisfnjeni. Te vrste sako je v kroju precej podoben smokingu. Reveri so razmeroma tuđi precej dolg;. ovratnik na ie večerni. Names*o crne snio-klngove pentlje pa je lahko crn ir?e-fuljček / drobnlmi belimi vzorc:. Hlače nč smejo biti zarobljene. čevlii pa morajo bili Iakast:. Ta druga vrsta šaka !e pripravna tuđi /a popoldanske pleše, đrusače pa ^e lahko tuđi nosi decentn: in solidni dvovrstni crni sako. Pomladni kompleti Pomladili kornpJet ic lartko obleka m plasč, obicka in kratka jopica ali pa krilo, bluza in jopica. Vse te tri vrste kompletov so sedai priljubljene, samo da se nosi komplet / doteim plaščem ze dolj?o. cl ovim se je nosila kratka jopica v zadnjih sezonali ntanj in zato se smatra letos za novost. Mnojri kompleti so letos šport ne £a značaja Ohleke sl>ukih. povejmo o uji!« nekaj uovejca. Naj-prei o bar\i. Najprilijbi:eucišcf s-> letos nijanse sive barve. med katerimi pristoja srebruo-siva zaradi svoje nevtralnosti skoro vsem oblekam. V Puti/m nosijo srebrn-kasto sive klobuke s crnim robom i:i trakom, poleti ćelo k smokingu Pole? sive .^ modna tuđi rjava. zlnsti stetio-rjava barva. ki r>rehaia nekoliko v sh-kasto. Za trde klobuke je primerna samo crna barva. Ne smemo oa pozabiti, da ne pristoja vsaka bar\ a vsakemu obrazu fn polti. Ce smo se že odločili za ta ali oni ton, ki nam najbolje pristoja. ostanimo v tem pogledu konzervativni. Trak na klobuku mora biti vedrio nekoliko terrmejšf. Dobro merilo za materijal ie \edno teza klobuka, pa nai si bo rnehak ali trd. Oblika mehkejra klobuka se je nekoliko izpremenlla. V nasprothi s prejšnjimi sezonami je ?r1ava klobuka letos nekoliko nižja. zato pa Sirša. Spodaj. kjer se pričeniajo krajevci. je klobuk razmeroma najožji. zsroraf se pa za spoz^ianje razširi. Streha klobuka je letos razmeroma ozka. Janezek in njejjovi dve dečvi Nekaj splošnega o pomladni modi Koiično je ix»sijalo toplo potnladno solnce in dame so zlezle iz s\ ojili kožu-huv tako. da lahko go\ orht>o o pomladili modi. \ šaka pomladna moda je lepa in zelo pestra, ker nosijo dame lahke in svet I e obleke. Kaj se Wtos nosi, >e vprasanie. ki zanima vse elegantne dame. V prvi vrsti zanteva letošiua pomladna sezona mnogo kostumov vseh vrst in barv. Zelo priljubljeni so anjde-.Ški kostunii. pojavljajo se pa tuđi popol-danski kostunii z lepitni satenastimi ali krepdesinastimi bluzami. Nekateri k<>-stumi imajo bluze všite v krilo, tako. da tvoriio ćelo obleko. Praktično krilo ima mnotfo gub. mani praktična krila so pa piisirana. Kostumi in plašči. zlasti oni za mesto. so obranili solidnejši ton. Fantazija barv lahko priđe do popf>lne veljave samo na sportnili kostumih. Ker iioče biti vsa.i malo varč-na. prina-^a pomladna ?noda najrazličneiše kombinacije. Glede barv je treba ameniti. da se pojavljajo rM>poldne črnomodra kombinirana z belo. crna z Kelo, sve-tlosiva z betee Toda te bar\*e so samo za zirodnfo pomlad. Po/neje pridelo do veljave žive -barve. rože in pestri vzorci. Flegantna dama mora brezpogoino nositi rokavice. toda ne več priprostih rokavic na gumbe. Elegantne rokavice se sploh ne zapenjaio in se^ajo do polovice lakti. Najlepše so bele rukavice in zelo clcganttn vtb napravi da- • ma. će nosi k ročni torbici velik bel krepdešinast robec z barvastiiu robom. Moda rdeče barve k prinesla letos tuJi , moxo rdečih ročntb torbic. rck'ćih ifstijeuili pasov. rdeČih zapestnic. kov-čeifov in toaletnih pritiklin. Tuđi klo-btičkov je veđin> več rdečiit. PrNtojajo pa san»o elegantno oblečenmt Ja mani in nišo posebno praktični, ker rili ne inoremu nosfti ob vsaki priliki. In vendar pojdejo N:č msu zalegie dobro mistjene oćc* tovske besede ^alvensionsliega >koi:i. ki f i»:>;t; \sciii kralpcam lepote. n:v rrikar ne iiodijo v Oalvcsion na sve-lovno lepotno korrkurenco. Skof slabo poz.m ženske. M:ss Avstrija in miss Kvropa sta sk:er oklevali in malo ?e manjkalo, da ništa sklenil: ostati s svojo lepoto doma. kon-eno sta pTiŠii do zaključka, da se ic treba informirat: še drugje, kani škof t>o ntunem mnerrju v takem primeru ni merodn-;en. Informirali sta se na ameri&em konzulatu na Dunaju in v Budknpešti, kler so j;ma povedaii. da je galveston-ska lepotna konkurer>cj solidna in se-rijozna prire v S.U 9. .uji.ui. 13. !iy.a !>e oJ-Uv'ije.io yl Mavra e\ rc»v^ke Scpotice, k* \\\ Caka r>o konkurenc; v Galvcstonu se velika svečanost. Zafo ni čuda. da tio-bcna ni poskusaia nasvetuv %*]\ cstottskegi* škofa. ki je zdai ineiKla spoznal. Ja je icžko pa^t '.«kc ovčice. ZA PRANJE JLJMPERA LUX I AJcopodnese vodo pcKin^st ludi LUX Jean Bonot: Nepozabni večer Nikol:. i>ra\nn, iiik-»li \ ži\lignju ^o-spa Klodie DurarJ ni videta kaj tako lepegu, kukur je bi!a izr-.vjit*2v odliko-\anj \ liceju Pipiju Malena. Prišla je gledat ta obred, oolna občudovarja in rudi materinskega ponosu, kajti njen edinec ie dobi I dnuo nagrad-j iz zem-Ijepisa. —■ OIi, Krneste, da si videl! je pri-povcdovala svojemu možu. Da si vi-del tt> t:<;kai stekleuij vina. da dostojno proslavimo uspeh našega uma. Bratru-nec Halochard je obljurbil, da prije. ^ sedmih je bilo vse pripravljenu. Ničcsar ni manikalo, samo gosta ;11 bilo. Cakab si) vi u zaman. Ob pol osmih je pnspela brzojavka, da je prišd ne-srecm Halochard z nogami pod avto-mobi . ko .ie hitel k Durandovim. Po-tcgnil] so ga sicer izpod avtomobtla, roda siroinak je pustil pod niim svoj izboren aoctit in svojo praznično obleko. — Kolika škoda! - je vzdilioval [)urand. - Večerja hre/ Balocharda sploh ni slavnostna večerja. Koga dru-'^'ega bi mogli povabiti. da hi bila rasa '•rostija veseleisa in naše delikatese pmbavljivejše? — Ua že imam, — ie odgovorila nlodie. — Povabimo tega gospoda iz petega nadstropja. Mož je siromak. ne posebno Iepo oblečen, toda zdi se. da je pošten dečko. Ljudje govore o njem, da ima velike zasluge in da marsikaj ve. -— Pray praviš, ženica. I oda vpra-š:tnje je. če bo on. učenjak in morda ćelo raziskovalec. pripravljen šesti za mizo skromnega kramarja? — Seveda lx>. Saj gre za sla\o čast-rie nagrade \z zernljepisa. Ciospod Klop, najemnik petega nad-stroRia, je sprejel vabilo svojih sosedov s tem večjim veseljem, ker je obstojala njegova večerja tišti večer iz treh red- kvic, koščka slanine in litra vina __ i/pod vodovodne pipe Ko je bil osna-žil svojo edino obleko in spra vi I svoje ra/jnršene !ase za silo v red. ie Ititel k sosedom v nritličie. Tam so že sedeli za mizo. Med večer jo ie govori! gospod Klop /elo malo. Samo tu pa tam in nekam s težavo je odjjovarja! na vprašanja gro-stoljubnega soseda. Paj na je govorila gospa !