PRIMORSKI DNEVNIK PU u-ti strjeval, da v progra-j ki da je «bistveno povezan k>a»ematik° atlantskega oltranciz--uiso uP°števali dejstev, do Okvir- Pr'®l0 v mednarodnem t>ošte vali :dvsem pa da niso u-«logične nujnosti, da bi SL0r* vse> kar je mogoče, da °aranili mir in varnost naše '""■un dežele». Zahteval je, da Italija vodi politiko nevezane države, da se odreče raketnim oporiščem; spričo govoric, da bodo odpravili raketna oporišča in jih nadomestili z atomsko oborožitvijo vojnih ladij (podmornice z raketami «Polaris»), je Togliatti poudaril, da v primeru, da je takšen zaključek razgovorov med Fanfanijem in Kennedyjem, bo komunistična stranka zahtevala proti temu «reakcijo ljudskih množic» Pogodbo med de Gaullom in Adenauerjem je označil za «resničen propad evropeizma z demokratično tendenco». Odkloniti je treba tudi multilateralno atomsko silo: «Niti vinarja za atomsko oborožitev Italije? i Nobenega atomskega orožja na italijanskih ladjah! Nasprotno, ta denar je treba uporabiti za izboljšanje življenjskih pogojev i-talijanskega naroda, ki hoče mir!». Togliatti je nato dal povsem ne- gativno oceno notranje in gospodarske politike vlade, ki da je povsem razočarala pričakovanje javnega mnenja; politika levega centra le nadaljuje staro centristično politiko KD; vendar pa je zaključil, da «ne glede na to, kako se bo končala sedanja razprava, pred koncem sedanje zakonodajne dobe imamo še nekatere ukrepe, kot npr. izboljšanje prejemkov državnih nameščencev, uveljavljenje avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, reforma senata, in temu se ni moč odpovedati». Vsa pereča vprašanja pa da je moč rešiti le z «enotno politično akcijo ljudskih množic». Na popoldanskem zasedanju je prvi govoril Angioy, za njim pa, Malagodi, ki je le pogreval že znane «argumente» proti politiki levega centra. Saragat je zatrjeval, da ta razprava ne zadeva le KD in PSI, ampak da mora pokazati, ali vlada še razpolaga z večino, na podlagi katere je bila sestavljena, kajti PSDI ni pripravljen sodelovati v vladi v vsakem primeru, «Pogoj za naše sodelovanje v vladi danes, kot pred letom dni, je v tem, da tedanja večina ostane zvesta svojim obve- 1........................................... Kennedy poziva de Gaulla Hat ima zaupanie v ZDA Napovedal je, da bodo ZDA poslale v Sredozemlje podmornice z raketami «Polaris» ■ Poslanica kongresu z zahtevo, naj se znižajo davki, da so prepreči recesija ^AJSHINOTON. 24. — Predseduj, Ker>uedy je na svoji današnji «in konferenci izjavil, da mo. ZDA in Evropa «delati skup-bj J® v zaupanju», ker drugače ne “'ogle biti gotove uspeha in ob- DANES hoJL® kaže, da se je kriza v za-sEvropi po nemško-franco-p0„, .podpisu sporazuma še bolj a' Amer'ški senator Ful-"a n *vrača vso krivdo za krizo ljj ~e Gaulla: «De Gaulle sprav-httl "evarnost enotnost .svobod-"itti ?.Veta’> ker sledi romantič-a „• “»zijam kakega Napoleona, So.gjkoyo stališče do bruseljskih bo*pani je hud udarec za zahod-Gaujj otnost.» Istočasno pa je de hi. . ® Svnif» niicnrninviinip vstfl» Prav*1]»,0 jedrsko silo, ki bi jo ter « .° mogla dati Evropi... Si- Ml; fi,a je že Churchill nekoč de-^Dn : “* moral izbirati med Ev-Jirti- *n širnim morjem, bi izbral HenJ,Jporje—» Vendar pa je bil skovnj4y, na svoji včerajšnji ti-?*>zirp konferenci nekoliko bolj kajt, ® do francoskega generala, We «neji se je le na poudarjali lunine in močne Evrope, da Hate j**® ZDA rešiti skupno z njo hiOrt. rr°"leme, ki jih same ne Si«n (Kennedy je med dru-v|ada .»dal tudi, da bo njegova vnovič zahtevala, naj kon-hŠ°dn«Le.1'iavi! določbo o največji P°*Jsko) tudi za Jugoslavijo in Suknji vzrok francoskega . T n« va.nja vstopu Anglije v *»an ti Je obrazložil francoski JC* VJ minister včeraj takole: , v> bn."Prosti ostane šest dr-in’0 ni„flstem ostal regionalen in ,ka ftJSfan. Ce pa se vključi Ve-h'^ne H Ja in za "J0 Se druge p deinJrržave, bo postala Evro-« sisti.II?a ‘zvenkontinentalna, in pkioi ?* se bo nujno povezal z . blan^VLtovn'm sistemom. Zato Sr»di J ,homogen, mnogo širši in P°rda k Ka povsem drugačen. » V-r°Pa i Se vedno nastopal kot “•tila * »j. °da to ho povsem dru-Si ~vropa od tiste, kakršno Še J"1 zamislili » Nato je na-..paiani~aJ.e*ja nerešena sporna Stó'jba », bruseljskih pogajanj: drz“" *“"anje skupne tarife za 'a svobodne izme-a zahteva, naj še 11 “e ocarinijo; uvoz kme-r, .— — Commonwealth, se ta«I-'na ureditev. Ne most®1* niain' -*1’ da je teh spornih Igniti 0 ln da jih bo lahko od- •to»'tvi iedrsJ-k P°KajaI*ja ° Pre-«ku. '"»otn f ,' poskusov vseka- ta h ra"prti?° J Vaina od hruselj-s t^PltlJ. m Kennedy je ■ " v zvezi dal izjavo, m Kennedy je vče- 'nespodbudna! tov Predse,‘i^”' -kot da je ameri-bo ' "» se k a že kar Precej go-Ke >l)učil»°d£. P0ga1anja uspeš-1,?. držav,, ,a’ Dejal je: «Ce dru-fedbe, k>n?.bl hotele podpisati nii.de Zn a bi J0 eventualno pod-bii* 'n hi - 'n Velika Brita-*“li Uort zai,ele poskuse, bodo Pri.' ali o?H°inn k pogodbe odio-he a etaua razveljavijo ali ne; tana,ed nanPia bo Podpis pogod-na,m. SZ in Veliko Bri- stoja spričo «komunistične ekspan. zije». Predsednik je dodal, da so «vezi med ZDA in Evropo preveč u-koreninjene v zgodovini in zaradi nujnosti» zato da bi jih lahko zatemnila ali spremenila «osebna ali tudi nacionalna nesoglasja». Kennedy je izrazil upanje, da bodo tudi druge države pripravljene podpisati pogodbo, ki prepoveduje jedrske poizkuse, in ki bi jo eventualno sklenile ZDA, Veii-ka Britanija in Sovjetska zveza. «Ce druge države ne bi hotele podpisati pogodbe in bi začele poizkuse, je dejal predsednik, bodo morali podpisniki pogodbe odločati, ali naj razveljavijo pogodbo ali ne. Na vsak način, je dodal, je treba napredovati postopoma. Prva etapa bo podpis pogodbe med ZDA, Veliko Britanijo in SZ.» Dalje je Kennedy izjavil, da nima nobenega dokaza o važni okrepitvi sovjetskih vojaških sil na Ku. bi po karibski krizi. Dodal je, da je zadeva «pod dnevnim nadzorstvom» in da je sedaj na Kubi od 16 do 17 tisoč sovjetskih vojakov. Nato je Kennedy izjavil, da bo pozval kongres, naj raztegne določbo o največji ugodnosti na Jugoslavijo in Poljsko. Dalje je dejal, da so ZDA vedno podpirale vstop Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost, ker da je močna Evropa «važna za svojo lastno varnost in za varnost Latinske Amerike ter afriiko-azijskih držav». Sporočil je dalje, da namerava ameriška vlada poslati v Sredozemlje podmornice, opremljene z raketami «Polaris». Ponovil je, da nameravajo ZDA braniti Evropo in je izjavil, da neka država lahko ima svoje razloge. da ima lastne jedrske sile, toda odločitev glede tega ne more biti opravičena z izgovorom, da ZDA ne bi branile svojih evropskih zaveznikov. Izjavil je, da se je de Gaulle odločno postavil na stran ZDA ob karibski krizi, ter upa, da bo na zaupanje, ki ga ZDA imajo vanj, odgovoril z enakim zaupanjem v ZDA. Na koncu je Kannedy izjavil, da bi bil zadovoljen, če bi kongres o-dobril resolucijo, s katero bi Churchillu podelili častno ameriško državljanstvo ali na kakršen koli način izrazili veliko spoštovanje, ki ga uživa v ZDA. Predsednik Kennedy je poslal danes kongresu program sedmih točk, ki določa znižanje davkov na posebni dohodek in davkov trgovskih družb v skupnem znesku 10 milijard 200 milijonov dolarjev do 1. januarja 1965. V svoji poslanici pravi Kennedy, da je ameriško gospodarstvo sedaj vpreženo v davčni sistem, ki je nastal med vojno, medtem ko je danes «bolj potrebna ostroga kakor pa brzda». Predsednik predlaga znižanje davkov, ki naj se izvede v treh fazah, začenši z letošnjim letom. Skupno naj se davki 'znižajo za 13 milijard 600 milijonov dolarjev, in sicer 11 milijard za osebne dohod-ke, dve milijardi GOO milijonov pa za dohodke družb. Pri raznih spre. membah davčnega sistema bodo davki prinesli čisto zvišanje treh milijard in 400 milijonov dolarjev, tako da bodo davki dejansko znižani za 10 milijard 200 milijonov dolarjev. Predsednik pravi, da je danes najnujnejša naloga kongresa, od praviti brezposelnost ter uporabiti še neizkoriščene vire in pospešiti gospodarski razvoj. Dalje pravi predsednik, da sedanja davčna struktura, ki so jo u. vedli, da zavre inflacijo med vojno in po vojni, sedaj samo ovira povpraševanje potrošnikov, razne pobude in investicije. Predsednik poudarja, da njegova zahteva za znižanje davkov ne temelji na nevarnosti bližnje recesije, in dodaja, da bo reforma spodbujala investicijo milijard dolarjev letno v dobičke in dodatne mezde. Dalje pravi, da bo brezposelnost padla, da se bo ohranila stabilnost cen, izboljšala se bo plačilna bilanca, dvignila se bo življenjska raven in povečale se bodo investicije. Na koncu pravi predsednik, da bi bilo napačno misliti, da mora biti vsako znižanje davkov povezano z enakim znižanjem izdatkov. vodi dogovorjeno se politika levega Kartel proti draginji RIM, 24. — Zveza zadrug sporoča, da je s protišpekulativnimi ukrepi s kontingentom masla, ki je bil dan na razpolago zadružnemu gibanju, nastal nov položaj, ki ga označuje enotno stališče zadrug, sindikatov, kmečkih organizacij in krajevnih ustanov v borbi proti draginji. Da se pospeši združitev vseh sil pri naporih v tej akciji, je vodstvo zveze zadrug predlagalo italijanski zadružni konfederaciji (katoliška), splošni zadružni zvezi (socialdemokratska), CGIL, CISL, UIL, kmečkim organizacijam, zvezi demokratičnih občin in združenju italijanskih občin ustanovitev kartela za borbo proti draginji. zam, da vlrfda politiko in da centra zavaruje pred obrabo in pred kakršnimikoli hipotekami». Glede nesoglasja med KD in PSI je Saragat dejal, da PSDI namerava prispevati k premostitvi tega nesoglasja v kolikor gre za dejansko težkočo, ne za pretvezo volilnega značaja. «Kar zadeva PSI, izključno glede vprašanja deželne ureditve, izjavljamo, da so pridržki, ki bi jih morali imeti v preteklosti, danes brez podlage. Sedanje stališče PSI bi omogočilo globalno rešitev vprašanja deželne ureditve». Nato je Saragat pripomnil, da si želi, da bi KD spremenila «voje se» danje stališče glede deželne ureditve, za tem pa je omenil obvezo PSDI, da ne bo sodeloval, po volitvah, v nobeni vladi, ki ne bi prevzela obveze, da bo uveljavila deželno ureditev. Na koncu se Je zadržal na vprašanjih zunanje politike, podčrtal iluzije de Gaullove politike in zatrjeval, da more le atlantska politika ohraniti Evropi njeno neodvisnost, kajti v nasprotnem primeru bi postala le «privesek sovjetskega sveta». Jutri dopoldne bo prvi govoril Michelini (MSI), nato pa bo spregovoril Nenni v imenu PSI; na popoldanskem zasedanju bo v imenu PDIUM govoril Casalinuovo, Reale v imenu PRI in končno Moro v imenu KD. Predsednik vlade Fan-fani bo odgovoril v soboto dopoldne. Po krajšem odmoru bodo sledile glasovalne izjave, nato pa poimensko glasovanje o nezaupnici. Uradni list je objavil danes ukrep o amnestiji in znižanju kazni. V nadaljevanju seje ministrskega sveta je predsednik vlade Fan-fani poročal o svojih razgovorih s Kennedyjem in drugimi ameriškimi državniki. Njegovo poročilo so ministri odobrili soglasno. Ministrski svet Je izrazil, prepričanje, jda