Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 4. avgusta 1957 Štev. 175. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredu. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Metaxasizem Danes 4. avgusta poteka prva obletnica grške diktature generala Metaxasa. Težko je soditi o uspešnosti ali neuspešnosti vlad in režimov v tako kratki dobi. O politiki generala Metaxasa, o njegovi diktaturi, se čujejo najrazličnejša mnenja. In vendar ni mogoče soditi nobene struje in nobenega pokreta ter režima v Grčiji brez vrnitve v usodno leto 1922, ko se je v posledicah izgubljene vojne proti Turčiji znašlo na grških tleh milijon in pol grških rojakov, maloazijskih beguncev, ki so si morali poiskati novo domovino na teritoriju grške države. Obseg zemlje se je zmanjšal, število prebivalstva pa se je povečalo za več kakor tretjino. Toda nesreča je hotela, da je ravno v času, ko se je ta emigracija pričela ukoreninjevati na grških tleh, šel preko vsega sveta val gospodarske depresije in krize. Vsepovsod so se čutili odmevi te krize. Toda malokatera država jo je čutila- tako zelo, kakor Grčija, ki mora uvažati najnujnejše življenjske potrebščine od žita in mesa pa do kuriva in stavbnega materiala. Struktura jemlje v Grčiji je takšna, da m bila obyarovana niti pred lakotjo, kar so druge države, vsaj bile. In v tej stiski situacije se je zgodilo, da so mase maloazijskih beguncev iti emigrantov vsebolj lezle v komunizem in da so levičarske struje pridobivale na svoji moči predvsem v onih krajih Macedonije, kjer so bili naseljeni maloazijski begunci. Zdi se, da slonijo viri režima in diktature generala Metaxasa ravno na tem torišču. ... V teh izvorih tičijo prizadevanja socialne politike gen. Metaxasa. Njegova vlada je določila minimalne mezde za vse kategorije delavstva in je izdala stroga navodila z a upoštevanje osemurnega delavnika. Melike zneske je dovolila za skrbstvo mladine in žena. Izdatne vsote so šle tudi za pridobitev nove plodne zemlje in druge melioracije. Dočim se je od začetka režima generala Metaxasa culo, da gre za provizorij dokončne odstranitve komunistične nevarnosti, pa se čujejo sedaj zatrdila, da gre za trajnejši režim. To se razodeva tudi ob gospodarski notranje politični in zunanje politični liniji tega režima. V gospodarskem oziru se nedvomno čutijo olajšave in zboljšanja. Grčija je v tem oziru zlezla močno pod nemške vplive in je gospodarska odvisnost od Nemčije nenavadno narasla. Ni pa mogoče govoriti o kakšni politični odvisnosti od rajha, četudi še slični komentarji zelo raznašajo. Zunanjepolitično zasleduje Grčija generala Metaxasa slej ko prej smer Veliki Britaniji ustrezajoče, politike in čim ožjega sodelovanja s Turčijo. V notranjepolitičnem pogledu pa bi bilo težko reči, re-ilektorev in drugih razsvetljevalnih sred stev po drevesih, spretna izgradnja enotnega prizorišča, okusna oprema, izvirno rešeni problem garderobe, posrečena pritegnitev sodelujočih moči z gostoma Vido Juvanovo in Slavkom Janom na čelu. ubrano in posrečeno variranje solističnih ter skupinskih plesnih in ritmičnih točk, naznanilo pričetka predstave s tremi raketami, vse te in še druge neštete okolnosti so izkazale odlične kvalitete režiserja Košiča ter njegovih p o-rnocnikov pri organizaciji vprizoritve Sna kresne noči« na prostem. Hkrati s to uprizoritvijo se je načelo prašanje stalnega letnega gledališča v Mariboru v tem idealnem okolju ter bo Jadranska straža nedvomno tudi po po-■eku Mariborskega tedna lahko še nekajkrat ponovila krasno predstavo. Ob Milanu Kosiču in Marjanu Kozini srno videli živahno prizadevnost in dobro voljo vseh ostalih sodelujočih od vodilnejših nosilcev posameznih vlog pa do neštetih palčkov, vil, dvorjanov in dvorjank ter konjenikov, ki se pojavljajo na pozorišču toga pravljičnega komedijskega dogajanja. V ospredju sta bila kot1 gosta predvsem člana ljubljanske drame Vida J n v a n o v a kot Hermija in Slavko J a n kot Lisander. Njuna igra je oči-tovala znake 'zrele umetnosti dočim sta plesalki graške opere At*y Sehiffor- ma y e r in Cita S alt e n spretno in odlično rešili koreografske naloge. Gosta sta bila tudi Vlasta S e r n č e v a iz Celja, katere vihravi in bravurozno razgibani Spak ni v ničemer zaostajal za tovrstnimi liki poklicnih odrskih oblikovalcev ter režiser Josip Povhe kot tesar Peter Dunja. Svoj dobršen delež pa so doprinesli k lepemu uspehu tudi ostali igralci ter igralke. Ljudovit C mo bori je nastopil kot Tezej, vo-voda atenski, Ladislav Krailj kot Hermijin oče Egej, Fr. Blaž kot Demetrij, Milan Košič kot prvovrsten Klobčič, Lojze Š t a n d e k e r 'kot krojač Trlica, Anton Harastovič kot mehokrp Pisk, Franjo D u j e c kot kotlar Nosan, H. Povhe jun. kot mizar Smuk, Danilo Turk'kot ceremoniar Fi-Iostrat, Mileva Zakrajškov a kot Mi-polita, Tita Veljakova kot Nedarjeva hči Helena, Edo V e rdonik kot pravljični vilinski kralj Oberou, Branka R a s-bergerjeva kot vilinska kraljica Ti-tanija, Nada Pfeiferjeva pa v vlogi pored nega palčka. Vsi, ki so sodelovali v tem čudežno pravljičnem svetu dostojanstvenih atenskih veljakov, Smešnih rokodelčičev in pravljičnih gozdnih gospodarjev, zaslužijo i toplo priznanje in pohvalo. -ec. Po razstavah MT Fitopatološka in trgovska razstava Fitopatološka razstava. Ne