Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 11 Ali H. Žerdin UDK 316.472.4:316344.42(497.4)"2004" Omrežje slovenske ekonomske elite POVZETEK: V članku rekonstruiramo omrežje slovenske ekonomske elite na dan oktobrskih volitev leta 2004. Osebe v omrežju so povezane prek direktorskih in nadzornih funkcij. V izračunih lastnosti omrežja nas zanimajo različne mere središčnosti oseb. Tiste mere, ki detektirajo vpliv oseb, kažejo, da središčne položaje zasedajo osebe, ki jih je na polo- žaj postavila vlada. Mera, ki detektira prestiž, prejeto zaupanje oseb, kaže, da je med direktorji z visoko mero prestiža nadpovprečno veliko članov Foruma 21 (koordinira ga nekdanji predsednik Kučan). Rezultati analize kažejo, da ima logika rekrutacije v slovensko ekonomsko elito globoke politične korenine. KLJUČNE BESEDE: elite, Slovenija, analiza socialnih omrežij, Pajek 1. Ideja: rekonstrukcija omrežja slovenske ekonomske elite Omrežje ekonomske elite, ki obstaja v Sloveniji, je predmet številnih špekulacij in redkih analiz. Ob poskusu rekonstrukcije slovenske ekonomske elite smo izhajali iz ambicije, da rekonstruiramo popolno omrežje, torej omrežje, v katerem so lahko teoretično vse enote, v našem primeru osebe, prek posrednikov povezane z ostalimi enotami. Ob rekonstrukciji relacij, vzpostavljenih v omrežju, smo sklenili uporabiti čim manj arbitraren kriterij. Najbolj primeren se je zdel kriterij povezanosti direktorskih in nadzornih funkcij, ki jih zasedajo osebe. Kriterij povezanosti direktorskih funkcij (angl. interlocking directorship) je ob preučevanju ameriške in britanske ekonomske elite uporabil Useem (Useem 1984), ko je sklenil rekonstruirati »notranji krog« ekonomske elite. Kdaj pride do povezanosti direktorskih in nadzornih funkcij? Za potrebe naše ana- lize bomo glede na nekoliko drugačno pravno ureditev, ki velja v Sloveniji, uporabili adaptirano definicijo, ki jo ponuja Mizruchi: »Povezanost direktorskih položajev nastopi, ko oseba, zaposlena v eni organizaciji, sedi v upravnem odboru (board of directors) druge organizacije« (Mizruchi 1996: 272). Glede na specifično slovensko ureditev smo navedeno definicijo deloma modificirati na naslednji način: povezanost nadzornih in direktorskih položajev nastopi, ko oseba, ki v določeni gospodarski družbi opravlja managersko funkcijo, sedi tudi v nadzornem svetu druge gospodarske družbe. Ne moremo sicer trditi, da se omrežje, ki nastane ob povezovanju direktorskih in nadzornih funkcij, v celoti prekriva z omrežjem ekonomske elite, saj bi morali za rekon- strukcijo celotnega omrežja upoštevati še druge relacije – denimo politične povezave, sorodstvene vezi, prijateljske vezi ter, denimo, članstvo v prestižnih klubih. Trdimo pa lahko, da omrežje povezanih nadzornih in direktorskih funkcij v najpomembnejših 12 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin slovenskih gospodarskih družbah predstavlja nadvse pomemben, če ne celo najpo- membnejši izsek omrežja ekonomske elite. V tej analizi nas zanima, katere osebe v omrežju slovenske ekonomske elite zasedajo središčno mesto. Najbolj primerno se je zdelo, da kot točko časovnega preseka zajemanja podatkov vzamemo 3. oktober 2004, dan parlamentarnih volitev. Izhodiščna hipoteza naše analize namreč sloni na domnevi, da lahko politična elita pomembno vpliva na strukturo omrežja ekonomske elite. 2. Motivi in u~inki povezav v ekonomski eliti Zakaj prihaja do povezav med direktorskimi in nadzornimi funkcijami? Kakšni so učinki povezav? Smiselno je, če upoštevamo pet ravni analize. Prva raven zajema osebne motive posameznih managerjev, ki hkrati v drugih gospodarskih družbah opravljajo funkcijo nadzornikov. Druga raven zajema motive posameznih organizacij, podjetij. Tretja raven se ukvarja z interorganizacijskimi motivi in učinki, ki presegajo interese posamezne organizacije, podjetja. Četrta raven se osredotoča na motive ekonomske elite kot socialnega sloja. Peta raven analize se ukvarja z razmerjem med ekonomskim in političnim podsistemom, politično in ekonomsko elito. 2.1. Osebna raven »Posamezniki se pridružijo nadzornemu svetu zaradi finančnih nadomestil, prestiža in stikov, ki se lahko izkažejo kot koristni pri zagotavljanju njihovih nadaljnjih zapo- slitvenih priložnostih,« navaja Zajac ( Zajac v Mizruchi 1996: 277). Useem v svoji študiji »notranjega kroga«, ki analizira najbolj kohezivni del eko- nomske elite, poudarja, da povezanost direktorskih in nadzornih funkcij vodilnim ma- nagerjem omogoča dober pregled nad dogajanji v poslovnem okolju (»business scan«). »Ob tem, da managerji v nadzornih svetih opravljajo svoje formalne zadolžitve, med njihova najbolj pomembne pripomočke, da ostajajo obveščeni, spadajo njihovi osebni kontakti in neposredna prisotnost« (Useem 1984: 46). 