bn napovedani obisk Kennedyja v Italiji «utrdil soglasje in prijateljstvo med obema deželama ln s tem ponovno potrdil njuno sodelovanje za svoboden razvoji sveta v trdnem miru». V senatu so odobrili zakonski osnutek, ki ustanavlja generalni inšpektorat za civilno letalstvo in ga priključuje ministrstvu za promet, ki se bo preimenovalo v ministrstvo za promet in civilno letalstvo. Hkrati je senat ratificiral mednarodno konvencijo proti diskriminaciji na področju služb in poklicev. Predsednik poslanske zbornice Leone Je sprejel v svojem uradu političnega tajnika KD Mora. Zac-cagnini se je danes na Montecito-riu razgovarjal z ministrom La Malfo, ki se je kasneje sestal s socialističnimi poslanci Lombardl-jem, Giolittijem in Anderlinijem. Hruščov v Brest Litovsku MOSKVA, 24. — Sovjetska delegacija, ki se je udeležila kongresa vzhodnonemške komunistične stranke, se Je vrnila danes v Moskvo. Hruščov pa se je ustavil v Brest Litovsku. Agencija TASS poroča, da bo Hruščov ostal nekaj dni v Beli Rusiji. TUNIS, 24. — Tunizijska uradna agencija je sporočila, da so usmrti-li 10 do 13 na smrt obsojenih zarotnikov, ki so pripravljali umor predsednika republike Burgibe. Dva obtoženca sta bila pomiloščena, trinajsti pa se še skriva. (Iz tednika «L’Express») Frantoska vlada je včeraj načelno potrdila svoje nasprotovanje vstopu Anglije v EST Kako je de Murville obrazložil francosko stališče - De Gaullo-vi očitki Angliji - Fulbright: De Gaulle je zadal hud udarec zahodni enotnosti - Ostre besede Spaaka proti de Gaullu PARIZ, 24. — Francoska vlada je danes načelno potrdila svoje nasprotovanje vstopu Velike Britanije v skupno tržišče, vendar pa se strinja s predlogom Adenauerja, naj bi komisija skup. nega tržišča napravila seznam točk, glede katerih so se do sedaj sporazumeli, in o tistih točkah, glede katerih se niso mogli še sporazumeti. Ta predlog bo nemška delegacija formalno predložila na ponedeljski seji v Bruslju. Po seji vlade je minister za « iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiMiiiiiiiiiiiuiintifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiisiiaiiiiiiiiaiiia PO BERLINSKEM KONGRESU Pred razgovori med Titom in Živkovom «Politika»: «Zgodovinski sporazum» med Adenauerjem in de Gaullom utegne povzročiti nove, se nevarnejše spopade ■ Kongres LMJ (Od našega dopisnika) I pogojih «zgodovinska pomiritev» BEOGRAD, 13, - D.W«ii» I «J?*2£ KP Bolgarije pod vodstvom pr- vega tajnika CK Bolgarije in predsednika ministrskega sveta Todora Živkova, ki se vrača s 6. kongresa enotne socialistične stranke Nemčije, se bo na poti skozi Jugoslavijo v domovino zadržala v Beogradu, kjer bo prišlo do sestanka med predsednikom republike maršalom Titom in To-dorom Zivkovom. Nocojšnji jugoslovanski tisk izraža, v zvezi s tem obiskom in razgovori, prepričanje, da bodo razgovori prispevali k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razširitvi medsebojnega sodelovanja v korist miru in socializma. Beograjski politični krogi sodijo, da sporazum med Adenauerjem in de Gaullom ne obeta nič dobrega, in da se kaj lahko zgodi, da bo ta sporazum na škodo drugih. «Kaže, piše nocojšnja «Politika», da so se večni sovražniki pomirili samo zato, ker so se spremenili. Proslavljajo svojo pomiritev in podpisujejo ..zgodovinski sporazum”, da bi drugim vsilili svoje načrte To ne bo ozdravilo njihovih starih ran, pač pa bo lahko povzročilo nove še nevarnejše spopade, posebno še, če se na koncu pokaže, da je največja sprememba v tem, da bo Zahodni Nemčiji uspelo dobiti jedrsko orožje. Da bi ironija bila še večja, se vse to dogaja v trenutku, ko dve vodilni jedrski sili, Sovjetska zveza in ZDA, skušata resno zaustaviti oboroževalno tekmo in ustvariti pogoje za prvi korak k razorožitvi. Mar ni v takšnih objektivno usmerjena proti pričakovani pomiritvi v svetovnih merilih?» zaključuje «Politika» svcy komentar. BEOGRAD, 23. — 7. kongres Ljudske mladine Jugoslavije je da. nes nadaljeval svoje delo s slovesno sejo posvečeno 20. obletnici Združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije, katere prvi kongres je bil od 27. do 29. decembra 1942 v osvobojenem Bihaču. Med slovesno sejo so mladinske delegacije položile vence na grobove sedmih tajnikov SKOJ, ki so pokopani na Kalemegdanu v Beogradu, na pokopališču v Zagrebu in na Karavankah pri Jesenicah. Kongres so danes pozdravile inozemske delegacije, med njimi tudi delegat Komsomola, ki je izročil kongresu maketo vesoljske ladje. Popoldne je kongres nadaljeval z razpravo o uvodnem poročilu, istočasno pa so pričele z delom komisije za kulturno-zabavno življenje in družbeno aktivnost mladine in komisija za spremembo in dopolnitev programskih načel in statuta Udeleženci, ki so razpravljali v komisiji za kulturno-zabavno delo in družbeno aktivnost mladine, so odločno nastopili proti negativnim pojavom v kulturnem in zabavnem življenju in se zavzeli za preprečevanje pojavov, ki nimajo nič skupnega s pojmovanjem in stremljenjem jugoslovanske mladi, ne. Ugotovila je, da zabavna literatura pogostoma objavlja sestav, ke brez vsakega kriterija in umetniške vrednosti ter da se z nekritičnim prepisovanjem člankov iz tujih listov prenašajo tuji vplivi. B. B. informacije Peyrefitte izjavil, da je Francija mnenja, da ni razloga, da bi menjala stališče, ki ga je zavzela v Bruslju. Francija ne vidi načina, kako naj bi se pogajanja nadaljevala, vendar pa je pripravljena proučiti predlog nemške delegacije. Uradno sporočilo, ki so ga objavili po seji, poudarja zadovoljstvo vlade nad skupno izjavo Adenauerja in de Gaulla in nad sklenitvijo pogodbe o francosko-nem-škem sodelovanju. Kar se tiče bruseljskih pogajanj, pravi poročilo, da je zunanji minister de Murville podal poročilo o razgovorih glede odložitve pogajanj z Veliko Britanijo, in vlada je v celoti odobrila stališče francoske delegacije. Na vprašanje, kaj pomeni beseda «odložitev», je minister za informacije odgovoril, da so bila pogajanja odložena na zahtevo Francije. Dodal je, da, če hoče Velika Britanija podpisati rimsko pogodbo in se ji podrediti kakor ostalih šest držav, bo Francija s tem zelo zadovoljna. Pripomnil je, da se Francija in Nemčija v celoti strinjata glede stališča, ki ga bosta zavzeli v Bruslju. Poudaril je, «General de Gaulle in kancler Adenauer sta se ločila, ne da bi bilo med njima najmanjše nesoglasje, bodisi glede tega vprašanja, kakor tudi glede drugih». Peyrefitte je nato dejal, da so težave, ki so nastale v petnajstih mesecih pogajanj, predvsem tehnične. Toda dale bi se z lahkoto rešiti, «če ne bi bile v ozadju politične težave, ki odvajajo Anglijo od odločilne izbire v korist Evrope, in glede katere se zdi, da se ni še odločila. «Ko bo to storila, bomo zelo zadovoljni,» je dodal minister. Nato je minister izjavil, da sta de Gaulle in Adenauer govorila predvsem o francosko - nemškem zbližanju in o pogodbi za sodelovanje, O bruseljskih pogajanjih sta govorila samo mimogrede. Napovedal je nato, da so v načrtu velike manifestacije med o-bema državama v prihodnjih mesecih: zborovanja mladine, sindikalistov, kmetov in delavcev. Kakor rečeno, je o bruseljskih pogajanjih na drobno poročal na seji zunanji minister de Murville. Ponovil je francoski predlog, naj bi se Velika Britanija za sedaj pridružila skupnemu tržišču, dokler ne prilagodi svojega ustroja na vseh sektorjih ustroju ostalih šest držav. Dejal je, da je Velika Britanija ta predlog zavrnila, mnenja pa je, da ga bo eventualno upoštevala, «ko bo prišlo do po-mirjenja». Analiziral Je nato bruseljska pogajanja in dejal: «Ce v skupnosti ostane šest držav, bo sistem ostal regionalen, čeprav zelo močan. Ce pa se vključi Velika Britanija in za njo druge severne države, bo Evropa deloma postala izvenkontinentalna, in sistem se bo nujno povezal z nekim svetovnim sistemom. Zato bo mnogo manj homogen, mnogo širši in zaradi tega povsem drugačen. Morda bo še vedno nastopal kot Evropa, toda bo povsem drugačna Evropa, kakor smo si mi zamislili». De Murville je nato govoril o posameznih fazah pogajanj in je dejal, da so bile nekatere točke rešene, druge pa, ki so po njegovem mnenju najtežavnejše, so še na široko odprte». Med glavnimi spornimi točkami so, uvedba zunanje skupne tarife za države področja svobodne izmenjave; britanska zahteva, naj se nekateri proizvodi ne ocarinijo, kmetijska vprašanja, uvoz kmetijskih pridelkov iz Commonweal-tha in finančna ureditev Minister je nato govoril o pogod- bi, ki določa francosko-nemško sodelovanje in je dejal, da je to sodelovanje nujen pogoj za realno evropsko politiko. Glede obrambne politike pa je minister izjavil, da hoče Francija-imeti svojci lastno o-brambo, ohraniti, zavt žništvo-v A-meriko in zagotoviti prihodnost evropskega sodelovanja. Med včerajšnjo debato v francoski skupščini se je zvedelo, da bo francoska jedrska sila pripravljena proti koncu leta. Gre za letala, opremljena z atomskimi bombami. Proti koncu leta bodo začeli graditi tudi prvo francosko a-tomsko podmornico in bodo spopolali vodikovo bombo. Na sprejemu v Elizejski palači je de Gaulle nekaterim poslancem izjavil; «Velika Britanija je izročila ZDA vse, kar je imela od skromne atomske sile. Prav tako bi jo lahko dala Evropi. Na vsak način, je izbrala...» Kar se tiče sedanjih težav z Veliko Britanijo, je de Gaulle izjavil, da se je treba vdati temu o-čitnemu dejstvu, in sicer, da so angleški interesi različni od. evropskih interesov. «Nekega dne, je dodal de Gaulle, je Churchill izjavil; 'Ce bi moral izbirati med Evropo in odprtim morjem, bi izbral odprto morje’.» Na vprašanje, ali se mu zdi mogoča ukinitev skupnega tržišča, je de Gaulle odgovoril; «Nikakor ne. Poglejte Italijo, ki potrebuje naš premog, naše jeklo in nam nato prodaja svoje avtomobile Fiat, torej...» General je nato izjavil, da je treba «navezati Nemčijo», ker b\ drugače «bilo nevarno, da jo valovi odnesejo». Belgijski senat je danes soglasno odobril resolucijo, ki se zavzema za sprejem Velike Britanije v skupno tržišče. Zunanji minister Spaak je pred glasovanjem poudaril, da je francoska zahteva za prekinitev pogajanj enaka diktatu, ki bi lahko pripeljal do «u-pora partnerjev Francije v skupnem tržišču». Minister je uporabil zelo ostre izjave proti de Gaullu in je dejal, da je diplomatska metoda, ki jo francoski predsednik uporablja, nedopustna. Ce bi ostale države članice sprejele take diplomatske metode, br naštela neizbežna kriza v skupnosti. Luksemburški zunanji minister je v poslanski zbornici izjavil, da so se v Bruslju izrekli proti francoski zahtevi za prekinitev pogajanj z Anglijo, ker je luksembui^ ška vlada mnenja, da bo vstop Velike Britanije okrepil evropsko enotnost in gospodarsko moč skupnosti. Predsednik nizozemskega zuna njega ministrstva je izjavil, da je težko predvidevati, kako naj v sedanjem položaju francosko-nemškn pogodba prispeva k enotnosti Ev rope, kakršno si člani skupnosti želijo. Dodal Je, da ta enotnost lahko temelji samo na enakosti vseh članov. Istočasnost podpisa te pogodbe ln težav v Bruslju opravičuje ta dvom. Poudaril je, da mora