136. stevnka.
tf uimiloni,«sototo 16. lanuo 1923.
Leto IVI.
izhaja vsak dan ptptMai, imam« »aaaljt ta praialk*.
Inseratl j do 9 patit vrst 4 1 O, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p. večji laseratl pctlt vtsU 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrata 3 D; poroke, uroke velikost 15 vrst 30 D; ženitae ponudbe beseda 75 p.
Popust it pri aaročilili od 11 objav naprej. — In&eratnl davek posebej. Vprašanjem glede lrtseratov naj se prfloM znamka za odgovor.
TJpravnistvo nSlov. Naroda4' tm »Mi
ulica *t S, pritlično. — Telet on si. 104.
Uredništvo „Slov. naroda1' Saiflova vUea it S, L nadstropje
Telafem stav. 34. Popfas sprafema la »odilsaaa in sadoatno frank o van a--■sgr  Rokopisov so no vrača. Vel
WW Posamezne Itevilk*: "VI
v Jugoslaviji vse dni po Din %•— v Inozemstvu navadne d<ii Oin 1, nedelje Oln 1*25
PoStnina plašsa^ v gotovini.
			
„Slovenski Narod" velja:	V Jugoslaviji		V iooieastvo
	t Ljubljani	po poiil	
12 mesecev ...... 0 , • 1 , •••••*	Din 144 — 72-_ • . 12-	Din 144-— . 72--. 36 — . 12—	Din 2n4 — .    132--,     66*—
Pri morebitnem poviS.inju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošliejo v prvič naročnino vedno po nakaznici.
Na <amo pismena naročila b»-c.T poslatve denar Ul se na moremo ozirati.
Italija proti Slovanom za Madžarsko.
Generalu R. Bencivengi je dala pražka »Tribuna« s svojim člankom »Slovanski imperijalizem m Italija« povod, da je napisal v »Ecchi e Commen-ti« 4. t m. zopet dolg članek.
»Tribuna« je v svojem članku očitala Italiji koketiranje z Madžarsko in včasih tudi z Avstrijo. To koketiranje je povod, da se Srednja Evropa do danes Še ni mogla konsolidirati. Italija vidi po nepotrebnem v srednjeevropskih državah imperialistično stremljenje in zato Je tudi njen boj proti slovanskemu imperijalizmu boj proti mlinom na veter; po drugi strani pa spričuje Italijanska podpora madžarskih interesov — italijanski imperijalizem, ki stremi za tem, da si pridobi vpliva v Srednji Evropi.
To mnenje pražke »Tribune« zavrača gospod general Bencivenga z naslednjimi argumenti.
»Tajiti obstoj slovanskega imperijalizma, bi pomenilo tajiti solnčno luč. Lahko rečemo, ne da bi se bali oporekanja, da je bil slovanski imperijalizem naivečji vzrok svetovne vojne in da je prišel do zastoja samo radi velikega pojava ruske revolucije.
Hoteli bi vprašati pražki dnevnik, ali ni bil Carigrad, ki ga je zahtevala Rusija kot odškodnino za veliko vojno, postulat slovanskega imperijalizma; in aH ruska podpora, dana Srbiji v njenih teritorijalnih aspiracijah, ni bila imperializem, ki ni bil samo na škodo bivši podonavski monarhiji, marveč tudi na škodo Italiji!
»Tribuna« prav gotovo ve. kako je bil Sasonovu zelo malo po volji poseg Italije v veliko vojno, ker se je bal, da bi pravične italijanske teritorijalneTcom-penzacije križale stremljenje Velike Srbije. In to stremljenje je bilo vse prej nego ponižno. Ko so Nemci zasedli Beograd in prebrskali njegove arhive, so našli načrt vsega tega. kar bi bila morala obsegati po mislih voditeljev Velika Srbra. Velika Srbija bi imela biti čisto navadno država- raztezajoča se od albanske Semeni do Soče z dvema velikima tržisčima: Trstom in Reko, z glavno zvezo na Egejsko morje, z Dračem, in z velikimi pomorskimi oporišči v Puli. Šibeniku in Kotom. Ker je ta program zagovarjala Rusija, v če ga vem imenu je to storila, ako ne v imenu slovanskega plemena?
Ali ni imel Pašić avgusta 1914. v mislih, pustiti slovanskemu imperijalizmu široko polje, ko je izjavil, da bi bil poseg Italije v vojno ob strani zaveznikov škodljiv za Srbijo? Sazonov je februarja 1915. sporočil zaveznikom, »da ne bi videl brez vznemirjenja stopati Italijo na pozorišče.« Zato je svetoval
na naj-
Conan Dovle: 2
Razpad m vstajenje svetovja.
Roman,
Jaz sem nadaljeval :
»Vzemimo, da plove Btajhen sveženj med seboj zvezanih zamaškov pO počasnem toku v Atlantskem oceanu. Dan za dnem plovejo ti zamaški pod vedno istimi pegoji počasi dalje. Če bi imc'i ti zamaški njim primeren razum, bi bili brezdvojbe prepričani, da je to stanje stvari večno isto. Mi pa, ki imamo razvitejšo zmožnost spoznavanja, vemo, da se utegne kaj pripetiti, o čemer zamaški niti sanjajo ne. Na primer, čisto možno bi bilo, da jih valovi zadrve do kake ladje ali da se zadenejo ob trup spečega kita ali pa da se zapletejo v mrežo morskih rastlin. Končno bi pa zamaški obtičali kje ob Labradorski skalnati obalLToda o vseh teh možnostih prav nič ne slutijo, saj plovejo enakomerno dan za dnem v oceanu, ki je po njih mnenju brezmejen in vekovečno enovit. Vaši čitatelji so prav gotovo že uganili, da v tej primeri istovetim ocean z neskončnim etrom, skozi katerega plo-vemo v neznanost in da eredstavjjajo
»odkloniti italijansko pomoč bolj prijateljski način.«
In ko je šlo meseca marca 1915. leta za to, da se določijo pogoji, pod katerimi bi vstopila Italija v vojno, ali nI bil Sazonov, ki je oporekal našim pravicam na Jadranu v nasprotju z Llovd Georgem, ki je od nas uveljavljene pra vice smatral kot upravičene?
