metni Številki Olik -«80.
'
3'z'2iČlK!
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
'tfodnfttnr fn «pmvn(Hvo J« v UJabfjanl, GradlUe flev. 17/1. — OopW M M vnte^Jo. — Sl/v pri f«fcovnMD ara<9» v LJdbQcfll ft.flTJ. -» IftV.	5SL'
•tfoftita* u osctnlj« SMSi letno 0 60*—^ n pol Itta D JO*—* fi bHItU O tf**% lat—too 0 !*«% u IgoiMiif*** *“ "	PWi	tu	loU	M v Ljubija j
J---------------------------------------- •<	 ■*	koJ«*1-0**	~	C
LETO V.
LJUBLJANA, dne 5. oktobri
ŠTEV. 116.
Vabilo!
Zveza industrijcev v Ljubljani priredi v petek dne 6. t. m. ob 10’15 uri predpoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani
veliko milestatio zborovanje
na katerem se bo razpravljalo o nevzdržnih razmerah o železniškem tovornem prometu, osobito na progah direkcije državnih železnic v Zagrebu.
Solidaren nastop vseh inte-resovanih krogov mora izvati znatne uspehe v cilju izboljšanja prometnih razmer. Gremij trgovcev poživlja nujno vse svoje člane, da se udeleže tega mani-festacijskega zborovanja.
Načelnik.
Hugo Stines.
Kolikokrat smo že slišali ime Stinnes. Imenuje se ga pri razmotri-vanju gospodarskih problemov, ž njim računajo zavezniški diplomati pri reševanju vprašanj svetovne politike, od njega se pričakuje, da bo rešil vozel, ki drži zvezane vse gospodarske sile, da se ne morejo gibati. Ako govoriš o obnovi Kusije, o ozdravljenju Nemčije, povsod te spremlja kakor senca ime Stinnes. Toda večina ljudi izgovarja to ime mehanično, ne da bi se vobče niti aavedali kdo in kaj je Stinnes.
Nemški veleindustrijalec Hugo Stinntes načejuje ogromnemu koncernu, ki obsega nekaj velepodjetij, ki imajo iste, ali vsaj podobne gospodarske interese, ki pa so obdržale svojo popolno neodvisnost in samostojnost, ki izgledajo na zunaj kot posebna podjetja, in jim ostane tudi po vstopu v koncemo svoje prejšnje ime. Koncem ima povsod ogromen gospodarski in politični upliv, kajti podjetja, ki so že do sedaj v koncernu, predstavljajo kapital v znesku nad 8 milijard mark. Pri združenih podjetjih je uslužbeao nad 600.000 delavcev, kar nam zadostno kaže o Stumesovi industrijski moči, ki ja ie taka, da se o Stinnesu govori, kakor o bitju, ki šploh ne eksistira, da se o njem pripovdujejo cele legende. Da bi podali vsaj približno sliko o Stinnesovih močeh, ki so pa v stalnem razvoju in ki začenjajo ra-pidno pridobivati na uplivu tudi v inozemstvu, navedemo še nekaj podatkov.
Kakor se je mogla razvjati moč Anglije samo s pomočjo rudnikov in ne bi mogla Anglija zavladati nad svetovnim trgom, ako ne bi imela ogromnih količin premoga, ki so vedno na razpolago za izvoz v inozemstvo, tako naslanja tudi ta industrijski orjak vso 6vo$o moč samo *a premog v prepričanju. , da more nuditi samo premog ono bazo, raa katere je mogoče vladati nad sve-Vmiin^i tržišči. Vaa premogovna
podjetja, katera spadajo v Stinnesov koncem, in ki so:	Gelsenkirchen,
Deutsch-Luxemburg, Union Boclum in lastno Stinnesovo podjetje, so dala: v letu 1913 21,112.597 ton premoga in 5,048.353 ton koksa, v letu 1921 pa 16,714.152 ton premoga in 4,030.694 ton koksa. Že pred vojno je imel Stinnes ogromen upliv tudi na angleško industrijo, kjer je imel pod svojo roko 5 milijonov ton angleškega premoga. Z izbruhom vojne so se seveda razmere i spremenile in po končani vojni se ni Stinnes mogel toliko zanimati za inozemstvo, zato je pa krenil vso svojo pozornost na ruhrsko kotlino, kjer je začel delati z največjo vnemo. V ruhrski kotlini stoji danes pod njegovim vodstvom cela armada delavcev in uradništva.
Razen pri premogovnih podjetjih se kaže ogromen Stinnesov. upliv tudi v kovinarski industriji. Tudi tukaj je povzročila vojna znatne spremembe, kajti od približno 70 plavžev je izgubil Stinnes okoli 31 plavžev, ki so se nahajali na ozemlju Elsas-Lotaringije in v Luksemburgu. Ostalih približno 39 plavžev morajo predelati približno poldrugi milijon litega železa, kar je za današnje razmere vsteikakor zelo velik kvantum. Lotarinški in luksemburški rudniki se nahajajo danes izza mej nemške države, kar bo moralo zelo neugodno uplivati na nemško industrijo, ki se zbog pomanjkanja rudnikov ne bo mogla uspešno razvijati.
K Stinnesovem koncernu spada tudi nekaj tovaim za celulozo, kakor one v Konigsbergu, v Kolnu itd. — Da bi ta tovarna mogla imeti vedno dovolj naročil, je kupil Stinnes nad šestedeset listov v Nemčiji in nekaj založb knjig. Poleg papirne industrije obsega Stinnesov koncern tudi električna velepodjetja, ima na razpolago večje število ladij, in to za morsko in rečno plovbo. Med električnimi podjetji, ki spadajo v Stinnesovo grupo je osobito omeniti staro, široko znano podjetje Siemens-Schukert, ki ga sestavljajo Siemens in Halske
v	Berlinu, Schukert & Comp. v Niim-betrgu in Siemens-Schukert, ki so znana podjetja z veliko kapaciteto, in ki izdelujejo deloma naprave za manj močne stroje, deloma razne priprave za elektrokemično industrijo.
Velikanski upliv ima tudi Stinnes v trgovski mornarici. Stiniies je glavna oseba v nekaterih paroplov-nih družbah, a sam poseduje množino brodovja in nekaj ladjedelnic.
S tem bi bilo v glavnem povedano na čem sloni moč Stinnesove skupine, ki se še vedno razvija in ki zadobiva z dneva v dan na dimenzijah in na uplivu. Ta upliv igra že sedaj veliko vlogo tudi v inozemstvu, a še večja vloga mu je brez-dvomno namenjena v bodočnosti.
Iz pravosodne prakse:
Obrtno sodišče.
F. M. bil je od 1. 1917 kot delovodja v službi pri podjetju V. Pogojena je bila mesečna plača 3600 K in razun tega imel je toži tel j dobiti povrnjene stroške preselitve iz Prage v Ljubljano in za slučaj opustitve podjetja tudi
stroške selitve nazaj v Prago ter kot odpravnino trimesečno plačo.