>urandova neumorno in s po-Nzdi>rnjenim glasom o razdelit\i na-amo meni na čast. — Kaj poveste! — Da, tuđi takrat s»o bili v krasni dvoran-i vojaški dostojanstvenik! in go-spodje v dolgih haljah. Tuđi tam se je gnetio izbrano obeinstvo, kneginje, igralke. pisateljice in novinarke, skrat-ka. ves Pariz. Med svečanostjo se je govorilo samo o meni, o mojih rodite-ljih. v moji preteklosti in bodočnosti. ki me caka. — In kaj so vam konči>o prisodili? — ie vpraŠal Durand. — Knjigo . . .? — Ne, gospod. — Zlato kolajno? — Kie neki! — Studijsko stipendijo? — Tako je. Da, draga trmja. Posle-dica onega zgodovinskega večera je bila, da sem mogel živeti celih dvajset let tiemoteno na drža\7ie utroške v Južni Ameriki. — Dvajset let mirnega življenja!... Ste ta čas mnogo delali? — Seveda, lenobe nišeni paset. — Ali smetri vprašati, dragi gospod, -- se je oglasila gespa rTlodie, — kak-niio delo ste opravljali v teh dvajse-tih letih? . . . literarno, znanstveno?... Gospod K!op je med napetim priča-kovanjem odgovoril: . . . prisilno, draga gospa, prisilno delo. Kajti to je bik) takrat, ko sem bil znan pod imenom kralj apa$ev in ko so mi ti stari trebusniki v dolgi.li talarjih pri mazali dvajset let težke ječe zato, ker sem umoril dva stara zakonca . . . Junaški mejdan domaćih in zunanjih jahacev 5. maja se bo vTŠila v Ljubljani zanimha konjskosportna prireditev, na kateri nastopijo naši najboljsi jahači s prvovrst nimi konji Kakor rired: Kot) i:i-hdćev 5 maia na orlov^kcm Sfad:rmtt velT-\e dirke, l.rubljansico Kolo .iahačev *^c i-zadnie ća>e cnersrčno /avzelo 7,2 organi-■/.zcijo koniskosportnih nriredittr\. 7-t lanska pnred!*e\- ie pokazala, đa se ta leo* ■^pcrt tttJi pri nas i'tpešno r.i7vi;a. 1ctosni:i. ki bo prva v državi, na obeta r-\c vrste. Pror>or"c:ie cbse.tiaio nazradno lovsko skakanje, veliko nazradno skakanje, jeu de barre. skakiinjc v vi?:no ni skaVanrc po dva in dva. V lovskern skakanju kaiosoriie L ic 9 /ai>rek in 9 skokav. v kategoriji T pa 9 z?prek rn 12 skoVov. \' H. katcvor'n ie uvođena kot novost v naScm skaka'nem sportu trajna zapreka, če/ kat ero se skače tveko /aprek, postavljenih v polkro^tj. C^z ie ^a-r>?eke bo s\ocij ffladko samo n3;boliši kori] ri naispretnejši iahaČ. T^ra jeu de barre ie postala zelo priliu-V lična rra kon'skosportnil! priređitviiii in tuđi v Ljubljani ie vzbudila lani "s-plošno zvm-rnanje. ZaurcbOani se sev^d^ naf-boli ?rani-m«iii> id skakanie čez zapreke, ker ima»o dobre konie in ker urdno treniralo. V vo-• asnici 6. konjeničkć'vja P^lka treniraio nai-br.Hsi jaliači dan zu dnem in se p.r;pravl?a-io /j nasto>p v Ljubi^ant. Vaibo;i aiiilen je rnski konienis^i kar>i-*^!i Mihajlo I>udiskir». ki sode'nie ni vseh Aonjskosponnih prired'tvah v naši državi. DudiSkin ie znan kihač, ki ima ft nebro; n:«zrad. V Ljubljani nastopi s tremi konji, >.r!Toi!e»\ last kar»i-ann Kaled'na, »Lasto«, last poročnika lok^iea in Mirko*-Tuđi kap"fan naše konien;cc Boris (ior b a-cowskt trenira * tremi koni; in «iv^er -Hrandv«, «V!lo« in -Robinin-. Tuđi on ima že nešteto natjrad in mano ie. da konu nod njim krasno skačeio Poleg rVitdifS'kina in CiorbaH»v\ skeira na-srnpiio podp(irr>ćn;k \'asilrko M a r ! ć. po-ročnik .lovo P e t r o v i ć, poraću:k O i u-k ? ć nodporočnik Srojsiliević. poroč-n'k 2 a z a r in popularni poročn:k Fedji la k o v I i e v i ć. izmeđ civi!n:b 'ah.iČev TK» urnfica Marjr^t Ba!osrh - Dra^ković, Rikard \V o ) f. Pdear P e t k o \ i ć «n sta-ri mojster B o 1 i e k. Ti* v> samo udeleJenc; '17. Zagrreba, prioravlieni so pr>r:ieTi ? Z.;c:rebčani ^Tt k: tuđi letos ne bodo dovol4li. da bi rm*/!' v^e tavorke Zj^r-ebcanf. PodporočniV M^rić inia '/vrMnc-ia konja, ki je dobi! ponosno ime -Zmai Bosne' Ta konj skače Lt?. 140 cm \ soko iu - 1 ri široko zapreko. ^Zmaj Bo^ne,< ie ru nai-boljši potf, da postane naš rekordtr v ska-kanjtj v vt^ino i-t upati je, da K> ■«» svo'frn lastnikom na«o državo dostoino zasiop^l nj međnarodnerp fnrnTrhi v Knr^ov'b Var'n 19. :n 29. ma a. Poročn;k Perrović ie in:in tahaĆ m trenira i«vrsinecra konja »Vihora^, last \H:1ce-tra priiatelia korrskecra sDorta komandant 1 konjeriške divizije cenerala Petra Mar-kcvied. ^.Vihor« tn »te8To\- tnba^ ^ta sj y>ri-borila že ?nnos;o naurrad. F3op» « konjem %Kičo' Pornćnjk ?acar ie znan iz pre'šnj'Ii turnir;cv in ttf-nJra sedai s konjem »Vitezom*. Poročnik Jakovljev'ć ie znan kot i7vr«ten vozač, iu-hač in motocfklist. \' L»ubijani nastap > svolim konjem ^Amorom*. Grofica BaJouh - nra\ić trenira *: prvovrstne skakače Bord^^a . ^Ljubko r in »Uinrv*. 7. >Lrnh?co^ ie zmastala pred-ljn«-Vim a- ve'ikem JovsVern «\akan:u v Zi--rrebt> in Banja-uki, kier so b']? zafttvke k kor ";* velik:h rneJnaroJn'h turniri»4i. Zdi se. da b: 7;i'*»'ebu!v l'ansk] turnir, naj o»:.«.te vi>oruu taifia. Gotovo pj. je. Jd bo 5. maji zernTa v Lmb-Iir-.n1 bobnel;: pod kobili Bo!tcko\e kobilivc in da bo Bolie'v o^tat Liubljan^. :.n-n v dt*-brem spc^minu, pa naj konca taui kakc»rko!i. Kako trenira svojo ^ >, ve nsenda sam \rj^. Kramtu z no \«ak dun, ući jo, trplie, sladi. boJu ui oeleduje« ko ie pa treba nastupit;, skačeta oba kakor žoca. KobiHca skjiče / v semi štiriml in lioltek Vi pomaKa z vsern' ^tKrfrin tako. Ja ie tcžko oita ■■j. dva >ka-kača. Tako opisan jtina^ki meidjn naših dofna-Čh Tn zmaniih skakaCcv na 5tir:h in đvch nosah >e že *a:n po sebi naibotj*? jamstv«, da No feto-Snja prireditev Kola iahaCcv ref ...['ha a. Omeuili bi samo Se. da nasfojr tuđi letos oni rrtfadi sirrrpatiCni oficir, ki jf 'anf na mah osvoji! vso publiko, posebno ženske, Čeprav je na ottrem ovinku nje^o-vemu konju v galopu smpdrsnilo. da ie % '; haćeni vređ pade1 \'edelja 24. «.pnta ^..*»: Prcnos cerk\e-11c glasbc. Ui: (» vadiarstvu .?■■ -•< 1-bic. — M..