zamudite prilike, da si v času VI. mariborskega tedna ogledate fitopatološko razstavo, ki se nahaja na razstavišču v II. nadstropju meščanske šole. Razstava jc prva te vrste ne le pri nas v dravski banovini, ampak sploh v naši državi. Oddelek »Biološka obramba« nazorno prikazuje vse prijatelje našega kmetijstva v pogledu zatiranja škodljivega mrčesa in drugih zajedav cev. Prav zanimivo in poučno je oddelek urejen, ker ne kaže le v slikah in besedi najvažnejših prijateljev iz rodu sesalcev, plezalcev, ptičev in žuželk, ampak tudi v naravi kot so pikapolonica, žabe, slepiči, jež in osice, krvave uši (Aphelinus mali) poleg kresičev, ki pomagajo našemu poljedelcu in gozdarju pri uničevanju škodljivcev. Da povzročajo škodljivci kulturnih rastlin vsako leto na milijone škode na posameznih kulturnih rastlinah, o tem ne dvomi danes nikdo. V izogib tej ogromni škodi pa mora vsakdo tudi poznati koristne živali, ki po naravnem nagonu pomagajo zmanjševati škodo. Zato jih naj tudi vsak pozna, in kdor si ni na jasnem o teli koristnežih, naj stopi na razstavo in si ogleda te prijatelje našega poljedeljstva, vrta, sadonosnika, vinograda in gozda. Trgovska razstava. Z ozirom na dej- Zopet nevarna roletna burju ... stvo, da je letošnja trgovska razstava na VI. Mariborskem tednu tako velikega obsega in zbuja vsestransko pozornost, si šteje uprava Mariborskega tedna v dolžnost, da vsaj v kratkih obrisih poda sliko te prezanimive razstave. Mariborskemu tednu in Trgovskemu združenju se je posrečilo zainteresirati vse mariborske tvrdke za sodelovanje na tej razstavi. Zato pa tudi nazorno prikazuje trgovino in trgovsko življenje ^Maribora in njegovega zaledja. Naj omenimo samo ve likansko zanimanje naših kmetovalcev za kletarske in druge gospodarske potrebščine, ki jih prikazuje trgovska razstava. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da jc trgovska razstava deležna poleg obrtne in industrijske največ pozornosti obiskovalcev VI. Mariborskega tedna. Obiskovalci so celo organom Mariborskega tedna v pisarni na razstavišču izrazili priznanje, ki ga trgovska razstava v polni meri zasluži, za kar gre našim vrlim trgovskim tvrdkdm posebna pohvala. Kakor že pov-darjeno, je trgovska razstava namenjena v veliki meri tudi našemu podeželju, ki vidi na tej razstavi vse, kar potrebuje na polju in doma pri gospodarstvu. Posebno pozornost zbujajo tudi predmeti, ki jih razstavljajo mariborska Mestna podjetja. K V taborišču mariborskih gozdovnikov Srečna naša gozdovniška mladina, ki preživlja svoje počitnice v rajskih mar-tuljkovih gozdovih na Gorenjskem! številni tujci iz okolice, ki prihajajo k njim na obiske, ne morejo najti dovolj pohvalnih besed za njihova vzorno urejena tabora. Koliko zdravega, lepega in vzgojnega je videti v tem preprostem taborni-f,"'m življenju! Sam sem sc mogel prepričati, da odlikuje to mladino neverjetna podjetnost, marljivost, discipliniranost, veselost in prisrčna preprostost. Priroda, medsebojna odvisnost, skupno delo in igre jih vodijo k temu. Res lepa prilika samovzgoje naših mladih in sicer tam, kjer so jim dani vsi pogoji zdravega du ševnega in telesnega razvoja. Preko 80 jih tabori in sicer v ločenih taborih. Dekleta so si postavila svoje šo-tore na prijazni jasi ob smrekovem gozdu, fantje pa na približno 200 metrov oddaljenem prijaznem sončnem travniku, obdanem z bukvami, bori in mecesni. Na najvišjem mecesnu pri vhodu vihra jugoslovanska zastava. V sredini moškega ta bora gori noč in dan taborni ogenj — simbol složnega taborniškega življenja. Nisem se mogel načuditi notranji ureditvi šotorov, ki je v higijenskem in estetskem pogledu na višku: od tal dvignjene postelje z odejami in blazinami, klopce, poliču | s knjigami in revijami, v enem šotoru sem celo videl sliki ponesrečenih gozdov, bra tov Egona in Savota. Vse taborno življenje poteka pod naj-skrbnejšim in neprisiljenim vodstvom starejših. Naj omenim samo prijaznega in gostoljubnega starešino gozdovnikov Dr. V. M a r i n a in skrbnega načelnika Jngoslov. gozdov, lige gosp. F. Klojč-n i k a, ki se z izvanredno požrtvovalnosti trudi, da bi taborenje v vsakem po dedu uspelo. Red in čistoča v »taboru sta prvi odliki, ki jih zapazi vsak obiskovalec. Taboreči vstajajo ob 7. uri. Takoj sledi jutranja gimnastika, za tem pospravljanie, umivanje in zajtrk. Kuhajo si sami. Taborovo-dja pravi, da sc kljub' neprestanemu gibanju večina na taboru zredi. Temu se ne čudim, saj so dani taborečim vsi po-"oii za to: obilna: in redilna hrana, sveži zrak, red in s tem podvojen apetit. Trd oreh. posebno za dekleta, je enourni opol danski taborni molk. Takrat razdeli menda taborovodja največ listkov. Kdor moti taborni red, dobi namreč listek, katerega : -i utora s težjim delom odkupiti. Najlepši del tabornega življenja so večerne zabave. Zvezda teh je šaljivi Zlatko, ki mu i nikoli ne zmanjka zdravega humorja. Na ' sporedu imajo še razue_ pevske točke, narodne plese, bande ali zbadljivke itd. N- te zabave prihajajo tudi gostje iz oko ; lice, ki se jim jc tako življenje bolj pri-j liubilo kot ono na parketu. Evropa: »Bože, če bi ne bilo te busole, ne b: mogel voditi svoje ladje skozi to burjo!