In da se vrnemo v bližnjo preteklost, vprašamo pražki list, ali je bil poskus Čehoslovaške in Jugoslavije, obre-zuspešen po Italiji, odpreti si med Avstrijo in Madžarsko koridor, da bi mogli severni in južni Slovani občevati med seboj in težiti proti Gornjemu Jadranu, kaj drugega nego pojav slovanskega imperijalizma?
In aH ni sad slovanskega imperijalizma današnje delovanje države SHS, da bi prišla v Solun?
In ona zveza slovanskih narodov, ki jo propovedujejo nekateri organi javnega mnenja in v imenu katere se skuša zatreti bolgarska mržnja proti Srbom, ali ni sugerirana od misli, da je v slogi moč. ki bi omogočila Slovanom, da se približajo Egeju, in bi tam igrali dovolj važno vlogo?
Sedaj vprašamo pražki list, ali je čudno, da se skuša Italija, ki je vsled slovanskega pritiska najbolj ogrožena v svojih jadranskih koristih in svoji etni-ški enotnosti, postaviti v bran? Ta obramba ta trenutek ne more biti drugo nego ojačenje onega zidu, ki loči severne Slovane od južnih in ki se razteza od Švice do Črnega morja ter kateri se priklopljajo od zahoda na vzhod Avstrija, Madžarska in Romunija?
V tej pregraji je brez dvoma najbolj ogrožen oni pas, v katerem leži Madžarska: bodisi ker tečejo skozi to deželo najlažje prometne ceste med severnimi in južnimi Slovani, bodisi ker daje madžarski narod vsled svoje etni-Ške izoliranosti v srcu Evrope Slovanom zagotovila, da se ne bo noben narod radi plemenske solidarnosti dvignil v pomoč Madžarski.
V resnici je očividno, da je za Slovane nekaj drugega, odpreti si pot preko Avstrije, ki je obljudena z Nemci. Njim bi gotovo pri odpornem delu ne manjkala solidarnost, ako ne naravnost podpora 70 milijonov Nemcev, podanikov bivšega nemškega cesarstva.
Ako torej goji Italija simpatije do Madžarske, je to popolnoma v njeno korist Toda rudi v neko višjo korist: v korist evropskega miru. Brezdvomno ni bil noben narod tako slepo in bestijalno pohabljen kakor Madžarska. Taka, kakor je danes, ne more dalje živeti. Pride dan, ko bo stala Madžarska pred dilemo: ali samomor ali skrajni napor
v dosego pravice do življenja. Danes je madžarski narod preponosen, da bi se odločil na samomor. Imeli bomo torej voino. In z njo nove velike zapleti jaje. Italija vojne ne more želeti. Odtod izvira skrivna simpatiia. s katero spremljamo sedanji madžarski napor, stremeč za tem, da si pridobi na čim mogoče najmirnejši način pravico do obstoja.«
Italijanski general Bencivenga tako kar gori za plemenite in ponosne Madžare, ki so bili pri mirovni pogodbi tako grdo prikrajšani. Pravi, da bo vojna, da Madžari ne morejo živeti v sedanji svoji ožini in da se jim poskrbi pravica za njihov obstoj. Madžarska je po sodbi generala celo element miru v Srednji Evropi v družbi z Avstrijo in Romunsko. Slovanski imperijalizem, to je slovanske pravice, pa ob zid in Italija naj pri tem krepko pomaga! To sledi iz izvajanj bojevitega gospoda Bencivenga. ki se že dolgo časa zavzema za »pregraio«. katera naj za večnn loči severne in južne Slovane v veliko vese-lie in veliko korist Italiie! Ttaluanski politiki dajejo nemirnim Madžarom potu-ho, da bi še nadalje rovarili po eni strani proti Češkoslovaški, po drugi pa proti Jugoslaviji, kateri slovanski državi bi bili z madžarskim spletkarjenjem, toplo podprtim v Rimu, stalno ovirani v svojem razvoju in v svojem stremlienju po miru v Srednji Evropi in na Balkanu. Tudi MiisscIiTM je dal Madžarom potuho v svojem velikem govoru v rimskem senatu, ko je povedal, kako se je Italra zavzela za prizadevanje madžarske vlade, da bi dobila vei'iko zunanje posojilo, katero bi porabila zgolj v svoje namene, ne da bi od tega kaj plačala na račun reparacij; ugovarjala je temu Francija in Mala antanta. Madžarska bi se rada postavila na krepke noge. da bi potem še bolj vznemirjala sosedstvo in da bi nič ne plačala! Zelo se moti Bencivenga, misleč, da protislo-vanska politika prinaša Italiji korist. On in Mussolini bosta imela še dovolj prilike, da se prepričata o svoji zmoti. Ako bi na primer Bencivenga v tem trenot-ku mislil na Trst in češkoslovaškega trgovskega ministra Novaka, ki se je tam mudil, ter so z njegovim posetom v zvezi zelo vitalni interesi Trsta, bi se lahko na to vprašal, aH res kaže Italiji, nadaljevati protislovansko politiko ali opustiti jo?
Slovan pojde svojo pot dalje. Težavna bo, toda z naporom bodo padle vse ovire. Kdor bo na njegovi strani, bo njegov prijatelj in zaveznik, kdor ne, ostane njegov nasprotnik, s katerim se svoj čas obračuna.
Kupujte srečke za tombolo Gosposvetskega Zvona«!
»
Osmarša male antanta in Grške v Sofiji.
Seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. — Izročitev ultimativne note sofijski vladi. — Glavne garancije za izvršitev
neuillske mirovne pogodbe.
