65 steillka
v torett ll mania !9Zl.
LIV. leto
I&hafa vsak dan pcpoldne tx-rco*r&st aaioljs in prasnite.
tnseratf! Prostor 1 m/m X S4 m/m za mak oglase do 27 mi m tišine 1 K, od 30 :n/m viSJnc dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m!m K i*—, notice, poslano, preklici, Izjave In rekla ne 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke SO K. Zenltne pc-judbe. vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov na! je nriloži znamka za odgovor.
CTpr^TOl&tvo „SlOr. Varola1' in    Jir.»ia     riKini' finallova ulica st. 5, pritlićao. — Telefon «t. 3)4.
„     r ,-     ,  m       r       -^aa—r-  ______ f        _. |||Mmrr | .....       , g—— —
volta
¥ Jaj)|hii|i:
celoletno naprej plačan  .   K J0f>
polletno.......w 150*-
3 mesečno......„ 75*—
1      m ......23-
v   L.ubiian-   In   po pOitl I V inozemstvo I
celoletno......K 4?■)•—
polletno ....... „210*—
3 mesečno......„ MS'—
.......35 -
Pri morebitnem ?nivm i se trni daljna naročnina dor-lacntl. Novi naročniki nn  poatlteia v prvi* naročnino   tetino   ^*aV  po nakaznici. Na ^amo pismen* naročili hre*- noalafve dentria se ne moremo ozirali.
DreduJitvo <(Siov. NarodV* Smiflova rallea AL  9,  I. nadstroplf
Teie?;in liiov. 34.
Do- «e  »pro'ema  le  podplmne  in  zadostno  franaovan •%
i?t<T     Rokonlscv ne vrata. *~V4
Po>sm62na Številka velia 1*20 K
PcStn ni platana v gotovini.
iii^ w .... _i ; 3
Žalna manifestacija o llEs&SfanI
V mislih *in srcih ujedinjena z našimi brati onkraj meja, ki jih je postavila nesrečna rapallska pogodba, si jo odeja Ljubljana žalno obleko, da ja^no in odprto manifestira svojo žalost nad iločinom, katerega poslednji veseli akt za Italijo je današnja svečana aneksijska proslava v Trstu.
Orne zastave, trol>ojiiire na pol droga, narodne zastavice, ovite s Črnimi trakovi — tako izgleda danes naša drugače bela Ljubljana. Skrivnostno žalostno in pomembno obenem vihra na stopiu našega ponosne»ga grada žalna zastava in priča >urbi et orbU, da slovensko pleme, ujedinjeno z brati Srbi in Hrvati v mogočni jugoslavenski državi, žaluje za svojimi začasno zasužnjenimi sinovi in hčerami, katerih ne bo pozabi to nikdar in za katerih osvobojenje hoče položiti danes slovesno prisego, vteleseno v spomeniku za neodrešeno domovino.
Kmalu po deveti uri so se začele ubirati na prostranem Vseučiliškem tr-*ru nepregledne množice. Prišla je šol-pka mladina z zastavami, naši Sokoli, razna prosvetna društva z zastavami, vseiičiliščniki, zastopniki naše znanosti in umetnosti, primorski in koroški emigranti. Društvene zastave z žalnimi trakovi, med njimi rudi stara zastava >Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici«, so se razvrstile pred vseučiliško ograio, ob kateri je stal črno odet govorniški oder.
Malo po deseti uri so prin*-sli štirje akademiki z zelencem ovito spominsko ploščo na kraj, kjer bo postavljen spomenik neodreseni domovini. Prenos spominske plošče je vodil dobrovoljec, novinar Vitemlr Jelene. Združena pevska društva po *ocd vodstvom £vsp. H u b a d a zapela Jenkovo: Buči trnor-je adrijnnsko, ki je s svojimi mogočnimi, Žalnimi akordi globoke vplivala na zbrano množico.
Nato je stopil na žalni oder dr. Rožič, ki je v lepih besedah opominjal na grobove, ki tulijo okoli nas in mi slišimo njihov glas čez visoke Karavanke in kršni Kras. V Trstu proslavljajo danes slovesno aneksijo naše zemlle in se veselijo nad grobovi najboljših sinov in hčera nas>g*» naroda. Zato manifestiramo mi, ki smo evol>od-ni. za nase še neodreeene brato in kličemo Italiji, da jih ne bomo poznbili nikdar. Oropani zaklad moramo dobiti nazaj ln to se bo zgodilo, če bomo le hoteli. Za to nam je najlepši vzgled
, 20. marca.
Italija sama. Apeliral je na stanove, da okrepijo naš narod v državi in ju-goslovenski misli, ki edina more rešiti z .*vs usnjene brate. Itn lija se moti, če n*i-di, da bo za vedno gospodarila nad n^šim tivljem v zasedenem ozemlja. V naši jK)se«ti so vrata na izhoi in na z:i!>ad. Jugosloveni smo narodna, kultu/na in gospodarska enota katere ne moro za stalno razdiliti nobena sila. Naš aarod bo osvobodil tudi beneške Slovence, ko pride čas osvobojen ja vsoh delov našega naroda Ne za nas, arn-pnk za neodresene brate in se-stre moramo živeti in delati, ker le v delu je rešitev nas vseh.
Narodni poslanec Brandner je s toplimi besedami pozival na delo za zrevolucijoniranje naše mladine, ki mora biti prepojena s pravim jugslov. duhom, ako hočemo doseči b\o\ cilj v osvobojen ju in ujedinjenju celokupnega našega naroda.
V imenu dobrovoljcev je g. 8 1 a J-mer vzel začnsno slo\ o od naših bratov v Primorju in pozival na složno, neumorno delo za osvobojenje onih. ki za tlogleden čaa še ne moreio živeti z nnmi v narodni in državni svobodi. Za klical jim je v imenu narodnih borcev, naših hrabrih dobrovoljcev: na skorajšnje svidenje! Za njim ie govoril še dobrovoljec U d e. ki je pozival omladino k resnemu in vztrajnemu delu.
Nato so položili na vogalni kamen spomenika neodreseni domovini spominsko ploščo iz rdečega mennorja z nanisom: 2. III. 1921. — Zasedeno ozemlje. Pevski zbor ie zapel pod vodstvom g. Juvanca Debel Jakovo slovensko žemljico«, ki se ie pela prvič na današnji žalni dan. Klub Primork, vse v Črnih oblekah, je položil na ploščo zelen vnee, nakar so združena pevska društva pod vodstvom g. Huba-da zapela državno himno >Bože pravde« ter narodni himni: >TJ*»pa naša domovina« in >Naprej zastava Slave«. Po odpetih himnah so se poklonile pristne zastave snomeniku za neodreše-no domovino. ZMni m^nifr-stn/dji so prisostvovali tudi orlposla.nH češke narodno - soH'alistične stranke.
Malo pred poldne se je končala žalna manifestacija našega «xlinstva z neodrešenimi brati, katerim je ob t^m Času zastopnik italijanske vlade pre-brnl aneksijski dekret ki obsoja n d pol milijona najboljših Juzroslovenov v politično in kulturno suženistvo. Z za-
vestjo v dušah, da trinajst milijonov odrešenih bratov ne bo zapustilo pol milijon«* zasužnjenih, so se mno/ice niiiiio razšle.
Zvečer *e je vrnila v opernem glr*-dališču žalna predstava, pred katero jo ga. Danilova deklamirala peeuii naših primorskih pesnikov.
V filariEsssrss
Maribor. 20. marca Dane« dopoldne se jo vršila na GIa\Tiem trgu žalna manifestacija za zasedeno ozemlje. Manifestacije se je udele/.ilo veliko število ljudii iz vseh slojev in stanov. Zborovanje je otvori! v imenu Jugo-slevenske Matice prof. R i b a r i č, ki i« pozival navzoče, naj ostanejo zvesti ideji osvoboditve naših neodrešenih brstov. V imenu Sokola je govoril dr. S o r n e c, ki je poudarjHl moč sokol-fcke ideje. Kakor so nas osvobodili erbeki vojaki,   tako   bodo osvobodile
sokolske čete naše   primorske brato. Nato je zapel pevski zi>or Glasbene Matice in Drave Jenkovo >Morje adri jansko«. nakar je co\oril v imerm Ju-goed. dem stranke Gjuro D ž a m o n j a. prof.  Kovač i č pa v   imenu  Z::< lo vinskega društva.    Končno je govoril še nadučitelj Hren za narodno ?ocij li stično stranko  Po zadnjem spevu pevskih društev   se je razvil veličasten sprevod po mestu, nakar so ee množice mirno razole.
—d Znsreb, 20. marca. Danes ob 10. dopoldne se je vršila protestna ma-nifestaci a, ki jo Je organiziral Jadranski zbor kot protestno Droslavo proti italijanski aneksiji "stre. Trsta in Primorja po kraljevini Italiji Izpred So-kolskega doma na Wilsonovem trsu ie krenil manifestaci.lski sorevod molče oo KukoviČevi ulici, Zrln?evcu. Stross-mayerjevi ulici. Jciačičevem treu. Ilici, Frankooanske-ra ulici nazaj na Wi!sonov trs:. Na čelu sprevoda ie Jezdila sokolska konjica, za njo pa Je korakala akademska mladina z zastavo, nato zastopniki raznih društev in korporacii. zastopniki mestne obči-ve. Sokoli in Sokoliće peš. Na Wifsono-vem trjru je imel namesto službeno zndr/^nega župana nagovor podžupan Kontak, v katerem fe Izlavil med drugim: »Vel'čnstna manifestacija soč*!-vstva ln solidarnosti vseera Zaereha naj ubbži veMko bol bratov v odtre*^-nlb krailb. Naj bodo prepričani ti naši bratie, da lih ne pozabimo in ne zapuščamo. Na* ho ta manifestacija opomin tulcem, da Je samo pravica večna in vsaka sila le začasna.« Zatem ie sokolska fanfara odsvirala srhskrvhrvnt-sko-slovcnsko h'mno. s Čemer se ie nro'estnl shod zakliuč^l. Ob 11. se le v velik! saborski dvorani vrSilr** ustanovna sk**p*čina klavne podnifn'ce Tff-croslove"ske Mitice v Zatrrebu. Knt zastopnik regenta prcs+otona^led-Mkrt Aleksandra le prisostvoval skupščini bnn dr. Tomhlav TomMeno\*1č, ki :e bfl od zbnrr»v*>!cev nordrn^d'en z **!-vn^nim^ flvio-ktfd. P*-edsednlV začas-r»eTa odbora vsc*"v*T,KVi profesor dr. Prnn flelHC le of\forll sknnSčlno z na-<5ton-iimi besedami: »Branki 7borf Kot orer!c-ednik znč^s^e^a odbor* f*t*avnvj
prrdružnice Jugoslovenske Matice v Zagrebu vas najprisrčnejše pozdravljam. To je prvič, da so se na skupnem posvetovanju se tali zastopniki vseh davnih podružnic. Ob tej važni priliki mi je posebna čast, da pozdravim c bana Hrvatske ln Slavoniie dr. Tomislava Tomljenovića, zastopnika poverjenika za prosveto g. dr. Novaka, nadalje zastopnika centralne uorave Ju-coslovenske Matice v Beogradu g. dr. Božo Markovića ter tajnika uprave dr. Ivo Mogoroviča ter končno odooslnnca glavne podružnice v Osijek*j g. Va-nočka. glavne podružnice v Splitu prof. Alflcroviča, glavne podružnice v Ljubljani g. Mahkoto in podružnice v Mariboru dr. Lenarta. Bratski zbor! Na?a tira so danes do duše resna, toda vedra. Naša kultnra ln n;ena Čistost ^e bosta težko maščevala nad oni.Ti, ki ie grešil, pa še proslavila svoie grehe pred drugimi. Naša srca so si?er razburjena, toda ne od tr***nnt-!e razburjenosti temveč od čvrste nepokoleb'-ive volie, ki začrtava pot do dela 'n s tem v večnost. Naša beseda nam odmeva v Zagrebu, toda naše misli so Pri vsakem Človeku našega naroda, na »si žTvi ob sinji Adrlu, posbiša pecmi Učke gore aH zvoke OosposvetsVega zvona. V takem razp^ložcnut otvarfam prvi zbor glavne podružnice b'^os1 ^ve^ske Matice v Zagrebu, zbor. ki bo "lena kon^t't'ian^a.« Besede orof. dr. T'ešića so bfle sprefete s splnf"?m odobrava-niem ln navdušenlem. Nato fe govoril ban dr. Tomislav Tom Me*" ovi č na**fo^-ne besede: »Ve*e!wio5tovana trospoda! Pr>i'er>^j, m) fe kot banu Hrvatske ln S^a^,'oniie nr>sebn* čast, pr>rd*"nvifi vas v frnenu Nt. VI*. re^nta ore«tn!o-naste^ntka   At^t^mdra.  ^T>ri teb b^so.