« (Iz »Ošišanega ježa«.) lo&M Generalni major Buldjejev jc trpel na močnem glavobolu. Splakoval st jc usta z žganjem in konjakom, vporabil tobakov pepel, opij, terpentin, petrolej, drgnil lica 7. jodom, v špirit namočeno vato je vtaknil v uho; toda vse to ni pomagalo deloma nič, deloma pa je bolečino le še shujšalo. Poklcali so zdravnika. Ta je stikal in vrtal po zobu in predpisal kinin; toda ta ni hotel pomagati. Misli, da bi se zob izrval, pa se je uprl Buldjejev z vso silo. Vsa družina — žena, otroci, slu-žabništvo, celo kuharček Peter —■ so predlagali vsak svoje posebno sredstvo. Medtem je prišel k njemu tudi njegov inšpektor Ivan Jelizejič in mu je svetoval, naj pusti zob' zagovoriti. »Tu v naši okolici, Vaša ekscelenca,« je dejal, »je živel pred kakimi desetimi leti davčni uradnik Ivan Vasiljevič. V zagovarjanju zob je bil on mojster. Navadno se je obrnil od bolnika proti oknu, šepetal je nekoliko, pljunil zdaj pa zdaj iz ust — in je pomagalo. — Poseben dar mu je bil dan ...« »In kje je sedaj?« »Da, potem, ko so ga pri davkariji odslovili, jc stanoval v Saratovu pri svoji mačehi. Sedaj sc živi samo ob zagovarjanju zob. če imajo ljudje zobobol, gredo k njemu in jim pomaga . . . Domačine, Saratovce, zdravi doma; če pa mu pi šejo ljudje iz ostalih mest, stori to brzojavnim potom. Pošljite mu brzojavko, Vaša ekscelenca; pišite mu samo nekako tako: »Jaz, Aleksej hlapec božji, imam zobobol; prosim, da se me ozdravi.« Denar za zdravljenje pa mu pošljete po pošti.« »Nesmisel! Sleparija!« »Toda poskusite venclar. Vaša ekscelenca! On je sicer velik pijanec in živi v prepiru s svojo ženo, toda reči sc mora: pravi čudodelnik!« »Brzojavi, Aleksej!« je prosila gosna generalova. »Ti sploh ne veruješ na zagovarjanja, toda iaz sama sem že videla uspehe. Tudi. če ne veruješ, brzojavi! Tu pač ni posebnega truda.« »No, dobro,« je privolil Buldjejev. V mojem položaju bi ne mogel kdo brzojaviti le davčnemu und^iku. amerk samemu vragu ... O! To se ne da prenašati! No, kje stanuje tedaj tvoj davčni uradnik? Njegov naslov?« General se je vsedel k mizi in vzel pero v roko. »V Saratovu ga pozna vsak pes,« je 'odgovoril inšpektor. »Tedaj: Njegovemu j blagorodju, gospodu Jakovu Vasiljič... 1 Vasiljič ...« »No?«, * »Vasiljič . . . Jakov Vasiljič... s priimkom . . . Na, tu sem pa res priimek pozabil . . . Vasiljič... Vrag ga vzemi! . . . Kakšen jc bil žc njegov priimek? Ravno, ko sem sem prišel, sem ga videl! . . . Dovolite . . .« Ivan Jeliscjič jc uprl oči v strop in premikal ustni. Buldjejev in njegova žena sta čakala nestrpno. »No, bo kmalu? Spomni sc hitro!« »Takoj... Vasiljič . . . Jakov Vasiljič . . . Pozabi! sem! Bil je popolnoma navaden priimek . . . neke vrste konjsko ime . . . Kobila? Ne, Kobila ne. En trenutek . . . žrebec? Tudi ne! Spominjam se, da je bil njegov priimek tako ene vr-‘te koniskeea nazivanja . . .; toda kak-r’’.cfro„ to mi je. zletelo iz spomina.« »Zrebčič?« (Dalje.) Smrt družinskega očeta pod vlakom. V ponedeljek popoldne se je na železniški progi od Senice proti Teranu pripetila strašna nesreča, ki je ugonobila življenje 48 letnemu brezposelnemu strojniku Francu Kandušerju iz Šoštanja. Ko je odhajal iz šoštanjskega kolodvora popoldanski vlak ob 5.40 proti Šmartnu, je šei Kandušer po poti med progo, noseč v rokah neke zavoje. Ali je nesrečnik namenoma skočil na tir, ali pa se jo zgodila zgolj nesreča, to je težko reči. Ko ga jc dohitel vlak, je skočil na desno, namesto da bi se umaknil na levo. V hipu ga je zagrabila lokomotiva in ga vrgla pod po-Iesje. Vlak se je takoj ustavil. Nesreča mu je močno razklala glavo, roke. občutne poškodbe pa je utrpel tudi po ostalem telesu. Po zdravnikovem predlogu so ga z istim vlakom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam. Na kraju nesreče se je zbralo mnogo ljudi, ki so s sočutjem komentirali tragiko nesrečnega Kandušer ja. Mož je bil dolga leta zaposlen kot strojnik v Wosch nagovt usnjamt. Pred dobrim letom je bil odpuš&n in od takrat je živčno zelo bolehal. Raztresen je hodil po mestu in iskal podpore. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Napredek. — No, kako kaj napreduje vaš sin? — Imenitno. Prej je nosil obleke po meni, zdaj jih pa nosim jaz po njem. \ V MariSortu, dne 3. VIII. 1937. Mariborski »Več er ni k« Jutra iiiiiiiMinii i m—rnr~Tn tiUuttotske m Miške trnke Ni bil umor! Včeraj smo poročali, da so pri Brester-nici našli: pod nekim električnim •drogom truplo mlajšega moškega, z ožgano glavo in ožgano -desno roko. Truplo je bilo že močno v razpadu, ter je ležalo pod električnim drogom že najmanj 8 dni. Na podlagi raznih okoliščin so orožniki domnevali. da je postal moški morebiti žrtev kakšnega .zločina. O tem so orožniki obvestili tukajšnje državno tožilstvo, ki ie včeraj odredilo komisijski ogled mesta, kjer je bilo truplo najdeno. Komisija, v kateri sta bila gg. državni tožilec Sever ■n preiskovalni sodnik dr. Rebula, se je podala včeraj popoldne v Bresternico ter ugotovila, da je mrtvec, ki so ga identifi cirali za 29 letnega pletilca košar Hermana Leksa, izvršil samomor. Leks, ki j: že deli časa bolehal na živčni bolezni, se je v smislu komisijske ■ugotovitve splazil na električni drog ter z rokama prijel žico visoke apetosti 10.000 voltov. Električna struja ga je ožgala po glavi in rokah ter je nesrečnež treščil iz višine 7 m na tla, kjer je takoj obležal