^>: Kdi mora kmetovalc. ___leti 0 električncm toku, inf. iHUicli. — 11: Koncert pevskesa društva Savski vaU M Tomačevega. - - 15: finžsar; »Veri^a«t ii* vajaio ćlani nar. u led. 16: Lahka glatha: ^ramel kvartet. 1^3f>: HumortettiS 110 Ctivo, prof. Mlakar. - 17: Lahk.i vtes* ha: ^ramel kvartet. -- ?<»: Slovenski \tx*cr narodnih pe^nii. i/\aia Ua dio« > rite >ier. — 22: Poročila in caso\na napoved. - To. - Reproducirana slasba. M; Ca<«»\ i rj.-ovrd. reproducirana slasbd. !.-*..*•: Bor. ti.* poročita. — 17: Koncert Radioorkestra. -— !K; Kako je ureien nemski otrovki \ rtec — predava Kdć. Vencai/ova. — lH.,^1-: Cesi;ii.i, rosil Novak. - 1(>: Prancoiwina, Jr. Leb^n. — 19..*i: Rak maternice, kako ra>topa n kako £2 spoznamo, t;a. dr. So>-. — ?u- fcfeci-tacije, g. Miran Jare. ?n..*»; _Tr»li. Strauv-sov večer, izvjfa Radiokvartct. 22: Poročila in Ćasovna ndpovcd. - Tortk 2X aprila 12.30: Reproducira na v:!a^ba. — 1*: Casoviu uapoveJ, renroducirara tla'oveniCvi prof. Kranjce. — 1S: /nr (ieirens'andsthro-rie der Pershn'.Lhk^n. 7nanst%-erio predavanje v nem^keni icziku. v*cuć nro*e>: Korzna poročila. 17 K >ncert Radionr- kc^tra. — 1K: tanii<» ;-i Metna. prlpovedne g. Zvonimir #r*tor. - |•«..¥>: Iz rastlu*-st\a, ga. dr. Pikernik. - !g: >rbohrvii*.o»-na, prof. Mazovec. - ]<*.&>. Pieno* <>!'rre. — 22: Poročib. }•. Ci»ov>r) i tpoveđ Pri rdravnik« — ZaffotavliaTTi \ :ik. f nh\\i niste Nifni. PotreNen vam ie smno 'Mir. — Toda. ?o^f>od /dravniV. ■vichi. te. da imatn res he? ierik. Sai ha^ >e;Hk notrernj/c ua.Kt'Č miru. Nezdrav) klobuk i - PrvmhlL mnžfčrk. tv * fo^'fnaH stoji, da • Vn res, kaj žabo? — WČ, ^a 1 n v niVii ^rnu da W n*o-z'\ v take»m nnmcru nri trMe /JofMi ^a tvo4 xaročna prctati. Stran 6 .SLOVENSKI NAKOO. rfn^ yi. aprila 1929. Stev. 9G. Starih devic moderna doba ne pozna Razlika med nekdanjimi in sedanjimi dekle ti — Moderne žene se ne ozirajo na krstni list in so s 50. leti še vedno mlade Stare device hitro izumirajo in iah-ko bi rekli, da jih sploh ni več. Stari samci bodo na to ugotovitev zrnajali z glavo in se ironično nasmehnili, češ to je paradoks. In vertdar je tako. V sve-tovni vojni je pokosila smrt vee inili-jonov mošlkih v najboljSih letili in vcn-dar po vojni starih devic ni več. Kako je to mogoče? Pred no odgovorimo na to vprašanje. se ozrvmo v preteklost in pcgfe.'mn, ka-kšna so bila dekleta pred vojno, v normalnih razmerah mirnega časa. Vzemimo za primer povprečno dekL* in imercujmo jo Ka trica. Ko je bilo Katrici 18 let, Jo je mamica oblekla in našopirila za prvi ples, kar je po-men'lo prvi korak v zakonski jarem. Tuđi naslednje leto je zaha-jala na *se vecjc a je že imela za se-boj tri hrezuspešne predpuste in mater ;e spreletaval mraz \yr\ misli, da ji ostane hčerka na vratu. V bojev i tem razpolnženju je hodila Katrica na pleše v četrtem predpoisfu, obupano se jo borila /a ženina v petem in žalo-stno je poA-esalu glavo v šestem pred>pustu. Če se j: ni ta čas posrećilo ujeti ženina, ie morala po takratnih družabnili nazorih definitivno prepustiti boi:šče mlajšim. Katrica ali bolje rečeno že Katra Je bila stara 24 let in postala je stara devica. Pred vojno so namreč veljala odrasla tk kleta za stare device. Ka trn se je liočeš nočeš nmaknila pod o-kr-?ie demačesra rgnršča. Na pleše sploh n* več h-odila, draiž-be se ic oribala in proti svoji voMi se je morala odipovc-dati vsem zabavam. Zavedala se je dobro, da so zavzela njeno mesto ml niša dekleta. ki še labko upaio na «mo-žitev. In tfboga Katra je sedela doma, i'kvarjala se ie z ročnim: deli. igrala na klavir, pekla torte in se počasi staraca brez najmai+še nade nn boljso bodočnost. V starih čas^'i so se delile tuđi bar-ve i>o s»taros»ti. Žive barve so bile znak mladosti, odrasle ženske so pa morale nositi ebleko temnejš;h barv. Gore dekletu. k' bi nosilo po 24. letu starosti ob'eko žive barve. Leta so mlnevala v zelenem in viioličastem, v šamoti in pusco'bi. Katrica ie dosegla 30. leto in /nova je bilo treba iz-premeniti barvo. ?enskam nad 30 let je bila prcdp:sana r;ava in siva barva. Bližajočo se starost je bilo treba simbolizirati z barvo (vble-ke. Končno se je nasmchnila tuđi Katri sreča. toda ne več tako, kakor bi se ji bila \' zcodnj: mladosti. K njeni materi je prišla soseda in ji skrivaj /asepetala. Ja je našla Katri primer-nega ženina, solidnega gospoda 40 let. Kutra je dobila novo obleko. ndeležila m1 je imiinr.ega domaćega večera pri sosedovih, 'kainor .ic nrišel slučajno tuđi njen bodoči mož. Poročila sta se ^n zakon je b"l srečen ali pa tuđi ne. Če ne bil srečen. je nadaljevala Katra svoje 'življenje meJ ročnimi deli in vzdl'hovanjenu če pa je bil srečen, je poznala samo kuhinjo, pralnico in cverMieluo še otroško sobo. Tako je bilo v starih časih, ko so veljala za mlada samo dekleta do 24. leta. Pozneje se -družba ni več zmenila žanje. Po vojni se je pa položaj ženske bistveno izpremenil in izprcminija se •t'Lidi njena individualnost. Moderno dekle se do 22. ali 24. leta uči iu na možitev sploh ne misli. Pripravljale za živrjenre in ne samo za 'zakon. Še na lr.isel ji ne priđe, da bi se zgodai po-ročila, ker dobro ve. da poročni ve-nec še ni praktično življenje. Nobeno moderno dekle se ne ravna po načelu: naj bo kakršerkoli, samo da je, kakor ><) mislila dekieta v starih časih. Moderno dekle se postavi na lastne noge in hoče imeri sebi enakega moža ali se pa sploh ne omoži. Moderno dekle, ki si samo služi kruh, se ne umakne iz družbe, marveč goji sport, pleše, potuje in mirno caka, da se seznani z moš'kim. ki od.gov a r-ja njenemu okusu in s katermi bo lali-ko delila v skupnem življenju dobro in zlo. Namesto mračnih, nervoznih in obupanih starih devic srečavamo po-vsod visoko izobražena, samozaveMna in vesela dekleta, ki se prav tako vesele življenja, kakor njihove omožene prijateljice in se ne smatrajo za stare, čtrprav so že prekoračile 24. leto. Drugo vprašanje je, če je samosto-jen poklič in samozavesten nastop modernim dekletom v vsakem pogledu korišten. Pred vojno se ženskam n: bilo treba potegovati za službe, ker so mirno sedele doma in skrbele samo za dom. Moderne žene so se marsičemu odrekle, da so si priborile svoje pravice. Odrekle so se pretiranermi