Podjetje se je res opustilo in je tožitelj iztoževal odpravnino v znesku trimesečne plače 10.800 K in stroške preselitve iz Ljubljane v Prago v znesku 10.000 K, češ da je gotovo, da se bo moral še seliti nazaj v Prago in da bodo ti stroški znašali najmanj iztože-vani znesek. Preselil se pa v resnici še ni, ker je dobil drugje v tem kraju službo.	\
Toženo podjetje ugovarjalo je, da se odpravnina tožitelju ni obljubila, stroški selitve v Prago mu pa ne gredo, ker se še ni preselil.
Obrtno sodišče priznalo je tožitelju 3 mesečno odpravnino v znesku 10.800 K, ker je izvršeno dokazno postopanje dognalo, da gre po pogodbi tožitelju zahtevana odpravnina, zavrnilo je pa tožbeni zahtevek glede stroškov selitve, ker se tožitelj ni po izstopu iz službe pri toženem podjetju vrnil v Prago, vsled česar njegova tozadevna terjatev še ni zapadla v plačilo in tudi še ni znana nje visočina.
*
Trgovec F. J. tožil je tvrdko K. D. & Co. v drugič na plačilo 160315 K, kateri znesek naj bi tožitelj imel terjati za dobavljeno blago. Glede pristojnosti skliceval se je tožitelj na §§ 87a in 88 odst. 2 j. n., glasom kojih zamorejo protokolovani trgovci iztoževati od trgovcev terjatve izvirajoče iz prodaje izvršene v krogu njihovega opravila tekom dveh leti tudi pri sodišču v kraju svojega podjetja, če naročilo in dobavo dokažejo z listinami ozir. če je toženi trgovec hkratu z blagom ali že pred prihodom blaga sprejel fakturo z zaznamkom, da je plačati in tožiti na določenem kraju.
Tožitelj 1. 1. je pa že v tožbi navajal, da je poslal toženi tvrdki blago v nadaljno razprodajo proti proviziji in da si je pridržal lastninsko pravico do odposlanega blaga.
Že iz tožbe je bilo torej razvidno, da tožitelj blaga ni prodal toženi tvrdki, temveč ga ji dal le v komisijsko prodajo. Ker pa cit. § 87a j. n. določa pristojnost sodišča izrecno le za slučaj prodaje, ravno tako pa je fakturna pod-sodnost po § 88 odst. 2 j. n. dana le pri prodaji blaga, je sodišče tožbo takoj zaradi nepristojnosti zavrnilo z ozirom na to, da tožena tvrdka nima svojega sedeža v okolišu tega sodišča.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XXXXII. Naša velika kemična industrija.
Kemično veleindustijo v naši drža-
vi	predstavljajo razen elektrokemične industrije, 1.) bosanska tovarna na monjakove sode d. d. Lukovac v Bosni,
2.) tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, 3.) «Danica» d. d. za kemične produkte v Koprivnici, 4.) «Zorka» tovarna žveplene kisline in umetnih gnojil v Subotici, 5.) g. Giulini d. d. tovarna v Mostah pri Ljubljani, 6.) dr. žavna cinkarna v Celju, 7.) smodišnica Obiličevo; 8.) smodnišnica v Kamniku in 9.) Titanit v Karlovcu.
V	Lukovcu v Bosni se nahaja velika tovarna sode, natrijevega bikarbonata in natrijevega hidrata. Ta tovar-
na lahko izdela letno okrog 2.400 vagonov amonijakove sode, 350 vagonov kaustične sode ali natrijevega hidrata, 150 vagonov kristalne sode in 120 vagonov čistega bikarbonata. Minimum produkeije te tovarne je 1500 vagonov sode in 300 vagonov natrijevega hidrata. Ako bi producirala manje, bi se ji obrat ne rentiral. Sedanja poraba amonijakove sode v naši državi znaša 400 vagonov, poraba natrijevega hidrata 120 vagonov in poraba kristalne sode pa 150 vagonov. Iz teh vzrokov je tovarna prisiljena največji del svojih produktov izvažati. Pretežno večino je izvažala preko Bos. Broda po vodi na Dunaj, ter v Nemčijo, Avstrijo, Češko in vse pokrajine ob Donavi.
Tovarna je last akcijske družbe, v kateti ima okrog 65°/o delnic slovita svetovna tvrdka Solvay iz Belgije, ostali del akcij pa pripada Dunajčanom in Budimpeštancem. Tovarna dobiva premog, sol in apno iz okolice, koks iz Čehoslovaške, in amonijak, ki je potreben za izdelavo sode, pa iz Čehoslovaške in Avstrije. Premog, sol in apno dobiva družba od države. Država bi imela on.ogočiti produkcijo te tovarne z ugodnimi cenami in sicer ža domači konzum, kakor tudi za izvoz. Tovarna je edina svoje vrste v državi; njen pomen za narodno obrambo v dobi vojne je zelo važen, kakor tudi, ker daje pomožne produkte mnogim industrijam in ker donaša kot protivrednost za iz-važane produkte znatne količine denarja v državo.
Tovarna kemičnih produktov v Hrastniku in v Celju je last okciske družbe, ki se še ni nacionalizirala. Akcijski kapital znaša 1,250.000 kron. V Hrastniku ima 800 konjskih s;l obratne sile, 120 delavcev in 20 uradnikov. V Celju, kjer se nahaja tovarna žveplene kisline je zaposlenih 63 delavcev. Upravno in mojstersko osobje je nemško, kar bi bilo treba čim preje nacionalizirati. Produkcijska kapaciteta znaša na leto 1000 vagonov žveplene kisline od 60° Be, od katerih se porabi okrog 500 vagonov v tuzemstvu, ostanek pa se izvaža; 170 vagonov solne kisline, od katere se je porabilo okrog 32 vagonov doma; 350 vagonov kristalne sode, od katere se 116 vagonov porabi doma; 106 vagonov glauberjeve soli, od katere se doma porabi 14 vagonov. Natrijevega solfida se izdela okrog 70 vagonov ; antichlora pa 12 vagonov; kalijevega solitra oktog 100 vagonov; superfosfata (umetno gnojilo) izdelujejo 300 vagonov a ga lahko izdelajo do 1500 vagonov ; prstene barvp (angle-škorudečo, železnorudečo, oksidnorude-čo in pompejsko rudečilo) se izdela 179 vagonov letno. Pralni prašek za perilo iz mila in sode izdelujejo za kritje celokupne domače potrebe. Proizvaja tudi galico v kristalih. Kolikor tovarna ni prodala svojih produktov v tuzemstvu, jih je izvažala v Avstrijo, Trst, na Reko in zasedeno ozemlje in bi bilo treba to izvozno tržišče ohraniti. •
(Dalje prih.)
Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji
.TRGOVSKI DOM*!
Prispevke sprejema: (Trgovski dom, Ljubljana"
OradllCa 17.
v. S.
Tekočine namesto T' ^ premoga.
. »Ravnokar smo stopili v dobo tekočega goriva«, pravi R. P. Hearne v londonski reviji The Sphere. Nič se ne boji, da bi zmanjkalo premoga ali petroleja, kar je večni strah Amerikancev. Vidi se samo, da se bo tekoče gorivo kmalu udomačilo in da bo izpodrinilo premog. Veliko petroleja sploh še načeli niso, veliko ga pa tudi še odkrili niso in ravno tega je več, kakor si marsikdo od nas misli. Izginil bo dim, izginili bodo premogovni štrajki itd. Pa poslušajmo Harne-ja.