mrtev. Na žici, ki jo je Leks zagrabil, so se še včeraj videli koščki mesa, ki izvirajo najbrže od Leksove roke. Značilno je, da je na mestu, kjer so našli mrtvega boksa, pred meseci na isti način izvršil samomor neki drugi moški. Kraj, kjer so našli truplo spada v občino Jelovec. Zanimivo je tudi. da so truplo opazili šele v ponedeljek popoldne. Našel ga je progovni kontrolor falske elektrarne ob priliki pregleda daljnovoda. Mesto, kjer so maši mrtvega Leksa, je komaj 50 korakov od banovin ske ceste Maribor - Dravograd, in sicer tam, kjer preide električni dalnjevod na desno stran Drave. Pri mrtvem Leksu je sodna komisija našla tudi poslovilno pismo, iz katerega je irazbrati, da gre torej za samomor. Truplo pokojnega Leksa so prepeljali na pokopališče v Kamnici, kjer so 'ga že sinoči pokopali, ker ni bil v smi ■slu ugotovitve sodne komisije dan povoc 7n obdukcijo. 15.300 kg moke ukradenih Ko je delal tc dni pekovski mojster Iv Veršnik v Guštanju inventuro, je ugoto vil, -da mu manjka 1^0 vreč po 85 kg bele moke v vrednosti 55 300 -dinarjev. Zade vo je prijavil orožnikom, ki so napravili temeljito preiskavo ter dognali, da je moko ukradel pekovski pomočni Jožef Horvat, ki je pri zaslišanju tatvino priznal. Dejal je, da je moko kradel že ■delj časa. V notranjost skladišča je prišel na ta način, da si je pustil napraviti ponarejene ključe, s pomočjo katerih je v nočnih urah odprl ..skladišče ter sukcc-pivno vsako noč odnesel vrečo moke. Moko je nato prodajal nekemu trgovcu, ki mu je plačal za kg bele moke 2 dinarja. Denar je sproti zapravil. Orožniki so aretirali tudi trgovca, ki je od pomočnika kupoval moko. Oba, pomočnik in trgov, sta bila prepeljana v sodne zapore ter bo epilog te zadeve pred sodiščem. Predstave »Sna kresne noči«. Vsa javnost se opozarja rta predstave »Sna kresne noči« v mestnem parku. Vsi, ki so videli premiero, so bili nadvse navdušeni nad uspehom. Igralci so podali igro kar najboljše, posebno sijajni pa so nekateri prizori s čarobno .razsvetljavo in bengaličnim ognjem. Predstave bodo: v sredo, 4., četrtek 5., soboto 7. in v nedeljo 8. avgusta. Ne zamudite prilike, ki se vam nudi, in oglejte si predstave v mestnem parku. Smrtna kosa. Na Meljskem hribu 14 t' umrl delavec Franc Krek, star 32 let. -Žalujočim naše toplo sočutje. Iz davčne službe. K davčni upravi v Šoštanj je premeščen davčni kontrolor Janko Rozman pri davčni upravi v Ormožu. Koča na Pesku. Dne 15. avgusta 1937 bo Ob priliki proslave 81etnice otvoritve koče na Pesku pohorski tabor, združen s planinskim Rajanjem. Ob 10. uri dopoldne Dri koči sv. maša. nato prosta zabava. Hura! Iz poštne službe. Vpokojeni so poštni zvaničnikj Franc Belec. Albin Sonc ir Anton Ramot pri pošti Maribor 11. ter Ju rij Lorber pri pošti Maribor 1- in Franc Lužar pri p. sekciji v Mariboru. Spomenik Simonu Gregorčiču bodo odkrili na predvečer rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Petra II. 5. septembra 1937 ob 11. uri v Ljubljani na Napoleonovem trgu pred novo palačo vseuči-liške knjižnice. S slavnostno akademijo se poklonimo 4. septembra zvečer najvrednejšemu klicarju domovinske ljubezni 7. bregov bistre Soče in njegovi preroški pesmi. Dne 5. septembra bo ob 11. uri dopoldne slovesno odkritje po načrtih naših umetnikov arh. prof. Plečnika in kiparja Zdenka Kalina. Letošnja proslava rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kra Ija Petra II. bo posvečena prosvetnemu preporodu našega naroda ob Soči in Jadranu, kjer smo pred 55 leti sprejeli »Zlato knjigo« Gregorčičevih pesniških injekcij, s katerimi je veliki pesnik že takrat klical v življenje svobodno Jugoslavijo. Sklepni izpiti na gozdar, šoli. Pri včerajšnjem poročilu pod tem naslovom jo pomotoma izostalo, da je bil pri izpitih navzoč tudi zavodov ravnatelj inž. Ziernfeld. Protituberkulozni dispanzer v Ptuju radi dopusta šef-zdravnika dr. Okolo-Kulaka v času od vštevši 4. 8. do vštevši 30. 8. 1937 ne bo posloval. Zadnji uradni •dan v torek 3. 8.. prvi naslednji pa dne 31. 8. 1937. Hotel »Orel« v četrtek in kakor navadno vsako soboto in nedeljo koncert. Sokolsko društvo Limbuš priredi 8. avgusta ob 14. uri tombolo na letnem telovadišču. Glavni dobitek Din 1000.—. Po tomboli prosta zabava. Predsednik okrožnega sodišča dr. Ži-her je nastopil svoj redni dopust. Nadomešča ga sos Lenart. V penzionatu Učiteljskega doma je prostih nekaj mest tudi za neučiteljske sinove. Prijave za sprejem je vlagati do 20. avgusta. Prvenstveno se sprejemajo mlajši dijaki. Prijatelji kmetske mladine! Prihodnjo nedeljo dne 8. avgusta t. 1. priredi Društvo kmetskih fantov in deket pri Sv. Marjeti ob Pesnici ob po 3. uri pop. zopet tekmo koscev in žanjic, pred tekmo pa po možnosti ono šaloigro. Vsa leta so bile to tekme manifestacije vseh kruh pri* delajočega kmetskega -dela in kmetsko-mladinskega gibanja. Zato rnarješka kmet ska mladina tudi tokrat vabi vse bližnje in okoliške, zlasti tudi vse prijatelje kmeta, delavca in njune mladine k tej izraziti kmetski prireditvi. Za Mariborčane jena razpolago ugodna avtobusna zveza ob pol 14. uri z glavnega kolodvora tje in ob pol 20. uri nazaj, obe vožnji skupno le 10 Din. Novice iz mestnega vojaškega urada. Razpisan je natečaj za sprejem 10. kandidatov diplomiranih pravnikov za sodno stroko za uradniške pripravnike 8. položajne skupine. — Sprejme se 7 uradniških pripravnikov in sicer trije za 9. dva za 10., nadalje 1 tehničnega risarja, pripravnika 9. grupo in enega risarja 10. grape — Razpisan je natečaj za sprejem gojencev za vojno godbeno šolo v Vršcu. Starost 14 do 16. Točnejši podatki za sprejem so razvidni pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. Plemenski petelini in iareice. Kraljevska banska uprava bo tudi v tekočem le tu razdeljevala plemenske peteline inko-coši rjave štajerske pasme. Natančnejše informacije dobe interesenti pri mestnem tržnem nadzorstvu med uradnimi urami Rok za naročilo poteče 15. 