kava-lirstvu in vljudnosti od strani moških, mr.oge si morajo same služiti kruh hi prenašati vse kridikosti samo-stojnega pokliča. Zato so pa dosegle, da se je •meja njihove mladosti znatno razširiia. Ženski svet je zdaj spoznal, da si ne more dovoliti luksusa, da bi se od-rekel mladosti. Moderne žene skrbe, da se zde mnogo mlajše, nega so v resnic;. V naših časih se prične mladost dekleta z 1S. letom, kon-ča se pa, kadar dekle samo hoče. Zaradi te čudovite lastnosti mladost žene nima ničesar skupnega z neprijetnimj števil-kami v krstnem listu. Posledica tega je. da vidimo na plesih priletne dame v bellh oblekah in da nihče ne misli, da se že bližajo 50. letu. 30- ali 35letna žena bi bila pred vojno trikratna stara devica. zdaj pa izgleda kakor mlada žabica. Starat; se ni več moderno. In starih devic zdaj ni več, (ker hoče biti vsaka ženska moderna. Klub vdovcev in vdov Predsednica kluba vdov in \davcev v Ameriki mrs. Brukova je izrazila svoje naziranje o zakonskem življenju v zelo zanimivem Članku, v katerem treli, da so idealni zakonski možje v prvi vrsti vdovci. Problem zakona je tako kompliciran in harmonija značajev v zakonskem življenju tako težka. da spada srečen zakon med red'ke pojave. Zdi se, da človeštvo za to institucijo še ni dozorelo. Samo vdovec, ki je napravi! ta eksperiment na sebi in ki pozna do najmanjših podrobnosti vse faze zakonskega življenja, niore svojo (Jružico osrečit:. To velja zlasti za one \ uovce, ki niislijo, da ne bodo nikoli več srecni, pa najdejo v drugem zakonu popolno srečo in zadovoljstvo. Brukova nastopa v svojem članku proti zastareleanu predsodku, da je drugi ali tretji zakon nekaj manj vred-negn. Neumnost je misliti, da ima drugi ali tretji zakon za moževo življenje slabe posledice. Mnogo primerov priča, da ie baš nasprotno. Znan; ainc-riški finančnik Dc\vey, ki je nedavno cjopolnil 93. leto. je drugič oženjen. Žena, s katero se zelo dobro razume, je mnogo mlajša in se rada zabava. Brukova navaja kot primer tuđi člana khi'bo vdov in vdovcev Simptona, ki je petkrat vdovci in se šestič oženil. V vseh zakonih je bil zelo srečen. Brukova zavrača končno trditev, Ja so moškim najbolj všeč blondinke. To je obrubljena fraza, posebno če gre za vdovce, ki so bolj navdušeni za čr-nolaske. Na podlagi svojih izkušenj je Brukova organizirala klub vdov in vdovcev, ki ima namen voditi člane v novo zakonsko pristanišce. Vsa-k \do\ec ali vdova. ki postane član kluba, plačuje letno 6 dolarjev. Vsako leto zapusti klub mnogo Članov, ki zlezejo v zakonski jarem, vendar pa kiub le-po napreduje, ker priMopajo vedno novi elani. Najstarejša članica kluba je 841etna vdova, ki še vedno upa, da ji bo klub našel moža. . \ Dva recepta za dolgo življenje Nedavno je umri v Ancjliji mož. ki je bil pravi Mctuzalem, kajti dočakal je visoko starost 148 let. V Ancliji ^ivita še dva Metuzalcma, 108=lctna Londončanka \\ itmorova in 1184ctni Skot Mal Kvansi. Zanimivo je, kaj pra* vita ta dva na vprašanje, kako lahko človek dočaka visoko starost. Witronova navaja naslednji recept" Vsako jutro cb 7. popijem skodelico kakao in pojem nekaj prepečenecv, ob 9. pojem mehko kuhano jajce s košč= kom navadnega kruha. Opoldne popis jem skodelico čiste juhe in pojem becfs steak, ob 4. pojem čaj z mlekom, ob o. si privoščim krožnik sočivja, skodelico mlečnega riža in košček perutnine, ob lK popijem skodelico mleka ter pojem košček kruha i maslom in šunko, ja* bolko in 4 jajca, ob 10. jjrem spat, to* da na nočni omarici imam vedno pri? orizek, čc bi se ponoći zbudila in čc bi bila lačna. Tej^a reda se vedno držim in počutim se vedno dobro. Glavno je, da človek zgodai vstaja, zinemo je in se izogiblje alkohola. Tuđi 117sletni Škot ima svoj recept, po katerem se do dočakati visoko sta* rost. Kdor hoče dolao živeti, pravi ta starce, ne sme nikoli vstati pred pol = dnem. Predno vstane, mora pokuditi dve močni citjari. Tobak uniči vse bas cilc. Ko človek vstane in se umije, mora popiti na tešče kozarec krepkeca žjjanja. Jesti ne sme, če ni lačen. Pri jedi ju treba piti krepke alkoholne p'u jače, da se želodee sedreje. Čez dan je treba pokaditi najmanj 20 ciijar in iz* ocibati se vsega, kar razburja živce. Pred špan i em popiiem vsak večer se kozarec zdanja. Z ženskami nisem imcl nikoli opraviti in sploh ne ču tim te potrebe. Ženske nam samo kraišajo življenje, pravega vćselja nam pa ne prinašajo. Zakonska nezvestoba v odstofkih Urad za socijalno higijeno v VVa-slrngtonu je zbiral štiri leta statistič-ne podatke o razmerju med moškim in ženskim sno:oni. V tu namen se je oUrni! na 100.fXX) mcSkih in žensk s nroš-i;.jo, naj odgovore na vprasanja. ki se nanasajo na razinerje med moški-m in žen-sko. Urad je dnbil mr^-go od-sovo-rov in izbral je UK) mnških in 1<^> žensk tako, da so b'!i zastupani vs prklici in vsi stanovi. Vsak je dobil 4(10 vprašunj, nanašajoćlli se na ivego-ve izkusnje v l.iubczni in v zakonskem življenju. Mn-oga vprašarja so bila zelo intimna. Izmed 100 žen tri izjuvile, da liiibezni 5ploh nišo zmažne. 7a-niinivo je. da so vse tri omožen-j. Pač -na je vseh 100 mo.šk:h iz'avilo. da so l'ubezn- v 'Vi'ni meri z'Tiožni. 97 žen ie priznalo 677 r^avtrh pustolovšjin. KX> mošk:h Da f><*1. Vsak je torej :mel okrojj 7 liubavirh r^zirerij. Zakonsko iie-zve«foho je priznalo 29 inož in -41 /en. Od teh ie 11 žen in 9 mož priznalo, da žive kl;ub svoij fi/ični nezvesto-bi v sreenem in harironičnem Z3komi. lz:med 71 zvesth ninž in 59 zvest li žen živi 42 n^ož iu 34 žen v srečnem zakonu. Iz 1358 ljubavnih razrrverij je nastalo samo 310 zakonov. pa še •• naj ukrene proti uSoirim malckoin iii .