DRŽAVA SHS. Odstop prosvetnega nunistra. iPolitičnii podožaj v Beogradu značilno osvetljuje kriza v vladi odnosno v radikalni stranki. jProsvetni ininister Vukičevič je podal deanisiijo, katesro je Pašič sprejel, za zaslopnika pa je imenovan sedan|i minister za vere Miša Trifimovič. Ostavka prosvetn.ega ministra je prišla nepričaikovano ter |e znak ostrih bojev. ki vladajo med posamezriimi strujami v radikalni stranki. Vukičevič je znan pristaš Ljube Jovanoviča in njegovo demisi|o so smatrali nekateri kot novo zmago Pašiča. Imenovanije Trifuanoviča za namestniika pa je to zaniikalo, ker je Trifunovič pristaš iste struje, kof Vukičevič. Radičevci so si demisijo razilagali po svoje, namreč, da je Pašič izpraznil prosvetno ministrstvo za Radiča. Pašič je bdl še do dne 17. t. m. odločivo proti vstopu Radiča v ^ado, nenaidoma pa je svoje mišl|enje spremenil. Stjepan Radič — minister. OdMoniilno stailišče Pašiča proti vstopu Radiča v vlado je vzbudilo med radič-evci nenavadno ogorčenje. Takoj so telefonirali v Zagreb in naslednje dni s: je pojavil.sam Radič v Beogradu. Šel ]e osebno k Pašiču in ga prosil, da Iconča žaljivo igro ter ga milostno sprejine v vlado. kjavil je, da Je pripravlijen pristati na vse pogoje m sprejeti kaferokcli minis-ti-stvo, samo da bi se ta neljuba zadeva končala. Z ozirom na to fojevo je Pašič sk!;cal prvake radikalne strarvke ter po posvetovanju izjavil, da nima ničesar proti Radičevemu vstopu v vle.do, če se bo Radič držal ¦od radikalov začrtanih navodil. Radič je brl s tem sklepom zadovoljen in sedaj, ko to pišemo, je imenovan najibrž že za prosvetnega ministra. Njegov vstop v vlado je znamenje, da ga hočejo radškali popolnoma izigrati in on&mo. gočiti. Kot minister bo izgubil zaupanje Ijudstva; dosedaj je namreč zagovarjal vse neuspehe svoje stranke s tem, da ;\i sam v vladi. Sedaj rmi bo tak isgovor nemogoč, sam bo pa ravno toliko dosege!, k.-i!:or r,'^-ovi dosedanji ministri. Nova kriza na v:ci;xu. Radikali so tako hiteli z rešitvijo krize, ker se jim zelo mudi z dvanajsidnami, ki morajo priti še do Ikonca tega meseca pcd streho. Iz vladaih krogov se sliši, da bo skupščina po sprejetju dvanajstin odgcxiEna. Sigurno jo, da je sedanja rešitev iz lcrize le začasnega značaja. Redikali so mnenja, da se bo kriza v najkrejšem času zcpet otvorila in takrat se bo temeijito reševalo vpra šanje naše notranje politike. V radikalnom klubu samem vlada veliko nezadovoljstvo s sedanjb vlcdo. Enaijst radikalnih poslencev je posldo predsedništvu kluba zanimivo pismo, v katerem ostio krnklrajo razmere v vladi. Ugotavljafo, da ministri delajo vse na svojo pest, ne da bi se ozirali na voljo kluba, daljo, da se v ministrstvih popolnoina nič ne dela, pač pa se uradnfici. zabavajo z ženskami, ki so v uradih nasta^ljrene. Poslanci -iahtevajo, da se ityi- bove pritožbe pretresejo na seji kluba in se jih resoo upošteva, ker je med volilci nastalo opasno gibanje proti dosedanjemu igospodarstvu v strarvki. VOLITVE NA CEŠKEM. Dne 15. t. m. so se vršile na Čehoslovaiškem volitve v državni zbor in v senat Volilni boij je bii silno srdit — 'kandidatne liste je postavilo 31 strank. Volitve so pokazale razveseljiv napredek katoliških strank pri vseh narodih čehoslovaške države. Na Češkem je bilo