9. 1937. Zojfet trije. Mariborska policija je aretirala tri sumljive moške, ki so se klatili ix> razstavišču Mariborskega tedna. Pri šli so brez sredstev iz južnih krajev na še države ter so znani kot žeparji. Na policiji so jih zaslišali. Odpremili jih bo do nazaj, od koder so prišli. Celo čolne kradejo. Monter Hinko Sa lamon je prijavil policiji, da mu je doslej neznani zlikovec ukradel okoli 1000 Din vreden čoln. »Za vsak dan«, univerzalni iniormativ ni priročnik za žensk; svet izdaja Ti skovne založbe o. ,t. z.z o. z. v Mariboru Gregorčičeva ulica 26, tel. 29-70 obsega čez 900 strani formata octav. Prvi (duševni in medicinski) del v obsegu 43-strani je razstavljen na Mariborskem tednu, soba št. 40. Istotam je tudi pravkar Izišll Administrativni adresar dravske ba-^ i novi ne. Sokolsko društvo, Tezno. Ker nam je slabo vreme preteklo nedeljo onemogočilo našo prireditev, se ista vrši v nedelj 8. avgusta v vrtu gostilne br. Pulka na Teznem. Ob treh popoldne je začetek veseloigre v treh dejanjih »Pri debeli muhi« ki jo je napisal in zrežiral naš tajnik in režiser br. Rebolj Hinko. Apeliramo na vsa okoliška br. sokolska društva ter na sokolstvu naklonjeno občinstvo, da sc naše prireditve udeleži v čim večjem številu ter tako tudi -dejansko podpre naša stremljenja in prizadevanja. — V slučaju slabega vremena pa se vprizori veseloigra »Pri debeli muhi« isti dan o-b 8. uri zvečer v šoli. V nedeljo torej vsi med nas! Zdravo! Kako bo- zA vremenom. V smislu današnje dunajske vremenske napovedi: Vedno manj oblačno. Kakor da bi nas bila učarala slepota. Skozi naše mesto vozi veliko število avto-vozii iz vseh mogočih evropskih držav. Pred par tedni smo videli eelo dva avtobusa Američanov — akademskega pevskega društva, ki potuje po Evropi. Cestni promet vidno narašča leto za letom. Vedno bolj obremenjene ceste bi v našem lastnem interesu morale biti temu primerno urejene. Ta glas se ponavlja že nekaj let sem. Celo preprosti deželan, ki mu odgovorni činitelji tako radi predbacivajo nazadnjaštvo, uvideva to veliko potrebo ir pravi, da nam niso te cestne kotanje, grušč in prah niti v čast, niti v reklamo in naj ne govorimo o tujskem prometu, dokler bodo tujci kleli nad našimi podrtimi cestami, njihovimi klanci in ovinki, čul sem kmeta-okoličana, ki se je dobesedno izrazil: »Mariborskemu tednu bodo naše ceste več škodile kot koristile, saj so kot nalašč za nesreče in škodo!« Je to sicer preostra beseda, a vendar zelo značilna. Razumljivo je, da bi se morale poprave cest vršiti v času čim manjšega obrata, oziroma urediti regulacijo tako, da bi vožnjo čim manj ovirala. Mislimo s teni ono »večno« delo na Trgu kralja Petra ki bi se bilo po našem skromnem mnenju lahko odložilo —- in ono na Tržaški cesti. Včeraj predpoldne je vozil tod neki češki avtokar, ki je radi zapora moral voziti po cesti, ki vodi proti Mag-dalenskemu parku. Ustavil se je pred železniško zaporo. Ob tej priliki bi bil mogel kdo od naše cestne uprave slišati pre--ef J glasne opazke potnikov. Res je to postopanje odgovornih činiteljev čudno in nerazumljive. Ves svet okrog nas naravnost tekmuje, kako bi nudil tujcem čim udobnejšo in prijetnejšo vožnjo, mi pa kot bi nas bila udaril slepota. Storimo tadkje teiefoMHe uesli NANKING PRIPRAVLJA POPOLN PRELOM S TOKIOM. LONDON, 4. avgusta. Po poročilih iz Šanghaja se pripravlja kitajska centralna vlada v Nankingu za popolno prekinitev diplomatskih odnošajev z Japonsko. V to svrho bo izšla na kitajski narod prokla-macija. TOKIO, 4. avgusta. Po poročilih iz Kitajske se je položaj še nadalje poostril, ker sta varnost in imetje Japoncev na kitajskih tleh vse bolj ogrožena. Radi kitajskega bojkota in plačilnega moratorija za japonske upnike se nahajajo Japonski trgovci na Kitajskem takorekoč pred kon-kurzom. TOKljSKI GLASOVI K NAPADU NA TIENČINSKI SOVJETSKI KONZULAT. T o k i o, 4. avgusta. Kakor se z uradne strani zatrjuje, ne zadene japonskih vojaških krogov nobena krivda glede napada na sovjetski konzulat v Tienctnu. Tudi se zatrjuje, da ni japonska vojaška oblast v nikakšni zvezi z omenjenim napadom, japonska oblastva v Tiencinu niso bila tudi s stališča mednarodnega prava obvezana, da zaščiti konzulat sovjetske unije. NEKVAS1LOVO DELAVSTVO STAVKA. PRAGA, 4. avgusta. Največja češkoslovaška stavbena tvrdka Nekvasii je prišla v plačilne težkoče. Tvrdka zaposluje samo v Pragi 2000 delavcev, ki sedaj zahtevajo 10% zvišanje mezd. Da bi delavstvo doseglo svoje zahteve, sta dve tretjini delavstva sfooili v stavko. VSI KITAJCI NA OKUP! NANKING, 4. avgusta. Iz dobro poučenih krogov, ki so blizu kitajske centralne vlade, se doznava, da se vlada peča z mislijo, da bi vse Kitajce, ki živijo na Japonskem, odpoklicali nazaj v Kitajsko. Obsojen. Feliks Z. je bil včeraj v zvezi s petanjskim ubojem, o čemer smo včeraj poročali, obsojen mi 4 leta robije. 