dah so vstali v>i zborovalcl navduše-no vzklikajoč regentu.) Pozdraviti vas k ikor se:n rekel v imenu Nj. Visočan-stva v našem belem Zagrebu   na prvi skupščini Jjgo^loveusUe   Matice. Ves rarod kraljevine   Srbov.   Hrvatov in Slovencev   vidi v vas kulturne predstavnike in boritcljc ter je pripravljen, da vas podpre v človekoljubnem delu za pomoč n.'šlm    bratoni,   našim sestram in n^si deci širom fajejra sveta, ki niso dc!c-^*u svobode In blagostanja nase velike domovine.   Ves naš narod «leda v vašo   požrtvovalnost na polju kulture in gospodarstva z željo, da bi bil vaš trud ovenčan z onim uspehom, ki ga Iz srca   žele člani Jugoslovenske Matice , kakor tudi vsi JugoslovenL S to žolio vas pozdravljam. Da bi bila srečna bodočnostU (Veliko in dolgo-trajno odobravanje.) Začasni predsednik dr. PeŠič se :e zahvalil banu v Imenu skuoščine ter Je zaprosil bana. naj v imenu prve skupščine Jugoslovensko Matice sporoči regentu prestolonasledniku Aleksandru izraze   zahvale, zve-rtobe in ndanosti.   Navdušeno vzkll-kanje kralju in rtgentu je trajalo nad 5 minut.   Hanu dr.   Tcmljenovlču so bil? prirejene ovacije ob prihodu, kot tudi ob odhodu. Potem, ko ie ban odšel z zborovališča, ie govoril dr. Božo Markovi*, glavni  predsednik centralnega odbora Jugoc.'overuske Matice ter v svojem govonj izrazil posebno vesolje, ker more *rovoriti v hrvatskem saboru, v katerr-m Je hrvatski narod desetletja vodil boj za Ideje, ki Jih zastopa tudi  lugcclovenska Matica. CIU Jugoslovenske   Matice Je znan in sta ga poudarjala   predsednik   dr. Ilesid kakor tudi sam ban dr. Tomlienović. Nr-js" narod ie v času volne doprinesel največje žrtve, da ie pri?.e! do svobode in tredinfenja. Storil je to iz srca in ni vprašal za nič drugega. Ko pa je do^o do ojedinlenja,   so radi režima pričeli nekateri Irražntl nezadovoljnost tudi proti državi, ki ie In o<tane pred vsem drucrfm.   .Tugoslovenska Matica ne more Izootnltl svoe nalogo popolnoma, re da ni raz\*i:ala   čuvstva do državnih dolžnosti.   Končno se le govornik dotakni! tudi na-Iva države in fz*avfl da se ie zgodila vel'ka napaka, ker se nI znala drMi n****eniu narodu podlaga, na kateri bi grad;l svolo dalj-nio bodočnost. 7a tako delo, kakor ga namerava  vrfitl   .biros'^venska Marica. ?e potrebna močna JuTo«lnvfla. k! to znala in motrli Izvesti zahteve svo-* 'etra ffud.atva.   Nato le p-ovoril dr. Tvrj M">gorov!Č.   <r''S\mi  talnik certralncga odbora, o metodah d'.la Jue*o<*lrwepske Matice,   člana  znčasnera odbora tajnik mf K?bat*n in dr. Arfonč'č sra po-
Dr. R. KuSej:
V Bački in Sremu.
(Dalje.)
Na večer je priredilo dijaŠtvo veselico v prid skladu za revne Mu-Šatelje. Ako bi bili prostori zadostovali, bi bil to pravi elite-bnl vsejra narodno-znvedne^a subo^iškega občinstva. Obširna telovadnica v nek-danje-m učiteljišču, v katerem sta nastanjeni pravna fakulteta In dijaški konvikt. )e bila tako natlačeno polna, da se ples dok'o, dolero ni mogel razviti. Mene bi bilo silno zanimalo, opazovati to vrvenje, a človek se v gnieč! skoraj ni mogel preritl skozi pestre množice, med med katerimi si videl nalelegantnej-še dame v svili, briljantin in dragocenih kožuhih poleg svežih, vedrih deklet z dežele z robci na glavi In cekini, ki so jim viseli okros: vratu fcloboko na prsi. Ne samo dvorana, tudi vsi hodniki in stranski lokali prostranega poslopja so bili podobni mravljišču. Povsod veselje, vrvenje, povsod razgreta, zadovoljna lica. a povsod vzajemnost in sloga, bratstvo in ljubezen. In vmes je svirala ciganska godba svoje mehke, vča-
sih otožne melodije, do katere valčkih je plaval moj duh tla k našitn planinam. Tam ra*ziedajo naš narod tuga in nezadovoljstvo in strankarske razprtije.
?z premišljevanja me Je vzdra-mil gospod general, ki se je kazal izredno Ilubeznivega nanram Slovenca gostu. Želel je vedeti, iz kakih motivov izvira politiVa dr. Korošca, ki le Srbom nerazumljiva. Žal, nisem bil nikdar politik In sem se omejil zgolj na opazko, da smatram postopanje naše SLS samo za taktiko, katere jclobje^ra namena ne poznam, ki pa gotovo ni naperjena proti ujedinjenju. Prav g. dr. Korošec ve najbolje, da je le v Izvedbi Krekovega programa In v ujedinjenju Jedina naša narodna rešitev. Pravil sem mu, kako globe ko so bili naši sellakl iz Koroške, ki sem lih nella! po nesrečnem plebiscitu v avdilenco v Beograd, ganjeni nad reeentovo ljubeznivostjo, s katero le stisnil vsakemu roko in jih odpustil z besedami: »Pakle pozdravite našu braću. Što ie ostala tamo!« Take prisrčnosti niso bili nikdar vajeni. Oba sva prišla do prepričanja, da bi bilo v prvi vrsti potreba seznaniat! narod z narodom, ne samo politike s politiki. In dobra in zdrava pamet naših ljudi bi na-
pravila kmalu konec vsem intrigam in političnemu koritarstvu.
Oba sva si bila tudi edina, da nam manlka velik, za vso državo na-menien dnevnik. čee*ar glavni namen naj bi bU. braniti avtoriteto države in edlnstvo. zbližati in poučevati, ne pa samo razdirati, kakor dela to večina naših listov.
Z velikim zadovoljstvom lahko naglašam. da se najde v srbskih krogih mnogo uvidevnosti in razumevanja za to. kar nam je naiboli potrebno: rruedseuojnega natančnega spoznavanja.
Skoraj gotovo pride prej aH slei do dijaških konviktov po vjeh rrrc-stih, kjer so naše univerze, da se tam dljaštvo Iz vseh krajev naše raz-prostrane države med seboj spozna in privadi narečij. Seveda se bo moralo dati dijakom, ki gredo študirat izven svoie ožie domovine, primerne štipendije, ka^'or Jih imajo vsi dijak' v Subotfci. Pozneje pride morda tudi gostovanje profesorjev različnih univerz na dru*:ih univerzah na vrsto.
Na vsak način je prav sednnli čas za profesorje in dilake Izredne važnosti in flril naiae-a ogromno odgovornost. Od mladine, ki bo prevzela v najbližjih letih med narodom
kulturno delo. bo odvisna v prvi vrsti konsolidaclla naših razmer.
Subotico in kroge, ki sem Jih tam spoznal, obranim v dobrem sno-rminu. čutil sem se med nliml vseskozi domačega ln odnesel sem's sebof prepričanje, da delujejo na mladi fakulteti moči. kojih talent in resno stremljenje sta naibollše lamstvo za ugled in slavo velevažnega zavoda. Odhajal sem z občutkom zadovoljstva, da se je posrečilo te lene kraje vtcleslti v našo državo, kajti človek nehote misli, če živi neka! dni tuk.d med prijaznim ljudstvom, če se krep-ča v finih restavracijah po dunajskem vzorcu, ali če niie turško kavo v skoraj razkošnih kavarnah med zvok! ciganske godbe, da ima stara prislovica: E-rtra Huncariam non est vita. et si es vita. non est Ita. nekaj resnične podlace.
Ako denemo m! namesto besede itunearia besedo Vojvodina, bo ta prislovica veljala lahko še naprej.
II. Sremski Karlovci.
Srbi so po pravici ponosni na to malo mestece ob širokem rno« drem Dunavu, v če^ar valovih se zrcalijo skrbno obdelani vinogradi Friške gore. VeČina Mš idilične na» sclbine je prilepljenih   liki loto«
rom ob pobočju tega edinega hrl« bovia v Širnih ravninah VojvodU ne. Počasi in mirno, skoraj oesliSno teče mogočna reka mimo T-'arIov# cev, kot bi se zavedala svoie v-**J* nosti^ in te/e rlotfodkov, katerim jo že btia priča. Nekoliko riacf mestom stoti na točki s krasnim razdledom kapelica. V njej se je sklenil leta 1699. aiani karlovški mir, ki je iz* rinil Turke za vedno iz ozemlja med Donavo in Tiso.
Za vsakega Srba so to sveta, historična tla. Tukaj in v bližnjem Novem Sadu je vzcvela šele novo« dobna bogata kultura hrabrega na* roda. čegar središče je postal P*o# grad šele pred dobrimi 40 leti. Od« tod je izhajal tudi oni pokret, ki jo po 1. iS48. hotel ustvariti iz Bačke, Ba!iata in Srema samostojno srh* sko vojvodino z lastnim vojvodo na čelu. Opiral se je na stare privi« legije srbskega naroda (nationis Rascianorum) in na nekdanje nje* gove despote, ki so uživali v deže# lah ogrske krone mnogo gvobo« ščin.
CDalJ« pribodnJIC.)
36
2 stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 22. marcn 192i.
65 Itev.
tocala o poslovanju začasnega odbora »r sta bili njuni poročili vzeti na zna-Ije. Po teh poročilih je odbor zbral tekom meseca do ustanovitve podrui-aice preko 1000 članov in nad 505.000 kron, ne vštevši doneskov, ki so le shirali po vsem mestu. Nato je bila volitev novega odbora ter je bil za predsednika izvoljen dr. Zivko Pctri-Žič, ki je takoj prevzel svoje mesto. Izvoljeni so bili nadalje kot podpredsednik vseučiliški profesor dr. Fran Ilcsič, kot tajnik inž. ŽivkoviČ, blagajnik Zlatko Turkonič. kot odborniki odvetnik dr. Lav Mazura, župnik dr. Svetozar Rlttijr. učitelj Dušan Pobuno-vič, odvetnik dr. Ivo Spevec kapetan Lnjo Lovrič. jra. Marija Masrdič. »ra. Minka Franjreš in Jerena Čuk, kot namestniki Bo^a ManČek, dr, Bo^o Adžija, Ante Brozovič, dr. Ferdo Ši-3:č, inž. Ilija SavPna. dr Srdjan Brdi-savt svič, za revizorja dr. Ivo Politeo in Giuro MatiČ. Po volitvi se je predsednik zahvalil za izknzano zauparve ter predlajral. da se odpošlje resrentu prestolonasledniku nastoona brzoiav-ka: »Nj. Vis. rejrenru prestolonasledniku Aleksandru, Beorrad. Prva skupščina podružnice Jutroslovenske Matice v Zajrrebu   navdušeno pozdravlja
svojega  kralja  osvoboditelja in Vase I kralj. Vlsočanstvo   prestolonaslednika. ! Jugoslovenska Matica   Je   prežeta s trdnim sklepom,   da zastavi vse svoje moči   za  kulturno in gospodarsko povadilo   naših rojakov v tujini in prosi I Vašo Visokost   ra   vzvišeno podporo j pri njenem delu.i   Brzojavka  ie .bila j sprejeta z velikim, odobravanjem. Nato je govoril se kapetan Lito Lovrič. nakar se je skupščina zaključila ob 13.
i— d Zagreb, 20. marca. Ban Hrvatske in Slavonije dr. Tomislav Tom-Ijenović Je odposlal regentu prestolonasledniku Aleksandru naslednjo brzojavko: N). kr. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander. Beojrrad. Prva skupščina kulturnih delavcev Jugo-slovenske Matice v Zagrebu, ki se je vršila danes v nedeljo, dne 20. marca, me je naprosila, naj sporočim VaSemu kralj. VisoČanstvu Izraze zvestobe in udanostt* kakor tudi spontano cloboko zahvalo za kraljevi pozdrav, ki -sem sra imel čast početkom skupščine izjaviti v imenu Vašega kralj. Visočanstva zagrebškim Članom in ostaMm delegatom Jtnroslovenske Matice, zbranim v stari saborski dvorani iz vseh kra/ev naše kraljevine. Ban dr. Tomljenovič.
liseksiiska prošla na o Trstu.