— Beograd, 15. junija. Zaradi dogodkov na Bolgarskem se beogradska javnost nahaja v položaju največje napetosti. Splošno je mnenje, da je skrajni čas, da naša vlada prestopi v aktivno akcijo napram sofijski vlad?, katere niso niti velesile še priznale. V ministrski sobi narodne skupščine je bila včeraj dopoldne najprej informativna seja ministrskega sveta. Glavni predmet debate je bil položaj na Bolgarskem. Po avtentičnih poročilih, ki jih je prejelo zunanje ministrstvo iz Solije. se skuša sofijska vlada Cankova na vsak način okrepiti In vzdržati na krmilu. Nekatera znamenja kažeto na to, da se ji je akcija za upo-stavitev starega Ferdinandovega režima deloma posrečila. Zunanji minister dr. Ninčič je po prečitanih poročilih dalje naznanil, da so države Male antan*e ln Grška popolnoma solidarne z našo kraljevino in da prepuščajo naši vladi v bolgarskem vprašanju Inicijativno in vodilno vlogo. Minister je članom vlade sporočil izjavo Grške, da se popolnoma strinja z našo akcijo napram Bolgarski. Na tej seji, ker je položaj na Bolgarskem postal zelo resen, je bilo sklenjeno, da se ima ob 16. popoldne vršiti na dvoru seja ministrskega sveta pod predsedstvom kratfa samega.
Ob 16. popoldne je bila na dvoru potem seja ministrskega sveta. Seji, ki je trajala dolge tri ure, od 16. do 19., je predsedoval kralj. Prisotni so bili vsi ministri, tudi minister vojne in mornarice general Pešiić. Najprej je podal zunanji minister dr. Ninčič celotno in izčrpno poročilo o razvoju dogodkov na Bolgarskem. Pojasnil je prave dlje sofijskega državnega prevrata, opozarjajoč na veliko nevarnost za našo državo in sploh za mir in red na balkanskem polotoku, če se rehabilitira stari politični režim bivšega kralja Ferdinanda Koburga, režim ljudi, ki so spravili bolgarski narod dvakrat v bratomorno krvoprelitje.
Po teh pojasmlih in debati je ministrski svet ugotovil, da sofijski državni prevrat pomenja stvarno kršenje neuillske mirovne pogodbe.
Na podlagi poročil in pojasnil je ministrski svet končno sklenil in določil, da še tekom današnjega dopoldneva napravi naša vlada skupno z vladami Male antante in GrSke po našem poslaniku v Sofiji! g. Kaklču demaršo pri vlad! g. Cankova, ki je mi ne priznavamo. Pr>
zvezani zamaški majcen in neznaten planetni sestav, ki mu pripadamo. Na videz v vedno stalnih, nespremenljivih razmerah, plovemo k neizvestnemu koncu v žrelo nekega strahotnega poloma, ki nas doleti na najskrajnejših mejah vesoljnega prostora, ko zdrknemo doli po eterski Niagnri ali pa se razbijemo ob' nevidnem Labradorju. Verujem v to, da je možna kaka neobičajna sprememba v kozmičnem okolišu našega osolnčja, ki za nas vsekakor utegne postati usodna in zdi se mi, da jo moramo kar najpodrobnejše proučiti.«
»človek božji«, je vzkliknil Mac Ardle. »tale bi pa postal naravnost bajni pridigar. Njegove besede grme kot orgije, toda poglejva dalje, da vidiva, kaj mu povzroča tolike skrbi.«
In spet sem Črtal:
»Dejstvo, da v spektru izginjajo Frauenhoferjeve črte, je po mojem mnenju dokaz, da se v vsemiru poraja neke prav svojevrstna sprememba. Svetloba planetov je odsev solnčne luči, do-čim zvezde-stalnice same iz sebe ustvarjajo svetlobo. Zdaj kaže spektrum planetov, kakor tudi stalnik prav isto izpremembo. Leži vzrok temu res v vseh planetih in stalnicah: To je izklju-
čeno! Kje torej tiči vir spremembe? Morda v zemeljskem ozračju? Za to trditev nimamo nikakih dokazov in tudi tozadevno kemična analiza se je obrez -uspešila. Je torej še kaka tretja možnost? Da. Sprememba v tako neskončno finem etru, ki je živ medij, vežoč zvezdo z zvezdo, napolnjujoč vse vesolje. Globoko doli v tem nenavadnem oceanu plovemo počasi in počasi. Kaj ni mogoče, da nas ta tok, ta reka vodi v eterske pasove, ki so nam docela novi in ki imajo lastnosti, o katerih nismo še nikoli ničesar Čuli. Da pa je v etru taka sprememba nastala, o tem nam priča kozmična izprememba spektra. Ta okoliščina je za nas ali ugodna, ali nevarna ali pa brezvplivna. Doslej ne moremo izreči še nobene jasnosti, toda kdor ima — kakor jaz — vsaj malce ostrejši razum, mora priznati, da so v vesoljstvu speče možnosti neskončne in da je oni najbolj pameten, ki se je pripravil vselej na najbolj neverjetne slučaje. Recimo, vzemimo tole dejstvo: Kdo se upa zanikati, da vsesplošni izbruh neke skrivnostne bolezni pri domačinih na Sumatri — o čemer je vaš list te dni poročal — ne stoji v neki čudni zvezi z ono omenjeno kocmičao k-premembo, na katere so ta oreorosta
plemena hitreje reagirala kot mnogo bolj razviti Evropejci. To je vprašanje, ki ga zdaj sicer ne moreš ne nikalno ne pritrdilno rešiti, toda dotičnik, ki tu odreka znanstveno možnost, je prav gotovo nepoboljšljiv bedak.
Z odličnim spoštovanj eiw
George Eduard Challeager. Rotkerfield.«
»To pismo pa je zares čudovito zanimivo. Kar v premišljevanje zavaja!« je zamišljeno menil Mae Ardle in vtaknil cigareto v dolgo stekleno cevko, ki se je je posluževal za cigaretni nastavek. »No, kaj pravite pa vi, g. Malone?«
Na svojo sramoto sem moral priznati, da ne morem v sporni zadevi ničesar pripomniti. Kaj n. pr. so bile te Frauenhoferjeve črte. Mac Ardle se je s pomočjo našega znanstvenega urednika poučil o stvari ter mi na mizi pokazal neke gotove črne črte, ki so ležale povprek po vzporednih redovih, rdeče oranžne, žolte, zelene, modre, indigo in vijoličaste barve.