7ft ih sveto Ne pijte vode po sadju Skoraj vsako leto beremo, da je kdo vsaj to, kar moremo in ne delajmo ovir, I umrl, ko se je najedel sadja, potem pa kjer se jih lahko izognemo! —• O. Nove ter izbrisane obrtne pravice. Seznam izdanih in izbrisanih obrt. pravic v mesecu juliju 1937 vsebuje: Izdanih ah Alojz, prevažanje blaga s tovornim avtomobilom v mejah mestne -občine mariborske, Dravska ul. 10, Tončič Artur, izdelovanje raznih vrst olja in masti. Ko- vode, nastane v želodcu in v črevah kva-roška c. 105, Karničnik Julijana, trgovina fen|c’ kl močno podpira tudi telesna malega, obsega z zeljem, repo, sočivjem toplota 37». S kvasenjem se sadje zelo in bučnim oljem v smislu § 19-3 obrtnega napne iz njega se razvije mnogo plinov zakona. Glavni trg (stojnica), Klarič Ivo, k« Pntiskajo na čreva tako da lahko tud. trg. -s slaščičarskimi izdelki in kanditina Poajo. Navadno oprav, človek to br drobno, Cafova ul. i, Pertinač Heda, trg. tezph posledic napne se mu trebuh in s kurivo mu a drobno, Kopališka ul. 20, večkrat zaporedoma mora na str-an To> jc Fterin Anton, krojač fenskih in <*olkil,|pa _v najolifcm Dnmcn,. ka£ lahko na-oblek. Glavni trg 16, Senegačnik Helena, crojaštvo ženskih iti otroških oblek, Val- napil vode. Neuki ljudje si tega dolgo niso znali pojasniti in mislili so celo, da nastane v takem primeru nekakšno za-sfrupljenje. To pa ni res, vzrok smrti ni nobeno zastrupljenje. Z zobmi zmleto sadje prihaja kakor vsaka druga hrana želodec, če se napijemo takoj potem stopi tudi smrt. Zato ne smemo piti vo-de, kadar smo jedli sadie. če pa že sto-> ‘T“ Vrp Irimo to in če opazimo prve znake .nape- ^"eva^l-j^risanih. Bas-letlč Gr- "Janja, *e moramo takoj obrniti na zdrav cova ul. ga, restavracija, Grajski trg 4, Uhler Neža, trg. z delikatesami. Frankopanova c. 29, Štern Matilda, trg. z delikatesami, Ruška c. 4, Štern Matilda, točilnica alkoholnih pijač na stoječe goste, Ruška c. '4, nika. „Nor?" nastavi Še pred svetovno vojno je Ernst von ____ . - .Possart nekoč gostoval z izrednim usj3e Tvrdka Ledi & Fabrici. avna trgovska U10in v Petrogradu. Nemški klub, ki ga je družba, obrt graditelja v smislu § 36 in po predstavi povabil na gostijo v svoje sl. ob. z., Smetanova ul. 33, Žvajger Ja- prostore, mu je hotel v spomin na Pe. kob, mesar. Vrtna ul. 8, Novak Feliks, trograd izročiti umetniško izdelano za-knjigovez. Gosposka ul. 9. Benko Rozina, hvalnico, vendar si gospodje niso bili pov gostilna Koroška c. 39, Scherer Cecilija, sem na jasnem glede vseh niegovih de-goistilna Tržaška c. 18, Novakovič Niko- janskih in častnih naslovov. Po kratkem la, brivec, Aleksandrova c. 61, Potučnik razpravljanju so se obrnili naravnost na Possarta samega in ga prijateljsko povprašali. naj bi jim sam povedal vse svoje naslove. »Toda, prosim vas, gospoda moja!« je vzkliknil Possart odklonilno, »pustite me Marija, trg. z mešanim blagom, Koroščeva ul. 54. StoveHfuuhe umu pa je . škedenj in znaša škoda okoli 10.000 Din V zvezi z omenjenim požarom so orožni-10 aretirali nekega moškega, ki je osumljen, da je zanetil požar. iu dr. vitezu Spomnite se CHDI V Mariboru, •dbe 4. VIII. 1937 EBBBEBB 14 predlogov za spremembo voznega reda Pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani se jo vršila včeraj anketa za vozni rod 1938-39, ki so se je poleg višjih uradnikov železniške direkcije udeležili tudi zastopniki banske uprave, poštne dtrek-cie, banovinskega turističnega sveta, Zbornice za TOI, Slovenskega planinskega društva, Zveze za tujski promet v Lubljani, Tujskoprometne zveze v Mariboru in Društva Putnik. V stvarnih diskusijah so predstavniki posameznih i n te resiramiih ustanov predočevali predvsem gospodarske in tujskoprometne potrebe železniškega prometa v Dravski banovini ter v zdravi kritiki sedanjega stanja energično zahtevali, da se železniškemu prometu v Sloveniji posveti ona pozornost, ki mu po pravici gre z ozirom na njegovo splošno važnost in sorazmerno dohodkom, ki jih daje železniški upravi. Treba bo resno pomisliti na meliorizira-nje in moderniziranje konstrukcije železniških prog, na zboljšanje voznega parka, na rfiotoriziranje železniškega prometa in na povečanje železniškega osobja. — Slovenija že zelo vrsto let ne kaže nobenega napredka v železniškem prometu, ne izkazuje nikake večje investicije. Sedanje razmere v našem železniškem prometu še izdaleka ne odgovarjajo sodobnim gospodarskim in tujskopromet-nim zahtevam železniškega prometa, tempo razvoja v ostalih evropskih in sosednih državah nas je že davno prehitel in to dejstvo nam povzroča in nam za-more v bodočnosti povzročiti neprecenljivo škodo na račun našega celokupnega gospodarstva. — Vse omenjene težkoče seveda tudi omejujejo možnost, da bi že lezniška direkcija ugodila željam in upravičenim zahtevam interesiranih ustanov potrebne spremembe voznega reda. Tujskoprometnia zveza Putnik v Mariboru je anketi predložila 14 konkretnih predlogov za spremembo voznega reda na območju bivše Mariborske oblasti. — Vse predloge je železniška direkcija ob ravnavala s polno razumevanja