-irer tu i bi >e žf od 1. junija povijala taksa txi l«'t-nih Din 1«^> na Din 1200. Lov?ki psi naj uživaju prinierno olajsavo, p>i čuvaji na i bodo tak>e prosti, raba na^občnikov naj =>e feplo^no uvede itd. 2e iz samega čtiva š-e takoj uvidi, ?b.jo \arstvo pri nujnih poslih na pohodu. Seveda uajenostavnejše bi bilo po u **-govem mnenju, da se takoj vsi psi postreie. poteni g:a prav gotovo ne bo noben \^$ ^č nadlegoval. Lani snio z žalostjo gledali ubojze iivu-lice, kako so se mučile z naizobcniki in koma j srao čakali. Ja se tu odredba ukine, ker je Ie predolgo trpelo. Ta pa priđe iu svetuje, da bi se uvedlo kar ?plodno nošenje na^občnikov. Ce tak sadist z naslado lahko triedu trp-l^nje drugih, gotovo tuđi za ljudi ni uič drugaC-en. Cisto gotovo pa je, da je tak rio-vek za cloveško družbo preje škodljiv, ker je brez srca iu vetti, nego tišti ki ljubi tuđi nedolžne živali. Jaz ]>a švetujem drugare; Polove uaj >e lo vsi pritepenci z olj nadležni, vse drugo pa naj ostane pri starem. Malo več uvidevn ir-ti! J. U. Prošnja mestnemu magistratu Na (Josposvetbki i\\ Celo\ski ce>>ii >e ie promet že med vojnu pričel lazvijati, po prevratu pa s.e je od dne do dne večal. Promet z vozovi z lahko in te/.ko pripremo, zasebni lahki in trgovski težki avtomobili, motorji, zlasti pa v zadnjem času avtobusi med mestom na eni in ^p. Siško in kraji Dravlje, Št. Vid, Vižmarje, Iaceii itd. na druiii strani se je povzdignil do neverjetne visine. -- Vsako minuto vozi kako tako prometno sredstvo. Ni torej dvoma, da sta ti dve cesti najbolj frekventirani v Ljubljani. Radi tako povečanejia prometa in pre-slabega popravila ti dve cesti nbta baš v najbolj^em stanju. Obe cesti sta državni in last države, ki ju oskrbuje in popravlja v okvirju dovoljenih kredito\. ki pa nioruju biti dokaj nizki. Nujno potrebno je, da ali dr/ava do\oli potrebne kredite za dobro in redno vzdr-ževanje teli čest, ali pa, da izroci ol">e iie^-ti mestni občir.i ljubljanski i ti ii vsako leto nakaze toliko denamili sredstev, Ua b j mo-sla vsaj za silo vzdrževati obe cesti. Obe cesti bi bilo tlakovati od kavarne Evropa do skrajne inertne meie najbolje tako, kakor so tlakovane ceste v Trvtu i'» sicer z velikimi kamcnitiirii plošćami. Res je sicer, da bi to tlakovanjs stalo osimmno vsoto, toda izdatek bi bil enkraten in li bili stroški vzdrževanja nedvomno manjci od stdanjih. Za obstoječi velikanski promet sta cesti slabo vzdrievani. Zato se po \sakeni vozu osobito za dirjajočimi motorji, avtomobili iu avtobusi ob suhem vremenu dvisa ne-znosen prah, ki gotovo ne služi nikomur v zdravje in ki ga mora — hočes noćeš — potujoče ali šetajoče občinstvo pozirati - -bre/pličtio. — Stanovalcr Iii> ob teh cestah so primorani imeti čez dan zaprta okna in vrata trgovin brez osvežujočesa solnea in čiste^a zraka. \'zlic zaprtih oken se v vseh ob cesti stojećih lokahh nabira toliko prahu, da se sa mora neprenehoma brisati. Preproge, zagrinjala iu Uruno se kvari, sobe so zatohle in zdravju škodljive. Trenutno se mestna občina ljubljanska zaradi slabega finaničnega položaja ne bo mosla odločiti 23. draso tlakovauje »eh čest. pač pa naj o tej za bodočnost važni zadevi čim preje temeljito razmišlja. \ si ManovaLi hi i ob GoNixmet*ki tu Celovški cesti pa /^ se daj prosimo mc»ti 1 masi^trat liubij*inski, nai nenrjJoma ukrcne \se potrebno, da bosta ti dve cesti namiari Po štinkrat, \ vroCili poletnih dneh pj tm• Pet do šestkrat dnevno tcmeliito po^km >-Ijem. Avto pa naj pri ^kropljenju ne vozi tuko hitro kot Jo sedai. marveč počast, dl »c b<> \ es prah dobro premočil, da vc ne bn inoj;ei tako hitro posušiti %l. R. Razsvetljava v Ljubljani Razsvctlienc ce>te in ulice v Ljuhlja »J >u kollkor toliko, nekaterc prav dobro. S»i pa ntkatere ulice, v katerih je promet ne-znaten ali pa ga sploh ni. Todi v takili «!.-cah bi ne bila razsvetljava brez pomena. ker čc>to potikajo ponoči po nnh Mimluvi cltmen^i. Eru ukili u!c je Copova. ki je zjpr;4 pio:: Kolodvorski ulici ;n papolncm^ \ te-rn.. Pisec teh vrstic, kateresa >>lu#ba »e v zvezi tuđi z noćno s'užbo. ;c 2j večkrat opazil v o;nemeni u!i«-i sumliAe tipc. rak^ tLdi \ n potreb"'i > b\l<, da tuđi Copo\.. ulica dobi razsvctij-vo, k. bi omosočila, da bi se ze z Rcvlieve ceste \ iđelo vse: k^r se dosiijj po:- .i v tcj temni ulici. J- P. Prtspevek k stanovanjskemu vprašanju U ^uuovanjski zaščiti tu u iiukNimir«*-nju itunovanjskili liuieumin se v zadnjem času mnojjo ugiba. Med vojno so bile /a vse življeniske potiebičine rrukMmainc cc-ne. a se za nie ni nič dobilo, četudt su bile tedaj vse meie hermetično zapne. ScJai so stauovanjske najemnine inaksiniir^nc \ uradni^kem zakonu z<* vse katesornc državnih uslužbencev, a '»e z«t te cene nt* dobi mkjer nobenesa stanovanja. \a. te'^4 je razvidno, da ie vsako tndkst-miranie stanovanjskih rajemnin i:e-lc bre/-pomeinbuo. atnpak se ce!o škodljivo, ker H se utegnila s tem stauovanJNka beda »n splošna drajiinia še povećati. Kdino, > cimer bi se mogel vsak *tano-vanj^ki najemnik, ki ie naš državijan, šći-titi, bi bilo to, da bi hiSni posestmk. ki ima kakesa inozemca v svoji hiši na stanovanju, plača! petkratni davek od ćele hiše. bodisi nove ali stare, ker tu Rre za suiisel zasčit-ne carine. 1/vzeti bi pri tem bili hoteli in pa umi ki imajo takega iniozemca v stanovanju, kateri ima radi studij ali /a izvršitev ka-keua dela oblastno dovoljenje začasne^J bivanja \- naši drža\i. F. K Odprto pismo upravi javne bolnice v Ljubljani Lansko leto ±em imcl žalostn« opravilo c.a sem pripeljal v bolnico zastrupljcnr ;.dčno. Lrdrju Pu/niko\ u, pn katen je tr* jal sprejem nad pol ure Slučaj je nanesel, da sem V>i 1 včeraj n. i. radu, kjcr se je smrtnonevamti ponc^reči /. motociklom knji^ovodia g. P. Stcleta 2 Mirko Prošek, ki sem ^a ** svojim avtnn preptljal v bolnicu v popolnoma ne/avest nem >tanju. Tuđi to pot je trajala procr tlura sprejema, dasi je bil najte/ji ^lučai ^koro davjset minut in ^c to se je z^odik 1 a moj najenergičnejši nastop. Pripomi rjam, da je bili nesreća v ubeh prinieri> bmrtna in da je šio torej za nujno /drav nisko pomoć. ' Zato prosim upravo bolnice, da v takii primtrih opusti vse formalnosti in pone prečence takoj in brez tnllo^a «;prcjme. Tu di naj pouči strežaje. da ne delajo holnic časti, če se reže /a človtkom. Li je stori svejo samaritansko dolžno«t. Želei hi, da traja sprcjein v takih pri mcrih vsaj tako kratek ljs, kakor je tra jalo zaheleženje mojega imena na zahtev« pa. asistentov, da s»e .1:111 legitimiram / moj energičen nastop. FILIP ŠIBtMK. tovarnar. Kožna dolina. Cesta X, It. 2. viugust tBlanche: 15 SVa valovih strasti Jicman V svoje nepopisno začudenje Je kmalu videla, kako je orjak potegnil