V Trstu, 20. marca.
Vse mesto je v italijanskih bar* Yah. Na stotisoče zastav na vseh koncih in krajih. Pokazati se je ho* telo v najobsežnejši meri, t4 a je Trst vendar italijanski. Od petka dalje j« živahno vrvenje, trobojne znake nosijo moški in ženske pa še polno drugih priložnostnih znakov. Pisa* na množica valovi po mestu, in k a-* dar Ie nanese prilika, zaorijo gla* sovi »Viva f Italia!*. Koliko pa je tudi bilo podžiganja in ukazovanja za kar največjo proslavo aneksije. Lahkoživo italijansko cestno mno« žico je lahko spraviti do navduše* nja in veselega razpoloženja. Malo godbe* malo zsstav, kak plani teč govor, pa vse zaori in dere za god* bo in zastavami in zadoni petie. Kaj šele sedaj, ko so fašisti pridu* šali prebivalstvo, da mora biti anck* sijska proslava naj sij a j ne j ša in ko ao oblasti res poskrbele za vse, kar mora ugajati tržaški masi in jo spraviti do radostnega rajanja po mestu«
Prišle so ladje. Veličastno se je prizibala velika ladja »Dimio«, za njo »Vittorio Emanuele«, na to manjše. Kar je moglo malih bro* dov do mornarice, je hitelo proti nji po morju in pozdravi sb bili polni vzhičenja. Viva la Marina! Viva I1 Italia! Prednjačili so fašisti. Grmeli so topovi z dreadnougtha »Dirilio«. Mornarje so obsipali s cvetjem in ko so pozneje hodili med množico, so bili povsodi akla* nairani. Zelo slovesen je bil prihod italijanskega b rodo v j a, ki je že na tvoji poti iz Pule ob istrski obali navduševalo italijanski del prebi* Valstva, da so rnu skupine v malih ladjah sledile daleč po morju, spre* jem je napravil na prebivalstvo ve* lik utis, saj je Primorec vedno po* nosen, kadar vidi v svoji bližini lepe, velike ladje. V petek zvečer je bila bakljada. Povabili so bili po* sebno slovečega pirotehnika Petra Fantaoie iz Firence, da je poskrbel umetne ognje. Bili so res izborni in mesto in morje je bleščalo v ma* gični luči. Ogromne množice ao va* lovile po ulicah in razvil se je spre* vod. Na tisoče in tisoče oseb, gost in dolg sprevod, Vzklikanje, petje, godba, fašisti na čelu. Na Oberdan* kovem trgu je govoril prof. Ran* d i, povdarjaioč pomen slavnosti, ko se vsa Julijska Benečija pridni* žuje Italiji Ali ako tu vse kipi ve* selja, pa vendar zgodovina »Risor* gimenta« še ni dopolnjena, Se so ostale italijanske zemlje v rokah tujca Ir na nje zre Domovina s tes* nim srcem. Duša vsakega Italijana misli na DalmacHo. Svoj govor je končal z »alala« Pesniku D'Annun* ziju, ki čaka in upa. Sprevod se je pomikal dalje in iz njega se je iz* vila pod utiskom Randijevega go* vora svei čas na Avstrijce, sedaj na   Jugoslavene   naperjena pesem
»Va fuori d* Italia, va fuori stra* nier!« To je bila prisega, kakor pravijo italijanski listi, obsegajoča bodoče boie. Profesor Randi je go* voril končno na brodu »Ribotv« italijanski mornarici, spominja i oČ jo Dalmacije in odsotnega pesnika (D* Annunzija).
Včeraj so prišla odposlanstva iz Rima. Kolodvor okrašen, voja* štvo, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, godba, množica. Sprejem slovesen. Prvi je izstopil podpred* sednik senata baron Melodia, mož, ki šteje že 81 let, sledili so drugi, vsi svečano sprejeti. V sprevodu so jih spremili v hotel »Savoia«. Prišli so minister Raineri, Soleri, Bere* nini, general Tetitti itd. Slovesni »Te Deum« v katedrali sv. Justa je pel škof Bartolomasi. Navzoče ci* vilno in vojaško zastopstvo, godba, množica, škof Bartolomasi je imel tudi govor. Ugaja mu znani »meda* ljon«, nahajajoč se v cerkvi sv. Pe*= tra v Rimu, predstavljajoč Sv. Tro* jico. Pod sv. Duhom je zemljevid in dobro se razvidi na njem obris Italije, nad katero se dviga podoba Jezusa, ki polaga svojo roko nad vzhod polotoka in kakor se zdi Ita* lijanorn, blagoslavlja Istro. Tudi Bartolomasi hoče blagosloviti to zemljo, da bi prišel mir n« in čas uspešnega dela. Trgovski Trst, ki ga zastopa trgovsko*obrtna zbor* niča, se je včeraj tadi uveliaviL Šla je deputacija k ministru Raineri ju in mu predložila spomenico, ki razlaga potrebo svobodne lake, v Trstu, Minister je odgovoril, da jo bo pn vladi toplo priporočal. Sredi kipečih slavnosti in gorkega razpo* I loženja mrzel curek, ki je za rreno* j tek pomaknil državnike na realna tla življenjskih potreb tržaškega mesta! Razveseljevanje je Slo svojo pot čez dan in noč po gostilnah, kar varnah in gledališčih, plesiščih itd. Italijanska masa je vrvela in dalje veseljačila. Med treznimi italijan* , skimi motrilci položaja umevno ni bilo p 'oslavnega čustvovanja. Ju* gosloveni stisnjenih src gledajo in molče.
Za danes je določen še cel spo* red manjših reči. Ob 11. dopoldne so odkrili v mestnem vrtu bronasti spomin »Italija premaga dvoglave* ga orla«. Razglašenih je polno odli* kovanj in razni italijanski patriotie so postali »komendatorjia in »ka* valirji*. Za Jugoslovene posebnega, pomena je bilo zborovanje faši* stovskih skupin iz vse Julijske Be* nečije, ki se je pečalo izklinČno z volitvami. Sklenili so, da na vsak način preprečijo izvolitev jugoslo* venskih poslancev. — Aneksijske* ga rajanja še ni konec. Traja'o bo še danes in jutri in raztegne se še drl je. Marsikoga bo hudo glava bolela,
svobode, kakor so to storile na5e . srbske sestre. V »Kolu« mora vi a- I dati najširši demokratski duh, ki ne sme poznati razlike političnega prepričanja. In ravno danes, ko se alavi onkraj nove krivične meje aneksija naših slovenskih in jugo* slovenskih pokrajin, je najpriklad-nejši Čas, da z ustanovitvijo »Ko* la« pokažemo, da smatramo začas* no zgubljene brate in sestre na jugu in severu res samo začasno za iz* gubljene in da ohranimo up in trd* no voljo, da jih rešimo iz suženj* siva. Govor predsednice je bil spre* jet z velikim navdušenjem. V ime* nu »Kola srbskih sestara« je po* zdravila zborovanje predsednica ga. Persida Prodanovič, zagotavlja* joč, da je bol slovenskih sester isto« tako tudi bo! sibskih sester. Tudi njen govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Za go. Prodanoviče* vo so govorile še gg. Antonija Hin* tfcrlechnereva, Janja Čučkova, Mu* rica Debelakova, M. Achtigova, M. Kokaljeva, M. Stupica in L. Poljan* čeva. Vse govornice so poudarjale nujno potrebo po čim tesnejši združitvi in delu v prospeh nase domovine, obenem pa tudi razkri* vale bolečine in muke, ki jih doživ* ljajo dan na dan naši bratje in se* stre onkraj meja. Vsi govori so bili sprejeti z odobravanjem in navdu* šcnjein.
Po končanih govorih so se pre* čitala in sprejela pravila z malen* kostnimi spremembami. Novo usta* novljena organizacija bo nosila po teh pravilih ime »Kolo jugosloven* skih sester v Ljubljani«, kar je bilo po kratki debati, V kateri je ga. Prodanoviče va izjavila, da se bo tudi »Kolo srbskih sestara« udruži* lo v skupnem »Kolu jugoslovenskih sester«, z navdušenjem sprejeto. Po sprejetju pravil so sledile volit* ve. Soglasno in z glasnim in dolgo* trajnim odobravanjem je bila izvo*
ljena za prvo predsednico novega »Kola jugoslovenskih sester« gospa županja Franja dr. Tavčarjeva. Ga. županja se je toplih beaedah zaliva* lila za izvolitev, nakar ae je izvolil še odber, v katerem so gg.: Brejce* va, Koširjeva, Detelova M., Dete* lova Ang., Sušnikova, Minarttijeva, Stupica, Vencajzova SI., Globočni* kova, Verhovčeva, RemČeva, Kre* garjeva, Pirčeva, Pogačnikova, 2«ir* javova. Gromova, Zemljanova, Bajtova, Hinterlechnerjeva, Be* ningerjeva, Kokaljeva, Čučkova, Počkarjeva, Engelmanov:*, Erjav* čeva, Grošljeva, Sinkovičeva, Pe* zdirjeva, Govekarjeva, Ilešičeva, Ravnikarjeva, Krajčeva. Ko je bil izvoljen odbor, je predsednica ga. Franja dr. Tavčarjeva predlagala, da se odpošlje našemu kralju in prestolonasledniku brzojavne po* zdrave novoustanovljenega »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani«, kar je bilo z velikim navdušenjem odobreno. Ga. Prodanovičeva je v kratkih besedah pozdravila novo sestrsko kolo ter kot prvo daiil i novemu društvu v imenu »Kola srbskih sester« izročila gc. predaed* niči 2000 dinarjev, kar je izzvalo vihar odobravanja.
Po odpeti himni »Bože pravde« se je predsednica ga. Fra* nja dr. Tavčarjeva zahvalila zboro* valkam za tako številen po^et in za vztrajnost, pozivaioč jih, da se na večer udeleže žalne in slavnostne predstave v Narodnem gledališču.
Pozdravljamo novoustanovlje* no »Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani« kar naj tople i e in smo prepričani, da bo delo tega novega društva pod priznano veščim vod* stvom županje ge. Franje dr. Tav* carjeve rodilo one uspehe, ki jih pričakuje od tega dela vsa pošteno* misleča in z neodrešenimi brati in sestrami sočustvujoča jugosioven* ska javnost
farnega odseke.
—d Beograd, IS. marca. 35. redni sestanek ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Ninčič. Cita se člen 12. ustavnega načrta, ki se glasi: Oderu-štvo je prepovedano. Ta člen je bil sprejet z večino glasov. — Nato se cita člen 13.: Svojina je zajamčena. Iz svojine izhajajo tudi obveznosti. Njena uporaba ne sme biti na škodo države. Vsebina, obseg in omejitev zasebne lastnine se uredi z zakonom. Espropri-acya zasebne imovine v splošnem interesu je dopuščena na podlagi zakona proti pravični odškodnini. Pri glasovanju ie bil ta člen sprejet z večino glasov. Čita se člen 14. Fidejkomisi se ukinejo razei. za splošno-koristne namene. Z zakonom se uredi, v katerih si ča ih se ustanove po izpremenjenih razmerah premene. Člen je bil spreje* z večino glasov. Cita se člen 15.: Z zakonom o davku r.a zapuščine se ima zagotoviti državi obilen delež na zapuščini, pri katere pridobivanju ni sodeloval dedič, oziraioč sc pri tem na -.tanje sorodstva med dedičem in umrlim. Čl^n je bil spreiet z večino gia-sov. Cita so člen 16.: Odvzemanje vozništva in dmerih potreb za voisko se vrši s*mo proti pravični odškodnini. Člen ?e bil sprejet z večino gbsov. Nato pridejo na vrsto členi 17., 18. in I9„ ki so v zvezi z agrarno reformo. Ker to v^rašame še ni rešeno, se ti triie č^e-ni odlaže na kesne'e. Čita se člen 30., ki jrovori o šumah. Predsednik prekine
sejo za kratek čas. Po odmoru predlaga predsednik, da se rešijo Še dve aH tri točke oddelka III. Člen 20. se odloži za kesneje. Člen 21. se glasi: Država skrbi za grajeiie in vdrževa-nje vseh prometnih sredstev, kjerkoli zahtevajo to splošni interesi. Člen se sprejme z večino glasov. Na vrsto pride zopet člen 20., ki ie bil med tem prepisan in razde!.'en poelancem, Člen 20. se sprejme z večino glasov z nastopne redakcijo: Zasebni veliki gozdni kompleksi se razlaščajo z zakonom in preidejo v last države ali samoupravnih oblasti. Z zakonom se uredi, koliko goznih veleposestev mere biti svojina drugih javno-upravnih ie-dinic, ki že obstojajo ali se ustanove. Prava gozdnih zemljišč, katerih pogozdovanje zahtevajo klimatski in kulturni ozlri, preldeio prav tako po zakonu o ekspropriaciji v last drŽave ali samoupravnih oblasti v kolikor se pogozdovanje ne more izvesti na drug način. Gozdovi in pravice gozdnih zemljišč brez ozira na velikost, katere so tuje države podarile posameznim osebam, preidejo po zakonu v državno ali občinsko last brez odškodnine ori-•zadetlm osebam. Zakon o šumah določi pivroie, po katerih bodo poljedelci mogli Izkoriščati državna gozdna posestva v sekanie less za zgTadbe fn kurivo in za pašo svole živine. Seja le bila zaključena ob četrt na 21. In prihodnja odrejena iuhi ob 15.30.