2.2. Raven organizacije Kljub temu, da je enota omrežja posameznik, ta posameznik nadzorno funkcijo v drugi gospodarski družbi opravlja zaradi vloge, ki jo opravlja v matičnem podjetju. Pri omrežju povezanih direktorskih in nadzornih funkcij gre torej za to, da so v omrežju vzpostavljene tudi povezave med organizacijami. Najpogostejši motiv, da manager enega podjetja sedi v nadzornem svetu drugega podjetja, je povezan z izvajanjem lastniške funkcije. Organizacije, ki so pomembnejši institucionalni lastniki, si želijo zagotoviti vpliv v nadzornem svetu podjetja, ki je v njihovi (so)lasti. Mizruchi povzema serijo ostalih hipotetičnih razlogov – v nadaljevanju predstavljamo tiste hipotetične razloge, ki so relevantni v slovenskem kontekstu. Kooptacija: S tem, ko določena gospodarska družba v svoj nadzorni svet pritegne osebo iz managementa druge gospodarske družbe, skuša »kooptirati vire negotovosti iz okolja« (Mizruchi 1996: 274). Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 13 Omrežje slovenske ekonomske elite Prestiž: Ker sestava nadzornih svetov vpliva na ugled gospodarske družbe, je v interesu gospodarske družbe, da v nadzorni svet pritegne ugledne osebnost. »Ko se investitorji odločajo, ali naj investirajo v neko podjetje, upoštevajo vitalnost (strenght) podjetja in kvaliteto managementa« (Mizruchi 1996: 276). 2.3. Interorganizacijski motivi in u~inki Omrežje povezanih nadzornih in direktorskih funkcij je komunikacijski medij (glej Mizruchi 1996: 284). »(Omrežje) predstavlja mehanizem za razširjanje informacij in strategij, ki potencialno reproducirajo vlogo obstoječega managementa,« ugotavlja Davis (Davis 1991: 610). Omrežje lahko deluje kot medij razširjanja inovacij. 2.4. Družbena kohezija Najbolj koheziven del omrežja predstavlja nekakšen »notranji krog« (inner circle), torej empirični ekvivalent tistega, čemur teorija pravi »ekonomska elita« ali »vladajoči razred« (Useem, 1984). Izhaja iz ocene, da se poslovno omrežje kot celota zelo redko odloča za kolektivno delovanje, s katerim bi se borilo za svoje politične interese, saj nima orodij, ki bi omogočala identifikacijo skupnih potreb, in instrumentov za dose- ganje konsenza o skupnih interesih. Po drugi strani pa »notranji krog« lahko preseže primanjkljaj, značilen za glavnino poslovnega omrežja. »(Notranji krog) ima na voljo interkorporacijske vezi in organizacijske potenciale, s katerimi lahko preseže ozke, lokalne interese posamične gospodarske družbe ali sektorja, in lahko ponudi bolj inte- grirano vizijo širših, dolgoročnih potreb biznisa« (Useem 1984: 59). »V primerjavi z gospodarskimi družbami, ki niso vključene v omrežje, bi moralo biti to omrežje moči v ospredju korporativnega dostopa do vlade, političnih strank, neprofitnih institucij in medijev« (Useem 1984: 61) Davis ugotavlja, da so direktorji, ki opravljajo funkcije v več nadzornih svetih, zaradi boljšega vpogleda v gospodarske razmere prej agenti korporativne elite kot razreda, ne pa zgolj agenti delničarjev določene gospodarske družbe (glej Davis 1991: 593). 2.5. Politi~ni motiv Dejstvo, da znaten del slovenske ekonomije ni v zasebni lasti, pač pa je bodisi v neposredni državni lasti1 bodisi v (delni) lasti paradržavnih skladov (KAD, SOD), zahteva, da naštete teorije dopolnimo z delovno hipotezo, ki jo bomo verificirali med empiričnim delom naloge: ekonomski sistem ni avtonomen, samoreguliran družbeni podsistem, pač pa je vezan na vpliv političnega podsistema. Zato v omrežju ekonomske elite središčno vlogo igrajo osebe, ki jih je na položaj postavila politična elita. 3. Enote omrežja, podatki o osebah, relacije Ker je enota naše analize oseba, smo v prvi fazi raziskovanja v podatkovno bazo prominentnih oseb vnesli podatke o predsednikih uprav sto največjih slovenskih gospo- darskih družb (z izjemo finančnih družb). Kot kriterij velikosti smo uporabili prihodke podjetij – podobno metodologijo uporabljajo primerljive raziskave (glej Scott 1985: 15). Kot vir podatkov smo uporabili dve lestvici Gospodarskega vestnika2, ki gospodarske 14 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin družbe in poslovne skupine rangirata glede na njihove prihodke. V drugem koraku smo v podatkovno bazo vnesli podatke o članih nadzornih svetov teh gospodarskih družb. Ob tem smo morali rekonstruirati, kaj je matična služba teh članov nadzornih svetov: ali so morda vodilni uslužbenci drugih gospodarskih družb? V tretjem koraku zajemanja podatkov smo v podatkovno bazo vnesli še podatke o predsednikih uprav in članih nadzornih svetov bank, zavarovalnic in drugih finančnih gospodarskih družb. Scott ob zbiranju podatkov sugerira dva možna pristopa (glej Scott 2000: 55). Prve- mu pravi pozicijski pristop. V podatkovno bazo so uvrščene le tiste enote, ki zasedajo vnaprej definirane položaje. »Raziskave poslovnih povezav (»business interlocks«) svojo pozornost pogosto osredotočijo na 'top 250' gospodarskih družb. Ta raziskoval- na strategija temelji na predpostavki, da na točki med 250. in 251. podjetjem obstaja naravna meja med velikimi in srednje velikimi podjetji. Seveda pa lahko mejo le redko zarišemo s tolikšno natančnostjo« (Scott 2000: 55). Drugi pristop je pristop glede na reputacijo, sloves (»reputational approach«) (glej Scott 2000: 56). V tem primeru moramo v relacijsko bazo vnesti tudi podatke o tistih osebah, ki sicer ne izpolnjujejo formalnega pogoja, da sedijo v upravi »velike« gospo- darske družbe, hkrati pa