Tekom desetih let bo izginil monopol premoga, in sicer ne iz političnih ali gospodarskih vzrokov, temveč vsled prihoda novega goriva, ki ga bo izrinilo. Davno preje preden bodo izčrpane zaloge premoga, bo že premogarstvo ponehalo in premogovni štrajki bodo ravno tako zastareli kakor premog sam. Marsikomu se bo zdelo, da je moje prerokovanje preveč drzno; a vsako povišanje cene premoga, vsak štrajk in vsaka grožnja s štrajkom nas sili, da kolikor mogoče hitro udejstvimo novo dobo. Doba tekočega goriva se je že začela in mi s.r.o šele v začetkih velikanskega tehničnega, industrijskega in gospodarskega razvoja. Že postaja motorni tranoport tekmec železnice in že nima železnikarski štrajk tiste stare moči, kakor jo je imel včasih. Tekočina mu bo ščasoma vzela vso grozoto.— Pripominjamo, da so štrajki rta Angleškem veliko socialno zlo, ki gospodarstvo vse drugače ovirajo kakor pri nas.— Že samo iz tega vzroka bo prihod tekočega goriva velik socialen blagoslov,
Po vsem svetu iščejo z mrzlično naglostjo novih virov petroleja, poročajo nam o kakih štiridesetih državah, ki so jih dobile. Unija ima še vedno monopol, a Mehika ji je tik za petami, in in postaja njen nevarni tekmec. Mehika nima uporabe za ogromne množine petroleja, ki se nahaja tam; postaja mogočna in bogata, ker prodaja petrolej ostalemu svetu. Tudi v Angliji imamo danes petrolejske vrelce in marsikdo je prepričan, da se nahajajo pod angleškim premogom bogati zakladi petroleja. Francija in Nemčija imata še neizčrpane zaklade; Galicija, Romunija, Mezopotamija, Judija, Kina, Japan, Nizozemska itd. povsod je dosti petroleja. Znano je, da so ga našli tudi v Jugoslaviji.
A naše zaloge tekočega goriva niso omejene na petrolej. !z premoga destiliramo kurivo za motorje in stroje.
V	zahodni Kanadi npr. je biljone ton premoga, ki je pa preveč oddaljen, da bi ga mogli prepeljati več tisoč milj daleč. Če bi ga destilirali kar tam, bi
Podlistek.
Od znietalKa do popolnega trgovca.
(41. nadaljevanje).
Kjer nam je dana prilika, si seveda lahko vseeno poiščemo poleg informacijske pisarne še kje drugje pojasnila, na ta način se celo tudi lahko napravi preizkušnja glede pravilnosti od informacijske pisarne dobljenih poročil, in pri morebitnih neskladnostih se lahko poizveduje dalje.
Vsa informacije, !ki jih prejmemo, se v naše foliirane in indeksom opremljene informacijske knjige ali v originalu pripnejo, ali se jih v prepisu vpiše in registrira enako kopirnim knjigam.
Vaša naloga, Ernst, bo, dobiti takoj poročilo glede vsatke nove tvrdke, ki hoče tod nas kupovati. Dobljene informacije morate dati, kot sem že omenil, od časa do časa v preizkušnjo in posebno morate na to paziti, da bo ostal obrat ali zahtevani kredit v mejah, dopustnih glasom prejete informacije. Vsako izgubo, ki nam nastane vsled nezmožnosti plačila kakega odjemalca, morate pravzaprav vi prevzeti nase in da vam bo to mogoče ter, da vam bo tudi dana možnost, kolikor mogoče
dobili neizmerne množine lažjega in težjega .olja, ostanke .bi pa porabili za gnojila Ud.
Olje nam da tudi Skrilj, samo pravi način destiliranja je treba še dobiti. Francija ima škrilj, Kanada ga ima, Unija za več kakor znašajo vse dosedanje zaloge petroleja, Južna Amerika dosti, Azija pa neizmerne . zaklade od Arabije notri do Japana. Tudi pri nas ga je dosti.	.;
Pa še ni konca, tekoče gorivo dobimo še od drugod Po vsem svetu lahko destiliramo alkoko! iz skoro vsake vrste rastlinstva. Posebno bo to uspešno v tropih, kjer je vegetacija, tako bujna, rast tako hitra in brez prestanka.
Poleg vsega tega lahko napravmo v laboratorijih takozvano sintetično tekočinsko gorivo. Vsa goriva so sestavine vodika in ogljiKa. Vsako živo bitje izdihava sestavino ogljika, vsako gorenje veže ogljik ,s kisikom. V vodi imamo vodik spojen s kisikom Pio-blem obstoji v tem, da vzamemo ogljik iz zraka, vodik iz vode, jih zvežemo in napravimo celo vrsto gorljivih tekočin, od petroleja do težkega olja.
Hearne pravi: Če bi b li porabili desetino miljonov, porabljenih za Mezopotamijo, v znanstveno raziskovanje produkcije hidrokarbona, bi v par letih lahko izdelovali umetno gorivo vsake vrste. Gotovo bo prišel dan, ko bo mogla vsaka pokrajina izdelovati svoje lastno gorivo iz zraka In vode.
Bodočnost, bo torej tale: Premogarstvo je barbarsko, naš način uporabljanja premog« je tudi barbarski. Saj ga uporabimo komaj desetino. Pre-mogar bo izginil. Kar bo premoga ostalo, tega bomo v zemlji zažgali in karbonizirali, pline speljali, po ceveh na površino in njihovo moč prevedli v stroje, ki bodo proizvajali elektriciteto. Ostanek plinov bomo spremenili v tekočino za motorje, v težko olje za Dieseljeve stroje itd. Tako bodo glavne zalege premoga postale električne centrale za vso pokrajino.
Medtem, ko bomo Črpali premogovne zaklade, bomo dobili način, kako uporabljati razne druge označene metode ; in tako si bo res vsaka dežela na cen način dobavila lastno kurivo.
Trošarina na bencin.
Za bencin se v trošarinskem pogledu ne smatra le pravi bencin t. j. mineralno olje, čegar specifična teža znaša 700 do 770«, temveč sploh vsa mineralna olja, katerih specifična teža je pri -j-12oR manjša nego 770”. Za bencin se smatrajo v trošarinskem pogleda toraj tudi h idr ir (specifična teža izpod 640 o), gazolin (specifična
poizvedovati, bo oddano pol procenta od nase skupne prodaje vam, oziroma posebnemu kontu, ki ga bomo še odprli in ki bo imel naslov: >konto del kred ere:'. Ta prodajni davek pol procenta bo tedaj služil v poravnanje informacijskih stroškov in v kritje eventuelnih izgub.*:
»Ako je le od mene odvisno, gospod Krej, potem gotovo ne bomo utrpeli nobenih izgub, ker bom že poskrbel, da ne bo manjkalo potrebne kontrole!«
»Verjamem, ampak ne bo vedno od nas odvisno, diragi Ernst. Izgubam se v današnjih časih sploh ne da izogniti in posebno ne v trgovini s tako obsežnim delavnim poljem, kot je naša. Danes še trdna tvrdka lahko vsled drznih in nesrečno izpadlih špekulacij ali vsled političnih dogodkov, ki so hipoma izbruhnili, zaide v plačilne težkoče. Ako hočemo delati kupčije in posebno kupčije, ki nesejo, se ne moremo izogniti dovoljevanju kreditov, in ako se pa kredit dovoli, smo pa vedno več ali manj izpostavljeni izgubam. Slednje omejiti na pravilno mero, sorazmerno s celokupnim obratom, je naloga previdnega trgovca.