»Te temne prege — to so uprav Frauenhoferjeve črte.« je dejal, »vse barve skupaj tvorijo svetlobo, in vsaka svetloba, ki ie prelomite skozi prizmo,
slanik g. Raklč ima v prisotnosti češkoslovaškega, romunskega in grškega poslanika izročiti v odločnem tonu pisano ultimativno noto, v kateri se od vlado g. Cankova zahtevajo točno opredeljene garancije za izvršitev neuillske mirovne pogodbe. Nota zahteva od bolgarske vlade, da v določenem roku poda garancije za izpolnitev mirovne pogodbe, osobito garancije glede paragrafa 6S. mirovne pogodbe, ki vsebuje določila o mobilizaciji. Nota zahteva med drugim:
1. sofijska v'iv1 a ima tako) odpustiti vse vojake, ki so bili proti določbam mirovno pogodbe pozvani pod orožje in katerih število presega kontingent 30.000 mož,
2. bivši aktivni, po antantnl komisiji reducirani in rezervni oficirji, ki so bili zadnji čas pozvani pod orožje, se Imajo ravno tako tako) odpustiti,
X ob naši meji zbrane kotnftasTre čete se imajo takoj raz gnati,
4. vlada mora dati garancije za Integralno izvršitev neolitsko mfrovtn po« godbe,
5. vlada v Sofftl se rosno opoiarfn na posledice, ki bi zadele Bolgarsko v shičahi kršitve mirovne pogodbe.
Zelo značilni noti ima slediti oposcv
rilo sofijski vladi, da je naša vlada prt-pravljena uporabiti se draga Izdatnejša sredstva v dosego svojih zahtev za sra~ Čai, če bi ta diplomatični korak ostal brez upoštevanja in nspeha. Nasa država je pripravljena še na draga sredstva, da zasigura red in mir na Balkanu.
Po končani seji niso ministri hoteR nstopnikom tiska dati nikakih točnih in cetajliranih mformacii. O nadaljnem postopanju napram sofijski vladi varujejo strogo tajnost. O seji ni bil izdan oficijelni komunike. Moglo se je le toliko iz dobro informiranih krogov doznati, da so sklepi zelo važni in dalekosežni.
IZROČITEV NOTE SOFIJSKI VLADI.
— Beograd. 15. junija. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se izroči ultimativna nota sofijski vladi. Vodilno vlogo pri tem diplomaričnem koraku ima naša vlada. Češkoslovaška in romunska vlada ste dali svojima poslanikoma v Sofiji navodila, po katerih imata oba poslanika solidarno nastopati z našim poslanikom g. Rakičem. Poslaniki imajo sofijsko vlado tudi opozoriti na eventualno nevarnost, da nastane med Bolgarsko in sosednimi državami neprijateljsko stanje.
j se razdeli v take sestavne barve, ki so vedno iste. Poglavitne niso barve, temveč črte. ki se namreč spremene kakor to določi izvornik dotične svetlobe. In te črte, ki so sicer tako jasne in določne, so se v prošlem tednu zameglile, zabrisale in astronomi se v iskanju vzroka ne morejo zjediniti. Glejte, tu imam fotografijo teh zabrisanih črt, ki jo bomo jutri obelodanili. Doslej se sicer jav-, nost ni za to zanimala, toda ChaJIen-gerjevo pismo v »Timesu« jo pa bo po mojem mnenju precej razburilo.«
»Tn kaj je s Sumatro?«
»Pač nekam dolera pot od izginja-jočih črt v spektru pa do obolelih domačinih na Sumatri. Toda Challenger nam je nekoč že dokazal, da njegove trditve drže. Tam doli se je torej pojavila bolezen, ki povzroča najbolj neverjetne posledice na ondotnih naseljencih. K temu naj pristavim Še pravkar došlo ka-beljsko vest iz Singapora, da so vsi svetilniki v Snndi nenadoma ugasnili, vsled česar sta dve ladji nasedli na obal. Vsa ta dejstva skupaj so gotovo dovoljno gradivo za Vas. da se spustite s Challen-gerjem v razgovor. In če se Vam res posreči, da mu izvlečete kaj važnega, nam ko j pošljite par vrstic vsaj za jutranjo tzdaio.«
Stran 2
•SLOVENSKI   NAROD« dne 16. junija 1923.
Štev. \c6.
Ofenzfra prof i Stambolijskemu.
Vaša vlada ne priznava sofijske vlade.
— Beograd, 15. Junija (Izv.) Vlada v Sollji sv okrepi ju je in je pripravila vse, da se vzdrli na krmilu. Tekom enega tedna ?« odstranila vse prejšnji vladi zveste nradnlke ter Jih aadomestfla s svojimi privrženci. Oficijelno poročilo vefi. da se se» sanja sofijska vlada nahaja v fazi odločaš efenzlve proti StamboIHskeciu. Ts položaj va Bolgarskem je bil slavni predmet razpravi ministrskega sveta, ki se !e vriil pod -predsedstvom Nj. Vel. kralja na dvora rn ki Je trajal od 16. do 19. Na te) seli so podali poročila zunanji mtnister dr. Nln-«6, notranji minister Va3®ć !a minister vojne In mornarice general PeČSič. Navedle so se vse preventivne odredbe, ki jih Je vojno ministrstvo v sporazumu s notranjim ministrom odredilo v zavarovanje nase meje napram Bolgarski. Dalje se le ■a se3 točno precfr^ralo staESČe naše vlade napram sofijski prevratni vlad!. Beogradska vlada no priznava vlade g. Cankova. Prevrat na Bolgarskem se Ima smatrat! kot poskus za pnvrstek Ferdinanda KcTjuršiega ra Bolgarsko, dogodki na Bolgarskem »o sUčni onim na Madžarskem lanske?!! Je ta za Časa poskusa restsj.vracf.ie Habsburfannv. Enako stališče, kakor naša vlada zavzemalo rse drŽave mala satan** In Grška.
Po končani razprav! fs ministrski svet sklenil, da danes oh 10. dopoldne napravi S3š poslanik v Sofiji v Imenu držav male anfpnte m Grške demaršo pri vladi r. Cankova ter mu izroči ultimativno noto.