je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da v omrežju vendarle igrajo pomembno vlogo. Zato smo med zadnjim krogom zajemanja podatkov prej opisano podatkovno bazo dodatno zapolnili z dvema kategorijama oseb. Ob direktorjih največjih gospodarskih družb smo v podatkovno bazo uvrstili še imena tistih oseb iz srednjega managementa izbranih gospodarskih družb, ki kljub temu, da ne opravljajo direktorske funkcije, v kakšni drugi gospodarski družbi opravljajo funkcijo nadzornika. Hkrati pa smo v po- datkovno bazo vnesli še imena tistih predsednikov uprav, ki v omrežju očitno igrajo pomembno vlogo, četudi njihovo podjetje po našem izhodiščnem viru informacij ne sodi med »velike« V podatkovno bazo smo, končno, vnesli še podatke o osebah, ki nadzirajo direktorje teh manjših gospodarskih družb. 3.1. Relacije med osebami v omrežju Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) je pravni temelj formalnih odnosov, ki ob- stajajo v slovenskih gospodarskih družbah. Za razumevanje razmerja med upravo in nadzornim svetom je ključnega pomena 250. člen ZGD, ki določa: »Člane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet za dobo največ petih let z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja.« »Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave oziroma predsednika: - če huje krši obveznosti, ali - če ni sposoben voditi poslov, ali - če mu skupščina izreče nezaupnico, razen, če je nezaupnico izrekla iz očitno ne- utemeljenih razlogov, ali - iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija, uvajanje novih proizvodov, večje spremembe dejavnosti in podobno)« (ZGD, člen 250). Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 15 Omrežje slovenske ekonomske elite Zakonsko pooblastilo, da nadzorni svet imenuje upravo ali jo pod določenimi pogoji razreši, je ključni vzvod oblasti, ki jo ima nadzorni svet v razmerju do uprave. Veljavno normativno ureditev lahko prevedemo v sociološke kategorije: razmerje med nadzornim svetom in predsednikom uprave gospodarske družbe je hierarhično razmerje. Ker se bomo podatkov o omrežju povezanih direktorskih in nadzornih funkcij lotili z orodji, ki jih pozna analiza socialnih omrežij, je podatek, da je med nadzorniki in direktorji vzpostavljeno hierarhično razmerje, pomemben, saj omogoča, da določimo smer relacije. Ker v omrežju nastopajo tudi osebe, ki zasedajo položaj v srednjem managementu, moramo opredeliti še relacijo, ki velja med direktorjem gospodarske družbe in oseba- mi iz srednjega managementa. Razmerje med direktorjem in pripadnikom srednjega managementa je – tako kot razmerje med nadzorniki in direktorjem – hierarhično, torej usmerjeno. 4. Osnovni podatki o omrežju V podatkovno bazo smo vnesli podatke o 195 gospodarskih družbah in 984 osebah, ki opravljajo funkcije v njihovih upravah ali nadzornih svetih. Podatke o tem omrežju smo obdelali s programom Pajek3. Ob obdelavi smo ugotovili, da so nekatera mikro omrežja ostala izolirana. 4.1. Identifikacija velike, {ibko povezane komponente omrežja Slika 1: Omrežje, sestavljeno iz 984 oseb (15 {ibko povezanih komponent, od tega 1 velika) Analiza socialnih omrežij pozna koncept šibko povezane komponente. V komponenti so vse enote prek posrednikov povezane z drugimi enotami, v šibko povezani kompo- nenti pa so vse enote omrežja prek posrednikov povezane z drugimi enotami, vendar ob 16 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin tem smer relacije ni pomembna (glej de Nooy, Mrvar, Batagelj 2005: 68). V prvotnem omrežju smo identificirali eno veliko šibko povezano komponento ter štirinajst manj- ših komponent, ki niso povezane z veliko, šibko povezano komponento. Analizo smo nadaljevali na veliki šibko povezani komponenti, torej na sklenjenem omrežju, saj je mera središčnosti izoliranih komponent neznatna. V sklenjenem omrežju velike šibko povezane komponente je 891 oseb. Hkrati je v to sklenjeno omrežje vključenih 178 gospodarskih družb4. Seznam gospodarskih družb, vključenih v sklenjeno omrežje, je v prilogi 1, seznam večjih podjetij, ki niso vključene v omrežje, pa je v prilogi 2. Kakšne so značilnosti enot, ki nastopajo v sklenjenem omrežju? V sklenjenem omrežju nastopa 178 predsednikov uprav oz. direktorjev ter še 91 oseb, ki opravljajo bodisi funkcijo člana uprave bodisi funkcijo v srednjem managementu – praviloma gre za izvršne direktorje ali direktorje oddelkov. Hkrati v tem sklenjenem omrežju nastopajo 803 enote (osebe), ki opravljajo funkcije članov nadzornih svetov. Tako je med 178 direktorji 90 takih, ki hkrati opravljajo tudi funkcije nadzornika v drugi gospodarski družbi (88 direktorjev iz sklenjenega omrežja torej ne opravlja nobene nadzorne funkcije), kar pomeni, da v sklenjenem omrežju 50.5 odstotkov direktorjev ob osnovni funkciji opravlja še funkcijo nadzornika.5 4.2. Stopnje – frekven~na porazdelitev Stopnja posamezne osebe nam pove, s kolikšnim številom drugih oseb v omrežju je ta povezana. Kakšna je frekvenčna porazdelitev stopenj identificiranega sklenjenega omrežja? Zanimajo nas skupne stopnje, torej število vhodnih in izhodnih povezav, ki imajo krajišče v določeni točki. Iz frekvenčne porazdelitve