Vi ste takorekoč naš krmar, Ernst, kateremu zaupamo našo trgovsko ladjo na nevarni vodi dovoljevanja kreditov. Imejte bister pogled, krmarite pravilno in obvarujte nas pred težko havarijo. Vaš oče
teža 640 do 670») in ligroin (specifična teža 670 do 700°).	^
ttidrir se rab^rnjveč za proizvajanje
toplote in svetlob^, n. pr. za aparate Ambergj Sirius itd| v slamnikarski industriji.
Gazolin se rabi podobno, kakor hidrir, poleg tega pa tudi kot sredstvo za razstapljanje in akstiahiranje
Ligroin se rabi v prvi vrsti za Auernove svetilke, je pa uporaben tudi za ogrevanje.
Bericin (v ožjem pomenu besede) se rabi v prvi vrsti za gonitev motorjev,- potem pa tudi za čiščenje madežev, čiščenje olj, maščob in smol, za izdelavo iakovih barv itd.
Poraba bencina (v širšem pomenu besede) je torej kaj raznovrstna Rabi. ga dines že skoro, vsako industrijsko podjetje, če ne za drugo, pa za gonitev motorja V Slovenji ga rabijo razen za gonitev motorjev — tovarne za slamnike in tovarne za steklo.
*
Bencin je zavezan trošarini, ki znaša izza 16. avgusta 1922 po 400 Din za 100 kilogramov.
Na bericin, ki se uvozi iz inozemstva, se pobira trošarina že pri carinarnici obenem s carino, na bencin pa, ki se izdela v tuzemski rafinariji mineralnega olja, se pobira trošarina ob oddaji bencina iz raf nacije v svoboden promet. Ves bencin, ki se nahaja izven rafinarij mora biti potemtakem že zatrošar n:en.
Izjemno od tegj pravila se pa mora bencin, ki ni uvožen iz inozemstva temveč izdelan v tuzemski rafma-riji, oprostiti trošarine, ako se oddaja za porabo.
a) v industrijske namene kot sredstvo za raztapljanje in eksirahiranje;
b) za pro zvajanje toplote, ne pa svetlobe:
1. pri apretiraniu tekstilnega blaga (plttenin slamnikov itd );
2. pri topljenju steklenih robov (v steklarnah);
3. pri izdelovanju steklenih biserov, gumbov itd. ;
c) za čiščenje petrolejskih jam (vrelcev) ;*•
č) za gonitev motorja pri poljedelskih in malih industrijskih pbdjetij n. pr. za gonitev žitne mlatilnice itd., in
d) za gonitev motorja pri onih industrijskih podjetjih, pri katerih se porablja bencin zato, da goni motor za proizvajanje električnega toka; toda v tem primeru le v toliko, v kolikor se ne razsvetljujejo tudi drugi prostori, razen onih, kjer so motor in stroji, ki jih ta motor goni.
Večja industrijska podjetja morajo dobivati trošarine prosti bencin za go-
in jaz bova imela sicer tudi odprto oči, ampak kljub temu vam nalaga vaše delo velilko odgovornost, statistični in informacijski oddelek bc v resnici povečal vaše znanje in vas podrobno seznanil z vsem trgovskim obratom. To delo je izvrstna šola in zato ga boste vsi, drug za drugim, opravljali, kajti nobeden izmed vas ne sme imeti prednosti prod drugim. Priložnosti, zbirati nova znanja in izkušnje, morajo biti za vse enake.
V	našem novem domovanju v Hamburgu bomo meli dovolj prostorov na razpolago, tako da bomo lahko spravili pod streho poleg knjigovodstva tudi drage tri glavne oddelke naše trgovine, namreč špedicijo, korespondenčni in fakturni oddelek ter statistični in informacijski oddelek, po prostorih sicer ločeno, toda vendar v ugodni zvezi med seboj. Akoravno bo imel vsak izmed vas (druge obveznosti, vendar morajo ostati oddelki v vednem stiku med seboj, in kar se v enem oddelku godi, mora interesirati tudi druge: Na ta način se izognemo enostranski izobrazbi, tej najslabši napaki trgovca, in vsakemu izmed vas bo vsak bo vsak čas mložno, popolnoma izpopolniti mesto dragega, z drugimi besedami, spoznali se boste povsod v trgovini, in čim bogatejše bo vaše znanje in vaše izkušnje, tem lažje in interesantneje vam bo delo.
nitev motorja torej le, če proizvaja ta motor električni tok, s katerim se gonijo stroji.
Ako se rabi električni, tok tudi za razsvetljavo, se smejo v vsth podjetjih (malih in večjih) razsvetljavah praviloma le prostori, kjer so motor in stroji, ki jih goni, vendar pa sme generalna direkcija posrednih davkov na prošnjo dovoliti, da se smejo z tlektričnim tokom, ki ga proizvaja motor, gnan s trošarine prosto nabavljenim bencinom, razsvetljavah tudi drugi prostori, -ako se naknadno plača trošarina na bencin, ki se je porabil za to.
Za gonitev motorja v automobilih se trošarine prosti bencin, po novih predpisih re more dobivati, četudi se rabijo ti avtomobili le za prevažanje tovorov.	*
Predpise o trošarine prostem prejemanju benema je treba na vsak način takoj izprememti tako, da se bo dobival bencin za gonitev motorjev v vseh industrijskih podjetjih brez razlike, ali so ve‘čja ali manjša in da se bo debi val tudi za gonitev tovornih avtomobilov in avtomobilov, ki se rabijo za prevažanje potnikov. Nabava in uporaba venčnih obratnih in prevoznih sredstev ni samo v interesu dotičnega podjetja samega temveč tudi v občnem interesu, ker je v interesu vsakogar izmed nas, ako se domača industrija okrepi in če sef izboljšajo prometne razmere.
Ako se mora rabiti za luksusne avtomobile zatrošarinjen bencin, se končno da to še nekako zagovarjati, četudi je postal osebni suto n. pr. v Ameriki že splošno občilo in se tam uporablja v večji meri nsgo pri nas koleselj ali »zapravljivček«, nikakor pa se ne more zagovarjati, ako se jemlje naši industriji možnost konkurence s tujimi izdelki, ki so proizvedeni v povsem drugih razmerah. Na to opozarjamo vnovič naše poslance vseh strank in jih prosimo, naj se vendar zavzamejo za to vprašanje
Pri tem bi bilo opozoriti tudi vojnega ministra, da je v eminentnem interesu vojaške uprave, da se kar najbolj podpira nabava tovornih avtomobilov in razvoj prevoznih podjetij, saj smo videli, kakšno vlogo so igrali avtomobili v svetovni vojni. Na nabavo tovornih avtomobilov pri sedanji trošarini na bencin se pa nit; misliti ne more. Upajmo, da do to uvidel tudi finančni minister in svoj ukrep tudi temu primerno revidiral.