Ustanovitev »Kola jugoslovenskih sester11 v Ljubljani.
V Ljubljani, 20. marca 1921.
Dolgo gojena vroča želja naše* ga ženstva, brez razlike stanu in atrankarske pripadnosti, se je izpol* nila dane« popoldne. Pripravljalni odbor »Kola slovenskih sester« je sklical za drugo uro popoldne v ve* liko dvorano »Narodnega doma« žalno zborovanje In ustanovni obč* ni zbor »Kola«. Dvorana je bila sko* raj premajhna za številno navzoče zastopnice ženstva iz vseh stanov in vseh strank.
Predsednica pripravljalnega od* bora ga. Franja dr. Tavčarjeva je otvorila zborovanje, pozdravlja* joč mnogoštevilno zbrane zboroval* ke, izražajoč svoje veselje nad dej* sivom* da vlada v naaem zenakem
svetu toliko zanimanja   za tako velevažno in prepotrebno organiza* j eijo, kakor je »Kolo«. Pozdravila je lastopnice »Kola Srbskih Sestara« . predsednico g. Peraido Proda* n o v ič e v o in tajnico gč. Milevo TeodoroviČevo,   po dvorani pg so ae začuli živahni pozdravni klici in ploskanje.   Županja ga. dr. i Tavčarjeva je nato v kratkih in le* 1 pih potezah ocrtala težko   bol. ki mori nas vsled ran, ki amo jih v zadnjih časih dobili tako na severu kakor tudi na jugu. 2e iz teh vzro* kov je potrebno, da ae tudi Sloven* ke združijo ne glede na  stan in stranko v močno organizacijo, ki naj goji ljubezen do domovina  in ,
srKonfcres narodnih MN^ialistov. V eohoto *o priredili narodni sooinlisti v Ljubljani ^tran. konpr^. nu katere-pa so došli rudi z^Ptoniki čefcke narodne - socialistične Ftrank* senator ^erd. S t a s t ny, poslance Spat n v. S o 1 c in R a i s. Penator Vaelav Klofač, s katerim «o ljubljanski narodni pooialci delali ves ted<m reklamo, se rabim ni odzval. Manifestariisko zborovanje, katero so v soboto ob 10. dopoldne priredili v veliki dvorani >Uniona< je bilo pirlo poseeeno. Dvorana je bila do polovira prazna galf*rij> pa popolnoma. Umevno, da je bilo tudi razoložo-nje govornikov temu primemo. Prstana je bila poslanim. Vaclava, Klo-f a ča. ki je zanimiva v toliko, da eliminira in zavrača materializem kot temelj slovanskemu foH ali zrnu, povdar-jajoč: >Naa slovanaki socializem se ne bo opiral na zmotno filozofiio zgodovinskega materializma«. — Dočira ao Cehoeiovaki, Stastnr, Špatnv, Šol« in R a i s razpravljali stvarno o stremlj^iih socijalizma, Fta ljubljanska govorpika dr. Rybaf In posl. D e r i i g zašla na pot* strankarskih strasti in demagogije. Dr. O. Rvbaf je Iznašel novo teorijo o >mal-kotentstvne. Deržič je butal ob konstl-hianto In napovedoval vladi — opozicijo dveh mož. Oba govornika na zbora nista mnogo govorila o >soei al izume. — Kakor omenjeno, se je tega »mani« festacijskecea zborovanjac ^ udeležilo pičlo število zborovalcev in končni efekt vsega dve uri trajajočega zborovanja se j© draeti^no pokazal ob ra,-tlmčku. ko je v dvorani ostalo kakih 200 oseb.
s Preosaova manMrstva. Ker Je % vstopom novih akuoln v vladno večino ustvarjena potreba prooenovo -vlad*, a« j© ministrski svoi včeraj pa»
svetoval, na kak način bi se Izpopolnile ministrske listnice. V političnih krogih se govori, da bo dobil ministrstvo za trgovino in industrijo posL dr. Mehmed Spaho, dr. Kukoveo pa bi prevzel ministrstvo za Javna dela. Minister za kmetijstvo bi postal posL Puce!}, medtem ko bi dr. Velizar Jan-kovič prevzel ministrstvo za vere, ministrstvo za narodno zadravje pa ima dobiti dr. Karamehmedovie. Kar ee tiče bosanske vlade, pristajajo muslimani na to. da bi postal predsednik poel. Oj-urgjevič, Ne strinjajo se pa e tem, da bi postal načelnik predstvene pisarne sarajevske vlade g. Haaan Begovi 6.
srr Te ustavnega odseka. Seja ustavnega odbora, ki bi se morala vršiti dne 19. t. m. Je bila odgođena, ker ni bil dosežen sporasum glede nekaterih členov ustavnega načrta.
Nas državni deficit. Na podlagi dosedanjih podatkov je finančno ministrstvo ugotovilo, da snaSa deficit v proračunu za leto 1921/1922 okoli 1 milijarde dinarjev. Verjetno je, da ae bo ta deficit zmanjšal, ako vrnejo državne oblasti Izredne kredita, ki se niso mogli porabiti.
k Kdo je Radicev narodni poslanik Jan Janezek f Pod tem naslovom priobčil jejo zagrebške »Novostic iz Prago sledečo vest: »Ceeke Slovo« prinaša 19. t. m. članek pod naslovom »Sramota«, V tem članku nastopa senator Klofač t imenu či >tote češkoslovaškega Imena v Jugoslaviji napram Janu Janečku, narodnemu zastopniku Radič© v a stranko. O tem človeka pravi, da bi ga bili postavili pred sodišče radi rasnih delik-tov, ki iih je m«d vojno zajrrešil nad svojim narodom. Članek končava e besedami: >Za češkoslovaški narod tak Janeeek ne ama govoriti med Jugoele-
venl, ker bi pri nas sode! radi svojttf del v kriminalu.« Članek je napisan na osnovi pisem njegovih roj*ikov U liole-tova.
s= Rad: in dr. Drinkovifi. Beogradska »Bepublikae prinaša pismo Stopana. Radičft, y katerem se dssaer. tirajo izjavo dr. Drinkoviča, ki Jih je podal v ustavnem odboru, kjer je rekel, da se Radič odreka svojemu repu-blikanatvu Radič v pi?mu satrjujo. u.r ostano tudi šo nadalje republikam^.
zr. Kompenzacijske pogodbe z Avstrijo. Sklenjeni je likvidacija veeh kompenzacijskih pogodb mod Avstrijo in Jugoslavijo.
r= Naredno shromtzdrnio. Iz Pm ge poročajo:    Z  hvstnoiočnim pismom predsednika republike Je bilo zaklju čeno letućnje zinfko zasođ/inje n&rod nega sliromaždena.
~ O^tre I$riando\e besede na nar »lov Nemćije. V parlan.enru je v odgovoru na hiterrelance Briand naperil proti Nemčiji ortro besede, rekcč: S.ankcijo so ono, ki se jih smatra za najuspešnejše in najecnej-e za deželo z vidika varnosti. Finam na shu;ieija Nemčije je pieor resna, ali nikakor ne obupna. Pred očmi sveta je taka, da bi vzbudila celo zavidanj3. Ako zavezniki pokažejo Nemčiji, da so edini, pride trono:ok, ko dobi Nemčija denarna srodstva, d^ bo svet strmel. Oni ki imajo denar, naj plačajo. Nemčija jo naša dolžnika in da plnča. naj se ne posluži le svojega sodanjogs in hođo<r« ra imetja, ampak tudi svojega, kapitala«. Francija bo postopala proti Nemčiji a polnim Boglušanjem parlamenta.
Bomo tmmi irtrnJI nAstn.
V 11. žtevilki >N«ti^* Gla*a«, glasila Osrednje z\eze javnih nam^t- :-cev in vpokojencev t\ Slovenijo, j** pripravljalni odbor državnih namesčeu-eev hkiical ustanovni občni sbor na> havljalne z&dniKe za LJubljano na soboto ob 6. Kvečor v posvetovalnico mestnega magistrata. Na dnevnem redu je bilo poročilo pripravljalnega odbora, čitanja, razlaganj© ter odobreuj© pravil, ustanovitev, volitev i. <L\
30. deconibra 1920 Je izšla ministrska naredba o nabavlja inih uulrui/ah državnih nameščencev, — 19. marca L L so to roj od tedaj pretekli skoraj že tri meseci. Slovence so Hrvati in Srbi davno prehiteli- Ker pa je lz Zagreb* prišlo nujno pozivanje, naj si tudi ljubljanski državni nameščenci nemudoma osnujejo tako zadrugo, da pojdejo dels-gatje slovenskih, hrvaiskih in botanikih zadrug bkupaj na ustanovni občni zbor 8aveza nabavnih zadrug v B "o* grad, kjer naj skupno omilijo izvestne trdote v ministrski naredbi ter takoj razdele doslej nabrani fond med rar druge kot obratni kapital, se ]e končno otunačilo 19 ljubljanskih driavnia uslužbencev. Sklic&li so javno ustanovni občni zbor tem mirneje, ker Je Osrod. nja zveza na dveh sejah načeloma gi pritrdila uredbi ter le sklonila, naj so v Beogradu vpliva, da se omenjene iz-vestne trdote glede višina deležev odpravijo. Za nabavi jalno zadruga pa ee je še posebej izrekla zveza postnih or« ganizecij. Uredba določa, da zsaIosča 10 državnih nameščencev, da se tai;a E i bavljana zndrusra ustanovi. Ker pa »o je v Ljubljani izrekla za tako zadrugo Osrednja zveza, se je osnoval neodvisen pripravljalni odbor iz članov ln predsednikov organizacij ter J3 na ustanovni občni zbor povabil vse tovariše interesente.
Toda pripravljalni odbor jo nale' A nepričakovano na odpor. Ker je bila magistratna posvetovalnica premajhna, ee je odprla velika dvorana z galerijo vred. Dasi je bilo na to spredaj m^d klopmi in steno prostora vsaj Se za 100 oseb, so nekateri jell kričati, da Je edvorana premajhna< nato vpili »ven s ripravljalnim odborom!c — »ugasnite učlc itd. Načelnik pri pravila inega odbora g. nadsvetnik Storle, je skuhal govoriti, a mu niso pustili; poročevalec nadupravitelj Lilleg, jo hotel poročati, a mu ni bilo mosroče. Bil je silen vriSč. Končno se je zmernim in razsodnim nameščencem, ki so bili v veČini, posrečilo doseči, da se je izvolil predsednik zborovanju ter so Ri gg. nadsvetnik Rostan. sod. svetnik P. Kersič, poverjenik A. Ribnikar. profesor Kočevar in sodni nadsvetnik R. Sterle priborili be-eedo. Dokazali so, da je ustanovitev nabavljalne zadruge neizogibna, sila nufna in koristna, da kdor prej pride, prej melje, da je pripravljalni c*lbor opravil že lepo. vsem koristno delo ter da so eborovanle nikakor ne vrel prezgodaj, nego celo zelo — pozno. Končno le večina sklenila, da ostane pripravljalni odbor v akciji tor naj skliče novo skupščino, ki naj pravila odobri, izvoli načelstvo itd. V zagrebškem »Na^ Sam Glasu« piše dr. Zvonimir Bosck. da rujejo v Zagrebu proti nahavljalnlm zadrugam ondotni postni nameščenci (med tem. ko so se ljubljanski poštni uslužbenci izrekli zanjo) ter zaključuje svoj članek takole:
>V tako važnem vprašanju ne le za nradnistvo, nego za vse konsumente vobče, a zlasti za bodočo smer nas© trgovske politiko ne more Kiti prostora demagoškim osebnim napadom, nego ls skupnemu, realnemu in colo malemu delu vseh interesente*v po njih sposobnosti ...«
In na drugem mostu piše: »To pot daje država s polnim kor-cem. Oni. ki ni sposoben to izkoristiti, nima več pravice, da v bodoče kai od nje se zahteva. Zato treba zdaj delati, delati, delati. Trotom ne sme b;ti mesta v ulju, a rudi ne v družbi, ki mora biti olj človeSkih čebel delavki« — To v ravnanje tudi ljubljanskim javnim na* maieiPoam.
i;
m. srev.