SlamboB^M prijgf?
— Beograd. 15. Jnntfe (Tzv.> Današnje »*ravth« pri občuje privatno poročilo fi Caribroda. da so oddelki vladine vofck« pr*eff Starahoir'iUega v vasi Petran pri Ta*sr-Pazardžikn. V Sofijf so baje popoldne izšle posebne izdaje listov in posabnl letalci, ki so z velfldm veseljem fn reobl-to?no radostjo naznanjali ta dogodek. Ofl. etfefno ta vosi še ni potriena. Značko !v, 4b restl o aretacij Sramholffsfcega ni prT-aeset dane? zjKrtraJ noben drag neoTjrad^ki
ast.
— Caribrod, 14. Jnntfa. (fzv.) Sofij-afe! angleški konzul je na svojem potu v Anglijo prispel v Caribrod in je Izjavil, tfa so prilike na Bolgarskem zelo rtetrre-5ene, da Sramboiliski živi in da ni aretiran ter Je zaradi tega položaj nove vlade celo negotov,
STAMBOLIJSKEGA MANIFEST NA NAROD.
— Beograd. 15. junija. (Izv.) Listi reproduciralo manifest Stambohiskega na bolgarski narod, datiran z dne 12. in* fiija 1923. v selu Sknimište. okrožje ^tata Zagora. Manifest veli: *Bratle, Kmetic In delavci! Oni, ki so upropastili Bolgarsko, so so zopet polastil! vlade m hočejo dokončati svoje zločinsko delo. Se naprej hočejo vladati kmetom fn jih Izkoriščati! Bratje, ne udajte se! Oborožite se in korakajte proti nasilnikom! Jaz sem z Vami do zadnje kaplje krvi! Oni me niso dobili in me tudi no dobe. Živela svoboda, živela svobodna Bolgarska! Oni, ki se ne morejo boriti, naj ostanejo doma In naj ne dajejo niti trohice hrane zločincem. Naj amrjejo od gladu oni, ki so želeli VaSo smrt.«
SOFIJSKA VLADA V BORBI PROTI STAMBOLIJSKEMU.
— Sofija, 14. Junija (Izv.) Seje ministrskega sveta sta se udeležila vodja ko-mitašev Todor Aleksandrov In Sef generalnega Štaba teneral Danflor. Volni minister je poročal o bojih, ki se vodijo proti aemljoradnfkom. Ministrski svet je dalje razpravljal o nadaljevanju borbe proti Stambolljs-kemu. Aleksandrov je prepričan, da se končno .-posreči vladi aretirati Stam-»olrskega. Sklen'eno ?©. da se 15. tm. Izda man!fest na meščanstvo s pozivom, da se vpisuje v dobrovoljsko legjlo. Vlada namerava na ta način zbrati 20.000 dobro-▼oljcev.
OBOV INTERNIRAN V ROMUNIJI.
— Bukarešta, M. junija (RTU) Tukajš-ajj Tfsti poročajo, da se je od vseh članov kabineta Stambolljskega rešil samo poljedelski minister Obov. ki je bil v času prevrata v Plevni. Tu je organiziral kmete proti novi vladi, toda po kratkem boju Je vla-alma konjenica njegov odred razbila. Obov I* s svojim tajnikom ubežal na romunski donavski otok Karlovac, kjer ga je romunska obmejna straža zadržala in odvedla v Iflignrele, kjer je sedaj interniran. Tudi mnogo drugih političnih bezuncev te je zateklo na romunsko ozemlje.
POVRATEK RADOSLAVOVA NA BOLGARSKO.
— Soffla, 14. junija. (Izv.) Kralj je pozval k sebi ministrskega predsednika Cankova ter se z njim dolgo časa raz-tovarjal o položaju. Glavna točka raz-tovorom je bilo vprašanje, tako stali* Iče ima zavzeti vlada napram noti malo nntante In kako naj odgovori na demaršo, ki ima slediti Jutri 15. t. m. Can-kov je skušal kralja prepričati, da mu bo uspelo jugoslovenskega poslaniki pregovoriti In prepričati o miroljubnosti Bolgarske, ki je pripravljena točno Izvršiti obveznosti iz mirovne pogodbe. Kar se tiče mobilizacije, je Cankov zagotavljal, da kontingent mobiliziranih ne preseda 30 000 oseb. Končno je kralj zaprosil Cankova, da omogoči čimprejšnji povratek Radoslavova, na katerega stati krali največje nade, _
Telefonska in fenolnima poročila
NAPETO ZANIMANJE PARLAMENTARNIH KROGOV ZA
BOLGARSKO.
— Beograd, 15. funlja (Izv.) V narodni skupščini vlada še vedno napeto zanimanje za nadaljn! razvoj dogodkov na Bolgarskem. Pri nekaterih parlamentarnih skupinah pa je ta napetost prešla v veliko nestrpnost. Nekateri politiki le parlamentarci že sedaj zahtevajo, da seie naša vlada po radikalnejših sredstvih za obrambo naših državnih Interesov na Balkanu. Opozicijonalne skupine pred vsem demo-kratje, skušajo ugotoviti, da je aaša vlada v akciji napram Bolgarski bila do danes selo popustljiva in da ie •pustila najugodnejši moment prve dneve, ko sofijska prevratna vlada Se al Imela vsega državnega aparata v rokah. Mi ne bi smeli opustiti prveg momenta, ker Je bila tako sofijski vladi dana priložnost organizirati aparat za sistematično udušitev vsakega odpora.
V demokratskih krogih se opaža splošno nezadovoljstvo radi postopanja vlade napram Bolgarski Čujejo se razne več ali mani neutemeljene kritike. Demo-
kratk Se vedno forsfrajo svoj predlog, da se ima vršiti te dni tama seja narodne skupščine, aa kateri na) bi vlada poslance Informirala v vseh detajlih o dogodkih na Bolgarskem Demokratski klub je aa tvojih sejah ponovno in selo obširno razmotrfval položat aa Bolgarskem. Demokratski klub Je globoko prepričan, da pomenjajo dogodki v Sofiji veliko nevarnost za mir na Balkanu, da ogrožajo našo državo v nadalj-nem mirnem razvoju i« da zasledule nova sofijska vlada cilje restavracije koburške-ga političnega režima. Demokratski klub je dalje vložil v skupščini po posl. Svetozar-ju Prlblčevlču interpelacijo, ki zahteva od zunanjega ministra gotova pojasnila. Inter-pelant zahteva, da vlada predloži točne In jasne informacije o sofijskem prevratu, kakšno stališče zavzema vlada napram tem dogodkom In kakšne preventivne odredbe le ukrenila v zavarovanje naših državnih interesov.