RnzMe Trgovski list!
D E V E T O P O G L A V J E.
V novi pisarni v Hamburgu. '— Priho-i gospoda Feidbapha. — Prokurist poroča o novi zvezi v Buenos Aires. — Prvo prekomorsko izvozno naročilo. — Kousignaci-je novih trgovskih prijateljev. — Razgovor o pogojih za argentinsko trgovino. — Opcijsko naiovorjenje iti nakladanje 1 ladij za •kanal po naročilu:. — Zlati aggio v Ar-gentiniji in vpliv cene zlata na evropsko izvozno trgovino.
Tvrdka Karol Feldbatjh se je nahajala zdaj že skoro tri mesece v svojem novem: domovanju v Hamburgu. Gospod Feldbach, ki je ostal med prehodilo dobo z enim delom pisarniškega osobja še na starem bivališču, je prepustil skrb ureditve
v	Hamburgu gospotfci Kreju in našim prijateljem. Ti so šli s prav ognjevito vnemio na delo, in v temu težavnemu, delapolnem času se je še prav posebno pokazalo, kaj se lahko napravi z dobro izšolanimi pomočni-ki>*
Fric je napravil takoj -v prvih dneh osebno znanje z različnimi spe-dicijskimi tvrdkami, s katerimi so bili že v zvezi in se je na borzi dal predstaviti uradniku, voditelju velikih paroplovnih linij.
Ernst je obiskal s prokuristom celo vrsto prijateljskih izvoznih ageutov in je bil popolnoma navdu-
T e o O V S K J
3
Flr. Zelenik.
Razvidnost terjatev.
Velike važnosti za vsakega trgovca je, da ima pregled čez svoje terjatve, to je, da lahko vsaki hip vidi, koliko ima terjati in pri kom.
Trgovski krogi so in si še vedno pomagajo z raznimi pripomočki; vsak pa ima svoj pripomoček za najboljšega. Razni praktiki so ponujali najrazličnejše načine in pripomočke kot najboljše. Videl sem razne take pripomočke, razne od njih tudi že uvedel piri raznih firmah.
V prejšnjih čdsih si je trgovec zabeleževal v koledarju dospelostni dan svojih terjatev in svojih obveznosti. Ali'kloledar je zadostoval le malemu podjietjm Drugi so vodili takozvano »opominjalno knjigo« (starejši trgovci poznajo »Mahaibuch«), kamor so se kronologično vpisovali računi," drugi zopet so si računsko knjigo tako uredili, da so jo porabljali ob enem za opominjalno knjigo, kajti zraven vrednostnega stolpca so imeli še stolpec za datum plačila itd. Izkušnja pa je pokazala, da so tako fakturne knjige kakor tudi oporni-njalne knjige dobre ali nepraktične, ker so v knjigi pomešane odprte terjatve med poravnanimi in se zato z listanjem, pregledovanjem in terjanjem porabi več časa, kot bi se ga porabilo z terjanjem iz saldokionti. Ko sem še služil kot knjigovodja pri privatnih firmah, nisem vodil opo-minjalnih knjig, ampak sem rajši terjal kar iz saldakonti. V treh dneh sem navadno pregledal in izterjal na stotine poštevov. Pripravil sem si opo-minjalna pispta v primerni obliki, pa mi je šlo delo hitro izpod rok. V novejših časih so prišli razni ponujalci kartotek v lepih škatljah in omarah. Stvar je bila in je še danes jako praktična ali tudi jako draga in kakor se poznamo, trgovec nerad žrtvuje za pisarniške potrebe denar. — Zato sem si stvar uredil po načinu kartotekov ali brez stroškov. Kakor znano, so skoraj iz vseh pisarn izginile fakturne knjige in se namesto teh rabijo naročilni listi, o kateri h sem že razpravljal v nekem prejšnjem člapku. Iz teh se potem napra-
vi	račun ob enem s kopijo in sicer s pomočjo podloženega indigo. Naročilni listi imajo tekočo številko in se porabijo za podlago vknjižbi v saldakonti a računske kopije pa se odlagajo v posebne mape. Napravil sem si tri mape z registrom za datume. Prva mapa je obsegala dneve od 1. do 10., druga od 11. do 20. in tretja od 21. do konca meseca. V te mape sem vlagal računske kopije urejeno po času in vsak datum po alfabetu. Ko je prišlo plačilo, se je dvignila kopija iz mape ia na njo
šen vsled bogatih in izvrstno urejenih vzorčnih razstav, ki jih je pri njih videl.
Kurt in Adolf sta se predvsem posvetila urejevanju pisarne in po navodilih gospoda Kreja vse vzorno razdelila.	. ' ***• $ M
V prvih dneh pošta še ni bila prevelika, ker je bil večji del pisem naslovljen, kljub pravočasno razposlanim okrožnicam, iz stare navade na prejšnje bivališče.
Toda kmalu so se pisanja zopet nakupičila. Brzojavna in pisemska povpraševanja in ponudbe so došle, gospod Feldbach je pošiljal k njim došle reči v rešitev' in je z vsakodnevnim telefoniranjem povzročal pri naših prijateljih nemalo razburjenje. Z Londona so došle pošiljke loja, ruma in čaja, katere je bilo treba deponirati pri ležarinski družbi. Parnik z Levante je pripeljal celo zbirno naklado vseh mogočih produktov iz Smirne, kakor preproge, žafran, smolo gobe, tobak itd., od česar so šle nekatere vrste v London, deloma pa ,v notranjost, tako, da je imel Fric polne roke dela.
Ernst se svojemu novemu delokrogu kot statistikar še ni mogel dosti posvetiti, ker je moral pomagati Kurtu pri kalkulaciji in nadzorovati. urejevanje in odpravo vzorcev.
(Dalje prih.)
prilepil dokaz*plačila, potem odložila v mapo odjemalca. V treh mapah sem imel vse dokaze še neporavnanih terjatev, urejeno po času in je bilo tedaj možno vsak dan dognati dotični dan zapadle in še neporavnane terjatve brez vsakega iskanja po knjgah. Vpeljan je ta način razvidnosti že pri marsikateri tvrdki in povsod so mi pritrdili, da je to res dober način evidence terjatev. Nekatere pisarne so si napravile še eno mapo z oddelki: inkaso pri banki, tožen, rubljen itd. Naslov vsakega teh oddelkov pove; kaj se vloži notri. Vse kopije računov, ki so dvomljive vrednosti ali sploh izgubljeni, devlji skupaj v eno mapo, da ob zaključku poslovnega leta lahko kontroliraš vknjižbe na poštevu dvomljivih terjatev. Kar je izgubljenega, to lahko pri napovedi davkov odtegneš.
Ta način preglednosti pa ima še drugo ugodnost in dobro posledico. Počasen odjemalec bo pravočasno terjan in v kratkem bo izprevidel, da pogoji ne obstojijo samo na papirju, ampak se v resnici zahteva njih izpolnjevanje. Dosegel boš tedaj vpoštevanje pogojenih plačilnih pogojev in prihranil si mnogo izgube na obrestih.