je razvidno, da imata slabi dve tretjini oseb – natanko 550 - stopnjo ena. V tej skupini najdemo bodisi tiste člane nadzornih svetov, ki jih je tja izvolil svet delavcev, bodisi tiste člane nadzornih svetov, ki jih je imenovala skupščina lastnikov, vendar igrajo zgolj periferno vlogo. Slabi dve tretjini omrežja ekonomske elite torej igrata periferno vlogo. Ker imajo nadzorni sveti več članov, v skupini s stopnjo 1 ne najdemo predsednikov uprav in drugih predstavnikov managementa, pač pa zgolj periferne nadzornike. Iz frekvenčne porazdelitve skupne stopnje lahko razberemo, da v omrežju bolj ak- tivno vlogo igra le manjši delež akterjev. Skupno stopnjo, ki znaša tri ali več, premore 27 odstotkov enot (oseb) v omrežju. Celotnemu delovnemu omrežju torej ne moremo pripisati atributa elitnosti. Zgolj ožji del analiziranega omrežja lahko identificiramo kot ekonomsko elito. Bolj sociološko rečeno, pa sistemska funkcija dvotretjinskega peri- fernega dela celotnega omrežja (slovenskih) ekonomskih elit ni zanemarljiva, čeprav je na videz zgolj legitimizacijska in proceduralna, da ne rečemo vajeniška in ritualna. Namreč, z vidika notranjega kroga elite je ravno periferni, podporni del omrežja po- memben segment elitne reprodukcije. Predstavlja širše kadrovsko zaledje za njeno ob- navljanje, pri čemer bolj središčne osebe sproti preverjajo ('skenirajo' - Useem) vedenje 'kandidatov' in njihov potencial za uspešno delo v ožji eliti. Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 17 Omrežje slovenske ekonomske elite Tabela 1: Frekven~na porazdelitev skupne stopnje 5. Mere sredi{~nosti oseb v omrežju Zanima nas, katere enote (osebe) v sklenjenem omrežju zasedajo središčno mesto. Ko gre za pojem središčnosti, ni pomembno zgolj to, da je določena oseba povezana s čim več drugimi osebami, pač pa je pomembno tudi, ali tudi te druge osebe v omrežju igrajo aktivno vlogo. Zato bomo pojem središčnosti obdelali iz več vidikov. 5.1. Sredi{~nost oseb glede na dostopnost – izhodne povezave Ena najbolj kompleksnih mer središčnosti je središčnost glede na dostopnost (angl. closeness centrality). Mera središčnosti glede na dostopnost določene točke (osebe) je enaka količniku števila vseh ostalih dostopnih točk in vsote vseh razdalj – vsaka relacija predstavlja eno enoto razdalje - med določeno točko in vsemi ostalimi točkami (de Nooy, Mrvar, Batagelj 2005: 127). Ta mera upošteva relativni položaj določenega akterja do drugih oseb v celotnem omrežju. Bližje kot je akter ostalim enotam, višja je njegova mera središčnosti glede na dostopnost. Skupna stopnja frekvenca Odstotek 23 1 0.11 22 1 0.11 19 1 0.11 17 1 0.11 16 3 0.33 15 4 0.44 14 1 0.11 13 2 0.22 12 7 0.78 11 4 0.44 10 11 1.23 9 13 1.45 8 10 1.12 7 18 2.02 6 45 5.05 5 27 3.03 4 37 4.15 3 53 5.94 2 102 11.44 1 550 61.72 18 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin Ker so relacije v našem omrežju hierarhične, lahko na začetku izhajamo iz splošne predpostavke, da imajo direktorji, ki nadzirajo poslovanje (v našem primeru polovica vseh) čim večjega števila drugih direktorjev, večji vpliv. Upoštevamo torej le izhodne povezave: koliko ljudi nekdo nadzira. Tabela 2: Sredi{~nost glede na dostopnost do drugih oseb – izhodne povezave (urejeno padajo~e) Če govorimo o vplivu oseb z vidika dostopnosti do drugih oz. nadzora nad drugimi, ugotovimo, da so na vrhu te lestvice (prva desetina oseb) ljudje iz nadzornih svetov in uprav dveh paradržavnih skladov (KAD in SOD), napol državne Nove Ljubljanske banke, državne Zavarovalnice Triglav ter družbe Helios6. Tudi če pogledamo osebe s širše lestvice petdesetih najvišje uvrščenih (glej podrobnosti v Žerdin 2005: 66), ugotovimo, da glavnino take lestvice tudi predstavljajo osebe, ki so (tako ali drugače) povezane z akterji iz KAD-a, SOD-a, NLB ter Zavarovalnice Triglav. To pomeni, da središčne položaje v tistem delu omrežja, ki ima vpliv, opravljajo osebe, ki jih je na položaj postavila vlada oz. vladajoča koalicija. Vlada namreč imenuje člane nadzornih svetov KAD-a in SOD-a, odločilen vpliv pa ima tudi pri imenovanju nadzornikov NLB ter Zavarovalnice Triglav. IZHODNA DOSTOPNOST PRIIMEK, IME MATI^NA GOSPO- DARSKA DRUŽBA Kje osebno ta ~lovek opravlja funkcijo nadzornika? 1 0.0584820 JAMNIK BORUT KAD Luka Koper, NLB, Krka, Žito, Lesnina 2 0.0568379 BIZJAK GORAN CASINO PORTOROŽ SOD, Sava, Zavarovalnica Triglav 3 0.0540865 KU[AR IGOR SOD Gorenje, Pozavarovalnica Sava, NLB, Merkur 4 0.0519681 SLAVINEC UROŠ HELIOS NLB, Petrol, Pozavarovalnica Sava, Triglav steber 1 5 0.0506687 BRANKOVI^ GORAN SOD, Slovenijales, Terme ^atež, Paloma, Kovinoplastika Lož 6 0.0498332 KRAMAR MARJAN NLB Eti 7 0.0485281 KALUŽA MIRKO KAD, Pivovarna La{ko, Trimo, Iskra Avtoelektrika, IEDC 8 0.0482476 BEŠTER HELENA KAD Helios, Zavarovalnica Triglav 9 0.0470709 LENI^ JOŽE ZAVAROVALNICA TRIGLAV Triglav DZU, Intereuropa 10 0.0469318 SOMRAK MARJAN SOD, Mercator Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 19 Omrežje slovenske ekonomske elite Slika 2: Borut Jamnik, lokalno omrežje, 2-sosedje, izhodne povezave Ker je središčnost glede na dostopnost (izhodne povezave), najboljša