Odločilni trenofki.
— Beograd, 15. junija. (Izv.) Vsa beogradska javnost preživlja zadnje dni nervozne in nspete momente. Zadnje dni se je javnosti polastila velika vznemirjenost. Splošno poudarjajo, da lahko povzroči državni udar na Bolgarskem naši državi neprecenljivo Škodo. Nekateri razmotri vajo položaj tako pesimistično, da računajo z izbruhom neprijateljstva med obema državama. Splošno pa vsi zahtevajo, da moramo z vsemi silami skrbno in krepko zavarovati svoje državne Interese in da moramo pri tom poseči tudi po uspešnih sredstvih samoobrambe. Kaša vlada naj se2e po ravno istih sredstvih, kakor napram Madžarski In naj prične z Intervencijo proti Bolgarski Razni politični in parlamentarni
krogi zagovarjajo metode oborožena intervencije, ki bi bila tako uspešna, da bi nam zavarovala končni mir in red na Balkanu. Zelo živahno se tudi komentira defstvo, da so države male antants in grška pooblastile našo vlado, da prevzame inicijativno vlogo v vsej akciji proti Sofiji bi da v skramern slučaja tudi lahko nastopi z vojaško intervencijo« Stroški take Intervencije se Imajo poravnati skupno od vseh drŽav. Nekateri politiki nas vetu je jo tudi olrcipacljo Bolgarske, ki bi trajala toliko časa. dokler bi sofijska vlada ne dala popolnih garancij za točno in Integralno izpolnitev mirovne pogodbe. V tem oziru lebdi tem politikom pred očmi postopanje Francije v ruhrskem ozemlju.
REVEIJONISTIČNI BLOK SE POSVETUJE.
— Zagreb, 15. hm! ia (Izv.) Iz federafl* stičnih krogov Javljajo, da }e včeraj prispel v Zagreb dr. Anton Korošec In da se je sestal na konferenco z zastopniki federalističnega bloka. Konferenci sta v imenu JMO prisostvovala dr. Spaho ln dr. Beh-men. Konferenca je razpravljala o notranji in zunanji politični situaciji. Predmet razpravi pa so bile tudi zadnje dneve razširjene vesti, da se sestane !o na posvetovanja veliki župani f« vse drŽave. Ta posvetovanja Ima vodIH minister notranjih zadev Vu|IS16. Na tem sestanku se ima rešiti vprašanje varnostnih odredb za zaščito držav« fn nekateri federalisti so mnenja, da Je ts konferenca velikih frrpanov naperjena v prvf vrstf proti nHhovi politik!. Ob 10. zvečer ?e bil Izdan kratek komunike, ki veli: »Predatavnlki hrvatskeca narodnega zastopstva, slovenski zastopniki fn zastopniki JMO so se dane* po predhodnem sporariUTra sestali na konferenco ter razmotrfvall notranje m zunanjepolitične dogodke in vprašanje aadaljne taktike. Uro to vi! o se je, da vlada med njimi popolno m enodu£no ecelaaje.*
Poteza« na 8{*tokem nejasen.
— tVograđ, 15. Jmiljt (Tzv.) Sofijska vlada Je uvedla strogo cenzuro nad vsemi poročili o položaju na Bolgarskem. Zvazt z Inozemstvom so zelo omejene In ?e promet otečkočen. Umevno le, da v Beograd prihajajo različna privatna poročila, katerih verjetnost se mora potem presojat! po njih Izvoru ln njih avtoriteti. NaiveČ poročil prihaja vedno iz Caribroda, kjer le naša obmejna postojanka In kjer se vrši glavni železniški promet med Beogradom, Sofijo in Carigradom. Vse vesti, ki prihajajo v Beograd, ne optsujefo točno poloZa^ na Bolgarskem, drage vesti pta> lansirane od sofijsko vlade v Inozemstvo, so več al! manj tendenetiozne !n skušalo prikriti prave sltuaci'o. Gotovo je eno dejstvo, da se vlada skuša vzdržati v Sofi« na krmilu In se t; ie de facto do danes to kolikor toliko posrečilo.
Splošni polofa? na Bolgarskem pa lahko označimo s kratko besedo: »sKuaetta le kofelmjfocalt Gotovo Je. ds je Še vedno Stamboli'ski gospodar severne Bolgarske In da vlada v .hifni Bolgarski velik nered. Čeprav Ima StamboliJskI velikanske mase kmetskega prebivalstva na razpolago, vendar ie organizacija te kmečke vojske zelo otezlročen?., ta okolnost pa prihaja sofijski vladi v korist, ker Imi ont v rokah vojaški ln centralni državni aparat. Borba med obema strankama fra a še vedno dalje. Še nlkđo ni zmagovalec. Po nekaterih krajih se še vedno vrše ogorčeni boji. Ša vedno prihajajo pa rud! poročila, da je začela vojska prestopati na stran bolgarskih kmetov In da vojaštvo ponekod noče streljati na kmete. Ta neodločna borba bo trajala Še več dni
POMEN MALE ANTANTE.