Seveda, nekaj dela in zamude časa zahteva tudi to urejevanje kopij; a vsekakor porabiš manj časa kot pa z vpisovanjem v opominjaIne knjige ali pa z vpisovanjem plačil in z iskanjem po fakturni knjigi. Moj način evidence, ki sloni na ideji kartotek, je porabljiv tudi v najbolj obsežnem podjetju, medtem ko opomi-njalna in fakturna knjiga pri nekoliko obsežnejšem obratu odpove in ne dosega namena.
Kdor bi hotel še kakih pojasnil ali navodil, naj se kar obrne name.
Prijavljanje kuhanja žganja.
(Konec.)
11.	Presežki na trošarini.
Če proizvajalec žganja naknadno ugotovi, da je plačal preveč trošarine, sme zahtevati povračilo preplačane trošarine.
V tem primeru mora tekom 6 mesecev izza dneva vplačila z nekol-kovano vlogo zaprositi pri pristojnem finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali Mariboru za povrnitev preplačila.
Uradoma se trošarina nikdar ne povrne in se tudi na korist morebitnih drugih davčnih obveznosti proizvajalca žganja ne zaračuni.
Ker se proizvajalec žganja od strani finančne uprave ne obvesti o eventualnem preplačilu, mora vsakdo, ki kuha žganje paziti, da se mu trošarina vedno prav odmeri. (V tem oziru opozarjamo na članek »Pavša-liranje trošarine na žganje«, priobčen v št. 76, 91, 92, 93 in 94 našega lista.)
Pri vlaganju prošenj za povračilo trošarine se mora seveda skrbno paziti na to, da je zahteva po povračilu trošarine res opravičena, ker se mora za vsako neopravičeno vloženo prošnjo za povračilo plačati naknadno 13 dinarjev kolkovine.
V takih primerih je najboljše še pred vložitvijo prošnje obrniti se osebno da. oddelek finančne kontrole, pri katerem se je trošarina plačala, s prošnjo, da pojasni, na kak način se je trošarina odmerila. Uver-jeni smo, da bo vsak finančni organ radevolje upravičenost zahteve preizkusil in zadevo pojasnil.
12.	Primanjkljaji na trošarini.
Če se je pobralo premalo trošarine, mora proizvajalec žganja naknadno vplačati manjkajočo trošarino.
V ta namen mu oddelek finančne kontrole vroči že izpolnjeno poštno položnico, na kateri so navedeni vsi za knjiženje trošarine potrebni podatki.
Dolžni znesek se mora vplačati najkasneje tekom osmih dni izza obvestitve.
Če proizvajalec žganja v odrejenem roku ne plača premalo pobrane trošarine, jo izterja delegacija ministrstva financ od njega prisilnim potom.
13.	Prijavljanje po pošti.
Prijavljanje kuhanja žganja po pošti je izza 1. septembra t. L skoro nemogoče, ker je ta način prijavljanja združen s tolikim rizikom za proizvajalca žganja, da ga vsakomur odločno odsvetujemo.
Prijavljanje po pošti bi bilo odslej mogoče le tam, kjer pošta redno funkcijonira, če vloži proizvajalec žganja prijavo za kuhanje več dni pred pričetkom kuhanja.
V	takih primerih bi se morala poslati s poštno nakaznico na naslov oddelka finančne kontrole tolika svota, da bi zadoščala ža plačilo odpadajoče trošarine, za plačilo tiskovin za prijavo (2 K) in za poštnino za pismo, v katerem pošlje oddelek prijavniku boleto. Na vsak način je boljše, če se pošlje preveč nego premalo, ker če je poslana vsota denarja previsoka, oddelek presežek itak bodisi v poštnih znamkah bodisi s poštno nakaznico v gotovini vrne, med tem, ko mora, če je poslana vsota prenizka, prijavo zavrniti.
Ob enem z denarjem ' bi se pa morali sporočiti oddelku finančne kontrole vsi podatki, ki jih mora vsebovati prijava za kuhanje (glej odstavek 3), da jih ta sam vpiše v prijavo.
Ker se mora prijava vedoma vložiti vsaj 48 ur pred pričetkom kuhanja, se mora poslati tudi denar tako pravočasno, da dospe vsaj 48 ur pred uro, za katero je pričetek kuhanja prijavljen.
Iž tu povedanega je razvidno, s kakšnimi težkdčami je združeno prijavljanje žganjekuhe po pošti. Tudi v najugodnejših razmerah se prav lahko pripeti, da se pošta zakasni, da se pismo s prijavo izgubi itd. in proizvajalec žganja trpi ogromno škodo, ker ne sme začeti o pravem času s kuhanjem, pa se mu pripravljena drozga pokvari.
Še bolj nego pred pošiljanjem trošarine na naslov oddelkov finančne kontrole je treba svariti pred tem, da bi se trošarina pošiljala s poštno nakaznico davčnim uradom, kar se mora v takih primerih še pred izgotovitvijo bolete doseči med davačnim uradom in oddelkom finančne kontrole sporazumljenje glede zaračunanja plačane trošarine, da se to doseže, pa utegne trajati včasih tudi po par dni.
Isto velja v polni meri tudi za pošiljanje denarja s poštno položnico, ki jo ni izdal ali vsaj uveril oddelek finančne kontrole, na kateri torej manjka n. pr. številka bolete, ki se bo za plačano trošarino izdala, ker se mora tudi v tem primeru oddelek finančne kontrole, še preden izda boleto, prepričati, ali je davčni urad denar prav zaračunal ali ne.
Najsigumejše je in ostane osebno prijavljanje pri oddelku finančne kontrole, ker se tu tudi eventualne pomote hitro popravijo in nedostatki odpravijo. Je isicer nekoliko več sitnosti, a se dobi zato hitro in sigurno boleta, kar je, posebno če je drozga že godna velike važnosti.
Szvost in uvo£.
Dovoljen uvoz romunskega, žita. llumunska vlada je dovolila izvoz velikih množin žita v Jugoslavijo z bistveno znižano izvozno carino.
Zabranjen uvoz govedi na Češko. Češkoslovaško poljedelsko ministrstvo je brzojavno obvestilo našo državo, da je uvoz govedi iz Jugoslavije na Češko zabranjen. Izvzeta je živina za klanje. Vzrok je živinska kuga na parkljih ki se je pojavila v Jugoslaviji.
Zahrumi izvoza papirja iz Češkoslovaške. Češkoslovaška vlada je s l^okt. zabranila izvoz papirja.
Uvoz zlata v Ameriko. V mesecu julijo se je uvozilo v Zedinjene države 42.986.727 dolarjev v zlatu in to iz Anglije 38,065.994 dol. v zlatu, iz Francije 1,688.202 dol. v zlatu, iz Švedske 245.895 dol. v zlatu, iz Holandije 106.040 dl.o — Izvozilo se pa Samo 643.714 dolarjev.
finrodno gospodarske zadive,
Trgovina.
8adna razstava v Celju, ki je bila
določena za 8.-do 15. okt., se zaradi prekratkega roka odloži za 14 dni. — Otvoritev razstave bo nepreklicno v soboto 21. okt. t. 1., ter bo trajala do 24. oktobra. Prijave se sprejemajo do 15. okt. Sadje in drugi predmeti ki so namenjeni za razstavo naj se pošilja na naslov: Ožji odbor za sadno razstavo v Celju. Opozarjamo sadjarje, da se v čim obilnejšem številu udeleže razstave ki naj pokaže svetu, kaj pi-emore Slovenija zlasti z ozirom na lepo in trpežno zimsko sadje.