imeti nadaljevanje pogajanj v Bruslju prednost. Ameriški senator Fulbright je danes izjavil v senatu, da francoski predsednik spravlja v nevarnost enotnost «svobodnega sveta» in da se vdaja «romantičnim iluzijam kakega Napoleona». Dodal je, da je de Gaulle s svojim stališčem na bruseljskih pogajanjih zadal hud udarec zahodni enotnosti. Zatem je senator izjavil, da, če bodo zaradi tega razvoja ameriški proizvodi izločeni z evropskih tržišč, bodo ZDA našle drugi način, da odpravijo primanjkljaj v svoji plačilni bilanci. Pripomnil je, da je bil dan tudi predlog, naj bi ZDA, če bi se jim zdelo potrebno, umaknile svoje čete iz Evrope. V blaznosti umorila tri otroke ŽENEVA, 24. — V trenutni blaz-nosti je neka mati ubila tri od svojih otrok. To se je zgodilo včeraj v neki vili v vasi Versoix ob 2e-nevskem jezeru. V vili Je živela družina nekega nizozemskega funkcionarja, ki so jo sestavljali še njegova žena in štirje otroci. Ko se je včeraj popoldne starejši 7-letni sin vrnil iz sole, ga ja mati čakala ob vhodu ter ga ja brez kakršne koli besede močno udarila po glavi s palico. Deček se je najprej zatekel v sobo in je nato zbezal k sosedom. Mati je medtem zanetila požar v hiši, polila se je z bencinom in se vrgla v plamene. Ko so gasilci pogasili plamena v prvem nadstropju, so našli 6-letno deklico privezano k peči, ki jo ja bila mati zadušila, drugi dve deklici, stari eno leto, oziroma štiri leta, pa sta ležali na pol zogleneli na tleh blizu matere. Šc tri dni plezanja na Veliko Cino CORTINA D’AMPEZZO, 24. — Trije nemški plezalci na VeliKi Cini so danes popoldne izkoristili ugodnejšo temperaturo (15 stopinj pod ničlo) in so preplezali drugih 20 metrov stene. Preteklo noč so trije planinci prespali pod polico, ki je bila deset metrov pod njimi, in so se zjutraj vrnili na polico ter nadaljevali zabijanje klinov v steno. Znani nemški planinec Brandler, ki se je približal z letalom steni, Je izjavil, da bodo po njegovem mnenju trije planinci mogli zaključiti plezanje v dveh ali treh dneh. .......... Mraz še vedno ne od jen ja in zanje nove žrtve Zelo nizke temperature v severni Italiji - V Tuzli v Bosni 31 pod ničlo - Hud mraz s snežnimi viharji v ZDA Mrai v Italiji Se ni popustil., ki jo je zajel snežni vihar, ko Čeprav je v mnogih krajih znova j je šla v bližnjo vas. posijalo sonce, je temperatura Važna tovarna duSičnih gnojil v Tuzli m tovarna v Lukavcu mnogokje Se vedno zelo nizka. Na področju Bologne je v nekaterih krajih bilo preteklo noč tudi 20 pod ničlo, v pokrajini Mantoue 18 pod ničlo. Prav tako so zabeležili nizke temperature v Lombardiji, kjer je bila preteklo noč najnižja temperatura 15 stopinj pod ničlo; v pokrajini Sondrio pa je bilo od 20 do 30 pod ničlo. V Beneventu je preteklo noč znova sneiilo. Prav tako je vso noč snežilo v Foggii. V Avellimi je bilo ponoči 15 pod ničlo. V Abru-cih in Molise se je vreme ponoči poslabšalo. V pokrajini Pescara Se vedno sneži, in več občin je odrezanih od ostalih krajev. Ponekod primanjkuje voda in električna energija. V pokrajini Chie-ti je odrezanih okoli 80 občin od ostalih krajev. Na področju San-pro se je vreme tudi poslabSalo in termometer je padel na 22 pod ničlo. Tudi v Rimu je razmeroma še vedno mrzlo. V Neaplju pravijo, da je letošnja zima najhujša v zadnjih 30 letih. Sneg je znova zapadel tudi v Tarantu. Se vedno sneži v vsej pokrajini Barija. Tudi na Siciliji so številni kraji izolirani zaradi snega. Mraz je zajel ves otok. Mrzel val je povzročil druge štiri človeške žrtve v Jugoslaviji. V rudarskem bazenu Tuzla, kjer je bilo danes 31 pod ničlo, so zmrznili trije kmetje. Četrta žrtev je neka ženska iz Banjaluke, sta morali prekiniti obratovanje zaradi škode, ki jo je prizadejal mraz pri električnih napeljavah. Prav tako so prekinili delo v’rudniku premoga v Kreki, kjer so se potrgali pasovi za prevažanje rude. Tudi v Črni gori so morale številne tovarne ustaviti obratovanje. V Londonu je britanska vlada razpravljala o ukrepih zaradi pomanjkanja goriva in električne e-nergije. Sklenili so, da bodo po potrebi zaposlili vojake za prevažanje goriva na nekatere osamljene kraje. V Vzhodni Nemčiji bodo v številnih tovarnah delali z znižanim urnikom, da prihranijo gorivo in električno energijo. Zaradi pomanjkanja premoga so zaprli večino Šol in raznih zabavišč. Tudi na Češkoslovaškem je zaradi mraza in snega vse življenje na pol omrtvičeno. Občinski odbori so dobili ukaz, naj obvezno rekrutirajo vse državljane za delo, ki bi bilo potrebno v zvezi s sedanjim stanjem. Prebivalstvo so pozvali, naj štedi z električno energijo, s premogom in tudi z vodo. Tudi na Poljskem so šole še vedno zaprte, promet je še vedno zelo težaven. Tudi tisk je podvržen omejitvam zaradi pomanjkanja pa. pirja. Baltsko morje je še vedno | sedem poslopij. zmrznjeno v širini 4 kilometrov od obale. Včeraj so vojaška lovska le. tala .bombardirala bloke ledu. V Turčiji so trije potniški vlaki ostali v zametih. Potnike so rešili vojaki. V severni Grčiji se še posebno čuti oster mraz. Ponekod je tudi 22 pod ničlo. Po vaseh so se pojavili volkovi. Cestni, železniški in letalski promet je na severu skoraj popolnoma ukinjen. V zadnjih 24 urah je nad Gibraltarjem divjal nov vihar. Veter je pihal tudi 130 kilometrov na uro. Na vsem španskem ozemlju je temperatura znova padla. Ob portugalski obali sta se potopiti dve ribiški ladji, pri čemer je utonilo 10 mož. Mraz je dosegel tudi Tunizijo. Včeraj zjutraj je zapadel sneg na področju Kef, Nov mrzel val je zajel tudi ZDA. V Chicagu je bilo včeraj 26 pod ničlo. Povprečno se je v srednjih državah ZDA vrtela temperatura okoli 25 do 30 pod ničlo. V teh dr. žavah je na tisoče šol zaprtih, cest. ni promet pa je zaradi snega sko. raj v celoti ukinjen. Mraz se sedaj pomika proti New Yorku. Japonsko je zajet eden najhuj. šili letošnjih snežnih viharjev. Mesta v zahodnem delu države so vsa pod snegom, ki je ponekod visok dva metra. Sole so zaprte. V n«, katerih mestih so mobilizirali prebivalce za kidanje snega. V mestu Katsujama v pokrajini Fukui ja zgubilo življenje 20 ljudi pod velikim plazom snega, ki je porušil Vreme včeraj: na J višja temperatura 0.«, majnižj-a —3.3, ob 19. url —1.3; zračrni tlak 1030.S stanoviten, veter 10 km severovzhodnik, vlaige 49 odstotkov, nebo Jasno, morje ralhlo razgibano, temperatura morja 4.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 25. Januarja Pavel Sonce vzide ob 7.36 In zatone ob 16.59. Dolžina dneva 9.23. Luna vzide ob 7.30 in zatone ob 16.58 Jutri, SOBOTA, 26. januarja Pavla V TOREK 29. T. M. OB 19. URI 30 točk na dnevnem redu prve seje občinskega sveta Razen lega bo moral občinski svet potrditi tudi okrog 500 sklepov starega in novega občinskega odbora Občinsko tajništvo je včeraj razposlalo občinskim svetovalcem obvestilo in dnevni red o sklicanju prvega izrednega zasedanja novega občinskega sveta. Prva seja bo 29. t.m. ob 19. uri. Dnevni red je zelo obširen, saj obsega 30 točk, povrhu pa še o-krog 500 sklepov odbora. V prvem delu so objavljeni v zgoščeni obliki argumenti, o katerih bo moral občinski svet razpravljati in sklepati. Med drugim so napovedana sporočila župana, vprašanja občinskih svetovalcev, imenovanje komisije za sestavo novega pravilnika občinskega sveta, in odobritev zapisnika prve seje, na kateri so bili izvoljeni župan in odborniki. Nadalje je na dnevnem redu tudi obnovitev občinske volilne komisije, imenovanje občinskega predstavnika v upravni svet tržaške univerze in določitev dnevnice občinskim svetovalcem. Poleg tega bo občinski odbor na tem zasedanju predložil v odobritev občinskemu svetu sklep u-pravne komisije Acegata o zvišanju tarif mestnih prevozov in vode in spremembo občinskega higienskega pravilnika. V prilogi A dnevnega reda so zapovrstjo označeni številni sklepi, ki sta jih stari in novi odbor sprejela na osnovi pooblastila občinskega sveta. Te sklepe bo moral občinski svet potrditi. Dnevni red tudi določa tajno sejo, na kateri bodo obravnavali nekatera vprašanja, ki se tičejo osebja. Turbinska letala bodo pristajala na ronskem letališču Včeraj se je sestal upravni svet letališča v Ronkah. Svet je sprejel na znanje odobritev ministrstva za obrambo, da lahko na letališču pristajajo letala s turbinskimi propelerji. Na letališču je pristalo od aprila do decembra 3.123 potnikov. Upravni svet je poleg tega razpravljal o predlo- gu družbe Aer-Alpi, da bi njena letala pristajala tudi na tem leta lišču. Ta družba sedaj vzdržuje poskusno progo med Cortino in Benetkami. Končno so govorili tudi o možnosti, da bi na letališču pristajala letala «Viscount» družbe Alitalia, če bo seveda ministrstvo odobrilo delni načrt gradnje letališča. Končno so sklenili, da se 16. februarja sestane skupščina delničarjev. Skupščina tržaške odvetniške zbornice Na skupščini odvetniške zbornice so sinoči obširno razpravljali o obtožbah, ki so bile izrečene v več krajih ob otvoritvi sodnega leta na račun odvetnikov. Številni predsedniki sodišč (in med njimi zlasti ostro v Rimu) so namreč obdolžili odvetnike, da nalašč zavlačujejo razprave. Po živahni diskusiji so te obdolžitve zavrnili in bodo v tej zvezi poslali odgovornemu ministrstvu resolucijo. Predsednik odv. Gasser pa je v svojem poročilu govoril o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju kategorije. Položitev vencev na Trinkov grob Predstavniki Slovenske kulturno-gospodarsk» zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Trsta, Gorice in Slovenske Benečije bodo danes dopoldne položili vence na grob velikega beneškega narodnega buditelja in pesnika Ivana Trinka v Trč-munu na dan 100-letnice njegovega rojstva. V SENATU Odloženo glasovanje o deželnem zakonu Iz Rima poročajo, da senat na sinočnji seji ni mogel izglasovati ustavnega zakona o ustanovitvi dežele Furlanlja-Julijska krajina, ker se je izkazalo, da ni bilo prisotnih dovolj senatorjev, da bi dosegli legalno število. Za glasovanje za ustanovitev dežele je potrebnih namreč najmanj dve tretjini prisotnih senatorjev. Predhodno Je najprej poročal senator Pagnl, nato je govoril minister Medici. Sledile so glasovalne izjave med katerimi sta izjavila senatorja Battaglia (PLI) in Nencio-ni (MSI), da bosta glasovali proti zakonu, senatorji Pellegrini (KPI). Solari (PSI) in Vallaudl (KD) pa da bodo glasovali za zakon. Zaradi nezadostnega števila senatorjev so glasovanje preložili na drugo sejo. C Županstvo sporoča, da morajo biti zmrznjene ribe, ki so v prodaji SESTANEK POKRAJINSKIH ZADRUŽNIH FEDERACIJ Vloga zadružništva v deželi v borbi proti višanju cen Ponovno naj se uveljavi izvirni statut tržaških De-lavskih zadrug in uresniči zadružni akcijski program na glavni ribarnici ali pa v drugih proda..................... ^.