\SLCTVT*N5r\i efAXPWt dne Tz. marca 1921.
o. str:;n>
V Ljubifani.
— Seja občinskega sveta oo jutri, v torek, dne 22. t m. ob 3 7. v mestni dvorani. Dnevni red javne seje Nujni predlog podžupana dr. Trillerja glede ureditve prezidave in premestitve ljubljanskih kolodvorov. Porsonulnu-pravnega odseka poročila: 1.) o dopisu županovem glede ustanove Josipa Lenceta za obubožane slovousko obrtnike; 2.) o prošnji društva Mladike glede izvolitve odbora za upravo in nadzorovanje dekliškega iniornnui društva >Mladikec; 3.) o dopisu Mestne hranilnice glede neke spremembe službene pragmatike za uradnike Mestne hranilnice. Finančnega odseka poročila: 1.) o dopisu županovom glede nakupa travnikov kneza Auersperga v Rakovi Jelši za mestne vožnje; 2.) o ponudbi C. M. Kocha za nakup mestnega zemljiška t-t. IV ob poti med Cesto v Rožno dolino in Cesto na Rožnik; 3.) o prošnji Janka Ccpona za podaljšanje roka za zazidavo njegove stavbne parcele ob Cesti na Rožnik; 4.) o prošnji načol-e .a okrajne učiteljske knjižnice za izredno podporo; 5.) o prošnji Čebelarskega društva za Slovenijo za subvencijo. Stavbnega odseka poročila: 1.) o dopisu mestnega stavbnega urada glede zgradbe mestno stanovanjske hi-£e na Prulah; 2.) o dopisu stavbnega urada gledo razširjenja Jenkove ulice
v VcKlic-aru; 3.) o prizivu Josipa Zidarja proti odloku mestnega magistrata glede vporabnega dovoljenja za prizidek k njegovi hiši št 31 na Dunajski cesti: 4.) o prizivu Ferdinanda Sventa proti odloku mestnega magistrata glede sravbnega dovoljenja za zgradbo provizorne delavnice na dvorišču njegove hiše št 24 na Karlovški cesti. Policijskega odseka poročilo o dopisu Društva hišnih posestnikov v Ljubljar ni glede prepovedi voženj s težkimi avtomobili. — Tajne seje: Personal-nopravnega odseka poročila: 1.) o dopisu liceiskega kura torija glede imenovanja ravnatelja mestnega dekliškega liceja; 2.) o prošnjah treh uradnikov Mestne hranilnice za napredovanje; 3.) o raznih prošnjah mestnih uradnikov v personalnih zadevah; 4.) o disciplinarni zadevi nekega tržnega stražnika. Finančnega odseka poročilo o petero prošnjah za odpis, odnosno za znižanje pristojbine za sprejem v občinsko zvezo ljubljansko. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Zahvala pesnika Stritarja. Sprejemni Častno darilo 10.000 jugoslovenskih kron. ki ga je deželna vlada za Slovenijo naklonila nestorju slovenskih pesnikev Josipu Stritarju, je leta poslal predsedniku deželne vlade nastopno zahvalo: »Aspang, 16. marcija 1921. Velečastiti gospod predsedniki Blad mož! Z veliko radostjo in srčno hvaležnostjo sem prejel Vaše in slavne deželne vlade tako obilno darilo 50.000 avstr. kroni Pravih besed za dostojno zahvalo ne najdem. Zadostuj ena sama, pa zajeta iz globočine srca: livaia! Hvala blagi dež, vladi in Vam za toliko dobroto! Hvala moji ljubi domovini, ki tako lepo, prav po materino skrbi za svojega sina v daljavi! Hvala za darilo in ljubeznivo voščilo! Hvala moja in moje družice, ki je od hvaležnosti Vsa navdušena za ljube Slovence. Več mi branio moje uboge oči, oprostite! Živela Slovenija! Jos. Stritar.c Pismu je pesnik dodal še nastopni pesmi: »Blagemu gospodu dr. Baltiču, predsedniku slavne deželne vlade za Slovenijo. Koko oj mati domovina. — Ti z b agega moža roko — Lepo, ljubo podpiraš sina. — Ko mu žtvllen'e je težko! — Čast ti in hvala, duša blazc, — Bog živi tebe, mati draza! — Aspang, 14. marca. Iz posebne hvaležnosti Jos. Stritar. Pismu je pridelal pesnik 5e te-!e verze: Slovo Korošcem! Slovenci pravi smo^ ubožci. — Odpadli so od nas Korošci! — Mudo ta ne-o?dravna rana —■ Bolela vedno bo Slovana!
— Deželni predsednik v Koro*
Ški Beli. Predsednik deželne vlade dr. Baltič je obiskal včerai Koroško Belo, da si je ogledal na licu mesta poškodbe po požaru, nastalem vsled bomb, ki so jih vrgli Italijani za časa svetovne vojne, in je za^o* to vil ob čin arj em v smislu sklepa zadnje seje deželne vlade izdatno vladno podporo v olaiSanje social* ne bede v tamošnji občini.
— Vsted velikonočnih praznikov predsednik deželne vlade dr. Baltič na veliki četrtek dne 24. t. m. in na velikonočni ponedeljek dne 28. t m. ne sprejema strank.
— Profesor Pata. v »Slovenski Matici«. Odborniki »Slov. Matice« so vabijo na sestanek ki bo v torek dne 22. t m. ob 5. popoldne v prostorih »Slovenske Matice< in katerega se udeleži g. prof. dr Pata iz Prage.
— Češka* obec pofada na počest česk^ch hostu pfatelsky večirek ve velke dvorane Narodniho domu v pondčli dne 21. t, m. Začetek v 8 hodin. k
— Promocija. Na praškem vse* učilišču je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Franc Svetina iz Vranskega.
— Dr. Peganove afere. Disci* plinarno sodišče odvetniške zbor* niče v Ljubljani, obstoječe iz 11 čl anovsod vernikov in predsednika dr. T r i 11 e r j a , je v petek 18. t m. obravnavalo o dr. Pegano*
vi aferi* Obravnav* ie tnuaU*
21. marca 1921.
malim presledkom od 2. popoldne pa do polnoči. Obravnava ae je vr* šila v sejni dvorani mestnega ma» gistrata. Disciplinarno sodišče je imelo razpravljati o šestih slučajih proti dr. Peganu. Po dolgotrajni razpravi je bil dr. Pegan v dveh slu* čajih oproščen, v štirih in sicer: slučaj ustreljenega kmeta B r e n * četa, slučaj notarja Carlija, J o št o v e hranilne knjižice in de* nuncijacija Ribnikarja — pa je bil dr. Pegan spoznan za krivega. Disciplinarno sodišče odvetniške zbornice je obsodilo Pegana na 6 mesečno suspenzijo. Splošno se priznava, da je dr. Pegan v slučaju kmeta Brenceta ravnal lahkotni* selno, v slučaju notarja Carlija pa naravnost nizkotno in podlo, ker je dokazano, da je bila ovadba proti notarju sestavljena v Peganovi pi? sarni.
— Redek slučaj visoke starosti.
Včeraj zjutraj je umrla v hiralnici sv. Jo:':efa na Radeckega cesti št 9 najstarejša Ljubljančanka Klementina Bosi z i o. Vzlic hudim časom vojnih let je dosegla nenavadno visoko 6tarost 101 leto, 2 meseca in 9 dni. Bila je do zadnjega šarjiva in duševno čila, dasi je že pred časom bila izgubila vid svojih oči. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. Cestitljivi starki blag spomin!
— Zakaj naše dijaštvo dogega tako 9labe učne uspehe, je predaval v petek zvečer g. profesor Pavlic, tajnik Zveze kulturnih društevc, na povabilo Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Predavanje ie bilo tako temeljito in izčrpno, da bi bilo pač prav, če bi se vsi ti vzroki slabega dijaškega napredovanja objavili. Predavanje samo je bilo srednje dobro obiskano. Vsebina ljudi ni vlekla. Ce bi bilo na vs po redu. da bo kdo nože požiral, bi bilo seveda prostora premalo, za take stvari ae pa no briga vsak. Kaj nam mar šolska vprašanja! Kdo more zagovarjati tako mlačnost?! it.
— Naši državljani, ki eo padli kot amer. vojaki. Ameriško vojne ministrstvo poroča preko našega ministrstva za zunanje stvari, da se morajo podatki o zavarovanju ameriških delavcev, naših državljanov, ki so padli na zapadni fronti, izpolniti pri sodiščih in izpolnjeni vrniti ameriškemu ministrstvu v svrho izplačila zavarovalnine. Vsak naš državljan, čigar sin je kot ameriški vojak padel v bivši vojni, bo dobil zavarovalnino v znesku 10.000 dolarjev, to jo okoTi 370.000 dinarjev.
— Nova poštna uredba. Generalna direkcija za pošto in brzojav je predlagala, naj se uradnikom izplača po 10 par od vsakega zaboja v 6vrho hitrejše ekspedicije.
— Potovanje ruskih beguncev po državi. Minister notranjih zadev je prepovedal vsako potovanje po državi ruskim beguncem iz njihovega stalnega okoliša. V zelo važnih zadevah je za to potrebno dovoljenje pristojne politične oblasti. Dovoljenje ne sme biti dsijše od 16 dni.
— V Mariboru in v večih kra* jih se je osnovalo TrgovskosObrt* niško društvo. Umestno bi bilo, da se tudi v drugih krajih Slovenije zgledovali na tem trgovci in obrt« niki. Na plan! Le v slogi je moč!
— Vlomilci pri Svab in Bizjaku prijeti. Kakor smo že poročali, so drzni vlomilci tekom pozne noči pred tednom dni izvedli drzen vlom v manufakturno trgovino Švab in Bizjak na Dvorskem trgu. Po toč* nih in vestnih pripravljalnih infor« macijah je ljubljanska policija pri* čela z zasledovanjem vlomilcev. V četrtek popoldne, kar smo kratko zabeležili, je policija oziroma kri* minalni oddelek uprizoril sistema* ti čno* začrtano gonjo proti vlomil* cem, ki so sc že počutili popolnoma varne, u važu joč dejstvo, da so vsi ▼lomilci neopaženo izginili, ne da bi jih stražnik kolikortoliko mogel spoznati. — Zlasti temeljito gonjo so kriminalni organi uprizorili na neko žensko O., ki je bila dala po* narediti ključe vrat prodajalne. De* tektivi so ji v četrtek dne 17. t. m. od 3. popoldne do 10. ponoči sledili korak za korakom, nakar so jo are* tirali. Poleg te ženske so aretirali še dva moška, ki sta bila prava vlomilca. Ženska je fingirala samo kot shranjevalka blaga. Dramatični so bili prizori zasliševanja teh vlomil« cev na policiji številne priče so z vso gotovostjo spoznale »gospo« O. Ta pa je do 1. ure ponoči so* udeležbo tajila, zatrjajoč, da je po* polnoma nedolžna in da »pošilja svečano prokletstvo« nad vse pri* če, ki hočejo ugonobiti njeno rod* bino. Ta vlom ji velezanimiv v sta* novanjskem pogledu. Dočim imajo razni tržaški svedrovci varna in udobna stanovanja, morajo naši pošteni ljudje, celo uradniki, preže* bati po vagonih. Stanovanjski urad, ki bi bil moral že davno s pomočjo policije izvesti perlustracijo vseh mestnih stanovanj, mirno Sleda, kako se v Ljubljani ugnezdujejo razni tržaški bogati svedrovci, do* čira pošten begunnec mora na mrz*
reč spadajo k nevarni tržaški »sve* drovski družini*.