Podružnica Standard Oil v Belgradu. Družba Standard Oil Company of Nev York je otvorila svojo podružnico v Beogradu.
Češkoslovaška inozemska trgovina v mesecu juliju. Kakor se da posneti iz statističnega urada, se je v imenovanem mesecu izvozilo iz Češke za 7,515.845 centov kakor uvozilo, v dobi od januarja pa do julija se je za 37,191.752 centov več izvozilo kakor pa uvozilo.
Nemška trgovinska bilanca v avgustu 1922. V avgustu se je izvozilo iz Nemčije 14.1 "milijona metrskih stotov v vrednosti 60.3 milijarde mark, a uvozilo 46.8 milijona metrskih stotov v vrednosti 56.6 milijarde mark.
Industrija.
Evropejska produkcija sladkorja. V
sladkorni kampanji 1922—1923 se računa produkcija sladkorja v Evropi na 4,258.500 ton,. nasproti 3,987.600 ton v kampanji 1921—1922, to je za 770.000 ton več.
Avstrijsko-ruski sindikat. V Petrogradu je osnovan avstrijsko-ruski industrijski sindikat, ki podpira velika avstrijska industrijska podjetja.
Novi železni rudniki na Češkem. >Hlasy z Posazavk poročajo, da je naletel neki vrtnar v Pohledu pri Nemškem Brodu na izborno železno rudo, ko je kopal na vrtu za zelenjavo par metrov globoko jamo.
Csrlnat.
Carinjenje spon (zaponk) za spajanje aktov. Generalna direkcija carin je z odlokom od 7. septembra odredila, da se imajo spone (zaponke) za spajanje aktov iz železne žice cariniti po tar. št. 572 uvozne carinske tarief kot galanterijski in drugi drobni izdelki iz železa in jekla
Carinski dohodki pri glavnih carinarnicah so zhašali v drugi dekadi septembra 48,498.894 dinarjev.
Nemški zlati carinski nadavek znaša za dobo od 4. do vključno 10. oktobra nespremenjeno 34.400 mark.
Denanfvo.
Devize in valute za uvoz. Generalni inšpektorat hiinistrstva financ je brzojavno obvestil devizne odbore pri Narodni banki, da izide novi pravilnik za promet z devizami in valutami v nekaj dneh. Dotlej smejo devizni odbori izdajati odobrenja edino le za dokazana dospela plačila robe, naročene pred drugim septembrom. Devize za pozneje naročeno blago se ne morejo nikomur dovoliti, samo primere neodlože-ne potrebe industrije za vzdrževanje dela bodo odbori odstopali v reševanje generalnemu inšpektoratu.
Avstrija se potaplja v papirnatem denarju. Po izkazu avstro-ogrske banke z dne 23. septembra se je povečal obtok bankovcev v tretjem tednu septembra za 259.4 milijarde na 1960.3 milijarde avstrijskih kron.
Avstrijska zlata pariteta znaša ta teden 15.100 Ka.
Promet.
Nov aparat. Te dni se je v Novem Dvoru instaliral nov avtomatičep aparat za dajanje telefonskih zvez. To je prvi aparat te vrste, ki je donešen v našo kraljevino
Takse
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno:	Finančni
zakon za leto 1922/23, ki izide v Uradnem listu, vsebuje tudi nekatere nove odredbe o taksah. Zvišana je: taksa
t
za družbene delnice ali akcije, ako se jtase na ime ali firme, od 2 odstotka ■a 8 odstotke, ako se pa glase na prinosnika od 4 odstotke na 6 odstotkov ■ominalne vrednosti (tar. post. 10 točka 8 lit. a) in b) tarife; taksa za pregled in prizkus parnih kotlov (tar. post. 306) od ‘20 oziroma 40 dinarjev na 100 4o 1500 dinarjev progresivno po velikosti kurilne površine in vrsti preiskave. Za pritožbe na Upravno sodišče se plača ista taksa, kakor za pritožbe na državni svet. Za pritožbe proti volitvam se plača taksa v vsakem slučaju samo enkrat ne glede na to, koliko oseb je podpisalo pritožbo. V primerih, v katerih se komisijsko ugotovi, da je prijavljena ob priliki kupa ali prodaje nepremičnin manjša vrednost, nego ona, ki je bila v onem času, pa je ta razlika večja od 25 %, se kaznuje kupec in prodajalec — poleg kazni po zakonu o taksah tudi z globo od 1000—50.000 dinarjev. V ostalem ostane zakon o taksah in pristojbinah z njegovimi izpremembami ‘in dopolnitvami v veljavi. —
lz nailh organizacij.
Mariborska skupina Zveze industrij-
*er ima dne 4. oktobra v mali Gotzovi dvorani sestanek, na katerem bodo razpravljali o železniškem tovornem prometu in o drugih aktualnih vprašanjih, da se skupina pripravi na glavno skupščino Zveze.
Zveza industrijcev sklicuje v sporazumu z ostalimi gospodarskimi organizacijami radi nevzdržnih razmer v železniško-tovornem prometu, ki pretijo dovesti do popolnega zastoja tega prometa veliko manifestacijsko zborovanje, ki se vrši v petek dne 6. oktobra t. 1. ob 10.15 li predpolu-dne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani.
Po dosedanjih dispozicijah poda o položaju referat tajnik Zveze industrijcev g. ing. Šuklje, nakar se vrši razprava. Zveza industrijcev obenem pripravlja resolucije, koje predloži zborovanju v sklepanje.
Razno.
Transportni kongres na Dunaju. V
poslopju dunajske trgovske zbornice je započel zborovati mednarodni transportni kongres. Zastopanih je 18 držav.
Hrvatski industrijalci in ukrepi proti navijanju cen. Glede ukrepov proti navijanju cen v lesni stroki je imela sekcija za lesno industrijo pokrajinske zveze industrijalcev konferenco, da zavzame svoje stališče. Skle-
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
nilo se |e, da se prodaja po visokih dnevnih cenah ne more smatrati kot navijanje cen in zato naj s« postopa samo proti onim, ki iščejo prevelik dobiček preko tržnih cen.
Noto povišanje nemških blagovnih tarilov. S 1. okt. so se povišale v Nemčiji železniške blagovne tarife povprečno za 100 odstotkov.
Poraba donosa povišane poštnine. Finančni minister je sklenil, da se ima pri poštnem proračunu onih 70 milijonov dinarjev, ki se bodo pridobili vsled povišanja poštnih in bi^zojavnih pristojbin, izločiti za povišanje dnevnic poštnemu neukaznemu osobju 20 milijonov dinarjev, za povečani kredit za orožništvo 20 milijonov dinarjev, za povišanje plač častnikom pa 30 milijonov dinarjev.