^™jalnicah rib, izložene na ločenih mizah z vidnim napisom «zmrznjene ribe», kot to določajo obstoječi predpisi. Na zadnjem sestanku pokrajinskih zadružnih federacij iz Trsta. Gorice in Vidma, ki so včlanjene v Vsedržavno zadružno zvezo, so proučili vsa najbolj pereča vprašanja zadružništva v deželi. Ob koncu sestanka je bilo izdano poročilo, v katerem je najprej poudarjeno, da je nenehno višanje cen številnim proizvodom in izdelkom široke potrošnje povzročilo občutno zvišanje življenjskih stroškov, kar je močno vplivalo na kupno moč delavskih plač. Ce se del teh povišanj, pravi poročilo, lahko pripiše slabi letini, je pa vsem jasno, da je glavni vzrok povišanja cen obširen špekulativni manever kapitalističnih skupin, ki. so povečale svojo oblast nad nabavo, konzerviranjem in predelavo domačih in uvoženih kmetijskih pridelkov in ki ima namen uničiti vse delavske pridobitve na sindikalnem področju in POMEMBNA PRIDOBITEV NA PODROČJU LADJEDELNIŠTVA Motorna jahta iz plastike «Bora 4» najnovejši serijski izdelek CRDA Ore za skrajno izpopolnjen in povečan tip «Bora 3» s pogonom na nafto namesto na bencin ■ Velike prednosti plastike pred lesom in kovino Pred časom so na neki moderni potniški ladji preizkušali vitle, s katerimi dvigajo in spuščajo rešilne čolne. V ta namen so v rešilni čoln, ki lahko sprejme 99 oseb, naložili 2400 kg peska. Delavec, ki je čoln pritrdil na vitel, ni bil posebno pazljiv in ni pribil enega vijaka, zato je čoln z višine 17 m treščil na kamnit pomol Vsi deli iz lesa in železa so se pri močnem udarcu razbili na kosce, medtem ko je struktura čolna iz steklenih vlaken in poli-stirola (posebne vrste umetne mase) ta močan udarec vzdržala in se na čolnu niso poznale niti o-drgnine. Ta nov gradbeni material služi posebnemu obratu CRDA v Tržiču za izdelavo modernih rešilnih čolnov in še zlasti za izdelavo izredno lepih motornih čolnov, ki so v resnici že prave jahte. Leta 1960 so pričeli izdelovati prvi motorni čoln «Bora 1», kaj kmalu pa so prišli na originalno zamisel motornega čolna «Bora 2», ki združuje odlične tehnične last- PO POJASNILIH POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Skorajšnja odobritev regulacijskega načrta Občinska uprava bo v najkrajšem času dostavila prefekturi zahtevana dodatna pojasnila Pokrajinski upravni odbor Je proučil regulacijski načrt tržaške občine. V tej zvezi prefektura po jasnjuje: Novi regulacijski načrt tržaške občine, ki ga je odobril občinski svet na seji 2. julija 1962, Je prispel na prefekturo dne 21. avgusta. Pokrajinski upravni odbor Je regulacijski načrt takoj podrobno proučil. Na snovi zakonskih predpisov in v skladu z okrožnico notranjega ministrstva od dne 10. maja 1962. kakor tudi na osnovi pooblastila državnega sveta, je pokrajinski odbor pristojen, da prouči regulacijski načrt v vseh juridičnih in go-spodarsko-finančnih, kakor tudi v tehnično-urbanističnih pogledih. Ker občina ni predložila tudi finančnega načrta, dokumenta, ki ai popolnoma obvezen za «splošne» regulacijske načrte, je umevno, da je moral pokrajinski upravni odbor podrobno proučiti regulacijski načrt, da je lahko po posredni poti prišel do zahtevanih elementov za proučitev tehnično - urbanističnega načrta. , Na razpravi na treh sejah je pokrajinski upravni odbor ugotovil, da občina ni poskrbela za izvedbo člena 578 navodil državnega skrbništva, ki jih določa ministrski dekret štev. 2984, na osnovi katerega je finančna intendanca večkrat zahtevala, naj ji občina pošlje prepis regulacijskega načrta, da ga bo lahko proučila v zvezi z državno imo-vino. Ker so bili med proučevanjem regulacijskega načrta izraženi nekateri pomisleki glede predpisov o urbanistično-gradbenih pravilih, je pokrajinski upravni odbor povabil na svojo sejo 19. decembra 1962 občinskega generalnega tajnika, načelnika občinskega tehničnega urada Jeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek, ker je dobil tudi hud pretres možgan. Dojenčku v taborišču so zmrznile nožiče V otroško kliniko so včeraj po poldne pripeljali 12 dni starega bia Pičiniča, ki biva s svojimi loia Fa- ___________________ _ starši v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Otrok ima zmrznjene nožiče skoraj do kolen. Njegov oče je dejal, da Je do tega prišlo zaradi hudega mraza v noči med torkom in sredo v prostorih begunskega ta borišča. Otrok bo okreval v dobrem tednu. Drzen rop na cesti Ko je sinoči okrog 20. ure 36-letna Rosa Bubola por. Marche-sich iz Ul. Pacinotti 2 šla po Ul. Capitolina, se ji je približala skupina pobalinov, ki so ji iz rok iztrgali torbico, v kateri je imela 3000 lir in osebne dokumente, nato pa so naglo zbežali. Zenska je takoj obvestila leteči oddelek kvesture, ki je nemudoma začel s preiskavo. nosti, veliko udobnost s sorazmerno nizko ceno (3,5 milijona lir), tako da so ga izdelali v velikih serijah in do sedaj prodali že preko 300 primerkov, od česar v večini v tujino. Ladjedelnica je kasneje pričela izdelovati še večji in še udobnejši čoln «Bora 3», ki je opremljen z dvema bencinskima motorjema, tako da razvija brzino preko 50 km na uro. Ta tip lahko sprejme šest potnikov, ki vsi u-dobno spijo. Ima vse sanitarne naprave, prostor za kuhinjo, hladilnik itd. Včeraj pa so CRDA predstavile tisku najnovejši čoln izdelan iz plastične mase, «Bora 4», ki je še večji in seveda še udobnejši. Na krmi je udobna kabinica za mornarja, nato obsežen prostor za krmarja ter potnika. V sredini je velika kabina s prostorom za jedilnico in istočasno nekako dnevno sobo, ki se z nekaj prijemi lahko pretvori v udobno spalnico za štiri osebe. Malo naprej na krmi pa je kabina z ležišči za dve osebi. Poleg tega je še posebej majhna kuhinja z vsem potrebnim in straniščem s tušem. Motorni čoln je opremljen z dvema Diesel motorjema po 120 HP in bo razvijal brzino od 35 do 40 km na uro. Diesel motor je nekoliko dražji od bencinskega, vendar pa v praksi mnogo cenejši, saj npr. manjši motorni čoln «Bora 3» porabi za uro vožnje približno za 5000 lir bencina, medtem ko znatno večji «Bora 4» za uro vožnje za okoli 3000 lir nafte Zato bo tudi ladjedelnica spremenila motor na prvotnem tipu «Bora 3», ki bo dobila naziv «Bora 3b» in bo opremljen z Diesel motorjem. Nov motorni čoln je včeraj predstavil dopisnikom listov opolno-močeni delegat CRDA inž. Carnevale, katerega so spremljali namestnik ravnatelja CRDA, ki odgovarja za ladjedelnico CRDA v Tržiču inž. Ara, komercialni ravnatelj Ulessi in ravnatelj oddelka za plastične mase inž. Caliani. Inž. Carnevale je novinarjem povedal, da so se CRDA pričele ukvarjati s plastičnimi masami 1960. leta, saj je les železo in lažje kovine tudi pri gradnji manjših čolnov modernejši material postopoma pričel izpodrinjati. Sedaj zaposluje oddelek za plastične mase v ladjedelnici CRDA v Tržiču 300 delavcev in upravičeno računajo, da se bo ta aktivnost postopoma še okrepila. To na račun luksuznih motornih čolnov, kot tudi na račun rešilnih čolnov, saj grade sedaj za vse nove ladje rešilne čolne izključno iz plastičnih mas ter postopoma tudi zamenjujejo starejše lesene ali kovinske čolne. CRDA izdelajo dnevno po en motorni čoln in s težavo zadoste vsem naročilom, kar priča o velikem zanimanju za te proizvode in o stvarnem poslovnem uspehu. Na vprašanje novinarjev kakšna bo cena novega motornega čolna «Bora 4», inž. Carnevale ni mogel dati točnega odgovora, saj ta zavisi od konkurence sorodnih podjetij, vendar pa smo zvedeli nekatere številke. Kot že rečeno, stane «Bora 2» 3 milijone in pol lir. Ta čoln bo postal nekaj dražji, ker bodo na njega namestili dva namesto enega sedanjega motorja in s tem izboljšali njegove plovne sposobnosti kot tudi zagotovili večjo sigurnost. Na čoln «Bora 3» bodo namestili Diesel motor in uvedli še nekatere izboljšave, tako da se bo sedanja cena od 9.8 milijona lir znatno povišala in po vsej verjetnosti dosegla okoli 12 milijonov lir. Težje so ocene koliko bo stala «Bora 4» in lahko predvidevamo, da se bo cena vrtela od 16 do 18 milijonov lir, kar pa je za pgt do sedem milijonov manj kot stanejo' slični konkurenčni čolni izdelani iz lesa. Prisotni novinarji so si po o- gledu podjetja in novega čolna lahko tudi podrobneje ogledali čoln «Bora 3» in tudi praktično preizkusili izredno gibčnost tega odličnega plovnega objekta, ki ni grajen po najmodernejših načelih samo v zvezi z gradbenim materialom, temveč tudi znanstveno in arhitektonsko do kraja izpopolnjen, saj so za njega naredili vse ' preizkušnje v bazenih kot to delajo za velike prekooceanske potniške ladje. Skratka, odličen izdelek ladjedelnic CRDA, ki priča o visoki tehnični in strokovni usposobljenosti delavcev in inženirjev tega podjetja. Do sedaj so izdelali samo en motorni čoln «Bora 4», ki ga bodo občinstvu predstavili prvič na pomorskem salonu, ki bo 2. fe- bruarja v Genovi, tržaški javnosti pa bodo čoln pokazali junija na mednarodnem velesejmu. Pq ogledu podjetja jef opolno- 1 deler1 ----Z,i vse, kar so si delavci pridobili s povišanjem plač. Ta manever je tudi tesno povezan z namenom gospodarske desnice, da bi zavirala uveljavitev socialnih in drugih naprednih ukrepov, ki jih predvideva program vlade levega centra. V ta okvir se lahko vključi tudi ponarejevanje živil, ki dela škodo prebivalstvu in povzroča kmetijskim proizvajalcem nelojalno konkurenco. Medtem ko predstavniki zadružnih federacij ugotavljajo, da so sedanje monopolistične strukture proizvodnje in razdeljevanje velikega dela živil glavni vzrok povišanja cen in ponarejevanja živil, zahtevajo od oblasti stroge ukrepe na področju nadzorstva nad cenami, da se naredi konec monopolu ustanove «Federconsorzi», da se zagotovi strogo nadzorstvo nad izvirnostjo blaga in da se ustanove ustrezne tržne naprave za potrebe kmetijskih proizvajalcev in potrošnikov. Potem ko poročilo ugotavlja, kako so se nekatere zadruge v deželi z učinkovitimi ukrepi postavile proti povišanju cen in začele z borbo proti ponarejevanju živil, pravi da si tri federacije želijo, da bi prišlo v zvezi z vprašanjem kolektivnega nakupa blaga do sporazuma med vsemi zadrugami. Ta sporazum naj bi utrdil najbolj tesno sodelovanje na gospodarskem področju, da se skupno izkoristijo vsi nabavljalni viri, da se načne z ustrezno kampanjo za prodajo zadružnih proizvodov in da se omogoči z organizirano obliko bolj trdno tržišče združeni kmetijski proizvodnji. Poleg tega pa so na sestanku tudi sklenili, da bodo zadružne federacije dale ustrezne predloge za sestavo načrta za gospodarski razvoj dežele. Nato so predstavniki zadružnih federacij razpravljali o vprašanju ponovne uveljavitve izvirnega statuta tržaških Delavskih zadrug. To vprašanje so konkretno načeli nekateri poslanci s predložitvijo ustreznega zakonskega osnutka. Ob tej priložnosti so ugotovili, da o-menjeni zakonski osnutek, ne samo da ne prejudicira zakonodajne pravice bodočega deželnega sveta glede vprašanja zadružništva, ampak predvsem ustreza zahtevi velike večine članov Delavskih zadrug, kot je bilo to dokazano na prvih volitvah za izvolitev dela upravnega V zvezi z bodočimi volitvami za obnovitev sedanjega upravnega sveta Delavskih zadrug, so tri zadružne federacije sklenile, da bodo podprle tisto kandidatno listo, ki bo zahtevala, da se ukine značaj mo- činkovito alternativo sedanjemu monopolističnemu gospodovanju na področju potrošnih dobrin. Zato je bil sestavljen poseben odbor, ki bo koordiniral in vodil vsako pobudo, ki stremi za tem, da dobijo predstavniki članov nazaj vodstvo Delavskih zadrug. Seznam davkoplačevalcev za gradbeni material Županstvo obvešča vse prizadete, da bo od 31. t.m. dalje, In sicer 15 dni zaporedoma na občinskem oddetku za davke in pristojbine, Trg Granatieri 2, soba 272, na vpogled seznam davkoplačevalcev trošarine na gradbeni material, ki so ga uporabili za razna popravila in gradnjo hiš za leto 1963 Seznam bo na razpolago prizadetim v uradih omenjenega oddelka od 8. do 12. ure. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 27. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj» Amfiv Roussin «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA* komedija v štirih dejanjih Prepovedane mladini pod 18. letom o; se di P( d, si Si m 8 k 0 i 1)1 te ni 0( Županstvo opozarja prizadete, da se pristojbina na uporabo gradbenega materiala plača po 10 letih od dneva, ko je bilo izdano dovoljenje za vselitev (dichiarazione di abitabilità), ali pa kako drugo temu ustrezno potrdilo, ki so ga izdali pristojni uradi ob končani gradnji. Hkrati županstvo poudarja, da morajo vse tiste o-sebe, ki do sedaj še niso plačale omenjene pristojbine in ki bi morale to storiti, napraviti prijavo, o izvršenih delih na posebnem o-brazcu, ki ga bodo brezplačno dobile na trošarinskem uradu v Ul. del Teatro 4. ralne ustanove Delavskih zadrug in' 'da se uresniči zadružni akčljski močeni'delegat povabil novinarje v Pieris na kosilo, ki je poteklo v prijateljskem in prijetnem vzdušju. program v tesnem sodelovanju z vsemi potrošnimi in proizvajalnimi zadrugami, ki naj predstavljajo u- V nedeljo od 9. do 12. ure Prekinitev toka v dolinski občini Vodstvo podjetja SVEM sporoča, da bo v nedeljo, 26. t.m. v Dolini in v vseh vaseh dolinske občine prekinjen električni tok od 9. do 12. ure zaradi nujnih del, ki jih morajo opraviti na glavnem električnem vodu visoke napetosti. Ta dela bodo seveda odložena, če se bo vreme poslabšalo. © V soboto bo prispel v Trst predsednik Touring kluba Chiodi, ki bo predstavil četrto izdajo vodiča po Furlaniji in Julijski krajini. Dopoldne se bo sestal s predstavniki oblasti, popoldne pa bo predstavil vodič v prostorih novinarskega krožka. ZOPET DELO Z« KOPRSKE GASILCE Požar na holandski ladji ki je priplula ▼ Koper Že med vožnjo se je sam od sebe vnel tovor bombaža za Madžarsko • Gasilci so ogenj pogasili m omejili škodo V prvih jutranjih urah je včeraj priplula v koprsko luko holandska ladja «Kildrecht», ki je bila vsa v dimu, ker je v sprednjem skladišču na pramcu gorel tovor bombaža, ki se je sam vnel že med vožnjo. Posadka je sama skrbela, da se požar ni razširil, dokler ladja ni priplula v Koper. Tu je poveljnik ladje takoj obvestil luško poveljstvo in gasilci so nemudoma stopili v akcijo, da bi pogasili požar in omejili škodo. Najprej so spustili ogljikov dvo-kis, da ne bi z vodo poškodovali bombaža in drugega tovora. Skladišča niso odprli zaradi burje, ker bi se tako požar lahko hitro razširil. Na pomoč koprskim gasilcem so prišli tudi gasilci sečoveljskega rudnika, ki so gasili z Bergerjevimi aparati. Gasilci so uvideli, da s plinom ne bodo mogli tako hitro pogasiti požara in so zaradi tega spustili v skladišče, kjer je gorel bombaž močne curke vode. Tako so okrog 16. u-re popolnoma pogasili požar, Skoda je precejšnja. Omenjena ladja je priplula iz Indije in je prevažala tovor v tranzitu za Madžarsko. Koper jugoslovanski konzul dr. Oluič in holandski konzul v Trstu Sferco Po pretepu obležal ranjen pred barom Agenti letečega oddelka so prijavili sodišču zaradi medsebojnega pretepanja 43-letnega Antonina Fo- Ko sta zvedela za požar včeraj dopoldne, sta prišla iz Trsta v in inž. Sabellija za ustrezna pojas-■ ‘ ivniki ni- nila. Ker omenjeni predstav so mogli dati zahtevanih pojasnil, jim Je bilo naročeno, naj občina ta pojasnila čimprej pošlje prefekturi. Šedaj se ve, da so občinski uradi že zbrali te informacije in da jih bodo v najkrajšem času sporočili prefekturi». Zvedeli smo, da se bo pokrajinski upravni odbor sestal na izredni prihodnjo sredo, na kateri bo odobril regulacijski načrt tržaške občine. Huda nesreča delavca v industrijskem pristanišču Na delu se je včeraj dopoldne hudo ponesrečil 33-letni Mario Gen zabella iz Ul. Apostolo Zeno 1. De-«Vetrobel - Mon- tai je pri podjetju «Vetrobel - Montecatini» v industrijskem pristanišču v žavljah .Zaposlen Je bil pri son dl, todi 3a nenadoma Je nanj padel debel kol, ki ga je odbila sonda. Nesrečnega delavca je kol močno udaril po glavi, tako da Je treščil na tla. Delavci, ki so bili tam blizu, so Genzabelll priskočil na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga spre- «Bora 4» je dolga 10,40 m, široka 3,05 m, grez znaša 0,74 m. Opremljena je z dvema Disel motorjema, ki razvijata po 120 HP ln omogočata brzino 35-40 km na uro. Trup ladje in skoro celotna notranja oprema sta izdelana iz plastičnih mas in okrepljena s steklenimi vlakni. Na sliki: novinarji v družbi z delavci in inženirji med ogledom u«ve jahte, v sredini (v svetlem plašču) opolnomočeni delegat CRDA inž. Carnevale pretepanja 43-letnega tl j a iz Drevoreda XX. septembra št. 52 in 20-letnega avstrijskega pomorščaka Horsta Spreitzhoferja. Foti in Spreitzhofer sta se pred-sinočnjim spoprijela ob izhodu iz nočnega bara v Ul. XXX. oktobra. Uslužbenec omenjenega bara je o tem obvestil policijo, toda agenti so našli le Fotija, ki je ležal ves o-krvavljen na tleh. Nemudoma so IvrVOVAJcii lic» vivili iiviiiMviuiua ga odpeljali z rešilnim avtom v IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zasačen pri poskusu tatvine je na begu skočil v morje Prosvetno društvo Prosek • Kontovel ponovi v nedeljo, 27. januarja v prosvetnem domu na Opčinah ljudsko igro v šti- rih dejanjih PRISEGA OPOLNOČI Spisala Manica Komanova Režira Stane Raztresen Začetek ob 16. uri Prepovedano mladlri pod 18. letom «< k ni tli bi 8* Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V torek ob 2il. url bo v gledali!®! : Verdi simfonični koncert po zniža*® ; cenah orkestra tržaške filharmatur- : po^ vodstvom dirigenta Emilia Suonila im s sodelovanjem pianistke ze Ferrari. Program obsega: i Beethoven — Leonora št. 1 (uve** tura); Mozart — Kom e rt št. 15 za : vir in orkester (prva tržaška izvedba); Sohiuimamm — Simfonija št. 1 38 L. t« Pri blagajni gledališča se nadaljUP : prodaja vstopnic. AVDITORIJ Tržaško «Stalno gledališče» prir^ v torek 29. t.m. ob 21. url za abon*®' te reda A recital Paole Bontoni, ® I se bo ponavljai 6 dimi -Ideale 16.00 «I normanni». Tedi1*1 PD Prosek-Kontovel priredi v ne-deljo 3. februarja mladinski izlet na vrh Sappade. Cena izleta 1500 lir. — Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. Prosvetna društva Ivan Cankar, Skedenj, Škamperle ln Barkovlje sporočajo, da odpelje avtobus Izletnike na smučarski izlet v Črni vrh 27. t. m. ob 6. url zjutraj Izpred cerkve v Skednju. Avtobus se bo nato ustavil še na Trgu Garibaldi im ma Rotondi pri Bošketu. * • • spdt priredi v nedeljo 10. februarja izlet v Črni vrh za smučarje ln ne-smučarje. Vpisovanje v dnevnih urah v Ul. Geppa 9, I. nadstropje. SPDT priredi v nedeljo 24. marca izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na mamutski skakalnici. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POllO^ Dne 24. januarja 1963 se je v ^ p, » 411 n IO /\l n.iv»ely\ no 1P O v .1, rodilo 13 otrok, umrlo pa je 8 UMRLI SO: 60-letrai Pietro G1»* ni, 70-letni Guido Lauro, 66-letnl g),, tonio Stuper, 63-letni Pietro 65-letna Maria Zudich, 60-letmi A mio Ceocthi, 7 2-1 etn a Rima Tamaro Satoloh, 58-ietni Agostino Bolel. NOČNA SLUŽBA LEKARN j, Biasole-tto Ul. Koma 16; Ul Settefon-tane 2; All’Angelo o,o(It- Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul, bi 19; De Colle. Ul. P. Revolte»* Ljudska prosveta |0*f PD «Ivan Cankar» priredi a‘‘)^ 25 t.m. ob 20.30 v društveni ®v-davatelj Drago Pahor. Po nju Je na programu dlafilm «U Jutro». PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I KINO ROSANDRA-BOlJUHtC predvaja danes 25. t. 19.30 uri Technicolor b»1 «Tramonto di fuoco (Ognjeni zaton) Igrajo: ROV CALHOOM, MA*1' TA HYER in D. JAGGER Ogledalo naše vesti :BORIS PAHOR Toga o!) da ne bi bilo ne času ne kraju primerno, če bi sestnitnici T°istva pomembnega zamejskega moia samo iel levico njegovih zaslug, pregledali seznam njegovih Poti ly naza-dnje še nanizali podatke o njegovi šivljenjskl Uovi Zalcai nismo niti vseučiliški profesorji niti kulturni zgo-jj lnarii, ampak iivo občestvo, razgibana človeška snov, ki «(or, ®s£no isče možnosti obstoja in razvoja v danem pro- ^ ITI lì H ni rifiorì i A n hi Anni col o n n dr\I olAn *7 r\ ■M/iio vrt n- Kadar pod večer sonce zlato In glej! pošilja zadnji svoj nam svit, in drevje se zlati košato in kos prepeva v grmu skrit, mer in v določeni dobi dvajsetega stoletja. Zato naše raz-». ?e do človeka našega rodu, ki je prav tako kakor mi po- is prijateljstvo ikreno podaja roko prožno mi, poljublja strastno in ognjeno to čelo temno, tožno mi. 8^usai °Snova; s Sizifovo vero stopati proti toku usode, ne more biti jn v”,“n° no. podlagi bolj ali manj pietetne sentimentalnosti teta ali manj dolžnostne hvaležnosti, ampak mora biti spo- V Skritih, hramih, naše nntrnninsti tnm leder op nnsamp?.. tedaj sprehajam se v samoti zamišljen v broj minulih Potem nasproti vzhodu z belo nikn ' slcritltl hramih naše notranjosti, tam, kjer se posamez-°aSovor V6St sti/ca 2 z9°dovinsko resnico, tam, kjer osebna dni, devica kaže mi roko, prebridko čustvo se me loti zoPet glej! Čez lice velo ornost snuje vezi med preteklostjo in prihodnostjo. velia'1 pri tem neposrednem stiku z zgodovino preteiciosu t03 da si najpoprej potrdimo že neštetokrat ponovljeno ugo-Viko’. da Praznujemo zmeraj obletnice rojstva in smrti pes- in v prsih srce me boli. vesele solze mi teko. n ' }n pisateljev, nikdar pa se na obzorju našega spomina fcaže P°doba velikega voditelja, moža, v katerem bi se skun poosebila narodova enkratnost, njegovo hrepenenje po Vnem smotru, njegova volja po obrambi podedovanih prvin. je Tudi Ivan Trinko spada v tisto vrsto slovenskih mož, ki Na razvaline svoje sreče, samoten sedem, nem, solzan, in tešim srce krvaveče, prepolno mnogih, bridkih razni?enia s Trubarjem, ki se nadaljuje s Prešernom in se vse do naših dni zmeraj samo po sorodstvu duha, ran. Oj tam, oj tam na lepem vzhodu, kjer mesec vstaja mi svetal, oj tam so bratje mi po rodu, za koje kri bi gorko dal. • ^ z nekakšno podedovano primesjo nalog in dolžnosti, 5» niso izpolnili ne kralji ne knezi ne kondotieri, katerih ,° nikdar imeli. Jh mogoče je lahko nekomu tudi razlog za ponos zavest {J J,., /C» »WM'M'W , vxiwwjy ~**» ktotb miroliubnosti svojega rodu, to vživetje v neizmerno hali1 alpske črede, ki sklanja glavo k tlom in k sočni Tedaj prihaja krasna deva, upira lepe v me oči; sočutna v njih solzica seva, ki kakor biser se blesti. Predi' a se ob Prvem šumu razbeži, kar pa vendar ne pre-Jton a a ti ob določenem trenutku ne bi ostrigli bogato volno. iobe’ Pravim> ie kakšni nedolžni duši celo v tolažbo po-si>et n.ar°da - svetnika in se ne more prav nič sprijazniti s Oj tam, oj tam je domovina, po hoji vzdiha mi srce; tolažba tam mu je edina, ko tožne misli ga more! IVAN TRINKO-ZAMEJSKI njo ~ tezo hlapca Jerneja, mogoče ima v svoji mehki notra-h)i .._8a Primer grobe trdote in razvrata celo resnico krneč- % liniso niti imeli značaja kakšnega pravega prebujenja °Ue zavesti. Da, prav gotovo, da se lahko ponašamo s bi . kroničnim nagnjenjem za mirno sožitje, dandanašnji OB STOLETNICI ROJSTVA IVANA TRINKA-ZAMEJSKEGA svJ*0* pravzaprav lahko postavili za najčistejši zgled pred si je vsak dan bolj v laseh. Saj naše mirno sožitje °d danes, ampak traja, reci in piši, ducat stoletijI in^?Laiante ie. če bi katera narodna skupnost hotela po- fcj takšen zgodovinski zgled. Zadostoval bi primer o tistih, “ 80 z ognjem in mečem vsilili krščanstvo Slovenom, kajti Dolga, plodna življenjska pot «io« °osPodje so pojmovali drugače evangeljski nauk kakor ljUjSka duša. Tako, recimo, premagani Črtomir ne nada- » IZ bnirt -, im»«.. rt r. /» OŽI j« r,.r\b.r\rt a a»in !i0te v imenu krščanske pravice do enakosti in svobode, spreobrnitev pomeni zanj obenem tudi odhod v samo- s tem odpoved vsem zemeljskim dobrotam. »0 ,Tna pomena kateri), ne skuša pa, da bi s svetovnim nazo- ltn^PVenec namreč cepi sebe na določeni svetovni nazor dodal nekemu svetovnemu nazoru svojo izvirno potezo. buditelja beneških Slovencev r0ni Pomena kateri), ne skuša pa, aa bi s svetovnim nazo-n08, obogatil svojo osebnost, z njim poudaril svojo samobit-# p dodal nekemu svetovnemu nazoru svojo izvirno potezo. , cepimo vanjo besedo narodovega preroka, nosimo i n!s‘n° svoj nemir v sebi, soočimo to svojo trpko resnico aSredkom in ošabnostjo atomskega stoletja. ta fukaj nobenega izgovora si ne bomo mogli najti in nam ifoJjjfR nihče drug ne bo mogel najti ob ugotovitvi, da v %i U’ ko črni ljudje v oddaljeni afriški celini brišejo s VoL suženjske žige, da v tem stoletju sredi omikane >t),j°pe Trinkovi ljudje ne morejo šolati svojih malčkov v I jeziku, ne smejo slišati niti krščansko besedo pokor- dnmnAe mri Srt in o m Anmnfiem iiiPoiJr.ii domače prižnice v domačem -jeziku. >0tn prav nič nam ne mor? pgmiriti vesti ugotovitev, da “ j genocid zakrivili in ga žakržvljajo drugi. Zakaj res je, • 0 se beneški Slovenci odločili za priključitev k italijanski P* u» ylfl' -w v&ftuoiVš ^ » i.i # i/r. in. /o 14 i J fcv v/M-u (/ /v aatvtt ^lo ' ker so verovali v Mazzinijevo ljudstvo, ki se je boje-i»Ste,2a svobodo proti Avstriji, a so se v ti svoji veri krvavo •ofee a Prav tako res je, da mi razen skope krokodilove .Tftemo, kot narod, sprejeli vase te bolečine. Mìniu bolte, bolečina je ostajala nekje v podzavesti, kakor -Cu, in kakor primitivcu je zdaj pa zdaj bruhnila na kgutemo pa nikoli znali ne zmogli sprejeti resnice vase I zreli možje, kakor majhen sicer, a ponosen narod, ie fUj, nekdo bo prinesel primer protifašističnega boja. In /C ’ '»uivu-U l/l/ ‘ UH-Oot JJI K/lu/ L/1/vyu.uonvin/yur 1/V/V4-. A im is takrat se je v resnici nekaj zganilo v vsenarodnem Jitj lU; g. danes, zdaj, ta trenutek ne gre za govor o junaštvu btes °. junaški smrti, ampak čisto preprosto za tisti ponos, •‘on^terega si ni moč misliti spoštovanja vrednega bitja. i 1,11 st kateremu se ni odrekel nobeden od velikih katoliških čeprav mu vera obljublja popravo krivic v boljšem svetu; ponos, kateremu se ne odrekajo pripadniki Pot' -- — ) j. ; « - - -----------j — gr w w. — w 0tfPra»i a na-zora, ki verujejo v vsečloveško bratstvo in v WTni*, /vi» i/i/i Zakr° kriutc že na tem svetu. m» če objema danes dušo beneškega človeka meglena apa- ‘Ost —----------------------------------"r— stn0n, ' P°tem ni to samo vprašanje razmerja med mačeho in al" ’ arnpak tudi vprašanje naše vesti. In pri tem ne mi-se«t n„° na vest nas, tržaških slovenskih ljudi, ampak na «s vseh kot narodno skupnost. ^e, sj če je slovenski pesnik Trinko, kot pravi sin svoje zem-Dr o£ skromnosti in dobrote, če je, kot katoliški duhov-iefk^tovnik nauka, ki je prinesel v poganski svet pravico Paja dostojanstva ničvrednim sužnjem, potem je danes •n. i • «-o»ou/yu/toi»i/u r»»vi/r vu»/i»i//i ou»vii»yvM»t ww.»Vv *^a n® ÌeSa stoletia’ odkriva nove dokaze^ človekove naloženo, da pripomoremo k odpravi tistih peg, ki a n j«, . '*“»ozeno, aa pripomoremo k uupruui uai iigjJčjo vrednost našega kulturnega napredka. > . iti fio nnA nnnm hn Trinimi) Ann. « hnClCL&tVO nk, fitit če naj nam bo Trinkov dan v bogastvo in v upa-s°*i tinm mora res vrasti v nas v imenu zvestobe dobroti med narodi, a sožitja, ki bi klilo iz pravice in ponosa. IVAN TRINKO videmsko nadškofijsko gimnazijo. Tu se je kot srednješolec prvič srečal s slovensko pisano besedo, kar ga je spodbudilo, da se je začel učiti pravilnega slovenskega, svojega materinega jezika. Tu se je srečal tudi s svojim učiteljem Petrom Podreko, ki je kot prvi slovenski pesnik Beneške Slovenije mladega Trinka spodbudil, da se je lotil sestavljanja verzov. V tem sta mu bila za vzor tudi Simon Gregorčič in Josip Stritar. Simon Gregorčič ga je še posebej spodbujal, naj piše in pesnikuje. Plod te dobe so bile nekatere Trinkove pesmi, ki jih je pod psevdonimom Zamejski objavil v Ljubljanskem «Zvonu». Bilo je to leta 1884. Ulica (perorisba) .......................................................................................................m Kratek seznam Trinkovih del ?et>l 'jj^finko je v svojem dol- v? svo^j^iu veliko pisal, veli- inan^ini adel- ie naP*sal v *ta" i1! Itali1,1' da je sosedne Furlane em it?an® seznanjal z življe- y.e,?cevn beneških Slo- li^di z 01°vencev nasploh, ni' Vrh, Uglm' slovanskimi n tesa je Ivan Tri 4Uslle, n vfdt več prevodov iz veVtl°st, Js^e in slovenske knji- ^a^a8ledniemalijaKSke,m jezikU* Hi ^ črti .°^3av^amo s®" H i ’ “ ~ n j jih in’Tpoeziii žtudij in del, V«ta ,oJV8n Trinko objavil I fiensJki88ie: 1883 Slovenci. Ljudski glas, i .HaK ivie j”® stvari (Vedomec, ^ ali hrivopete) Lj. ftiuii fl9Ìne degli Sloveni nel ‘St Pro I, d 188fi; Priložnostni A Slavia. P°l(I,'iBrDPOSito di storielle , r‘- Pan- storjene po- Friulane, I. II.; tp; ®”lln t. . «IlCj 1, ll»i E°Srafin . • tPlO, Videm 1890, pete, Ddel Patronato. Vnn 1890 odreka. Ljubljanski ve’'k- sreče, vend-at tudi kana g.eiUa kapljic« vmes. SINDIKALNA KRONIKA Stavka tržiških pristaniščnikov proti uvedbi avtonomnih dejavnosti Popoln uspeh stavke polnilcev statev, ki traja še danes Delavska zbornica nam je sporočila, da je bila včeraj od 10. do 14. ure stavka pristaniščnikov, zaposlenih v Portorosegi in v Tržiču. Proglasila jo je sindikalna organizacija pristaniščnikov FILP, včlanjena v CGIL. Z njo so protestirali proti nameri akcijske družbe «Ustanova industrijske cone», da bi odprli v pristanišču avtonomne dejavnosti. V stavki so sodelovali vsi pristanišč-niki, ki so izbrali več delegacij, da so pristojnim uradom povedale stališče kategorije do predloga za uvedbo novega režima v pristanišču. Ob 9. uri je delegacija sindikata pristaniščnikov odšla k luškemu poveljniku. Ob 10.30 je bilo v dvorani Roma v Tržiču zborovanje, na katerem sta govorila načelnik sindikata Luciano Brigante in odgovorni pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergomas. Na skupščini so zbrali delegacijo, ki je šla ob 12.30 k tržiškemu županu. Nadalje sta konzul Italico Galoppin in vicekonzul Valerio Beltrame odšla v družbi dveh pristaniščnikov in tajnika Bergomasa v Gorico, kjer jih je sprejel prefekt dr. Princival-le. Vladnemu predstavniku so izrazili zaskrbljenost, ki vlada med kategorijo zaradi poskusov uvajanja avtonomij. Stroka pristaniških delavcev je ob zaključku protestne stavke poslala telegrame ministroma za industrijo in trgovino ter trgovsko mornarico kakor tudi vsedržavnim vodstvom sindikalnih organizacij. Pristaniško poveljstvo je s svoje strani objavilo sporočilo, v katerem zavrača zaskrbljenost, da bi mogli v pristanišču, zgrajenem z državnim denarjem, uvesti določene avtonomije. Te pravice bi lahko odobrilo samo pristojno ministrstvo za tiste pristaniške o-bale, ki jih zasebniki nameravajo zgraditi v bodoče. V vsakem primeru pa izključuje avtonomije za obstoječe pristaniške naprave v Portorosegi, ki bodo ohranile značaj trgovskega pristanišča. Včerajšnja stavka polnilcev statev v tekstilnih tovarnah v Pod-gori in Ronkah, ki so jo za dva dni proglasile pokrajinska vodstva sindikalnih kategorij tekstilnih delavcev CGIL in CISL, je popolnoma uspela. Nadaljevala se bo tudi danes. Z njo odgovarjajo tekstilni delavci ravnateljstvu, ki noče vpeljati za njihovo kategorijo akordnega dela, čeravno bi ga moralo po členu 2100 civilnega zakonika, ki se glasi, da se uvede akordno delo povsod tam, kjer stroji določajo proizvodni ritem. Ce akordnega dela ne uvedejo, tedaj morajo plačati posebno doklado. Na zborovanju, ki je bilo na sedežu FIOT v Gorici, so proučili izid stavke in sklenili podpreti predloge sindikatov. Dogovorili so se, da bo v nedeljo ponovni sestanek, na katerem bodo določili ukrepe za prihodnji teden. Kratke iz bolnišnice Ob 11. uri so pridržali na zdravljenju v civilni bolnišnici v Ul. Vit- torio Veneto 15-letnega Vincenza Defilippisa iz Ul. Argentina 111 v Gorici. Pri padcu doma sl je zlomil desni palec. Na zdravljenju so ga pridržali za 20 dni. 15 dni pa se bo zdravil v civilni bolnišnici 46-letni Giovanni Tamburiini iz Ul. sv. Gabrijela 49. Na delu mu je odneslo zadnji člen desnega kazalca. Nesreča se je zgodila v prvih popoldanskih urah. Ob 16.30 so pridržali na zdravljenju 51-letnega Bruna Sfiligoja lz Moše, kjer se Je prevrnil s kolesa in se udaril v čelo; zadobil je tudi šok. Nesreča se Je zgodila prt Gradiškuti, kamor se je Sfiligoj od pravil v gozd sekat drva. Sklepi občinskega upravnega odbora Na seji 23. januarja je pokrajinski upravni odbor (GBA) med drugim odobril naslednje predloge krajevnih ustanov: Pokrajinska uprava: izredni prispevek pokrajinskemu odboru glu honemnice. Občina Gorica: gradnja kanalizacije vzdolž potoka Koma med državno mejo in Ulico sv. Gabrijela; regulacija potoka Rio pri Ločniku. Včeraj v Doberdobu dva pogreba Včeraj so imeli v Doberdobu kar dva pogreba. Doma je predvčerajšnjim izdihnil 76-letni Jožef Lorencut, upokojenec. Umrl je po kratki bolezni. Pogreb je bil ob 15.30. V tržiški bolnišnici pa je predvčerajšnjim umrla 74-letna Angela Lavrenčič. Bolehala je delj časa. Tudi njo so včeraj pokopali na domačem pokopališču. Obeh pogrebov, ki sta bila drug za drugim, se je udeležilo veliko število domačinov. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Iz 7. nadstropja je padel na cesto in ostal - živ Sodnik je oba gradbenika oprostil, ker nista bila odgovorna za nesrečo - Na križišču pri Madonnini je skuterist povozil ženo ihiiiiiiiimiihiiiiiiiiihhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim VERDI. 16.30: «Sapore di miele», R. Tushingan in M. Melvin. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.00: «Sneguljčica in 7 palčkov». Disneyeva barvna slikanica, sledi dokumentar istega avtorja «La terra sconosciuta». VITTORIA. 17.15: «O’Cay Parigi!», F. Macmurray in J. Wyman, ameriški barvni film. VITTORIA. 