— Praga, 14. junija. (Izv.) Te dni je obiskal Prago generalni tajnik Društva narodov M. D r u m m o n t. Ob tej priliki se je zelo laskavo izrazil o pomene Češkoslovaške In Male antante za položaj v srednji Evropi. Novinarjem je na vprašanje, kaj misli o sedanji politični situaciji, odgovoril da je Mala antanta element miru v srednji Cvrool. O Češkoslovaški je dejal, da v njenem razvoju obstoje Se neke potežkoče, zlasti kar se tiče narodnih manjšin, vendar pa Je upati, da se bo njen nacljonalno politični polofaj sčasoma razvil tako. knkor v Švici. Narodne manjšine moralo naj* prej opustiti svoj šovinizem fn urin do spoznanja, da so sedal čeikoslovaikl
jJrtavHai* ^ n*,-
POOSTPITEV ODNOŠAJEV MED BEOGRADOM IN SOFIJO
— Beograd, 15. junija. (Izv.) Naša vlada nefpr!zrava nove bolgarske vlade v Sofiji, Tudi ostale velesile te vlade še niso priznale. Naš sofijski poslanik g. Ra. kič je dobil od zunanjega ministrstva nalog, da to sporoči g. Cankovu. Odno?ajl med našim poslaništvom v Sofiji ta vlado n. Cankova so zelo poostren:. Na odredbo policijskega prefekta se vrši stroga kontrola nad oseb "em našega poslaništva. Zaradi tega je nas poslanik pri vladi vložil oster protest.
BOLGARSKI DEMANTIJI.
— Sofija, 14. ftmija. (KB.) Bolgarska brzofavna agentura nzotavlja napram raznim tedenciiomim vestem, da vlada v vsej državi — popolen mir. Slabi poskusi odpora od strani pristašev Stambolijskega so bili končno udušenl. Dvig leva na borzah le dokaz zaupanja, ki ga uživa nova vlada.
— Dunaf, 15. Junija. (KB.) Kraljevo bolgarsko po*lani§tvo objavlja v odgovor na razna vvraSanja, da se .razvija potniški promet skozi in po Bolgarskem nemoteno brez vsake omejitve in ovire. Vesti o nesigurnosti razmer, motenju javnega reda in nevarnosti za tuje imetje na Bolgarskem so — zlobne Izmišljutine. Potne listine se Še nadalje vi dira j o.
NASPROTJA MED ANGLEŠKO IN FRANCIJO.
— London. 14. junija. (Wolff.) »Dai-Iy Ezpress« piše, da je to, kar je za Francijo dobro aH se vsaj smatra za dobra za Anzleško slabo in obratno. Angleška hoče vzpostavit? Nemčijo kot frjr za angleško blago, Francija pa hoče uničiti Nemčijo kot svojega vojaškega sovražnika- Če pa se hoče Nemčijo gospodarsko vzpostaviti, mora biti na ta ali oni način rešeno reparacijsko vprašanje. Angleška torej stoji pred alternativo, da opusti vsako misel o srednjeevropskem trgu ali pa se stepe s Francijo.
VELIKA PANIKA NA BERLINSKI BORZI.
Dolar notira 112.090 mark.
— Berlin, 14. junija. (Izv.) Nepregledne so gospodarske posledice katastrofalnega padca marke. Dogodki na berzi povzročajo med prebivalstvom veliko vnemirjenje. Dolar rapidno narašča. Zdaj notira 112.000 mark. Cene premogu so se povišale takoj za 50 odstotkov, kar povzroči paralelno povišanje cen vsem življenjskim potrebščinam. Zeleznicarska organizacija zahteva 100 odstotno povišanje plač železničarjem z motivacijo, da drugače ne more preprečiti generalne stavke. Minister za narodno gospodarstvo Hennes je v gospodarskem odseku državnega zbora resi-gnirano izjavil: »Nahajamo se pred tež« kiml odločitvami! Naša hiša gori!«
UMOR FRANCOSKEGA VOJAKA.
— Kom, 14. junija (Izv.) Nad okrožjem Brona je proglašeno obsedno stan?e. V Hernc le bil včeraj umorjen neki francoski vojak. Radi suma umora je bil aretiran neki Stefalmaim.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj; H frflfa (uradne vremenske fnroeilo) Radi zapadnih vetrov v Av-strUl večinoma ie dežua. V gorskih krajih ia prevladuje severozapadni veter. Glavni pritisk hladnega ozračja jpribaja od vzhoda In le bil opoldan nad JuSao Švedsko. Pričakovati je izpremenljlvo ln deloma deževno« toda vedno manj oblaCno in hladno vreme  s  pojemajočimi stverozap^druni
Politične vesti.
k Dr. Susteršič o dr. Korošcu kot politiku. Dr. ŠusterSlČ je priobčil v svojem glasilu »Ljudskem tedniku« zanimiv članek, v katerem izreka uničujočo kritiko o voditelju klerikalne stranke dr. j Korošcu. Slovensko javnost bo gotovo | zanimala sodba bivšega voditelja kleri- i kalne stranke o sedanjem nesposobnem ' prvaku iste stranke dr. Korošcu, zato j priobčujemo to sodbo v dal.šcm izvleč- , ku. Dr. Susteršič piše: »G. Pašič je v na- ; rodni skupščini s tako odločnostjo po- ; udarjal državno in narodno edinstvo, da I bi ga bil v tem k večjemu še prekosil | pok. dr. K r e k, ki je bil, dokler je živel, najglasnejši In najodločnejši oznanjeva-loc ne le narodnega In državnega edfn-stva, nego celo golega centralizma. Zahteval je za bodočo jugoslover.sko državo najstrožji centralizem. »Ciui več centralizma, tem bolje!« Tako se ie izrazil točno napram pok. Lampetu. — Kjer je Krek, tam Korošec nI daleč. Razume se. da je to mišljeno idejno. Znano je, da dr. Korošec nI nikdar Imel lastnih Idej, marveč je vedno le izvrševal tuje ideje. On konca L 1916. dalje si je osvojil takratne Krekove Ideje In jih izvrševal do pičtce. Ko je po prevratu prišel na vlado, je deloval z največjo vnemo za državni centralizem in pomagal ubiti j zadnje sledove nekdanje avtonomije. Niti temu se ni uprl. da je prišla v saintger-mensko mirovno pogodbo izrecna določba, da pripade vse deželno premoženje državi. Iz vsega teza se mora sklepati, di je dr. Korošec prepričan centralist in zato je tudi umevno, da Jo sprejel z velikim duševnim mirom odločne Izjave g. Pašiča za državno in narodno edinstvo in z njim vsa delegacija SLS v narodni skupščini. Le »Slovenec«, jc hudo zatrobi in z njim razsaja »Domoljub*, iz Česar bi se dalo sklepati, da so ljubljanski podkondukterji politične SLS z beogradskim! n^dkondukteril nezacio-\'oljni. Ali pa. da ijrra £LS. kakor je njena priljubljena navada, dvojno vlogo: eno doma. k? je strogo opozlcijonalna. drugo pa v Beogradu, ki je bistveno vladna, naj se tudi skriva semtertja za kako opozleijonalno šesto . . .« — šu-sterŠičeva krinka o Koroš?evl in klerikalni politiki je povsem točna. Glavno obiležie klerikalne politike je nedoslednost in veterniaštvo. Kar so klerikalci včeraj proglašali za aksiom in versko resnico, proklamiralo danes za zmoto in prokletstvo. Skozi vso njihovo politiko pa se vije kot rdeča nit neittešliiva težnja, da se dokopljejo do absolutnega gospodstva v SIoveTnTL
■e Stojar. Prot*e v Zagrebu. Po rm-ročlhTl iz Zagreba se jc na potu v zdravilišče Rogaško Slatino ustavil v Zagrebu Stofan Protič ter ;*c konfeiira! z nekaterim! uglednimi hrvatskimi politiki. Daljši rp.zgovor je fmel z bivšim zunanjim ministrom dr. TrjTnb&em. Sto-jan Protič je izjav!!, da je prišel med hrvatske politike, da se informira o položaju na Hrvatskem.