Srbsko-albanska banka z glavnico 10,000.000 dinarjev se je ustanovila na Cetinju. Predsednik te banke je bankir Lale N. Zuber, podpredsednik pa odvetnik Risto Popovič.	^
Nova določitev mezdnih razmer stavbinskega delavstva Slovenije. V pisarni Zveze industrijcev v Ljubljani so se dne 26. t. m. vršila pogajanja radi nove določitve mezd stavbinskega delavstva vse Slovenije. Pogajanj so se udeležili: zastopniki Odseka Zveze industrijcev za gradbeno stroko, Osrednjega društva stavbinskega delavstva v Ljubljani, Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani, Unije stavbinskih delavcev v Celju, Narodne socijalne zveze in Strokovne zveze lesnega in stavbinskega delavstva v Ljubljani. Pogajanja so se uspešno zaključila z dogovorom, ki se je podpisal dne 28. t. m. in s katerim so se zvišale mezde stavbinskega delavstva z veljavnostjo že za izplačilo dne 30. septembra za normalno delovno uro tako: 1. za polirje K 28—35, 2. za preddelavce K 23—28,
3. za izučene profesijoniste K 21—25,
4. za kvalificirane težake K 17—20, 5. za težake K 13—17,	6. za mladostne delavce K 10—13, 7. za delavke K 10 do 13, 8. za vajence K 10—17. Razen tega se v razmerju tega povišanja mezd zvišajo mezde delavcem pod 1. do 3. za delovno uro za 3 K, pod 4. za 2 oziroma 3 K, pod 5. do 7. za 2 K, pod 8 za 1 do 2 K. Za polirje in preddelavce velja dogovorjena odpoved, za ostalo delavstvo pa ni odpovednega roka. Dogovor velja, kakor rečeno, od 30. septembra 1922.
Dobava, prodaja.
Dobava vijakov. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje na dan 13. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne ofertalno licitacijo glede dobave raznih vijakov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbor-
nice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dcbava strojnega olja, bencina, petroleja itd. Odelenje za mornarico v Zemunu razpisuje na dan 14. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoludne ofertalno licitacijo glede dobave strojnega olja, bencina, loja, konzistentne masti, plinovega olja, žveplene kisline, petroleja ter krp in volne za čiščenje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice interesntom na vpogled.
Dobava ovsa. Dne 12. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne se vrši v inten-danturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga ofertalna licitacija glede dobave 700.000 kg ovsa. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendauturi v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava bakelj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 7. oktobra t. 1. ponovno ofertalno licitacijo glede dobave 5000 bakelj od smole. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Tržno poročila.
Zagrebški žitni trg. Dne 2. t. m. so
noti rali v kronah za 100 kg postavno baška odnosno vojvodinska postaja: pšenica 1500—1600, rumena koruza 1400-1500, rž 1350-1450, oves 1200 do 1250, pisani fižol 1500, beli 1550, moka št. 0 2500-2600, št. 2 ‘2400-2500, št. 6 2200—2300, za krmo 1000, otrobi 800 do 850. Tendenca nespremenjena. Promet slab. Nekoliko povpraševanja po koruzi in ovsu.
Borza.
FRANCOSKI KROMPIR
100 kg franko jsl. meja frs 23'— nudi v vagonskih nakladah - -
J. Lavrič & Cie., Strasbourg
1, Rue de la pierre large. — Brzojavni - • naslov: „Slovenia Strasbourg". ■ -
Zaloga klavirjev in pianinov
»ka,
Httlii, $Chwelghofer, Sfingi itd. Tudi na obroke.
Jerica Hubad roj. Dolenc. Ljubljana. Hllšerjeoa ulica 5.
BerHa: Italija 803U.90-8060.10, London 8269.65-8290.35, Newyork 1885.14 do 1889.86, Pariz 14.307.05—14.342.95,, Švica 35.215.90—35.304.10, Dunaj z.6050 do 2.6450, Praga 594.255-595.745, Budimpešta 73.90-74.10, Sofija 1123.55 do 1126.45, Bukarešta 1100, Zagreb 2550.
Državni uradnik z 20 letno službeno dobo socijalno-vsestransko izobražen, s priznano organizatorično spret- , nostjo, v administrativnih m gospodarskih poslih popolnoma izvežban, Želi
vstopiti v kako Industrijsko podjetje kot obratni uradnik, poslovodja ali kaj enakega.
(Najljubši kj° na deželi ali v večjem kraju v Sloveniji). Cenjene ponudbe z opisom delokroga, označbo plače ter morebitnih naturalnih dohodkov (stanovanja, servitutov etc) prevzame v posredovanje uredništvo Trgovskega Lista v Ljubljani pod geslom: »Državni urad nikV
Lastnik iDBOSlovanskega patenta štev. 54 od 15. oktobra 1921 (1- septembra 1913) na
Postupak za produkdjuu hladno] oodl raztoplM Ho-oo$ bralna
želi v svrho izrabe svojega patenta stopiti z jugoslovanskimi firmami v stike. Radevolje je pripravljen da patent proda ali podeli licence ali sprejme druge predloge za izvajanje predmeta navedenega patenta. — Ponudbe interesentov sprejema uprav.ništvo pod »Patent« 54«.
Zagreb, devize, Dunaj 0.0845 do 0.0895, Berlin 3.51—3.81, Budimpešta 2.45-2.75, Bukarešta 42.25-43.75, Milan 271—275, London 278.90—283.90, Newyork 63.50—64.50, Pariz 482.50 do 487.50, Praga 196.50—199.50, Švica 1190 do 1200, Varšava 0.90—1, valute:	do-
larji 62, avstr, krone 0.0815—0.0915, češke krone 193.50—196.50, funti 275.40, francoski franki 477.50—482.50, madž. krone 0.275, nemške marke 3.75, leji 39.50-42.50, lire 267-271.'
Jadranska banka 400.
Ljubljanska kreditna banka 210. Slovenska eskomptna banka 176.25. Trboveljska premog, družba 285 —300.
Curih: Berlin 0.29, Newyork 536, London 23.56, Pariz 40.60, Milan 22.85, Praga 16.80, Budimpešta 0.2150, Zagreb 1.8250, Bukarešta 3.15, Varšava 0.06, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00 sedem osmink.
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje.
mr Zahtevajte cenike! -mm
S\/\/\/\/\/\/\
\
/ v s \
/
\
£ Špecerijsko blago S
Veletrgovina
A. Šarabon
¥ Ljubljani
prlporoCa
/
V
s
>
>
\
✓
v.
/
\
/
\
/
\
/
\
s
raznovrstno Kganje
i
moko in deietne pridelke raznovrstno rudninsko vodo,
Lastna pralarna za kavo »n mlin za dISava x alaktrlinlm obratom« Canlkl na razpolago.
/
\
✓
V
/
v
<
/
\
/
\
\AAAAA/\/
Delniška glavnica: K 20,000.000’—	SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA	Rezervni zakladi: K 6,500.000-—
Podružnice: LJUBLJANA, ŠelenburgOVa ulica Štev. 1. Telefoni štev. 146, 458. IIOVO IDestO, Bakek, SlOVenjflrfldCL izvršuje vse bantne posle najtofoeje In najkulantneje. Brzojavke. Eskomptna		
Lastnik
: »Merkur«, trgovsko-lndustrijska d. d., Ljubliana. — Olavn> ureami< Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LjublUnl