mera vpliva v omrežju, si velja na sliki natančneje pogledati, kakšne vzvode oblasti je imela na voljo najvišje uvrščena oseba, Borut Jamnik, oktobra 2004 predsednik uprave Kapitalske druž- be (KAD)7. Jamnik je pred prihodom na položaj predsednika uprave KAD-a služboval na agenciji za trg vrednostnih papirjev, vodil je oddelek za analize na KAD-u, bil je član uprave KAD-a ter nekaj mesecev član uprave HIT-a. Na volitvah ni nikoli kandidiral, tako da imajo namigi o njegovem strankarskem predznaku zgolj status špekulacije. Če sodimo po osebni biografiji, je Jamnik predvsem izvedenec, ki je do vplivnega položaja v obravnavanem omrežju prišel prek služb v državni administraciji ter v KAD-u. 5.2. Sredi{~nost oseb glede na dostopnost – vhodne povezave Mera središčnosti glede na dostopnost, ko gre za vhodne povezave (torej koliko pro- minentnih ljudi iz elitnega omrežja nadzira neko osebo), v elitnem omrežju ne govori toliko o podrejenosti, ampak je morda najboljša mera prestiža, prejetega zaupanja, saj kaže, katere predsednike uprav nadzirajo osebe, ki tudi sicer v elitnem omrežju igrajo aktivno in vplivno vlogo. Na vrhu lestvice, na kateri so osebe rangirane po središčnosti glede na dostopnost (vhodne povezave), je predsednik uprave Pokojninskih družb A. To dejstvo lahko po eni strani pojasnimo s podatkom, da je nadzorni svet Pokojninske družbe A zelo številčen, saj šteje 19 članov. Po drugi strani pa lahko prestižni položaj, ki ga zaseda Peter Filipič, pojasnimo tudi z biografskimi razlogi. Peter Filipič je namreč do konca leta 1996 vodil Kapitalski sklad, današnjo Kapitalsko družbo. Natančneje – Kapitalsko družbo je postavil na noge. Presek ekonomske elite, kakršnega ugotavljamo v tej analizi, kaže na izjemno vplivnost vodilnih predstavnikov Kapitalske družbe v omrežju ekonomske elite. Zdi 20 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin se torej, da je Filipič vpliv, ki ga je imel ob nastajanju omrežja, uspešno pretvoril tudi v prestiž. Tabela 3: Sredi{~nost glede na dostopnost s strani drugih oseb – vhodne povezave (urejeno padajo~e) Če podatki, ki merijo strukturni vpliv posameznih oseb, kažejo na premoč akterjev, ki jih je posredno ali neposredno postavila vlada (glej Tabela 1 in komentar v zvezi z njo), pa podatki o zaupanju, ki so ga deležni posamezni akterji, kažejo drugačno sliko. Z izjemo oseb, povezanih z državno Zavarovalnico Triglav, so na vrhu lestvice zaupanja ljudje iz gospodarskih družb, v katerih naj vlada ne bi imela ključnega vpliva. Pogled na lestvico desetih najvišje uvrščenih akterjev razkrije še eno zanimivo po- drobnost. Na lestvici središčnosti glede na dostopnost (vhodne povezave), ki naj bi bila mera prestiža oz. zaupanja, najdemo kar pet članov Foruma 218. Podatek je pomenljiv, ker dokazuje, da lahko tudi to dimenzijo omrežja interpretiramo skozi politično pri- zmo. Le da v tem primeru ne gre za povezanost direktorjev z vladnimi krogi, pač pa za povezave direktorjev z nekdanjim predsednikom republike Kučanom. 5.3. Sredi{~nost oseb glede na dostopnost, ne glede na smer povezave V dosedanji predstavitvi rezultatov smo elitne pozicije razdelili na dve skupini: na tiste z vplivom ter na tiste, ki so deležni zaupanja. Obe skupini pa lahko združimo v eno samo, ki opisuje središčnost glede na dostopnost, vendar ob tem ne upoštevamo smeri povezav. Ne zanima nas torej, ali posamezen akter zaseda elitno pozicijo zaradi vpliva ali zaradi zaupanja/prestiža, ki ga je deležen s strani pripadnikov elitnega omrežja, pač pa nas zanima zgolj to, kako središčno pozicijo zaseda v tem omrežju - glede na do- stopnost. Gre torej za nekakšno sintetično mero središčnosti in za presečno množico obeh skupin elitnih pozicij. Povedano drugače: gre za lestvico tistih akterjev, ki imajo hkrati velik realni vpliv in so ob tem deležni velikega realnega zaupanja oz. prestiža. VHODNA DOSTOPNOST PRIIMEK IME GOSPODARSKA DRUŽBA 1 0.0876443 FILIPI^ PETER POKOJNINSKA DRUŽBA A 2 0.0603833 BOHORI^ JANEZ SAVA 3 0.0586631 KASTELIC JANKO TRIGLAV DZU 4 0.0572823 KOVA^I^ MILOŠ KRKA 5 0.0571600 JANKOVI^ ZORAN MERCATOR 6 0.0549314 MOKROVI^ BORUT TERME ^ATEŽ 7 0.0548190 VELKAVRH PETER TRIGLAV FD 8 0.0547315 PURG DANICA EIDC 9 0.0533974 LENI^ JOŽE ZAVAROVALNICA TRIGLAV 10 0.0531185 BENCIK DUŠAN TERME 3000 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 21 Omrežje slovenske ekonomske elite Tabela 4: Mera sredi{~nosti glede na dostopnost ne glede na smer povezave Za razliko od prejšnjih lestvic, ki merita vpliv in zaupanje, na pričujoči lestvici na- stopajo tako akterji, ki so elitno pozicijo dosegli zaradi neposrednega ali posrednega vpliva vlade, kot tudi akterji, pri katerih vpliv države (neposredno) ne igra osrednje vloge. Davis ugotavlja, da večja tovrstna središčnost gospodarski družbi zagotavlja socialni kapital, saj zagotavlja boljši dostop do informacij, ki potujejo po omrežju. »Z vzdrže- vanjem vezi z večjim številom drugih organizacij so gospodarske družbe z večjo mero središčnosti sposobne hitreje zaznati spremembe v okolju in nanje odgovoriti« (Davis 1991: 592). Slika 3: Igor Ku{ar, 2-sosedje, vhodne in izhodne