svobodomiseJVvo silno razširjeno in Ljudska stranka, ki je sorodna naši SLS, je imela po svoji ustanovitvi silno težko stališče. Neprestano so se svobodomiselne stranke zaganijaJe v njo. Pri zadnjih volitvah so napravile vse stranke splošen naskok na Ljudislko straniko, toda napad se ]e ponesrečil. StranJca je napredovala za 10 mandatov — od 20 se je dvignila na 30 poSlenskih mest — postala je tako tretja najmočnejša stranka v parlasmentu ter bo imela tudi v vladi odločilen vpliv. Tako je kulturni boj, katerega so po novih volitvah nameravale začeti svodomiselne stranke, na Českem za enkrat s sijajno zmago katoliške misli orvemogočen. Na Slovaškem se je zelo ojacila slovaška Ijudska stranika, ki stremi za avtonomijo Slovaške ter stoji na strogo katoliški podlagi. Preje je imela 11 mandatov, sedaj pa |ih bo štela 25. Pri madžarski manjšini je zmagala maidžarska krščansko-socijalna stranka, pri Nemcih pa je nernška krščansko-socijalna stranka takoj za socijalisti. Znvagale so samo velike stranke, majhne strančice, katerih je bilo vse polno, pa so propadle brez mandatov. Nov pariament bo nudil sledečo sliko: Agrarna stranka 42 mandatov, komunisti 42, Čehoslovaška ljudska stranka 30, narodni sodjalisti 27, socijelni demokratje 30 (dosedaj 52), narodni demokratje 12, obrtniki 12, slovajška ljudska strain ka 25, nemška agrarna stranika 19, nemški socijalni demokratje 19, nemški narodnjaiki 10, nemški krščanski socijaki 7, razne ogrske stranke 10 mandatov. Vlada bode ostala najbrž v rokah dosedanje vladne večine, takozvan« »Petike«, ker |o je tvorilo pet najmočnejiših strarik. VLADNA KRIZA NA POLJSKEM. Poljska država se od ustanovitve sem nahaja v težavnem položaju. Gospodarske skrbi so najtrši oreh, na katerem si je še vsaka dosedanja vlada polomila zobe. Poljsk« industriija se nahaja v težkem položeju, ker |o tlači občutrva nemška konikurenca, radi napetega ra-zmerja do Rusij« pa ne more pošiljati svojih izdelkov na vzhod, kjer bi Lmela drugače naravno tržišče. Poleg tega pa PoLjsko si!ni> obtežuje velikanska armada, za katero mora država plačevati ogroimTie vzdrževalne strošike. DosedaTiji mLnistreki predsednik Grabski se Je po svojem nastopu odločno lotil ozdravljenja nevzdržnih gospodaTskih razmer, toda načrt se ityu ni posreal in zato je podal dne 16. t. m. s celokij-pno vledo demisij-o. Novo vlado bo sestavil dosedanji zunaniji mmister Skrzinski. FAŠIZEM NA VRHUNCU MOČI. V Italiji je dosegla moč fašiziina vrhunec. Celokupn« nradništvo je fašistovsko, vojska se nahaja pod kontrol« fašiama, z zakonom so prepovedana skoro vsa nelašistovska društva, zlasti dela/vska in končno si je sedaj vodj« fašisfov, Mussolini, še privoščiJ tako oblasf, kot jo je imel dosedaj samo kralj. Po novrni zakonskem načrtu o pravicah ministrskega predse-dnfe bo imel miinjstrski p,rtdsedjiik skdeče pravice: Dnevni red v parlamentu mor«' odo^briti ministrski predsedndk. Kdor bi stregel ministrskemu predsednilai po življenju, tega čaka dosmrtna ječ«. Kdor ga razžali z besedo, jbo obsojen do 30 mesecev tapora. Ministri so odgovorni za svoja dejanja kralju in mir« nistrskemu predsedniku. Kralj izvršuje svojo oblast po ministrskem predsedniku. — S tem je izročena vs» Italija oblasti in samovolji en«ga človeka — Mussolinija.