16.30: «I due della legione», Franco Franchi in C. In-grassia. Italijanski čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «I dannati e l’inferno», A. Pilar in R. Rojo. Španski čmobeli film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Kabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 2,6 stopinje nad ničlo ob 12,10, najnižja minus 12,2 ob 6. uri; vlage je bilo 60 odst. • • Pred okrajnim sodnikom v Gorici sta se morala včeraj dopoldne zagovarjati 72-letni gradbeni podjetnik Natale Norbedo iz Gorice, Ul. Volta 10 in njegov sin 43-letni Natale Martini, zaradi nezgode delavca 30-letnega Danila Bergama iz Cervignana, ki se je ponesrečil pri gradnji hiše v Ul. Oberdan v Gorici. Do nezgode je prišlo dne 28. avgusta 1961, na stavbišču sedemnadstropne hiše v Ul. Oberdan, ko je bila že v zadnji fazi gradnje. Takrat so odstranili žerjav in si pomagali s škripcem, ki je bil montiran na ogrodje kovinskih cevi Innocenti. Ker pa je bil mostiček na vrhu preveč pomaknjen naprej, je šel Bergamo na vrh, da bi ga pomaknil bolj nazaj. Pri tem mu je pomagal 20-letni Jožef Kavs iz Pod-gore, Ul. Slataper 7. Med delom pa je mostiček zdrknil z odra in potegnil za seboj Bergama. Ta je padel s sedmega nadstropja najprej na cisterno za cement, od tu pa na ograjo okrog stav-bišča na cesti, ki je ublažila padec, da je po čudnem naključju še živ. V bolnišnici so ugotovili, da si je polomil rebra na desni strani, udaril na glavo in dobil tudi druge poškodbe. Zdraviti se je moral skupno 100 dru. Pri včerajšnji razpravi je Norbedo izjavil, da sploh ni bil v Gorici tisti dan, ko se je zgodila nesreča ter ne more odgovarjati zanjo. Martini pa je izjavil, da je Bergama že dva dni prej opozoril na nevarnost ter mu rekel, naj preloži mostiček pri škripcu. Bergamo je povedal, da je sam postavljal ogrodje in je takrat, ko je prišlo do nesreče, prekladal mostiček s škripcem. Upoštevajoč vse te izjave, ki so se ujemale tudi s poročilom u-rada za socialno skrbstvo in izjavami prič, je sodnik oprostil o-ba obtoženca, ker nista zakrivila dejanja. Tretji obtoženec, 70-letni tehnični asistent, ki je bil tudi naveden na obtožnici, pa je medtem umrl in je bil postopek pro ti njemu ukinjen. Oba obtoženca je branil odvetnik Pedroni. * * * Pri drugem procesu pa sta sedela na zatožni klopi 29-letni Leonardo Bernardis iz Corone in 69-letna upokojenka Pavlina Cuk iz Podgore, Ul. Cotonificio 5 zaradi prometne nezgode okrog 18. ure dne 1. julija 1961 na križišču pri Madonnini. Tistega dne je šla Čukova iz Podgore ter bila namenjena v jestvinsko trgovino na drugi strani križišča. Ko je prečkala cesto na križišču, pa je privozil na svojem skuterju iz Gorice v smeri proti Ločniku 29-letni zidar Leonardo Bernardis, na zadnjem sedežu pa se je vozil Emo Fabris. Skuterist je podrl ženo, ki so jo j vatelj odpeljali v civilno bolnišnico, kjer vedal, se je morala zdraviti 50 dni. Tudi Bernardis se je laže poškodoval in se je zdravil 8 dni. Pri včerajšnji razpravi sicer ni bilo tožnika, oba protagonista pa sta morala odgovarjati za poškodbe, ki sta jih zakrivila drug drugemu. Sodnik je oprostil Bernar-disa, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, Čukovo pa ker proti njej ni bila vložena tožba. Bernardisa je branil odv. Livio Bernot, Čukovo pa odv. Pedroni. Drž. tož. dr. Monta.bano ; sodnik dr. Rinaldi. Zanimivo predavanje zbornici v trgovinski Potreba po načrtovanju v gospodarstvu dežele Sinoči je bilo v prostorih trgovinske zbornice drugo predavanje, ki ga je organiziral odbor za gospodarski razvoj goriške pokrajine. Predaval je sindikalist dr. Rolando Cian o «Upravičenosti in izgledih gospodarskega načrtovanja». Prvo predavanje je bilo v sredo zvečer v istih prostorih in je na njem govoril član posebne komisije, ki proučuje gospodarstvo naše dežele, dr. Berli Brandini o «Namenih in sredstvih gospodarskega načrtovanja v okviru dežele». Predavanja se je udeležilo kakih 100 predstavnikov krajevnih oblasti in gospodarstvenikov iz vse pokrajine. Med njimi je bil prefekt dr. Princivalle, župan dr. Porterzio, več pokrajinskih odbornikov in svetovalcev, predstavniki sindikatov itd. Predavatelja je v odsotnosti poslanca Martine predstavil župan dr. Poterzio Predavatelj je začel s temo: Zakaj je potrebno načrtovanje in v zgoščeni obliki odgovoril na to vprašanje. Pri tem je poudaril potrebo avtonomije posameznikov in skupin pri njihovem delu. Po predavanju se je razvila živahna debata, v katero je poseg- lo več prisotnih, ki so kritizirali dosedanje neorgansko delo države na nekaterih področjih, pomanjkanje kapitalov za koristne pobude, omenili beg kmečkih ljudi v mesta, in potrebo večjega razmaha našega gospodarstva, ki je v posebnem položaju zaradi meje. Vsem je odgovoril preda-ki je na koncu tudi poda proučuje komisija, katere član je tudi on, gospodarstvo naše pokrajine ter sedaj zbira podatke. S tem delom bo zaključila konec februarja, potem pa bo napravila načrt za bodoče praktično delo na gospodarskem področju. V IGLSU 2. IN 3. FEBRUARJA Tekmovala' II držav na svetovnem prvenstvu v štirisedežnem bobu KONEC KARIERE ODLIČNEGA BOKSARJA IGLS, 24. — Predstavniki enajstih držav se bodo udeležili svetovnega prvenstva v štirisedežem bobu, ki bo 2. in 3. februarja v Iglsu v Avstriji. Udeleženci prvenstva so teka po zelo nevarni progi. Na tej teri tekmovalec je moral z zlomljenimi udi v bolnišnico. Nekatere posadke so že dokončno določene, medtem ko bodo Belgijci, Italijani, Švicarji in Svedi izbrali predstavnike šele na podlagi rezultatov poskusnih voženj. Italijani so do danes izbrali samo voditelja dvosedežnega boba, ki bosta prav tako nastopila na svetovnem prvenstvu, ki bo v soboto prav tam. Prvo posadko bo vodil osemkratni svetovni prvak Eugenio Monti, drugo pa Sergio Zardini. Ostale prijavljene države bodo nastopile z naslednjimi posadkami: Kanada 1: V. Emery, J. Emery, Anack, Kirby. ' Kanada 2: Lamont, Currie, Ho-barth, Mc Doncall. Nemčija 1: Schelle, Goebl, Sterff, Siebert. Nemčija 2: Roesch, Hammerl, Maurer, Bauer. Anglija 1: Nash, Dixon, Lewis, Renwick. Anglija 2: Mc Cowen, Hedges, Martyn, Lyncett-Green. Romunija: Enea, i asovski, Pantu-ru, Maftei. Španija: V. Sartorius, A. Sarto-rius, Caryero, Tabloda. ZDA 1: Mc Killip, Lamy, Baum-gartner, Rogers. ZDA 2: Hickey, Pandolph, Dun-don, Harris. Avstrija 1: Aste Paul, Schreilech-ner, Stoli, Koxeder. Avstrija 2: Franz Isser, Papi Is-ser, Fritz Isser, Heini Isser. Tudi danes je prišlo do hujše nezgode, pri kateri si je član kanadske posadke Gordon zlomil spodnjo čeljust. Današnja je že sedma že nekaj dni na treningu, ki poje bilo že več nezgod in marsika- nezgoda, ki se je pripetila med poskusnimi vožnjami pred svetovnim prvenstvom na olimpijski progi za tekmovanje v bobu, zaradi česar obstaja možnost, da proga ne odgovarja vsem rekvizitom. Prireditelji so danes prekinili poskusne vožnje in se ne ve, kdaj se bodo lahko nadaljevali treningi. NOGOMET RIM, 24. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze javlja, da so nogometno tekmo med napol profesionalnima reprezentancama Maroka in Italije, ki bi morala biti v Casablanci 10. marca, odložili na prošnjo Maroka za nedoločen čas. MILAN, 24. — Svetovni prvak welter junior in evropski pi-, welter kategorije Duilio Loi je danes javil na tiskovni konfet®^ da zapušča ring. O tem je pismeno obvestil tudi italijansko bo» sko zvezo in World Boxing Association s pripombo, da se odpjj obrambi obeh naslovov. V 14 letih in pol kariere je Loi nastopil krat, 89-krat je zmagal po točkah, 25-krat s k. o., 1-krat zaradi “J, kvalifikacije tekmeca, 8 dvobojev je zaključil neodločeno, tri srečaj pa je izgubil po točkah. Svetovni prvak je na tiskovni konferenci javil, da je sklep o prenehanju boksarske aktivnosti podvzel sog^ Katerf no z ženo kljub temu, da je imel njegov trener Steve Klaus, njegov trud, v žepu dve zelo ugodni i£ mu se je javno zahvalil za -----, . ------------, - ~ .„n nudbi (po 40.000 dolarjev) za dvoboj za naslov. Čeprav bi lan»« nastopal, je pripomnil Loi, ki je zanikal, da je treba konec kan pripisati zdravniškemu priporočilu, tega ne bo storil, ker ni ve letih sijaja in se raje umakne sedaj z diplomo svetovnega Prv"^ v žepu. liiiiiillliliiiiiiimniiiiiiimnim...............................nun.....iiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiimiminiiiimmmim111"" SMUČARKE ZA VELIKO NAGRADO V ST. GERVAISU V slalomu uspeh F r ancozin j e F amose Marianne Jabn na drugem, Heidi Biebl na tretjem mestu ST. GERVAIS, 24. — Majhna, a prikupna 18-letna Francozinja An-nie Famose, ki poseča šolo za telesno vzgojo, je danes zabeležila svoj prvi popolni uspeh na mednarodnem polju. Famose je zmagala v slalomu 5. tekmovanja za veliko nagrado St. Gervaisa s časom 82”96 pred svetovno prvakinjo v slalomu in veleslalomu Avstrijko Marianne Jahn in zelo nevarno Nemko Heidi Biebl. Mraz pritiska ponoči, čez dan pa se že umika vedno močnejšemu vplivu sonca. Ponoči dosega še vedno rekordne nižine, čez dan pa že topi led, ki se je nabral okoli vodnjakov. Ker pa ga je še toliko, mu zlepa ne bo mogel do živega. Neptunov vodnjak na Travniku je v teh dneh precej spremenil svojo obliko. Lahko rečemo, da je postal celo m;-kavnejši, kot je bil do sedaj, zakaj precej meščanov se ozira k njemu, čeprav ga poprej nihče ni pogledal. Le golobi, ti slej ko prej ob vsakem vremenu delajo družbo kipcem, ki sestavljajo vodnjak: sedajo jim na glave in pijejo vodo iz curkov. Mraz je zamrznil precejšnji del Soče pod mostom v Stražicah, pa tudi ob bregovih, kjer ni toka. Led se je nabral tudi na Vipavi, še celo pa na Doberdobskem jezeru. V prvem spustu Je Jahnova zabeležila najboljši čas in prav njej so vsi brez izjeme prerokovali zmago. Toda Francozinja je bila v drugem delu tekmovanja najboljša in se Je tako uvrstila na prvo mesto. Izidi tekipovanja žensk v slalomu so naslednji: 1. ANNIE FAMOSE (Fr.) 2. Marianne Jahn (Av.) 3. Beidi Biebl (Nem.) 4. Marielle Goitschel (Fr.) 5. Christl Staffner (Av.) 6. P.Du Ro;1 De Blicquy (Belg.) 87”16 7. Cecile Prince (Fr.) 87”77 8. Christine Goitschel (Fr.) 88”05 9. Edith Zimmermann (Av.) 88”27 10. Therese Obrecht (Sv.) 90”7S Pia Riva, Fernande Bochatay :n Ottavia Ramella so bile diskvalificirane, Madeleine Bonton in Uli Messerschmldt pa sta odstopili. 82”96 83 ”52 85”77 86”38 86’’59 SAH V BEVERWIJKU BEVERWIJK, 23. — V XIV. kolu velemojstrske skupine na šahov skem festivalu v Beverwijku so vsi jugoslovanski šahisti remizirali razen Miliča, ki je kot črni izgubil partijo z Argentincem Pilnikom. V prekinjenih partijah je Parma izgubil s Pilnikom. V ostalih partijah so bili doseženi naslednji rezultati: Tan — Donner 0:1 Bronstein — O’Kelly 0:1 Van Scheltinga — Langeweg 0:1 Gereben — Stahlberg prekinjeno Ivkov je remiziral z Robatschem, Matanovič z Averbachom, Pirc z Van den Bergom in Trifunovič s Parmo. Stanje na lestvici po XIV. kolu: Donner 10, Parma, Ivkov in Bronstein 9 in pol, Pilnik 9, Matanovič 8 in pol, Averbach in Van den Berg 7 (1), Robatsch 7, Stahlberg 6 in pol (1), O’Kelly, Van Scheltinga in Langeweg po 5 in pol, Milič 5, Pirc 3 in pol in Gereben 2 in pol (1). KOŠARKA RIM, 24. — Italijanska košarkarska zveza, ki je pred dnevi objavila seznam 28 igralcev, ki bodo prišli v poštev za nastop na mednarodnih tekmah, je te dni dobila odgovore nekaterih, ki so pripravljeni ostati zvezi na razpolago. Med igralci, ki so pripravljeni nastopiti v reprezentanci, so Bertini, Bufali-ni, Cescutti, Gatti, Gavagnin, Ma-getti, Dal Pozzo, Flaborea, Giorno, Masini in Sarti. Do danes sta zvezi negativno odgovorila le Stefanelli in Velluti. 