— Ske6ana tatic«. Dijakinja, mlada Rozika Povše je pred dnevi zapazila z velikim presenečenjem in začudenjem, da ji je bil v večer* nih urah ukraden 2lKX) K vreden nov kostum. Drugi dan pa je Rozika do* bila od svoje dozdevne prijateljice listek: »Cenjena gospica! Vem na* znanjam, da se nahaja Vaša obleka pri Reichu v barvariji.* Listku je bila priložena snreiemna pobotnica tovarne. Neznana prijateljica, ki je uvidela uboštvo diiakinje, je pi-smo zaključila: »Prosim Vas od* pustite in ne vprašajte nikjer, ker Vam je bia obleka pošteno vrnje? na.« Policija doslej »skesane tati* ce« ni mogla izslediti.
— Samomor. V Maribora se jc ustrelil v nedeljo dopoldne z dvo* cevko nadkurat v vojaški realki Peter Štefan, po rodu i'.ch, ki je bil v vseh krogih zelo priljubljen. Zad* nje čase je tožil o ?ivč;:i bolezni. Pripeljali so ga še živega v javno bolnišnico.
— Tatvina oblek?.     Neka 231etna
deklo jo v Hifniku na Štajerskem izvr-Mla drzno tatvino obleke. Posestnikov i ženi Josipini Cvegle'-'evi je okoli 7. zjutraj pobrala veliko množino obleko in perila v skupni vrednosti 20.174 K. Tatica je brez sledu izginila.
Pozor. V sredo, dne 23. marca t. L, sc prekine pošiljanje lista vsem onim cenjenim naročnikom, ki so zamudili poslati pravočasno naroč* nino.
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča Ljubljani.
Drama:
Ponedeljek, 21. marca: Razvalina življenja. Red B.
IV.rek, 22. marca: Zaprto.
Sreda, 23. marca: Mrakovi. Ked E.
Četrtek, 24. marca: Zaprto.
Petek, 25. marca: Zt pito.
Soliota, 26. marca: Zaprto.
Nedelja, 27. marca: Golcota. Izven.
Ponedeljek, 28. marca: Razvalina življenja. Izven.
Torek, 29. marca. Zaprto.
Opora:
Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Torek, 22- marca: Koncert gdčne. Ame-
lijo de Bartfeldove. Izven. Sreda. 23. marca: Thais. Red B. Četrtek, 24. marca: Zaprto. Petek, 25. marca: Zaprto. Sobota, 26. marca: Zaprto. Nedelja, 27. marca: Zlatorog. Izven. Ponedeljek, 28. marca: Toecc. Izven. Torek, 20. marca: Zaprto.
— iz gledališke pisarne. Vspored koncerta gdč. Amelije de Bartfeldove, v torek dne 22. marca 1921. 1. Grieg: Sonata O-Dur. 2. Wieniawski: Koncert D-moll. 3. J. Raff: Giga con Variacioni Op. 92. 4. a) Couperin-Kreislcr: L? Precieuse. b) Pugnani-Kreisier: Prac-ludij in Allegro. 5. a) Smetana: Iz domovine, b) Dvorak: SI rvanski ples. Op. 46 št. 8. 6. a) Jaromir Weinbergcr: Une cantilene jalouse. b) Sarasate: Ciganske melodije. Ker obeta koncert biti v resnici skozi in skozi umetniško dovršen, naj si vsakdo komur je do umetniškega užitka pravočasno preskrbi vstopnico. Umetnico bode spremljala na klavirju gdč. Marka Hellero-va-Sadecka.
■ ■ ■    - »       ■    ■.... i i ■....., li.
iSraftfosiss »esfi.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes zvečer ob pol 8. skupna vaja. Naj prav nihče ne manjka! Vsi in vse! Točno! Odbor. k
— »Kok> ju£osloveiiskiii sester c ima 22. t. m. ob 5. prvo svojo sejo na magistratu.
— Društvo slovanskih učiteljic vabi učiteljice na zborovanje, ki ca priredi v sredo, 23. marca dopoldne ob 10. uri v risalnici »Mladike-. Obravnavalo se bo delovanje učiteljice v javnosti in društvene zadeve. Ker bo obravnava zcio važna za bodoči razvoj Šolstva in našega stanu, prosimo in pričakujemo obile udeležbe. Odbor.
— »Samopomoč« v Ljubljani ima svoj I. redni občni zbor danes, dne 21. t. m. ob po2 9. zvečer v Mestnem domu. Načelstvo nima s časopisnimi vestmi, ki trdijo, da se vrsi obč. zbor na magistratu, nobeno zveze. k
— Druftvo slovenjih učiteljic vabi svoje Članice iz dežele na važen sestanek za sredo 23. t. m. ob 10. dopoldne v Mladiki. Razgovor o izven-
šalskem delu.
— DruStvo jugo^lev. roont. akafl. : Sloga : v Pfibramu, R. 0. je za nago tehnično javnost velikega pomena, atoli na etrogo strokovni in nadstrnn-karskl podlagi, združuje naše Študente in dopolnjuje Šolsko delo s strokovnim predavanjem, ekskurzijami in knjižnico. Letošnjega šolskega leta je priredilo društvo nekoliko ekskurzij po pfl-bramekem in plzenjskem revirju, v velike plavie v Plznu in Pfibramu in ekslrurzijo v rudnik Jamsazita pri Zdi-cih. Namerava so prirediti ee večjo ekskurzijo v premogovnike in železne plavže pri Kladnu- Društvena knjižnica
je vedno nepopolna, ker »Slofrac ne razpolaga i zadostnimi denarnimi sredstvi, zato se obrača »Slo^a« na našo javnost t» prošnjo, naj vsak, kateremu leži na srcu napredek nase rudarske mladino, pomaea društvu z denarnimi prispevki ali pa z vpisom za čla-fiO$Ujfrtvq naj s« adreejgr* u<*
' našega poverjenika: g. in«». mont S. Burger, Trbovlje. zahvaljujemo se vsem, ki so nam do ?daj pom^-ali in posebno se zahvaljujemo našemu tisku, ki nam pošilja brezplačno Sasopiae in
nam da možnost, da saaleduieaio do-Todko v domovini. — Odbor, — Lto-moljitelj plača Ko 100 (60 din.), podporni član letno Kč 90 (10 din.), k
Itefniivr
IZJAVE ZUNANJEGA MINIHTItA I SFORZE O JUGOSLAVIJI IN REKI.
— Rim. 20. marca. V včeraj nji seji parlamenta je poročal zunanji minili-t Sforza o rc-Kiilt.v.ih londonske konie-rence. Nt rasna fce prej stavljena vprašanja so jo dotaknil tudi razmer med Italijo in Jugoslu^I » t r rezkega vprašanja. Sforza jo rekel: »S Sr*i, Hrvati in Slovenci bo prijateljstvo (naglasa! prej prijateljstvo s CehoslovaSko) le toliko plodovi eiso v led sosedstva in «plošnaga interestu V Beogradu vciM, da hoćo Italija lojalno in s polnim zaupanjem v bodočnosti aplicirati politi" ko. zaprićeto v Rcr.allu. Neepontznm-ljenja, izvirajoča iz preteklosti, lagine-jo pneaal in na mornlm sili in zrelosti Italije jo hžece, da se izloči vsaka b1< d onega mučnega stanja, ki j? pretekla ieta za>truplialo odnošaje ined Italijani in Ju.i?o lovani. Raz . "■ e operacije sa vrše zadovoljiv). Zl umica smo biti prepričana, da bo vlada dala vsako pomoč za prr.vice Rek.*. Gledo Baroča in Delte pripominjam, da |e to Vpra£snje res važno, kolikor so tiče problema bodočega gospodarskega ljenja Reke. To je bistveno rprašai ureditev svobodno državo in njenega pristanišča :n tak način, da se prepreči sterilnost in uničenjo njenoza gospodarskega življenja* Ko se m " take i -likatna pogajanja, je iro]:\ dolžnost da izjavim, da bi bila vsaka nadaljnja razprava o zadevi za sedaj .-kod I ji va interesom Reke in ItrJije. Glede na mednarodno politiko moramo stremiti r° najiskrenejsih odnosa jih med Rimom in Beogradom, uvažuioč. da tako absolutno koristimo stvari Reke, kf.c.:-re dob:<v-bst je neizpodbitno vezana na njene srčne edno£a,je z JogosIevenL
REGENTOV^ POTOVAMJx\.
—d Beograd, 20. marca. Presto? Innaslednik bo meseca maja nosetil Zagreb. Prisostvoval bo tudi ^rc* nosu zemeljskih ostankov Petra Petroviča Njesoša n* Lovčenu in ob isti priiiki pesetil Dubrovnik.
NOVE POKRAJINE.
—d Beograd, 20. marca. Na snočiiji seji ministrskega sveta :*e je sklenilo, da sme šteti pokrajina največ 70O.G0O prebivalcev.
PLEBISCIT V GORNJI ŠLEZIJI.
— Varšava, 20. marca. Dants so je pričelo ljudsko glasovanje v Zgor: ;. Šleziji. Nemci izvršujejo naj brez tidni-j-ša nasilstva, da bi plebiscit končal njim v prilog. Prvo vesti z bojišča israJi jo bojazen, da se bo Nemcem s teroijem posrečilo sebi v prilog korigirati rr:a-sovalno srečo. Nemci so spravil: v Gornjo Slezijo svoje agitatorje z v.-eh krajev, kjer se je že vršil plebiscit. TL-ii koroški >Heimat?licnst<: je poslal v Zgornjo Slezijo štab svojih najboljših agitatorjev.
— Berolin. 20. marva. Iz Zgornje Slezije prihajajo o plebiscitu dokaj ugodna poročila, Nedejati se ie, da se bo večina prebivalstva izrekla za N cijo. (Nemci so v plebiscitnih zadevah že tako izvežbani in podkovani v vseh praktikah, da se bojimo, da bo izid \>lo-
blseita v Zgornji Bleziji enak enemu na
koroškem. — Uredništvo.)
—-d Berolin, SKX mi r tu Ki kor jai*
tfa >S<hle£ischo Ztg.«, je 'w*lo uradnU >ko glasovanje v Kstovtea« naslednji uspeh: Za Nemčijo je glasovalo i>AO oseb, za Poljsko pa G< 0.
ANGLE2I IN FREZIDENT M A* s An 1 K.
— Praga, 19. marca. (Brez; ;č# no) Predsednik Masarvk je sprejel v prisotnosti min?stra za zunanj« stvari g. Jurija Clerka, ki mu \c v imeiiu angleškega kralja i/rr/il svoje simpatije In zk ijo, da bi km** lu ozdravel ia >- r- prevzel vodr stvo državo, ki jo je vodil a toliko politično uvidevnostjo in tolikim uspehom.  Obenem jc sporočil po«
zdrave lorda OufSOna željo, da bi kmalu cz;i avek Preda ?dnik ^* jo zahvalil za izkazano zanimanje ter je imel s poslanikom daljši rezgo* vor, ki se 3a je udeležil tudi mi:J* ster za zunanja stvari Za tem je sprejel £. Clerka predsednik mini* sirskega svoiu i:i fc z njim ulj j časa razgovarali
PROTI SPOJEN JU S PRWO« SLAVNO CERKVIJO?
— d Praga, 19. marca. (Brez* žično) Večina sveta stare naroda* češke cerkva je protestirala proti spojeaju z ortodoksno cerkvijo.
KAJ JE S KRONSTADTOM?
—- London, 19, marca. Trlja Tori kror.štadtske trdnjave so sc udaU boljševikom* Popoldne so boljlc* viki znova napadi i trdn avo s strani Oranjcnbauma. Ni pad ja imel uspeh. Kroiistadt je v boljševičkih rokah.
— Londcn, 1 ' marca« Po poro* či'ih iz StockhoV i )e Trockij čire 16. t. m. ponudil i:rorni-:om v Kron* staulu premirje, ne da bi b lo treba, da bi sc trdnjava udala, i'^njc ni končni mir med v-jc'o sovjetOT in Krosatadtom bi »'aj sestavila po* sobna mešana komisija.
— Stocknolm, 20. marca. Scirut kaj dohajajo ve^ti, ki zatrjujejo, da KT*onstadtsM uporniki r. i s o ka* pitulirali. Boljše vikom se je sicer posrečilo  dobiti v svoje roke fere
št. 4, 5 in 6, iz katerih na s£ j*h uporniki znova pregnali Koliko jo resnice nu teh vesteh, Je težko do* gnati.