za vrv, kako so se vratca zunanje kletke odprla in »kako je eden največjih levov, kar iili je kdaj tulilo v pragozdovih Nu-tnidije, planil med železne palice notra-nje kletke in pokazal svoje strašne čeka n-e. Lev, vedno mtpozanten in strašen, je najimpozantnejši in najstrašnejši v svojem ^nevu. Ta stadij je nastopil bas /daj in kdo hi se temu čudil? Lev je vedel. da je prišel čas, ko mora dobiti svojo porci>o mesa kot edino nagrado /a izgubljeno svobodo. SliŠal je, kako hrusijo v sosednth kletkah mnogo šib-kejši nesrečniki zobe ob oglodane kosti. Zaduhal je meso in videl ga je ćelo l>red svojo kletko, ne da bi mogel do njega. To zajiemarjanje kralja pustinje ic bilo preveliko, da bi ga ne opazil. To ic bilo naglašeno zasmehovanje odlie-nega jetnika, predrzna šala na račun njegove velike n-esreče. Vse to se je dalo odkupiti samo s krvjo. Oči so se mu srdito svetile, griva se mu je grozeče ježila in prednji del te-lesa se je zleknil na tla. Orjaška glava >. bila naslonjena na skrčene sape. rep \z opisoval kroge nad hrbtom bical je >.rak in stene močne železne kietke. /a-tdo se je tuđi zamofldo rjovenje, Ja je pri kralju pustinje vedno znamenje za boj in začetek viharja. Lev bi bil s svojim rjovenjem takoj opozoril Cambona uase, da nišo skakale in tulile tuđi druge zveri, zlasti one, ka-terih kletke so bile v neposredni blizini. Zato je rjovenje razkačenega leva pre-slišal. Denisa je pa slišala in videla samo najlepšega ianta Pariza. Toda kaj je bil vzrok, da so postale vse zveri sredi obeda nenadoma tako nemirne? Kadar se jezi kralj pragoz-dov, nastane razburjenje v deželi zveri. Hijena se plaho stiska k tlom, tiger pusti svoj plen in zbeži, kaca se bliskoma ovije okrog drevsa, da naiđe varao za-vetje v košatih vejah visoko nad zemljo. — Poglejte. mademoiselle, poglejte! — je zaklical Armand Denisi in pokazal na tigrovo kletko. — Zakaj je tiger na-enkrat pozabil žreti? In poglejte druge zveri. Tuđi te so nehale žreti in begajo nemirno po tesnih kletkah. Glejte, k'lejte! - - Ah, to je krasno! Grozno in divno obenem! - se je začul glas lepe dame. Armand se je ozrl in zagledal damo s hermelinovim plaščem, napol sklonjeno nad levjo kletko komaj dober komo-lec od nje. Iztegnila je roke tn ploskala, kakor da ima pred seboj mon^ieura Fechnerja v drami »Les freres Corses«. Kar je zadonelo po galeriji novo rjovenje, ki je pretreslo vse poslopje. Toda to jx)t je bilo pomešano s pretres-ljivim človeškim krikom. 51edil je mo- Čan udarec in še močnejši padec. Armand Cambon je planil k levii kletki in ovil roke okrog pasu lepe dame. Lev, katerega oštri zobje so prišli za tre-nutek prepozno, da bi se zasadili glo-boko v obraz lepe dame. je ujel s Šapo njeno težko svileno obleko. Zdaj je šio za to, je-li svilena tkan trpežna, da levu ne uide plen. Tkanina je popustila in novi sv. Ju-rij je telebnil z zadnico na kamnita tla galerije z rešeno princeso v naročju, docim je stresal novi zmaj svojo jezo nad odtrgano svileno cunjo.^ ki jo je v hipu raztrgal na drobne kosčke. Tišti hip je planil v galerijo Čuvaj. Prinesel je velik Iilebec kruha, toda njegova široko odprta usta so se zdela tako velika, da bi bila lahko pogoltnila ves kruh naenkrat. Njegove oči. pripravljene skočiti iz dunlin. so zrle nc-premično na poedine skupine. Ta,m, c-b strani na tleh je sedel Beli Medved, iz roke mu je curiala (kri. kakor da se ie ranil pri patlou. Bliže ču-vaja ie leža! Carmbon napol one-sve-ščen, ker je bil telebnil z glavo ob tla. Nad rujim, v njeigovem naročiiu je pa počivala lepa, toda onesvešeena dama. Prav blizu je stala Denisa, bleda in ne-premična, kakor mar-mornat kip. A v kletki je stal razjarjeni lev ia trgal z zo-bmi svileno currjo. In \-se to je videl čuva i med strabotn-Lni rjovenjem zven, kakršnega še 11 itko li ni sl:šal. -- Grom in strela, kaj pa to pome-ni? ^_ je bilo prvo vprašan\;e. katero je spravil čuvaj iz sebe, ko si je neko- liko opomcgel od presenečenja. — Bosme, tes:a še sam rte vem, — 22 oijTovoril Beli Medved :n vslal. — Često me prime božjast in zgrabila me je v hi'pu, ko je lev planil v klotko. Ne srne] bi zahajati v zveriniak. pogleda na divje zveri ne prenesem, — Kdo je pa prsrti! leva sem, tristo vragov? — se ie glasilo drugo vprašanje. — TuJi te^a ne vem. — ie odgo\<>-rll Beli Medved. — Morda so se vratca sama odprla. Gotovo ste jih pozabil; zapreti. To je bilo ze'o i:eprevidno, monsieure Mathieu! — Kdo je bil pa tako pameten. da je hotel nakrmiti leva s svilo? -■- se je glasilo tretje vprašanje. Ne da bi čakaL da dob- odgovor na to vprašanje, je plani obupani čuvai_ k levii kletki in pomolil levu s pomoč'o železr.e^a droga velik kos iresa. Pr; tem je sipa: naihujše Vletvice. kaknr se dobrerru ču-vaju spodobi in prilega. Cim je nekoliko potolažil zrelo 11 po-miril kratja zveri. ?e je obrnil, da pogosti z -mesom urusesra kraljevesa pcJložnika. KleCvice so utihnile šeie, ko so izgi-nilj oni, katere je hotel preklinjati. V veliki galeriji so ostali samo čuvaj i ti njegove zveri. Kdo bi mo-rel torej ivc-govi visokosii pc^jasniti. kako ie pr še! lev iz ene kletke v dn:gn. kJo s; *c drznil ix)tolažti njegovo lakoto s svil) in korčro. kaj ?o pornenile vse te sfo-ječe in ležeče skupine, ki j"h V zislc-dah ko se ie vniil iz pekarne? Prijel se ie za nos in putipal za u;>e>a, da se prt-pnča, če morda sanja. Spoznal je, da ne sp:. toda kako r>oiasniti to tiganko? Stvar je bila ta, da je ta čas, ko ie Mathieu krmi! leva 111 na svoj način blagoslavljal mtso, Armand Camlxm s p(/int>čio I)enise, ki ni mogla izdatno podpirati svoje gospodarice, odncsel odlično damo iz galerije. Sirota se ie bila tako prestrašila, da bi človek nu-s!il, da namerava za \ ečno zaspati. Odnesla sta jo onesveščeno v kočijo, v katero sta jo posadila s pomoijo pre-senečenega kočijaža, ki ie hitro ix>gnal iskre konje in zapustil lardin des Plantes. Armarsl Ga:nbon, ki ga 111 niliče prosil, naj spremi lepo damo, je sta\ pred salemo satn. Ko se je obrnil. je zagledal Belega Medveda. ki g* tuđi ni mikalo ostati v galeriji in gledat1 razkacene zveri. Prijatelja sta se uekaj časa gledalu in sicer ne posebno prijazno. - To mi ne ure v