5. Gerhard Mussner (It.) - 6. Eberhard Riedl (Nem.) 2’5» " 7. Italo Pedroncelli (It.) 3’00 8. Benno Frank (Nem.) 3’00’Tl 9. Hias Leitner (Av.) 3’00”55 iiiiiilllliliimmtllilliiiiiiiiillliliililiuiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiifiiiilll1'^ ZA POKAL «TONI MARK» Kainz med ženskami Bartcls med moškimi DanfaipV SAALBACH, 24. začele smučarske tekme disciplinah za ženske in moške pokal «Toni Mark». Med ženski^ je v smuku na 2,8 km dolgi PvJ» š 600 m višinske razlike in 16 1L hodi ,zmagala Avstrijka Edda KaLj v moški konkurenci pa je na A km dolgi progi s 1000 m višin8,, razlike in s 14 vrati, prvo n1""», pripadlo Nemcu Bartelsu. Izid ™ movanja je naslednji: SMUK (ZENSKE) 1. EDDA KAINZ (Av.) 2’33”7»,^ 2. Sieglende Brauer (Av.) 2’3’,^ 3. Burgel Faerbinger (Nem.) 2’35 , 4. Madeleine Wuilloud (Sv*8* 2’37”69 0„.i 5. Edith Hfltbrandt (šv.) 2’38 SMUK (MOŠKI) ^ 1. WOLFGANG BARTELS (Ne!”' 2’55”63 2. Heini Messner (Av.) 2’56 6J„»j 3. Gerhard Nenning (Av.) 2’5® 4. Hugo Nindl (Av.) 2’57”74 „j| 2’5 V SOBOT« IN NEDELJO V BREMENU Izbrana elita sveta na plavalnem mitingu Med udeleženci tudi več svetovnih rekorderjev najnevarnejša tekmeca. V šW ^ 4x100 m v štirih slogih amed8. ekipa ne bo imela nobenega neVL, nega nasprotnika in bo prav S°\i vo preplavala progo s časom» bo boljši od 4 minut. Na 10® BREMEN, 24. — V soboto in nedeljo bo v Bremenu mednafO®: ni plavalni miting, katerega se bodo udeležili najboljši predstavni® 15 držav. Med 243 plavalci in plavalkami, kolikor so jih povabili ** miting, ki bo v pokritem bazenu tega nemškega mesta, sta tudi sv*-tovna prvaka v prsnem in hrbtnem plavanju Američana Chet J8 stremski in Tom Stock. Nadalje bosta prisotna tudi najboljši nem ški plavalec Gerhard Hetz in Itali jan Federico Dennerlein. Med favoriti za zmago sta tudi ameriški prvak Lary Schulhof in ameriški rekorder v plavanju v štirih slogih Ted Stickles. Bazen, kjer bodo plavalne tekme, je dolg 25 m: zaradi, tega je že vnaprej izključena vsaka možnost no vih rekordov, ker pravilnik FINA (mednarodne plavalne zveze) določa, da mora biti bazen za dosego rekordov dolg 50 m. Najbolj zanimive tekme za moške bodo po predvidevanju na 200 m metuljčka. V prvi lahko že vnaprej pripišemo zmago Sticklesu, ki pa bo imel v Hetzu in Jastremskem J hrbtno bo uspeh gotovo prip-^ Tomu Stocku, za kar bo rabil N*, dvoma manj kot minuto, me®*® ko ima Schulhof izredno priloži da brez napora zmaga na 100 & metuljčku. Bre< Na plavalnem mitingu v nu bodo nastopili najboljši P19l( ci Belgije, Danske, Finske, Fr9®«, je, Holandske, Italije, Jugosl®'®'. Norveške, Poljske, švedske, slovaške, Madžarske, Jap ZDA in Zahodne Nemčije. • •••••• • •••••••• ••• C PROF. TOHE PENKO ) iS^ec 5. imetivetioim Bilo Je že skoraj pri dnu. Medved pa vsak dan bolj siten. Postavil se je na pot in jih ni pustil v gozd. Godrnjal Je in se kregal če ni dobil svojega. Ded so mu kar kose satja nosili iz panjev. Toda vsake stvari Je enkrat konec. Tudi meda in satja je zmanjkalo. Lepo so dopovedovali medvedu, naj bo par meten, da je pač konec. Pa pravi medvedu, ki Je zverina, ki je v gozdu zrastla, saj še dostikrat človek, ki se je šolal in živi v mestu noče ali pa ne more razumeti. Kaj so hoteli siromak, pričeli so kupovati med za mrcino. Toda veste, plače logarjev niso bile nikoli take, da bi mogel ubogi logar skrbeti še za medveda v gozdu- Imeli so šest otrok, zanje so dobivali dru- žinske dodatke, toda za najbolj sitnega in najmanj uvidevnega otroka, kosmatega medveda v gozdu niso dobivali nobenih doklad, niti dodatkov. V družini je zagospodarila beda in glad, večina denarja je šla za medveda. Kaj so hoteli ded, naj umre raztrgana družina od pomanjkanja, ali naj jih nekega dne raztrga razvajeni sladkosnedi medved, ali naj prosijo za premestitev. Odločili so se za zadnje in od takrat živimo mi v tej deželi.* Moj mladi sobesednik se še ni srečal s kosmatincem, pač pa ve, da se sprehajajo po njegovem delu gozda. O sledil jih je že, videl pa, če je pošten, pa še ne. Pač pa je medved pred nedavnim prišel na obisk h kmetu na robu gozda. «V dolini je cvetela ajda, da jo je bilo tu dol s hriba veselje gledati, če si šel ob njivi je dišalo po žlahtnem medu. Sam med jo je bil. Hoja ni medila letos, pa se je spomnil kmet, da bi zapeljal svoje lačne čebele v dolino na ajdovo pašo. Zložil je proti večeru lepo pred hišo na voz, da jih drugi dan zarana zapelje z voliči v dolino. Zgodaj je šel spat. Ni še dobro zasmrčal, da bi zasanjal prve sanje še ni bilo časa, pa ga zbudi pred hišo neko lomastenje in ropotanje. Tudi pes je bevskal in se zaganjal. Pogleda skozi okno. Bila je temna noč. Temno kot v rogu ali sredi predora, v temnem vlaku opolnoči. Stopi pred vrata. «O, da bi te strela.» Medved je stal na zadnjih nogah in šaril po panjih. Seveda bi rad prišel do meda. Kmet je jel kričati pred vrati. Neroda medved se je prestrašil in prevrnil panje po tleh. Pes je začel obupno renčati, kmet še bolj kričati, kokoši so se splašile, petelin Je pričel kokodakati in za njim vsa kurja družina, kmet je za- grabil debel kol. Medvedu je postalo sitno. Sklenil je, da zbeži. Toda kaj bi hodil prazen. Pograbil je prvi panj, pa haj-di z njim v gozd. Kmet je pregledal panje. Za vsak slučaj, nikoli se ne ve, kaj se vse lahko zgodi, je vrh voza naložil še en panj, prazen panj. In neroda nerodna kot je medved, je k sreči odnesel v gozd ravno prazen panj. V gozdu se je ustavil in ko je bil že pošteno daleč je smatral, da bi se mu po takem razburjenju in naporu prileglo malo počitka in bi bilo malo se odteščati. Razdrl je panj. Zastonj je iskal med. O medu ne duha ne sluha. Iskal je, iskal med in vse bolj razstavljal panj. Dišal je in dišal po medu, meda pa nikjer. Do drobnih tresk ga je raztreskal. Stopite z mano, saj nisva daleč proč. Boste videli, kako temeljito je opravil kosmati mojster.» Bogami videl sem. Cel panj, in panj je že kar dober zaboj, kot bi napravil iz njega same vžigalice. Kot bi nekdo zgubil dosti, dosti vžigalic, nekdo pa se je igral in je vsem tem vži- galicam poščipal glavice. Toda ta medved je ovohal čebele, je ovohal panj, ki je dišal po medu. Cedile so se mu sline. Ni in ni mu šlo iz glave, da je imel v šapah panj, da je vohal med, lizal ga pa ni. Gnalo ga je nazaj na kmetijo in na lov in na sled za čebelami, kot žene kadilce želja po tobaku, da ga išče in končno stakne ali pa pijanca želja po pijači, da vrta in vrta in se nazadnje le pri vrta do ljube tekočine. čas je imel, kolovratil je okoli ponoči, ko ga nihče ni videl in podil, pa ga je nos pripeljal do ajde in čebel. Rogovilil je okoli čebel, podrl panje, enega zdrobil, enega odnesel. Seveda ni šlo to kmetu v račun. «čakaj,» si je mislil, «ti bom jaz dal panje.» Pri hiši je imel precejšnjega skobca. Močan je bil in prožen. Kar spro žil se je. Če bi te ujel za nogo, bogami, da bi ti jo salamensko zagrabil, lahko bi ti pa tudi nogo polomil, če bi ravno skočil in zagrabil na nerodno mesto. Kmet ga Je imel za vsak slučaj pri hiši, če bi kaka zver rogovilila okoli hiše. čez sedem let vse prav pride; no in sedaj je skobec prav prišel. Medved je orjak, močan kot zlepa ne kdo, noge ima kot polena. če bi kmet samo nastavil skobec, bi pač medveda zagrabil. Res bi ga tiščalo, bolelo, toda stric bi ušel s pastjo. Bi bila kar dvojna škoda, «čakaj,» si je dejal «pred panje lepo nastavim skobec, okoli namažem z medom. Ni vrag, da se ne bi ujel, da mi pa skobca ne odnese, ga z debelo verigo privežem na težko, debelo klado.» Rečeno, storjeno. Seveda je prišel še tisto noč kosmati stric. Seveda se je ujel. Toda odnesel je klado, verigo in skobec, čez čas so našli klado, verigo in skobec in v njej medvedovo šapo. Kam je odšantal stric in kako je končal se še ne ve. Ali se je pa zatekel v kako duplo zdravit si rano, ali se je odselil? Kdo ve? Culi so ga sicer tisto noč obupno revskati, toda kdo bi si upal iti gledat. Nihče. Pravim medved je orjak in korenjak, da mu ga ni para. Zato pravijo, da z medvedom ni dobro češenj zobati, kje šele klobas jesti. No dobro, da sem se spomnil, še to vam moram povedati. O klobasah in medvedu. To pa se ni pri nas zgodilo. Ko sem hodil še v gozdarsko šolo smo celo šolsko leto hodili v šolo, v počitnicah pa smo morali na delo, kjer smo preizkušali in gledali to, kar smo se v šoli u-čili iz knjig. Tam so nas dodelili starejšim, izkušenim gozdarjem in ti so nas učili kot vajence. Lepa doba je bila to. Seveda smo prišli v stik tudi z gozdarji, s kmeti. Povsod so nas radi imeli. Saj pravim dijaška doba. klali. Iz trga v dolini je Pri ■lit' ne klavec, pravi mesar, mesar. Tisti dan je krulilo ,i cvililo tam gori. Okoli in oK°’ hiše njive, sadovnjak, nato okoli gozd. Malo kraljestvo- *! zlodi, da ni cviljenje in ža‘°\, no kruljenje prišlo tudi do šes medveda, ki je nekje v f zdu predremaval dan, ko P8 J. celo prejšnjo noč bil na nog1 in ga je čakala zopet nocoj, V vsako noč, pot, da napolni /J lodec. Cvrli so slanino, pr» Med največjimi prazniki na kmetiji je tisti dan, ko koljejo prašiča. Koline. Če ste bili kdaj tisti dan na kmetih veste kako je tisti dan vse svečano. Mala ohcet. Gospodar ne kolje prašiča, se ne spodobi. V hišo pride mož, ki se razume, kako se taki reči streže. Temu pravijo klavec. Vsaka hiša ima svojega klavca, lahko je tudi klavec velik mojster in se mnogo hiš poteguje zanj. Ponekod, kjer hočejo biti prav imenitni pa povabijo v hišo za tisto opravilo prav pravega mojstra mesarja. Močna kmetija, že kar dobro visoko v- planini. Kmet — mali kralj. Tri prasce so tisti dan jetrca, pekli so, rezali mes« klot< kose, delali krvavice, Polne roke dela. Vse ozračje . leč naokoli je bilo prenasič®®, d* JV JO « », z vonjavo po krvi, mesu pe®8» ki. če je cviljenje in turo®11, kruljenje budilo medved» njegovi postelji, ga je ta oin9® ni vonj prav sladkobno v*® mir j al in mu dvigal pete. Mesar je prišel na kih8--S » zjutraj zarana. Ves dan lai, prav mesarsko delal, P jedel in po malem zaliv8*’ »j enem dnevu je v glavP^j zmagal tri prašiče. N apr® gnjati za v sol in naredil base. Priden je bil. Pozno * jj, čer je končal. Truden je ® (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6JI. TELEFON 93-808 IN 94-638 l_tna 1800 lir, polletna 3500 Ut, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 Pošt™ nredai 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: y P — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub”' - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst lir. — Mali oglasi beseda. — Vsi oglasi se naročajo uprav A