—d Parii, 10. ma.z:.' ""-akaj^r.ji rus!:i krogi poročajo o vt taji na Ru*
s!; e ia.   Preliva' tvo
icraiine
cb
Volgi se vzdignilo in pomorilo t:o# misarje. Tatarji iz iCazana in Astra** hana so poslali nad bolisevike n*( * ne oddelice. Ukrajinski ustaši pođ vodstvom a tamama Stručka sc bo* jujejo z nagimi oddelki vred proti sovjetskim četem v Kiievr. V krajini iaed Kijevom in O !cso se bojujejo med seboj čerc, katerim načeluje kakih 20 voditeljev.
14.252^07.000 frankoT leta 192D, to-
—sr, AmcriSk? avtomobili. Preteklo leto so dosegle ameriške avtomobilske j roj za 100 odstotkov, tovarne rekord.   Prvih deset mesecev '
se je izvozilo iz Zjedinjenih držav 112.376 osebnih avtomobilov zlasti na Angleško in v angleške kolonije. Izvozna številka je poskočila od 23.306 leta 1913 na 67.145 leta 1919 in lani 112.376 a\1omobilov.
—Z Kalijeva industrija v Nemčiji, ki je bila prej v Nemčiji monopol za ves svet, propada. Večina sosednih držav se je med vojno osamosvojila od nemške kalijeve industrije ter je že danes gotovo, da bo Francoska v kratkem krila sama vso svojo potrebo na kaliju. Če se bo hotela pod kakimi okolnostmi nemška kalleva industrija obdržati, bo morala zapreti več manjših obratov, ki se ne morejo rentirati, in izdatno znižati cene.
— Z Norveško trgovsko brodovje. Kakor druge države, tako zvišuje tudi Norveška število svojih trgovskih ladij. Lansko leto je pomnožila svoje tr-jrovsko brodovje za 150 ladij z okroglo 400.000 tonami bruto. Norveški pa se gradi na inozemskih ladiedelnicah še za 500 tisoč ton bruto nadaljnih trgovskih ladij.
— % Francoska zunanja trgovina. Francoski uvoz je znašal 1. 1020 v celem 35.404,591.000 frankov, kar pomeni napram letu 1919 znižanje uvoza za 2.441,349.000 frankov. Zanimivo je, da so se uvozne številke za živila in manufakturno blapro zmanjšale, nasprotno pa se je uvoz bla^a, potrebnega za francosko industrijo, povišal za 2.047,333.000 frankov, kar je dokaz za povzdi^o industrije. Izvoz je znala! v istem času 22.434,757.000 frankov, to je za 10.555.157.000 frankov več, kakor leta 1919. V vseh kategorijah izvoznih predmetov vidimo višie izvozne številke, zlasti pri tovarniških izdelkih, katerih Izvoz se ie dvignil od 7,387,562.000 frankov^leta 191Q na
—g Pada:»je peraor^in pvevoznini in tovorir.n. Kriza na svetovni 'a tri u je provzrocila tudi občutno /nižanje pomorskih prevoznia la tovornin. Velikanske zgradbe laJij,   ki jih boa v delu slasti Amerika, bodo imele nnz» r-£e zz. pe#ledieo1 da bti:o to\<-rrine za prekmorski promet ostale približno na sedanji visini in da SS tovoini.ia ne bo iziepa več dvignila, rsaJ no v obtetai mori. Cene za zrrrrdbe far i j se približujejo vcehio bolj   predvojnim conam. To raspoloženje aa sv;r      n trga i* imelo za posledico tudi znižanje tovof-nia pri prometu v Jadranskem morJn! za približno 50r». IVvarnina is Sever«.; ne Amerike v Trst masa se<laj pi ibiis*' no lo dolarjev za tono. V teh mcse<-ili bo je znižala tovomina z«\ pmsaos od 18 na 9 dok in za £ito od 20 .na 10 doV larjov. Tovorni na iz Trsta v 6ev. Ah riko 6e je i liiala od     G fuolov Has^j lin^ov ua j in pol funta za tono. Podobno bo padle rudi tovoruine v Ar^exk-tlnijo in iz Argentini;?-
150RZE.
^- d Pragr, 19. mnrea. Devize^ Amsterdam 2oJ3.50. Berhn 121. Curih 1323.50, man 302, Pariz 532.50. London 29&50, Nevvjork 75.12, Beograd 20930, Bukarešta 103.37, Sofija 92, Dunaj 10.90, Varšava 8.75, Zagreb 52, Budimpešta 21.37. Valute: holandski goldinarji 2628.50. nemške marke 12U švicarski franki 1318.50, italijanske lire 299, francoski iranki 529.50, angleški funti 296.50, dolarii 74.12, dinarji .?00.50. romunski leji 10337, bolgarski levi 87.75, avstrijske krone 10.00. poljske marke 7.75.
— Curih. 19. marca. Devize: Berlin 9.25. Holandija 19S.75. Newyork 576.*H), London 22.57, Pariz 40, Milan 23.40, Praga 7.60, Varšava 0.65. Zagreb 4. Budimpešta 1.67»A. BukareitA 8, Dunaj 1.65, avij^rJUska krona L
4. stran.
NAKOD*, dne 22. marca itfJl.
6n. sfe>.
Raznoterosti.
* Kralj asUa rxed verlžniiklni arravfam. i? Londonu vzbuja ve Iko senzacijo prsiska->a vcrižniškepi urada proti »kralja mil*«, industrijskem'.:  magnat* lord« LeverhuUmi, Id j« v svojih- rokan oaradotočil produkcija $0% vsega mila aa Anclešketn. Svoj slovet Si le pridobi) z izdelovanjem znanega »Sun->sht-mila«, ki Je tudi pri nas Jako raaiirjea. -Tercu: kralja mila m ae more edrckata sposobnosti,   kajti tekom kratkih par let si le snai pridobiti   velikanske   premoženje 130 "milijonov funtov aterlinov, medtem,   ke je Tali prele maJ trjovec. Od ttia kolosalne** :>ramo2enjs ima v akrtjai naloženih ekrot ^0 milijonov funtov. Dividenda *c jc dvis-*afla od 8.31 H r leni 1913 na 16 69*% v tet« ,'l9ie. Njazova ©ksportsta družba ja po nje-fGvin lastnih izjavah v aednjih letik izvodila v inozemstvo več mila. kakor vse ostale Sržavn sveta. Leverhulme ima na ebSIrnik afrikanskfh ozemljih ves monopol ■* pr1ć<*-eivanja palmovega olja. Medtem, ke se Je Snvfl verižnimi a rad pred kTatkim a rade-Vami kraljev olja Detaiiingom in Colljejem ier a zadeve producenta snknia Coatesa. se
)e pričel sedaj baviti b zadevo kralja mlLa* ker nikakor ne odgovarjajo današnje cene mila faktičnim pro 1 »kcijskim cenam.
• Tragični samomor ruskega kemi ka Me*-e£kevekean*. Pred dvetaa letoma ae je »m akni i ▼ Ženevo M vit erefeeer petrograjeke mul verze, kemik i a botanik Konstantin Meraikovskij. brat dobre znanega romane pisca. Reiil je sual deJ svojeg* eretnoeenja in je najel v kolelu >Dee Farailleec priproeto sobico. Živel je jake skromno. T kratkem ea-ae. je aa&el destoe v žena rake profesor, kroge, kjer je imel vee prijateljev. DtW je neumorne in si je napravil v ra namen v svoji sobici nekak laboratorij. Jte je po tro« i 1 zadnja noro« in ja bil prepono«««., <sa Ivkoristi kije asnd-ljenje. je sklenil na ae nnsori. Sestavil je sam formulo in napravil nekake vrste strupeni plin. Ta plin se je razvijal v anali peaodl, ki je bila a pomočjo eevl »nojem* e plinako naaake. Učenjak je zapazil vss špranje na eknik in vratih, se privezal na postelj in si nadel maske, odprl pipe eevi in vtaknil potem še roke v pripravljeno zanjko. V pone-
ieljek je opazit vratar pismo, ki je štrlelo ispod profesorjevih vrat na hod-i nik. Pismo, naslovljeno na hotelskega ravnatelja, ae je glasilo: >Naj nihče ne po lak u Aa priti t aaoje a ob*, ker je srak saetrmpljeai<. p© lavreeoih naredba h previdaosti je policija odprla vrata in snela nesrečnemu profesorja masko. Nasla, je ves pieem na ienaveke profe-aorje ter iejavo prefeeorja, da gre v smrt, ker je prestar as delo. a preairo-massn sa tiri jeni e. Profesor liereikov-skij je aii etar M l«t; znan Je v znanstvenih krogih, iadal je vee zn&netve-nih del, ki ee ara aeneela arUe resnega učenjaka.
* Pasje življenje. Včnslh je vlad?-le pasja anakooravnoal Vsi pst so plačevali enako takso in nosih enako znamko. Danes pa, v dobi demokratoma, se Je na Dunaju pasji »etralite« prenehal. Uvedli *e se pnsji socialni razredi: rod. služba in dohodak ao mero-dajni sa pasje obdavčenje. Davčno prostost uživa l« pasja mladina, kvečjemu I mesece stari pasji naraščal. Kar je nad 3 mesece na svetu ter hoče
uživati dunajsko pasje življenje, se zapiše, popiše in obdavči. Ce se mudi dcs le nad 8 tednov na Dunaju. mora plačati. Čistoča ras ni važna. Glavno vprašanje ja: aii si potomec plemenite matere ali plemenitega očeta? Ce si križanec, nič aatol Pasji ltiksus si in plačal .3JO0 K pasjega davka na leto! Seveda če ima tvoj gospodar vsaj 240.000 K letnih dohodkov. Kdor Ima na Dunaju manj. živi sam pasje življenje. Začete sc je pasje kastovstvo! Veliki pasji davkoplačevalci *c poslej malimi, ki plačajo le par sto kron aa leto. ne bodo hoteli pač nič več' Dečitri. Človeštvo je prišlo na psa! Kaste med lj<:dm! se izgini'e. plemenita!! so brc? privilegijev, splošni derr^kratizem e renačil vse stanove in človeške razrede. A zato so je vpeljalo na Dunaja pa*je frakarstvo in se razločuje med pasjim srednjim stanom ter pasjim proletarijatom. Psi se morajo prlglašati na uradih, morajo izpolnievati sv osebne pole ter morajo imeti domovinske liste. Pasja svoboda ie padla na človcSko davčno in popisno obveznost.
In psi ne more;o storiti proti temu n:1 drugega, kakor ljudje:   renčati in pl Čatl! Tolažba jim je le ta, da grozi bta usoda vsemu,   kar po Dunaja leze ir. » gre: tudi mačke vseh pasem, koze vseii vrst. papige vseh   barv,   velikosti   \ \ zoprnosti, kanarčki raznih   izvorov i« trilčkov, grlice, golobi In vse, vso dobi davčni štempelj pod rep.   Noben dve-! in štirinožec   se ne bo smel   odtegnit; i davku, tako da bodo končno vrabci i : kavke tisti ed'ni DunaJČanJe,  kl   bod ♦ ! ie smet] na   davkarijo — žvižgati   a'i krakati!
slovenski I¥laticr«!
Glavni urednik: R?sto PusrosfemSek, Odgovorni uredniki Božidar Voden.
„ZLATO
Zlatorog
đs najlepš© perilo.
Zlatorog
Naprodaj ie\Mm Urouo m\Mm
pMpolnomfi nova met srattilniee sn
tes. Cena se lave pri lsstaiku rvnike stesrlk rerral, izdavatelj dor za sede t traoaca sri Čcrsvmlts v Beti Rrajhil. 9013
m eepljena, s« destarljajo v vsaki množini na dom. Sprejme se radi vsa fee  druga pirvofnja.  Al. ief^eeiS, Sarlevška eeata S. lVei
i%r2poinja najceneje wsake mne««ie jo*. Blntnlk, PenOEve-DemrepoiJe, a>oien|nko. 2016
Samo
lojen
le prvovrstna moc, se »prejme. ^Ponudbe pod .Automontcr" na .anončno ekipadidjo Al. Matelič, Ljubljana. 2007
Proda se ves kavsnrški in slaščičarski iavsntar
a veo srebrno 1« nereelannelo msaoie aslze, atoli« Mneja$aa itd.