povezave SKUPNA STOPNJA PRIIMEK IME GOSPODARSKA DRUŽBA 1 0.2409312 KUŠAR IGOR SOD 2 0.2407357 BOHORI^ JANEZ SAVA 3 0.2361996 KRAMAR MARJAN NLB 4 0.2360743 FILIPI^ PETER POKOJNINSKA DRUŽBA A 5 0.2360117 KASTELIC JANKO TRIGLAV DZU 6 0.2320730 BOBINAC FRANJO GORENJE 7 0.2320730 KUNTARI^ TOMA@ KAD 8 0.2319520 JAMNIK BORUT KAD 9 0.2250885 SLAVINEC UROŠ HELIOS 10 0.2240121 LENI^ JOŽE ZAVAROVALNICA TRIGLAV 22 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin Kušarjeva središčna vloga v omrežju, če ne upoštevamo smeri povezav, je po eni strani rezultat dejstva, da je igrala večina članov upravnega odbora SOD-a v omrežju ekonomske elite zelo aktivno vlogo. Hkrati pa je aktivno vlogo v tem omrežju igral tudi sam Kušar. Sicer pa v Kušarjevi biografiji lahko zasledimo, da je bil, med drugim, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev (1995 – 1997) in državni sekretar na mi- nistrstvu za finance (2001-2002), kjer je služboval kot desna roka finančnega ministra in kasnejšega predsednika vlade Antona Ropa. Med letoma 1997 in 2001 je služboval kot član uprave Leka 6. Sklepne ugotovitve Ko gre za mero vpliva in splošno mero središčnosti določene točke (osebe) v omrežju, najdemo pomembne skupne imenovalce. Na teh dveh lestvicah ključno vlogo igrajo osebe iz tistih gospodarskih družb, ki jih posredno ali neposredno nadzirata vlada oz. vladajoča koalicija. Zgolj na lestvici prejetega zaupanja najvišja mesta zasedajo osebe iz tistih gospodarskih družb, ki niso pod neposrednim nadzorom vladajoče koalicije. Dve od treh najbolj kompleksnih mer središčnosti (glej Tabelo 1 in Tabelo 3) torej nazorno pokažeta, da je ekonomski podsistem podrejen formalnemu političnemu podsistemu. Ob meri prejetega zaupanja (glej Tabelo 2) pa lahko ugotovimo, da na vrhu lestvice prevladujejo osebe, povezane s Forumom 21, društvom, ki ga je soustanovil nekdanji predsednik republike Kučan. Glede na zanimivo polemiko, ki je pred leti potekala v slovenski sociološki skup- nosti in se je ukvarjala z vprašanjem, kaj nam pripovedujejo 'relativno visoke' stopnje reprodukcije slovenske ekonomske elite (glej Adam, 1999, 2000, Kramberger, 1999, 2000, Rus in Iglič, 2000), lahko kot skromno pripombo k polemiki dodamo nekaj naših ugotovitev. Rezultati naše analize kažejo predvsem to, da se tudi v letu 2004 reproducira prejšnja logika rekrutacije v ekonomsko elito. Logika rekrutacije na vrh lestvic vpliva je izrazito politična. Zastavlja se vprašanje, kaj je razlog za takšno stanje. Bernik v analizi socialistične družbe kot »obmoderne družbe« ugotavlja, da je »centralnost političnega sistema (…) osrednji problem celotnega družbenega sistema oziroma osrednji vir protislovij.« (Bernik 1989: 37) Če naj bi bila za modernizirane družbe značilna visoka stopnja avtonomije posameznih podsistemov z izrazito funkcionalno diferenciacijo, je za socializem kot »obmoderno družbo« značilna hierarhična podrejenost ekonomskega podsistema poli- tičnemu podsistemu. Rezultati naše analize kažejo, da se najbolj vplivne osebe omrežja tudi poldrugo desetletje po koncu socializma rekrutira po logiki, značilni za »obmoderni« socializem. Podatke, ki kažejo na prevlado političnega podsistema, lahko razumemo kot indikator počasne modernizacije slovenske družbe. Kako se sploh lahko reproducira logika (politične) rekrutacije na središčne položaje omrežja v Sloveniji? Prvič, znaten del slovenskega gospodarstva še ni privatiziran (le nekdanja družbena lastnina je končno razumljivo titulirana, bodisi kot zasebna bodisi kot državna), skrbnik tega neprivatiziranega gospodarskega premoženja pa so praviloma vlada ali paradržavni skladi, ki so pod vladnim nadzorom. Drugič, opozorimo lahko na Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 23 Omrežje slovenske ekonomske elite določbe zakona o prevzemih, ki paradržavnim skladom dajejo poseben položaj. Zakon o prevzemih namreč določa, da morajo osebe, če »skupno delujejo pri uresničevanju glasovalne pravice« (Zakon o prevzemih, Uradni list št. 47/1997, člen 60), v primeru, ko vsota njihovega lastniškega deleža dosega 25 odstotkov, objaviti prevzemno ponudbo. Posebna empirična študija bi najverjetneje dokazala, da KAD in SOD ob uresničevanju glasovalne pravice res nastopata usklajeno. Vendar jima ob tem ni potrebno objaviti prevzemne ponudbe, ker 80. člen zakona o prevzemih določa izjemo: pooblaščenim investicijskim družbam, KAD-u in SOD-u ni potrebno objaviti prevzemne ponudbe, dokler njihov lastniški delež ne doseže 40 odstotkov. Ob siceršnjem razpršenem lastni- štvu bi posebna analiza pokazala, da že lastniški delež, ki se giblje okoli 25 odstotkov, zagotavlja premoč KAD-a in SOD-a pri glasovanjih o sestavah nadzornega sveta. Zastavlja se še eno vprašanje: ali je reprodukcija analitsko zaznane logike (politične) rekrutacije na središčne položaje omrežja ekonomske elite značilna zgolj za obdobje vladavine LDS ali pa gre za sistemsko logiko, ki je značilna za vsakršno vladajočo koalicijo? Ad hoc analiza dogodkov, ki so se odvijali po postavitvi nove vladajoče koalicije (npr. 