ter jih bo v kolikor so pač tehnične možnosti za to dane, tudi vpoštevala. Tako bo predvi doma že v prihodnji zimski sezoni pOp. lokalni vlak na koroški progi vozil do Brezna - Ribnice, namesto do Ruš, kar bodo pred vsem naši turisti In zimski športniki toplo pozdravili. Dalje bo jutranji lokalni vlak iz Ruš odhajal pol ure prej, tako da bo Dravska dolina dobila zvezo na jutranje vlake iz Maribora. Nedeljski izletniški vlak Slov. Bistrica -Slov. Bistrica mesto bo vozil tudi po zimi v slučaju ugodnih snežnih razmer. Jutranji potniški vlak št. 614 iz Zidanega mosta proti LjuMjani bo po novem voznem redu po možnosti vozil že iz Celja. Pa tudi vse ostale predloge mariborske Zveze bo železniška direkcija v Ljubljani temeljito proučila in jih skušala uveljaviti. Sokolsko društvo Gornja Radgona naproša vse okoliške edinice in druga društva Murskega polja in Prekmurja, pa tudi Slovenskih goric, da 12. septembra t. 1. ne prirejajo svojih prireditev ter poselijo ta dan javen telovadni nastop murskega sokolskega okrožja, ki se vrši ta dan v obmejni Gornji Radgoni. Istočasno se vse sokolske edinice naprošajo, da prijavijo že v naprej približno številčno udeležbo radi predpriprav in sicer direktno na naslov Sokolskega društva Gornja Radgona. — Zdravo ! Uuiutftaue, Na splošno željo prireja Putnik dvodnevni izlet z luksuznim avtokarom v (}raz. Od 11. do 12. avgusta. Cena vključno vizum le Din 110.—■ za osebo. Takojšne prijave Putnik« Maribor-Celje-Ptuj. Krasen izlet z luksuznim avtokarom v Mariazell od 14. do 15. avgusta. Cena vključno vizuni le Din 200.—. Zasigurajte si mesta! Informacije in prijave Putnik Maribor-Celje-Ptuj. Izlet na Grofiglockner in Zeli am See z luksuznim avtokarom Putnika od 7.—9. avgusta je zasiguran. Na razpolago je še par mest. Prijavite se takoj. Cena popoln aranžma Din 850.—. Vremenske prognoze so najugodnejše. Informacije in takojšnje prijave pri Putnlku, Maribor. II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani 26., 27. in 28. avgusta. Priprave za ta nadvse važen mladinoslovni kongres, ki je prvi tovrstni v Jugoslaviji, so v polnem teku. Pri pripravljalnem odboru v Ljubljani so se osnovali naslednji odseki: odseki: kongresni, stanovansko-prehranjevalni, propagandni in ekskurzij-ski. Prijave že prihajajo in je doslej prijavljenih nad 100 udeležencev. V interesu vsakogar, ki se namerava udeležiti kongresa je, da svojo udeležbo takoj prijavi pripravljalnemu odboru v Ljubljani in nakaže na pošt. ček. račun št. 17.471 prijavnino Din 20.—. Po prejemu prijavnine mu bo odbor dostavil izkaznico, ki mu omogoča dostop na vsa predavanja, slav nostni koncert »Trboveljskega slavčka« in vse razstave. Predavanja se bodo vršila v petih dvoranah: na Taboru, v Delavski zbornici, v frančiškanski dvorani, Filharmonični dvorani in v magistratni dvorani. Predavanja bodo pojasnjevali diagrami in skioptične slike. Predavali bodo mladinoslovci iz Jugoslavije, Češko slovaške, Poljske in Bolgarije. Vsa predavanja se bodo radi boljšega razumevanja p tv: ve d la tudi na slovenščino. Nadvse zanimive in važne bodo razstave (po številu 7) v poslopju ženske realne gimnazije v Ljubljani. Bodo tudi razstave iz Češkoslovaške (reformnošolsko, domoznansko in razstavo o pomožnem šolstvu.) Častni predsednik kongresa je rektor ljubljanske univerze dr. Maks Samec. &> smek iu doBta uotjo V skladišču premoga. — Sakra, košček premoga mi je padel v oko! — To ni nič hudega, pri toliki množini premoga to nc prihaja v poštev. Zadnji adut. — Gospodična, vi pravite, da sem črnolas, vzeli bi pa samo svetlolasca. Pomislite malo. Kaj bi se zgodilo, če bi bila postavila Eva'Adamu tak pogoj? Moški večji za 5.5 cm, ženske za 5 cm V zadnjih 15 letih so zbrali učenjaki mnogo statističnega gradiva, da dokažejo, da postajajo ljudje naše generacije večji. Primerjalno gradivo so kaj lahko zbrali. Podatke o očetih so dobili pri vojaških oblasteh, o materah pa pri zavarovalnicah. Najbogatejše gradivo so zbra li v Ameriki, kjer so ugotovili, da so mladeniči ob vstopu na univerzo povprečno za pet centimetrov večji od njihovih staršev v teh letih. Sedanje pokolenje pa ni samo večje, temveč tudi težje. Na teži je pridobil človek našega časa približno 3 kilograme v primeri s telesno težo prejšnjega pokolenja. Tudi v Nemčiji je približno tako'. Posebno zanimiva je pa telesna višina 61etnih dečkov ob vstopu v prvi razred, potem s 14 letom in ob zaključku šole. Na Holandskem so postali ljudje od leta 1863. povprečno za 6.7 cm večji, na švedskem za 4.5 cm. Približno enaki so izsledki v Švici, na Danskem in na Norveškem. Ameriški antropolog T. Bowles je skrbno proučil 2000 fantov in deklet v primeri s starši, po možnosti pa tudi s praroditelji. In prišel je do zaključka, da so postali v zadnjih 37 letih moški za 3.5, ženske pa za 3 cm večje. Zabeležil je tudi v vseh primerih prirastek na telesni teži, ki pa ne odgovarja višini. Iz tega Bowles sklepa, da kaže človeštvo nagnjenje k razvoju v sloke postave. Denar ali življenje! m Sijajno! Prav v tem trenutku ste mi vzeli besedo z ust, dragi gospod kolega! (Iz »Ošišanega ježa«.) S Kodak foto najiepii spomini IJAerAra za fotoamaterja so slabi d posnetki iz dopusta. Dte^eeiia fk. Hom Maribor, Gosposka ulica 55 Razvijanje, kopiranje in povečanje prvovrstno in hitro 37^6 • ■F Mkl I ^ E in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših • I E Wl IVE stanovanjih uničuje Oesinsekcijski odd. HP Orožnova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Mali oglasi Razno MORSKE RIBE danes sveže prispele v gostilno »Kralj morskih rib«. 