Pojasnlia daje
Ignac Remič, ktmmr,
DogaSNa Sistlna, 2024
s telatom wr*4 a'l sam s ne pr^da rsdi posnanjkanja srestora. J. Jelseife, Stara not 1« 201*
ISte   raesefiin 'šoli
aa eno osab«, nasieblevaiia, s ^naesiain v'r. i an. v LianiianL Oditopniaa se pieča do K 4000-— Ponudba pod ,Od-stoaafcie 9031" aa uprave Siovc«3k«gj> Nareea. 'X)28
Plaiilni
takar
'A hrt star, trexen ta eanesljlv, iiče-alaib* v kavami aii restavraciji sa ts-koj ali pozne e. Pismeae penudbe pod „Fiseilai ztatakar 1587" na uprsvo Siav. Naroda. 1^17
2 čevljarska „Si»gera ši-
Sl^l^n efr^t* 911 cilla<i#Mlc> ter en WmmM dllVja« »l^koval arcslvslai (Flachstapp) tar pletHai stroj, val rile v aeert«A stanja se era ia e Paave sn v trgovini ft »r.{«jaa, Les si sns, $t Pttra eerta W. 12. 20S1
Vabilo
na
M Ini zbor
»Posojilnice v Trebnjem**
U se
e eeMek« dan SI. mnrea 1021 •b IS. vsi ¥ satraial plaarnL
DNEVNI RED:
1. P6teci'tt načelstvs.
1 Potr jen je ietnega računa ae 1. 1920
a. Čl »a nje revizijskega eor očita.
4. Volitev sjvek  ralcnekih nreglede* vale sv.
5. Sls+ejneeti.
sfačelstre.
Store klobuke
in slamnike, aasseke in no8ke, sprejpnte v barvan in, t\'»pljeaje in moderniziranje J. Siesnberger. IVaa^'Sj'in e. 9. a. na a. averUSe. 3017
moosBki
S^a bnntnelsni v
ss pri Stsrfcfii drajarbi, I«|aalJ«BlA, Levstikova a los lt. xm
Zahval-
•
Štejemo si v dolžnost, da se s tem odknlosrčno zahvalimo 2a vse premnoga dokare blagodejnega in prisrčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, ozir. »ina in brata, gospoda
aii kijifmMi m f. LS?:
slaa podjatja v Sililni Ljebljane. Ponudbi z aavarfee   referenc  »■•♦* »Drsela 2t- aa L.a;sve Slav. Naroda.
Rnligouodio-biUi^
santostojaa^n, sprejme t»kaj terama usnja v Sloveniji. Portadbe s prapra! spričeval in aavedbo referane tet zahtevki plare nod .Bilančnik 3023' aa oprave Slov. KarodiL 7X)2t
Kontoristinia,
tnioino slovenske in nemlke stenografije .•« strajepiaj)aj, aprrjme ke«nl{ilna veletrgovina. Ponudb« na poaiBl »ve-
Aal eiee. SS, Celje, 2021
Rudarsko tehnični biro
jmtmu Paitivi, im.
lata aa areaa: r *T*c koM^fne bik3eceW-«ri upaUafav (vligalna vrviee) raa»trajae kispsije, »enisians 2Rfss leistnice kompreser, I|pjnJarno ia r ta, ra*. čn-otatoc)« «a enakarmendn in vrlAM tok. rabljene )taie«e sSek'e^tee aa haal nt kistka ia ogljika, sna ične p»rne ssroje in kotle, Dvselov nietor, garerator&ko plinove naprava, akumulatorsko basanje aaevraealniee (Mu!den<Speef) in industrijski ir. W0
Mesečno soba M
«>eVtei|ien nete^etan avn keoeer-vuterln Penadba sod .1 P. $ 3e t
na oprave 9<ev. Nnroen. 3919
Tovarna vžicalk
W^imli zna i LjsNiasi
lisa aa zaloti stro*  sa !a-žaeafe fcftneiea Su ?rosa
na aaetorni aH vedni eo^on. Piflekt.*.n_ tj« sai se obrnejo direktno sanjo.
1918
3J«tn bnrlerc^a kouciptlei-12. JJota- Briltotie, fto).
2004
ffiz i i ,TD iocčo gostilno
t« vv4iisn 9* nrefcetnem kraju, tk 13 Vil?ly1 tovarne, 6 minut od ko-ledvara, aa zaradi preselitve nod ugodnimi pofoji proda. nVanfneTe ae tn ofieda pri m spe Andreleh v Stu-denelh pri Marlberu. ŽrinjsUega allen *t. 1. 1999
losi n $nn\m M!a s uroda-
najslrs. nB dobrem meatu v Ljubljani. ffŠnila Sedanji stanavalei lahko Se sta-nuieja v hI3I, ker (e kupec s Stanova-filfetn preskibljen. Podrobne ^nudbe z nstssčne ceno pod ,Šviea 1992- ni oprave Siov. Narod«. 1992
3ŠČ2 se ra jhaa sisnsvals?
l.:r.    Ponudbe   pc4 .^viea 1993* na ul^e« «f».ravni6tvo Slovenskega Narod. 1993
rc itia
i*«r*l4a srorHaudoaraenla d. d. ▼ Zagreba, Baran Jote«
lica n. 2., pona|a sv>|
ia porilandcement
Cene primerne. Dobava točno. Telefon interurban i3-77 in 9 80.
Ođ6%lz\{ za žgane pijace
DAVEUVAUKS DIONIČKE PJVQVAW8 11VSUKJAKI! DAHUVA"
(SLAVONIJA)
aabavlja iz lastne rvornJce i« rafinerije lnrri,« fn postaja va d*naturlranj«? Žpa rt c sllvnvice In troplnovca   — RaDnlrarJ *Q rit. Senstur'^anl iplr: -Zninsućono tinto preLubaro slteovleo.  nTa*,61stejSi vlsokostoplQJn<r •.
destilat tropfaovoa,
proSzialka se takoj sprejme. Xocbek% Krani.
199
In nennlka«* «c. z o. a^ Rule) n>ri MerlbefM; |e) seset v pel-r»<s>«w obratu In dobajvlja po vtej-ssISJI csmš „SALONSKE VilOALl-a&'S pararlttirsMte)a ssres £vepla.
ienitna ponudba!
Ilčem nadl p*mm$ian\* pTimf^nsxa anania tem patom za svojo neporočeno -eitre debro gospodinjo, dobre rodbine, 4T let, sremo2en)a nad 50.' 00 K soli df. ft: uradnika (učitel:a> Tajnost za-aflKeni. Kasne ponudbe i podrobnostmi pod .Nada z03i* na upravnlltvo Slav. Nareda. m?,
ziasti pa ra lepe poklonjene renče ia aa častno spremstvo k poslednjemu počivališču.
V LJUBLJANI, doe 21. marca 1921.
80 nidorleu - mm
potrebuje državni rudni'*; merijo bt po poklicu rudarji. Ponudbe na aprase Stnjftkife rslsikt, Srbus. 200S
Dva dobra
: uranka pomočnika:
se srprsimeta tekal proti dobri plafi. Ponudbe na naslov   Anđeli Bnsiak,
S«3rlS)er, Sre-
197?
črgovitia z mešanim blagom
s rToactsije zs valetr^ovino «t zaradi ra'mer preda. Ponudbe pod .Marlbo' 1996' n* uprave Slov. Naroda 199«
Predam 2000 kg krompirja
po trnsvi eeoi. Dam foatflnc in tr^ vino v najem.   Podva aa vse pri M, San&6, aifleiilni inr, Kesa"«. 9014
Klavir Bober v glasu
ja tcerte ftatpradaji
eposva Siev. Naroda.
Nnsfev
pove S018
ni*ar In ela-sranallar, keva nlJen it. t.
Pozor!
Titan \%Hke znioge ovsa an isvofnjo Direktne ponudbe a ceno prel ko nto-toče. Carlo Plzilg, 0orlca (tHrlats)
vla Stretta 4« Itnlln.
IlrsjBil in Mil
rese almifce. hrulen je kletarstva in ktt«£avn>čaretva, lzv.tžban tudi pri ai^k-•r!;n'h stratih ter zmožon simost >jnih popra>n Nastop takoj. Naslov pave uprava Slov. Nareda. 2020
,, Nevesta u
TesiH - sanjari Go.
Schalhoff 1 drug
Mtmm olica 1, D. h\
Agenturni i komisionalni posao Generalno zastupstvo i tvorničko skladište
earape, reajice
tete i MM*. Fiea
žensko rublje
Kari Fiammer, UTien
frotir ručnika, nadalje pletene svilene ovratnike (kravate) rukavice, žepne rubce, lanenog platna.
Najnižie cene!
Kodna trgovina
L H mar
Ljubljana l Kastni trg 5tev. 19.
Tečna postrežba.
G ■
Priporoča vallko izbiro perila za dame. gospode in novorojenčke.
Pletena jopice, rokavice, nogavice.
Kravata, svila, stez* niki.
Toaletne potrebščine.
Galanterija.
Vse potrebščine za šivilje in kroiače.
OGLAS.
Na osnovi članka 82. zakona o državnom računovodstvi', Uprava kralj, arsenala u Tivtu razpisuje ofertalnu licitaciju na dan 1. maja 1921. eod. a nabavku: materijala strojarske vrsti, podi-jelnog na slijedeće skupine: 1) Cijevi ra kotlove, 2) lim i željezrli facon, S) larafi, klinci i čavlji, 4) rešetke za kotlove, 6) čelik, 6) metal, 7) alat, instrumenti t sprave, 8) koža, 9) potrošni materi;- , 10) djelovi motora i 11) radničke odjeće.
Pozivlju se svi oni, koji su voljni primiti se ove isporui \ da toja dana, najdalje do 12 časa u podne, podnesu Upravi kra . arsenala u Tivtu svoje pismene ponude sa naznačtnleu jedinične i ukupne cijene za sav. materijal i za pojedine skupine i naponr-dom, da u svemu pristaje na propisane uslove, koji se mogu \ niti svakog dana n kancelariji Uprave kralj, arsčnala u Tivtu ili kod Ministarstva Vojnog i Mornarice Odelenja za Mornaricu u Z munu, kot cvideničnog ureda u Ljubljani, kod Mornaričke Stanica u Zajrebu ili fcot Delegata mornarice u Splitu.
Svaki licitant mora prije, ili na sam dan licitacije, do 11\ ćasa u podne, položiti na blagajni arsenah u Tivtu, ako je n.. državljanin 107* a ako je stran državljanin 20'„ ukupne vrijedn -sti ponuđenog materijala, i to u gotovom novcu ili hartijama drž :-vom $arantovanim. Garantna pisma pojedinih banki moraju biti registrovana kod Ministarstva Financije, a uložne knjiiice prenijete na ovu Upravu.
Svaka ponuda mora biti u zapečatenoj kuverti sa adreso-.PONUDBA ZA MATERIJAL STROJARSKE VRSTE ZA UPRAV; KRALJ. ARSENALA U TIVTU-, i napisano na propisno monapo-lisanom blanketu od 10 dinara, a u nedostatku toga sa nalijepljenom markom od 10 dinara na napissnoj ponudi.
Naknadne, kao i one ponude, koje ne odgovarjaju čl 87, 83, 90 i 92 zakona o državnom računovodstvu ili sa kojima se mijerv jaju propisani uslovi, neće se ni uzimati u urad, no će se odbaciti.
Gurava poa&Rkri srss^la u M
TI ft
(I ZRVHROVRLIin ZADRUGA U ZAGREBU
Telefon Itev. SSS ■ ■ aaananaaa Ustanovljena lata 1S84.   aaaea    m.....asand        Taleron štev. 333
Podrninica za Sloveniji? u Muslfanl, Stari trg štec. n.
ni m sezgodasn,
ite, deto oirakaca, flaealae sa tićnlae ero« Sao«! prati vlasna la teien-: - - iađi aa doživette ta snart a valaellosn enkrntne aranat|e.
7&tfe»«iU« tinljeaake reate, sata otrtj eanBVarUje« iislfenie, sgrsdbs la nreai petara ta almle, aiehleae itpe proti raanitla, pi
alat ta
»eaaia praH aesejeSnnn na ielei. aarakroSa aa eeie iivljeaa«o Sobo.
ZAVAROVALNI ODDELKI:
IiDnji — Mar
— Usu — LlDflJks zinrgrn}!
Stanom odredbe g. ministra notne ta moranriee ae i&mors o vpo-r a Sl^nU ilv.iee.sk« poiion CaOiT AB kot tenltea kn % cl; a 6astali.ov.
8prejemajo ae v vseh krajih Slovenije sp. s bnl rasopnikl in pohvki, katerim -■- sc nudi pri ks anatne^a zaslužki. -
ia ti*'* aiNarodne tiskarna«'
la inaorsuii dti odašvorea V alentin Kopitar,