'prodaja državnih naložb' 'našim domačim' kadrom pod tržno ceno, kar bi lahko ob morebitni nadaljnji prodaji navrglo velike zasebne koristi), nakazuje, da se politična logika rekrutacije izrazito reproducira. Vendar bi morali takšno delovno hipotezo preveriti s temeljitejšo analizo. Zahvala Osnova za ta članek je besedilo diplomske naloge Omrežje slovenske ekonomske elite. Zato tudi za ta članek dolgujem zahvalo mentorju Andreju Mrvarju in somentarju Andreju Rusu. Ob pripravi članka pa zahvalo dolgujem uredniku Družboslovnih razprav, Antonu Krambergerju. Opombe 1. V večinski državni lasti so infrastrukturna podjetja (DARS, Telekom), energetska podjetja (Holding slovenskih elektrarn), distribucijska podjetja (Eles, Elektro Ljubljana …), železarne, finančna podjetja (Zavarovalnica Triglav, NLB, NKBM), podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko (Luka Koper, Slovenske železnice). 2. Gospodarski vestnik, 28. junij 2004, Največji po prihodkih, Gospodarski vestnik, 20. december 2004, 100 največjih poslovnih skupin. 3. Brezplačni program Pajek je za nekomercialne namene na voljo na spletnem naslovu http:// vlado.fmf.uni-lj.si/pub/networks/pajek/ 4. Zaradi odločitve, da bodo analizo nadaljevali na sklenjenem omrežju, je iz analize izpadla, med drugim, gospodarska družba Revoz, po vseh kriterijih ena največjih slovenskih gospo- darskih družb. Nadzorniki Revoza namreč prihajajo predvsem iz francoskega podjetja Renault in niso povezani z ostalimi slovenskimi gospodarskimi družbami. Od večjih delniških družb je iz analize izpadla še, denimo, Kemofarmacija, Elektro Maribor, Vele in Vipap, Simobil, Elektro Gorenjska – za vse velja, da predsedniki uprav in nadzorniki teh gospodarskih družb niso vključeni v veliko šibko povezano komponento. 24 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin 5. V nekaterih primerih funkcijo nadzornika opravljajo tudi direktorji družb z omejeno odgov- ornostjo ali direktorji delniških družb, pri katerih nismo identificirali njihovega nadzornega sveta. 6. Dejstvo, da se na vrhu lestvice pojavlja več oseb, povezanih z družbo Helios, predstavlja navidezno presenečenje, saj ostale osebe z vrha lestvice svoj vpliv črpajo iz dejstva, da zasedajo položaje, ki so posredno ali neposredno povezane s kadrovanjem vladajoče koalicije. Vendar je tudi vpliv Uroša Slavinca, predsednika uprave Heliosa, vezan na funkcije, ki so v neposredni ali posredni pristojnosti vlade. Slavinec je tako član nadzornih svetov NLB in pozavarovalnice Sava, hkrati pa je član nadzornega sveta enega od skladov, ki jih upravlja DZU Triglav. Le funkcija v naftni družbi Petrol ni v neposrednem območju vpliva vlade. Tudi uvrstitev Gorana Bizjaka, člana uprave Casinoja Portorož, se zdi presenetljiva. Dodati velja, da je vse pomembne funkcije prevzel v času, ko je bil državni podsekretar na ministrstvu za finance. 7. 3. februarja 2005 je Jamnik odstopil s položaja predsednika uprave KAD-a. 8. Člani Foruma 21 z vrha lestvice prestiža so Janez Bohorič, Miloš Kovačič, Zoran Jankovič, Danica Purg in Dušan Bencik. Literatura Adam, Frane (1999): Ambivalentnost in neznosna lahkost tranzicije. Sobotna priloga Dela, 3. julij 1999. Adam, Frane, Tomšič, Matevž (2000): Transition Elites: Catalysts of Social Inovation or Rent- Seekers. Družboslovne razprave 16 (32-33), str. 223-249. Bernik, Ivan (1989): Socialistična družba kot »obmoderna« družba. Družboslovne razprave 6 (7), str. 31-40. Davis, Gerard F. (1991): Agents without Principales? The Spread of the Poison Pill through the Intercorporate Network. Administrative Science Quarterly 36 (4), str. 583-613. De Nooy, Wouter, Mrvar, Andrej, Batagelj, Vladimir (2005): Exploratory Social Network Analysis with Pajek (Structural Analysis in the Social Sciences). New York: Cambridge University Press. Demb, Ada, Neubauer, Franz-Friedrich (1994): Upravni odbori: soočenje s paradoksi. Ljubljana, Gospodarski vestnik. Iglič, Hajdeja, Rus, Andrej (2000): Democratic Transition and Elite Integration in Slovenia From 1988 to 1995. Družboslovne razprave 16 (32-33), str. 198-222. Iglič, Hajdeja, Rus, Andrej (2000): From Elite Reproduction to Elite Adaptation: The Dynamics of Change in Personal Networks of Slovenian Elites. Družboslovne razprave 16 (32-33), str. 181-197. Kocbek, Marijan, ur. (2002): Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) s komentarjem. Ljubljana, GV Založba. Kramberger, Anton (1999): Slovenske elite in njihova reprodukcija. Sobotna priloga Dela, 7. in 14. avgust 1999. Kramberger, Anton (2002): Objektivnost v družboslovnem preučevanju (slovenskih) elit. Družboslovne razprave 18 (40), str. 41-59. Kramberger, Anton, Vehovar,Vasja (2000): Regime Changes and Elite Dynamics in Slvoenia during the 1990s: What Can the Elite Reproduction Rates Tell Us. Družboslovne razprave 16 (32-33), str. 143-180. Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 25 Omrežje slovenske ekonomske elite Mizruchi, Mark S. (1996): What Do Interlocks Do? An Analysis, Critque, and Assesment of Research on Interlocking Directorates. Annual Review of Sociology 22, str. 271-298. Mizruchi, Mark S., Schwartz, Michael, ur. (1992): Intercorporate Relations: The Structural Analysis of Business. Cambridge: Cambridge University Press. Scott, John (1985): Theoretical Framework and Research Design. V Stokman, Frans N, Ziegler, Rolf Scott, John (ur.): Networks of Corporate Power: A Comparative Analysis of Ten Coun- tries. Oxford, New York: Polity. Scott, John (1991): Networks of Corporate Power: A Comparative Assessment. Annual Review of Sociology 17, str. 181-203. Scott, John (2000): Social Network Analysis: A Handbook, London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage. Useem, Michael (1984): Inner Circle: Large Corporations and the Rise of Business Political Activity in the U.S. and U.K. New York, Oxford: Oxford University Press. Zajc, Katarina, ur. (2004): Corporate Governance v Sloveniji: pravnoekonomska analiza gospo- darskih družb v Sloveniji. Ljubljana, Pravna fakulteta. Žerdin Horvat, Aleksander (2005): Omrežje slovenske ekonomske elite – diplomsko delo. Ljubljana, FDV. Priloge Priloga 1: Seznam gospodarskih družb, ki so uvr{~ene v omrežje Naslov avtorja: Gospodarska družba Uvr{~enost na lestvici najve~jih skupin v GV-ju Mercator 1 Petrol 2 Gorenje 3 Lek 5 Merkur 6 Telekom 7 Prevent 8 ELES 9 HSE 10 Krka 11 Autocommece 12 Impol 13 SCT 14 Slovenske železnice 15 Slovenske železarne 16 Sava 19 Era 20 Primorje 21 Intereuropa 23 CIMOS 25 Po{ta Slovenije 26 Pivovarna La{ko 27 Hit 28 Perutnina Ptuj 29 Viator Vektor 30 Unior 33 Kompas 35 Iskra Avtoelektrika 36 Holding Ljubljana 37 Helios 38 Žito 39 Avtotehna 40 Rudnik Velenje 41 Istrabenz 42 26 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin Ostale gospodarske družbe, uvr{~ene v omrežje, po abecednem redu Trimo 43 Iskra Emeco 45 Kolinska 46 Emona Obala 47 Droga 48 Lesnina 50 Fructal 51 Kovinoplastika 52 Kovintrade 53 Alpos 54 Iskra 56 Luka Koper 57 Splo{na plovba 58 Begrad 64 Alpina 65 KD Group 66 Eti Izlake 69 Comet 70 Peko 71 Rade~e Papir 72 GPG Grosuplje 73 Aero 76 Belinka 77 Javor 78 Dinos 79 Etol 83 Terme ^atež 84 INLES 89 LAMA 91 Terme 3000 93 A1 Abanka Abanka DZU Adria Airways Adria Bank Aerodrom Ljubljana Aktiva Invest Banka Celje Banka Domžale Banka Koper Banka Zagorje Casino Portorož Cetis Cinkarna Celje CM Celje DARS DDC Delo Delo Prodaja Deželna banka Dnevnik Domel Dravske elekrarne DZS EIDC Elan Elektro Celje Elektro Ljubljana Elektro Primorska Emona Merkur Factor banka Fer{ped FMR Geodetski zavod Geoplin Gorenjska banka Gorenjski tisk Hotel Lev Hotel Union Hoteli Bernardin Hoteli Morje Hoteli Palace Infond Holding Intertrade ITS Iskra Kondenzatorji IUV Jadran Jata Emona JP Energetika Juteks KAD KBM Infond KD ID Koloniale Kompas MTS Koro{ka banka Koto LB Maksima LHB Ljubljanska borza Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 27 Omrežje slovenske ekonomske elite Priloga 2: Ve~je gospodarske družbe, ki niso uvr{~ene v omrežje Za našo analizo so zanimive tiste gospodarske družbe, ki so del šibko povezane komponente. Povedano drugače: gre za tiste gospodarske družbe, ki so del velikega, povezanega omrežja. Če smo za izhodiščno obdelavo uporabili podatke 195 gospodarskih družb, pa v šibko povezani komponenti nastopa 178 gospodarskih družb. Katere večje gospodarske družbe so torej izpadle iz naše analize? Ljubljanske mlekarne Maksima Holding Marina Portorož Medve{ek Pu{nik Mercata Mercator Gori{ka Mladinska knjiga Mlinotest Mobitel Moja naložba Mura Nama NFD NFD NKBM NLB Novoles Paloma Papirnica Gori~ane PBS Pivovarna Union Plama Pur Pokojninska družba a Pomurske mlekarne Primorski skladi Probanka Prva pokojninska družba Radenska Salonit Salus Sava RE SID SKB Skimar Skupna Slovenica Slovenijales Socius SOD Stanovanjski sklad Talum TE TOL Tim La{ko Tosama Triglav DZU Triglav FD Ve~er Vegrad VIPAP Vzajemna Zavarovalnica Adriatic Zavarovalnica Maribor Zavarovalnica Tilia Zavarovalnica Triglav Živila GOSPODARSKA DRUŽBA RAZLOG UVRŠ^ENOST NA SEZNAMU Revoz nepovezana 2 Engrotus d.o.o. 16 Sava Tires d.o.o. 17 Iskratel d.o.o. 19 Kemofarmacija nepovezana 24 Acroni d.o.o. 25 Toba~na grosist d.o.o. 27 Mercator SVS Del skupine Mercator 33 NEK Kr{ko d.o.o. 34 Adria Mobil d.o.o. 35 Kolektor d.o.o. 36 28 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 11-28 Ali H. Žerdin Naslov avtorja: Ali H. Žerdin, dipl. soc. novinar Mladine e-mail: ali.zerdin@mladina.si Prejeto julija 2005, sprejeto za objavo avgusta 2005. Članek je po mnenju uredništva uvrščen v kategorijo izvirni znanstveni članek s kvantitativno argumentacijo. Hidria d.o.o. 38 Elektro Maribor nepovezana 40 Vele nepovezana 42 Mercator Gorenjska Del skupine Mercator 45 BSH Hi{ni aparati d.o.o. 49 Avto Triglav d.o.o. 51 Mercator Dolenjska Del skupine Mercator 52 Henkel Slovenija nepovezana 55 Boxmark Leather d.o.o. 58 Vipap nepovezana 63 Termoelektrarna Šo{tanj d.o.o. 65 Johnson Controls NTU d.o.o. 67 Tobačna Ljubljana d.o.o. 68 Prevent SG d.o.o – del skupine Prevent 69 Summit Leasing d.o.o. 73 Eta Cerkno d.o.o. 74 SŽ Metal d.o.o. 75 Simobil nepovezana 76 TCG UNitech LTH d.o.o. 78 Toyota Adria d.o.o 80 Citroen Slovenija d.o.o. 81 Saturnus Avtooprema d.o.o. 87 Papirnica Vev~e d.o.o. 89 Elektro Gorenjska nepovezana 91 Upimol d.o.o. 93 Koli~evo Karton d.o.o. 94