4255 SPECIJALNI KIS ZA VLAGANJE brez kuhanja in solenja. Brezplačne poskušnje že vloženega sočivja nudi' Šinigoj, delikatesa, Aleksandrova 18. ■4129 HMELJARJI! Bakreno apno, tobačni izvleček. Solway soda itd. je dobiti pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12 Tel. 20-83. 4119 DVE GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje in hrano s popolno oskrbo. Koroška 7, dvorišče. !, nadstr-4257 Posest POSESTVO arondirano, sestoječe iz 1 ora la vinograda, 2 oralov sado-nosnika in travnika. 2 oralov gozda v Bistrici pri Limbušu, % ure od kolodvora, je nd prodaj. Posestvo razkaže viničar gostilne Rotner. Informacije pri Posojilnici v Rušah. ' 4220 Službo dobi MIZARSKEGA POMOČNIKA samostojnega, sprejmem takoj. Mizarstvo Unterlechner, Vojašniška 12. 4252 Prodam Ugodno prodam TRI ORALE TRAVNIKA v Spd. Radvanju. Vprašati Prečna ul. 10, Nova vas 4249 Lokal LEPI PRO- PISARNIŠKI STORI v Gosposki ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližina do vseh uradov. Naslov pove uprava lista. 4254 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom oddam. Cankarieva ul. 34, Pobrežje. 4250 VAJENCA za špecerijo iščem. H. Oinel-ko, Cankarjeva 30. 4197 FRIZERSKO VAJENKO sprejme gledališka frizerka Požar, Vetrinjska 11. 4258 UČENKO z dobro šolsko izobrazbo sprejmem za fino trgovino z živili. Naslov v upravi lista. 4260 Padta- 4160 aoarate kolesa najceneje pri tvrdki Maribor, Trg Svobode! Oglejte si razstavo na Mariborskem tednu l!' železničar ali tovarniški delavec ob progi Maribor—Ruše dobi čedno stanovanje proti obdelovanju majhnega vinograda. Naslov pri g. Schwarz Državna cesta 24-11. 424g Sobo odda SOBO prazno, veliko, takoi oddam. Vprašati v trgovini Babič, Aleksandrova c. 7 . 4251 SOBO IN KUHINJO oddam. Radvanjska c. 33, Sin denci. 4747 SOBO s štedilnikom in sobo s kuhinjo. oddam s 15. avgustom-Studenci. Slomškova 5 pri cerkvi. 4330 • SOBO s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova 28. pritličje, desno. 4259 Sobo išče PRENOČIŠČE - SOBE iščemo za udeležence počitniškega tečaja za učitelje-ice od 15. 22- avgusta. Posebno dijaške gospodinje naj se ogla sijo z navedbo cene in točnega naslova, na naslov: Pedagoška centrala, Maribor, učiteljišče. 4253 Sodoma in Gomora V zunanje trikotnike morajo članice položiti vsaka srebrnik za pet frankov, da se hudobni duhovi ne bodo mogli približati. Ta denar boin porabil za maše za duše v vicah. V srednjem prostoru dvojnega trikotnika pa bo gorela blagoslovljena sveča.« 'Kdo pa bo skušnjave delal?« je tiho wi sramežljivo vprašala Rozalinda Pred-pasniikova, in spravila je v takih ceremonijah sicer jako izvežbanega Angelika- prvič v njegovem življenju nekoliko v zadrego. A znal sj je pomagati. »Skušnjave vam bodo delali hudobni duhovi,« je s karajočim glasom dejal Angelik. »Vsaka se bo morala zamisliti v 60 greh. Če bo začela dobivati dopadenje nad grehom, si bo morala to pregnati z 'bičanjem. V slučaju potrebe, bom tudi jaz pomagal. Katera pa bo skušnjave najsijajnejše premagala in se izkazala za najpopolnejšo, tisti se bodo po preteku dvanajstih pokor, ko bo blagoslovljena sveča ugasnila, prikazale v srednjem prostoru dvojnega trikotnika tri številke in na te tri številke bo v loteriji zadela ■termo.« »Oh, gospod, 0I1 'gospod,« so vzdihovale v blaženem pričakovanju topeče se vdove »kdaj pa začnemo?« »Kadar vas je volja, blage vdov*;,« je menil Angelik. »Tudi danes bi lahko, a bolje bo, da se z zbranim duhom pripravimo. Predlagam torej, da bi naša-bratovščina jutri imela svojo prvo vajo.« Neutolažljive vdove so bile s tein zadovoljne, a zadržale so Angelika še dolgo časa, zakaj hotele, so izvedeti še toliko posamičnosti, da so včasih spravile celo v laganju do popolnosti izvežbanega Angelika v stisko. 'Ko pa je končno ves utrujen zapustil stanovanje Rozalinde Predpasnikove, je imel prijetno zavest, da bo vsaj dvanajst tednov lahko prav prijetno in brezskrbni živel na stroške neutolaženih vdov, a na daljnjo prihodnjost Angelik sploh ni bil v stanu misliti. XIV. Bratovščina neutolaženih vdov je lepo uspevala, število članic se je v enem tednu pomnožilo za pet jezikov, tako, da je moral imeti Angelik po dve »vaji« na teden. Gorečnost je bila velika, a tudi skuš njave so bile čedalje večje in zlasti Ro-zalinda Predpasnikova je imela prestajati vse hujše boje z zlobnimi duhovi, tako, da je morala milo prositi Angeliko-ve pomoči. Sredi temne sobe je bilo čarovniško znamenje, v sredi je brlela debela voščenka, neutolažene vdove pa so k^eale okrog dvojnega trikotnika tako, da so se z glavami dotikale tal. In ječanje je bilo veliko in milo je bilo zdiho-vanje in bolestno je zdaj ta zdaj ona zaklicala: »Oh, gospod, pomagajte, pomagajte!« Tedaj pa je Angelik vzel dolgo mokro šibo, napravi! svečana čarovniška znamenja z rokama in govoril z zamolklim glasom: »Lakajčate lababate! (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovaTja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.