slavo. — je >prw-sovoril slednjič S:t*r:oii. - N« vem. kai se je zi»')dilo z menoi. Prišlo je kakor megla in me priiclo. Da ni bilo tebe moj iunaškt dočko. bi bil gotovo po-wročil težko nesrečo, — je pri pomni I nekam irurično. Nesrečicž! ■— je vzkiiknil Ar-maud. Pa vend;:r niMe hoteli izvršiti umora! Umor! - Ti^e! Ne krič« tako! -- •»* ic s\aril \\e\i Medved in se o^rl okrojr. — Kaj nisi sliša!, da se mi ic stemtiilo v očeh in da . . Stev. 90. - •SCOVENSKT M ARO D« dne 20. aprila 1929. Stran T Za pomladanske obleke . modno blago za dame in srospode v največjl izbiri in najceneje pri tvrdki NOVAK- Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled — brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obiščite nas, oglejte si zalo- go in prepričajte se o ugodnosti nakupa. Reprezentanca RADIO tovarne INGELEN Ljubljana, Miklošičeva cesta 34/1. Kot zvon čist sprejem Vam nudi novi INGELEN U 4 (štirielektronski aparat z elektronkami iu zašćiteno mrežico) z Ingelen svodnikom „R AMON A" RmMo I uMiana Radiotehnika — Bergodac — Bar — Bogataj — Radio val Zastopništva. Nekatevi izmed naših prodajalcev; Kranj: Schilling & Co. Celje: Mestna elektrarna, Jescnice: Jože Markcš. T Inž. Schmiedinger. Žalce: Ladislav Roje. Čakovec: Mavro bpitzer. ., J Novo mesto: Josip Ognzck Murska Sobota: Janez NeniLc/ Maribor: \Vippiinger. ReČica: Franc Mihović. Franc Oblak. Ribnica: Josip Divjak. Vara/din: Sobeslavski Sprejemamo zastupnike za cležeic Ingelen - zvočnik „RAMONA" Din 520 — D\a!iolfr53 najbolj&h svetovs:b zaamk v vetlkJ Irbiri zek> poce-ni. NajnovejŠi mode-ii otroškib vo-zloiov, od prep-nosteja do najfi-nejšera, in iffračnl voerSa v žalo gi. Vcč zaamk 5! F. B. L. tovaraa dvofcoles io otro$hih voričkov. Ljubljana Karlo^sb- c. 4 VELIKA aSftNKA V BEOGRADU sprejme v službu 2URADNIŠKA PRIPRAVU absolventa trgovske akademije. - Pnpravrnki z znanjem tujih jezikom in stenografije imajo prednost. - Ponudbe na upravo „Siov. Narodau pod znakom „ČINOVNIK BEOGRAD* .2i JVova knjiga! Založba Luč v Ljubljani, poštni predaj V, je izdala izvirno povest iz kmetskega živlienja Martin Bi* bok Spisa) Iva« Podržaj Povest vsebuje »eno nafbolj skritfli Ijubezen-skfh dratu naše vaši...« Knjiga stane Din 20.— ter se dobi v vseh knji-»carnah. Kdor k> na roči in posije istočasno denar diTektno založbi Luč. poštni predal V, dobi knjigo oostnine prosto °720-P Dl d 14*1 \ ("as 'e> ^a sc °Prern^te za ribolov KIDI^I' *mMa1i c^last< Vsaka beseda 5© p*r. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol - Na vpra&ania brez znamke na ■=*•=•» odgovarjamo. - Najmanjsi oglas IH» 5* % aaaw Dobrega mizarja ^c ni-c-ifoče znane ja % dobrimj oJ-icinald :a 5 kapitalom od 2O.CK3O dinarjev n3T>rc5 sprcjmcTn v strojno mizarstvo na đeŽelL — M. Piri h, strojno mizarstvo v Viiirji 50-ri. 806 oprejOsem iobrega stavbn^sa ključaviiičarja :n pleskarja (emajiirarja). — r* Barjei, Ljubljana. Karovska cesta 4. S^6 Mlekarno z delikateso pod uaođninri pos-oii prodam v :>re<5: Zagreba Pismena aD Uitt!» p-o.'asrr!« daje Vinko Sramičar, Za-?rčb. Itca t*-3 — dvo^rišJe. ^3? Gostilno đnrn v uajem so'idni in pod.^t-n: o-sebi 2 osetmo r»ra-vic« za črm prti. Ooitiina je s:^rozaaaa in co i'iavni cesti v Gorenjem Losatcti Ponudbe z na>v«dbo pogo-jev tt:r informacije: FerjaaČ'ć. Gor. Lojja- Jazz-tolkala tupimo uko]: velffct mi mali th>-»eti. kotnai) tom-totn. ve'|.ko č'.ne-!o ter pripravo za uđarjan"««. Ta- io-jšnje pcnndbe »e poslati 112 G!r.s-!>eiio drašrvo Zajorje ob Savi Vecje kljucavničarsko podjetje cbiiojcče \z delaviLice .k\wačn:ct. i.kiadlščd, stanovanja 2 wuMn. e;h'C :ti velikim »ad-nim vrtom« td prodora za to-varn-ško podjetj«. b!:'^n kolodvora, proda zarttdi cd-hoda v inozemstvo Fran)o Rau, ?e\T;ca ob Savi. 830 KruSno molio in vse mlevske izdelkt ved no sveže dobite pri A. M Zorman Ljublfana9 Stari trg 32 Posredovalmca Ogrinc LjjbLjdtu. M:\Io5:5eva 28, *M> 2:na koJ>od\'^ra). rab' ^uhar'ce zi sezono Za cđzovr,* Jvoorab!jajo Lsaric« iro^fioc ra ozdravS^a?« spolnih oo!^nw (erupet bek) lupanje) V ^aic (ekami pušSca Dio 25. S >:>:o Došlje (ekartu Blirm Snbo-•ica. W-L Stanovanje 1 — 2 vob. kuhmi« ;n pntikl'.n ii5e niJren zakonski pax. Plača eveat. ^a do! eta oap>re.i. Vs^Mtev 1. ma« ■a. Ponadbe peđ »CistOit 806« na opravo »S'ov Naroda« Čevlje . kemično ha rvanje spreie. na tvrđka M. TREBAR, 1 iifhlf-ina S\ Petra c. 6. Vajt»l!š* barve a banran> 5ev-lev snaenke »Wfibra« to »Renoid« /edno v caloffL 46/L iHMMMM»MMMMMHMI»M Železnato vino lekaraaiia đr. CL PtccotHa / Uabtjaai krepća oslabe le, malo-reinjeTn solidno fcen&ko Is:otaa» •^; oroda tttd; doi>ro ohranjen otroški voziček V>raSa $e ođ 6 are zveSet aaprej iiu Caslcarjevem oabrež^n 3 IU Gramofon (kovčeg) nov. $ ploščami. zeio ugodno naprodaj Oqlfda se: Posfojnsfea uTica ??. »Stap in dom«. 761 Žensko osobje kuharice, s^barce, defekta «a \>t. prodaja!k«, natakarice :m iH"ad"Tixe naihitreje u-anrešča v Beoerada ia' v i*rov"lTic: Zavod ra oamieštenja Va^e Carap ča 6 — Beorra-d SJ9 Klavirji, n a niti; B6sendorfer, Hftlzl * Heitzmann. Fdi-stet- Stingl ^o nesporno najboljš' Dobite jih za najmaniM obroke le pv »vrdk1 tkttonz Breznik LtubMana Mestm trg 3 -ir Q"O it jl b ■ ■ iCjDnnDPonr ^ kinuK srebrne žepne ure Dio 25»i— nikelnaste žepne ure > 48. -srebrne ovratne ve- rific« / obeakoin ? 30— 14 kar. rlate ovratna verižk^ % obeskom > 1HO _ 14 kar. zlate zapest- oe ure na traku . > 3-tO.-t^ecime Šepne ore. Sehaffliausen«. Umegar. zlatnina. !»iiljanti v veliki i'iberi, hu*1»lke (m*»- f>rt*e) . . . . > 6n.— IVAN PAKIZ I iiibljana, Pred Skoflju RAZPIS. I>ru*tvo /m /gradbo delavskih iu^ v LjuHljani raapihuai ^Jdajo vseb obrtničkih dopokine. Ponudbe je vložiti v iLnenuTani |>j^tni na}poinpj»f «iw« l maj« 1929 do 11. ure dopevMnp. T.jiihijan«. dne 19. aprila 19^ Društvo za z^radbo delavtfclh hll ■>t v Ljubljani. Na>i«0opoifte|*i i $TOEWER Hvatu« ttro|r «ašivilje icroiair in fievljjrjc itf i« wik dom. Pr«d«n si nabavit« *troj, oelett« st to »irednoat pH »vrdki !•«•#!> Sara«|a9 ujuojan« Se4«»«b»r^ova «Nca II. Zahvala P. t. ML91 opni kora raunh ubiaMit &aTo1<«v ni druitev, v*em dragim pnjateljnoi hi /nancem, Li ?>o ua«^a n**pnz*ibne>fra p«koj-o'ka spremili na njegovi vadnji poli, pa ob ~uli s prekrasnint cvetjem in na* Matšii ^ ? /kih urah. riajifkreoejša hvai»! RODBINA KRE1TEWA Ma>a sadušaica /« Iminaji nm ]wkoj mi ka *>• bo darovala dne 21. apHla Ift29 f! x uri jrjatraj v s*f»ltn t*»r4Ti «v. NtkoUf^ \ 'hVtttti. Obla^tveno koncesijonirai a C-CalaPaRD^H i% ^&tfall \ 1. Gaberščik. btvši kotnisar za šoferske 'zpfte. Ljablian«* Bleiweisova cesta 52 Praktične vožnie z modernimi aviomobili, teoretični pouk na podiag« naj--------modernejših priponiočkov — Redni tečaj pričue 1 maja. — — Tvrdila IVAN KURALT, valjčtii mlin v Domžahh opozarja svoje cenjene odjemalce, da g. IVO RalBOLJ ni već uslužben pri nji kot potnik ali kakorkolt ter ru upravičen do prev /emanja naročil in ćelo ne do inkasa denarja za navedeno tvrdko Stran 8 *<; i: O V K N'Sk'l V A R O I >* dne 20 aprila 10J9. Stcv <*). BINKOŠTNfl VELEPRODflJA 22 APRIL J# G^OBELNIK 15 MAJ LJUBLJANA • MESTNI TRG 22 - LJUBLJANA Vam nudi dobro blago oo sledetih cenah: Kamgarn f portni t eviot Couvercoat po Din 89 po Din 52 po Din 85 .99 GO .110 , „ 109 * . 72 „ • 135 . „ 130 ' , C5 , „ 150 „ - 150 98 „ * 1&0 ; * 180 - . 120 . » 220 „ - 193 ■ ■■ » n 155 AngleSki itoff od 260 do 350 naiffin. kval tete Damsko vomo: Mile: Praino blago: Poplin po Din 45 Umetna po Din 24- Molinos po Din f VQ Kasha , „ 75 Rožaste w „ 27 Belo blago „ „ J'$Q Modno „ „ 80 Tkane „ „ 38 Tiskovine „ „ 9*-la plašče „ . 120 Foulard „ „ 75 Cefirji „ * 10--Rips „ „ 150 Crepp de Chine Oxfordi „ „ 12-- Convcrcoa „ 160 enobarvni in Kloth M » 17'- I™**■■■■■■■■^^^* rožasii od Dini IO p*^^^^^^^^^^™™ iiapiej I preproge . Pred- _ w _ BWW _„ ■■■■■■■■■■^i^mJI posteljni*! ZASTOR« iN 4EPNI ROdCI mj Ražen tega pa popolnoma zation* ori nakupu vomenega blaga do 400 Din — 6 robcev; do IOoO Din — ostanek za otroško obleko ^r« aecjem nakuou oa P3 dogovoru do 10 vied«i<.si Oglejte si! Prepričajte se' prcnavlja, £!&:] ia osvcžj-le kri. izboSsa s.'abo pr*l>a-vo, s'.abotco delovan;« Čre-vesa, nap-Iiovanje. obole* a'e atokratne k^slice. JeteT. žo'.ca ai žo!5n» kattien — Vz3odba"a apetit ln izbor-oo nćinku-Ie p>ri artcricsk'e-rozi - »PLANINKA« caj le pristen v ptombiran'b paketih ?o Din 20.— i iw- ^:scm proi2vaiilca: LEKARNA BAHOVEC. Ljubljana. KongrcsnJ tr« Debi se v vseh lekarjab Jamskega lesa kuc>:ino vsako kohčaio. — Pomirbe z navedbo ceoc, ko-Uilne \n ScvaJat^ie za takojš&o dobavo, franko vas?on štovanskib postaj im ^eDtiacski prenio20vnllz And. Ja-LIl d. d.. Krmelj na DclenjsiteTn. S07 D. M.C. znarnvanec, peri - premca Moalnie. krpanec C. M. S m »Ara*, kvačkanee. kron-*ko. sruliver iu Lord svilo razne čipke, zobeke. vezeni no trakove, srumbe in za-"Mike za D!ašče. lisa b'ser riC. za mo^ke obleke. za-^estne. ovratne, lasttko 51--oko in ozko. vezaike ori-'^roča r>o nain:žj:Ii cenah Osvald DOBEIC. Ljubljana Pred škofijo 5t. 15 Velika zaloza in Izbira dišečega mila. l4*1 PnporuČanivj \'cni PUCH KOLESA ki so vedno najDoljša1 Dobe se po solidni cem, tudt r;i obroke le pri tvrdki IGN.VOK LJUBLJANA - NOVO ME1TO NAJBOLJSE TAMBURICE f^rka^cvena n sremskega sistema 'xdelij*# >f stara Himt. tvornica tambunc Stjepan Wl. Gilg , _ Sisak 610 Kačićeva ulica 174 (Hrvatska) Cenavmk timOurJ«. lošijem na ^atitevt, t**ivn OJnkovan / Ivema A»at'ma koUmama Naiboliši češki blagov Zaiamčeno artovolnent mn^ke n damske bi?oov^ = zadnjih novost ===== Domladno in (etno seziio razpošilia najboli renomiranu ZALOGA TVORNICE SUKNA SiEGEL - IMHOF. - BPNO Palackćho tf. 12, Ceškoslovaška Uivećja, »zbtra. i>aiwž]e tvormsne cene. rtajsoluirc. > '/vršitev vseb naročil. Nj fahtevo v/orc ^aRton GRllZNtR. ADLER in KOYSER »»valni stro ter ^oiesa so najbotjšći v ma- teriiaku. Lept opreme, ugodn pladln' po^oii Istotam švicarsk piecttni stro „OUBIEO pri edinu Josip Petelinc, Uublianc PROMETm /AUOU tik ^cHOd D. i LJUBLJANA prodaja po ua:u£odncišil> cenah iu satno na deoeio- 1 •^■••"V V \J A'tiriavo r n^nstnskf svrtte KOVA Kl P^EMOCs - |\^9I\«| tvarniški. plavžarsKi tn plinski. BRIKETE r^rometn zavod za oremog d. c ' L'UbHsn- '^liklošičeva cesta štev l^i KDOR Or,! A?!JJL TA NAPREDl'J™ Zanesliiv oomoček za neqo I? s Z rabo na no\o iznajdene trancosLc pomadc »MIŠEL« &e u^tav' i/padaoje in sivenje la-š povrnejo >c i/gubljeni Usje, odstranilo *e vsi pojavi, ki zaradi njih lasje izpadajo in sive. L'speh je zanesljiv pri 60 do 160 qramili, wakor so /e komu dali časa mvcH a!i i/padali iasje. Cene z dostavitvijo vsakemu Daročniku na dom: 00 qr 113 Din, bO yr 130 Um 100 «r IS5 Din, J60 gr 290 Din. Vsalcemu naroCilu priložimo garancijo za popolu uspeh za ta Ick. Za slučaj, da bi ae bilo uspeha. »rnemo denar in poravnamo vse stroške V tuzemstvo pošilja po povzctju Depo za Jugoslavije* [>omada »MISHL«, Reonrad Vasina 5' — V Beogradu prodam lekama Delini. Knez Mihailova 1 Specifali*** mehaniena Jelavtnca ta popravilo vtth piuiruh. računskih in kopirnih ttrojn, ratmnoievaimh »pm. rmtov m btffn. fjud. Boraca, Cfuhtt*—**, 3mtmnburt*94M ulSea i*mm. €> Točna pottrtžbal Konkufni,,* crnt.' Td*1anJ!X*)_ \. & E. Skabern* Ljubljana Najvcčja Izblra teikega in angleSkega ■akna. L\TINKOVEC-KTOXX ^—^^ ^^ m»w ^^k T ^A ^lW T ^lW ^lW ^lW^K ^K ^l^. ^lW Svctovn >znam ogljikove kisline bogate toi>li vrelo kutunjsKc soli (30, 5-34 i (j ^■^A g^L ^B^^^ l^^l J^^ H I ^L^H IL-I H l^^i^l Ncdosežni pri boleznih srca in arterij, revmi, protinu, bronehitis, trpi penju hrbttmc H^P /^^ ■ ^B __ I^^H /^^ H I H"^H Hl H |WB negu mozga m Žn-Cnem trpljenju. ■ ^ft im^k ■ ^W ■■ I ^1 m-^k ■ I ■ ■ ■ ^ ■ I ■ Ubranczabavt ~ Vseh vrst >purt J^^^X Ji^ J^*^^ «* ^ ^» ^^» ^^H^ M Am# A«I ^BL Vsi novodobni zdravilni pripomoCki. — Lcpo. pnjetno okrcv^lišćc i.ii ti i_ u i i- i i- i t m u i ' Izborna preskrba ob primernih cenah. -. --- Postaja l>-vlaka pro^a Hamburg—Heilin—Kasscl—trankfurt a. >\.—Bascl „ . , , .... ..... r p , v ...t...-,- ; , ♦ --i NeitlCIja \/5 m/nu/ oj Frankfurtu «m ,Main. I ro:»rvekte daje kopačka in zdravili^ka »prju h.ul. Nauhenn m p.Kmska ptiarna i.^..... ■■■— i ■' ■■-------------------------- Urcjujc: Ji«ip Zi'pančiC. — Za »Narodno tiskarco; Fran Jczcrick, — Za opravo lo tnsera ni del ii^ta; Otuo Cbri»tol. — V»i v Ljubijani.