Dnnslska nesramnost. Dtmaf. k! ga fe Imenoval nekoč pesnik babilonsko prostitutko na Dunavu ln ki živi od češkoslovaških lollflfV, ne more več Izsesavati m rasužnjevati drugih narodov ter je brez sijajneja cesarskega dvora — pač pa Ima še staro častriakornrrost: ohraniti primat v nizkostl ln nesramnost!. Na vsem svetu n! lističa, ki bi prinaša! taka zasramovanja kakor bivši »Tscfiechensolegel« a!» n'eeov potomoe in dedič današna »Staatswehr«. Na v?em sveta bi se ne dobila dr3ava, ki bi takšne tiskovine trpela in celo v gotovi obliki — podpirala. Zadnja 5tev. te dunajske etnre, ki S: nadeva !me »Staatsvvehr« (Obramba države), pr!n?ša na uvodnem mestu tale sijajen doka« nemSk. kulture — ood naslovom: »Karakteristične zlave fz 5e-Ske drz. ga^erfle«: 1. Masarvk Tomaž, sfn voznika iz Hodonlna, c. kr. vseučfliSk? prrv. fesor. velelzda'alec, lom? prisege. Izumitelj če5koslov?.5kega plemena, voditelj lab-skih francozov, združen in zvezan s kralji AngM'e. Ifallre. Belgije, R;imun»je In Srbije, energični monarhist in konjnkturni republikanec, se tika s praškim rabljem Woh!schlSgeriem. tma v gradovih Hrađ-canskem In Lanskem približno 1200 pre- j krasnih Sob, 10 avtomobilov ter 4.000.000 i ČK plače, se vozf vsako leto na otok Caprt sicer pa živi demokratično, 'e delomržen In star T3 let«. Na enak način sramoti ta nemška ct.ija hčerko Masarykovo, Bene-5a, Klofač*. Kramafa, Micuro, Srobarja, Buhvnfia, Tusarja in dmoe ugledne čeSko-slovaSrce diZaVfifke. Ta seznam — pI5e dalje omenjeno tevtensko trobilo — ni popoln, kaže le pot, na kateri Je treba fskatl eločrncev. Oospoda, ki si niso bili opisani, naj ne mislijo, da smo nanje pozabili. Vsi pridejo na vrsto. Dan elačila že pride. »Potem se snlde svetovno sodiSče In bo izvršilo svoje delo.« Take In enake Izbruhe pusti tiskati fn razšfrievatl duna!ska vlada, das! se ie v TV.člerra lanskega dogovora terečno zavezala, da ne bo trpela propagande fa napadov proti Selkoslovalkl republik! In kakor se samo ob sebi umele tudi proti njenim zastopnikom. Vsekakor b» bflo dobro, da b! se povedalo avstri'skl vladi, ds se v etvfli*fran!h drfavsh m spodobi Iztezat! ni dobrotni« umazan Jezik.
= Dunaj proti cesTrfni šolam. Zad-nfe dni sta se vršila na Dunaju dva shoda, na katerih je bilo zavzeto stališče proti češkoslovaškemu šolstvu na Duna-fBi Oba shoda so sklicale skupine nem- j štth obrambnih društev (Snd- und Ost- j mark) kakor tudi krščanske ln ljudske j učiteljske zveze. Na obeh shodih je bila J fp*la*M sjKejett ceeojitctjat & pei^J
češkoslovaško Šolstvo na Dunaju polagoma odpravi. Nemcem so slovanske manjšinske šole trn vzpeti, ki ga pa bodo morali Tevtoni potrpežljivo prenašati, kakor Slovani nemške šole med seboj mimo trpimo.
Kultura.
REPERTOAR .VARODKFGA GLEDALI* ŠČA V UUBUASL
DRAMA.
Petek. 15. iurlja: 2X2 = .-. Red D. Sobota. 16. Junija: 2 X 2 = 5. Red B. Nedelja. 17. junija: Kar hočete. Izven. Ponedellek, IS. Junija: 2X2 = 5. Red C Torek, 19. junija: 2X2 = 5. Red EL
OPERA.
Sobota. 16. uniia: Zrlniski. Začetek ob pol
8. zvečer. Red A. Nedelja, 17. junija: Goren:?k! ftlaVCek. Y:^-
go Tran:3 poje g. Banovce. Zadetek
oh 8. zvečer Izven,
— Zadnja predstava »Goreniskci^ slavčka« v ui sezoni bo v nedeijo, dne 17.
tm. ob osmih zvečer. Vlogo Franji poje ic
pot prvič g. Banovce.
— Javna produkcija gojencev »Dramatična Sole« Udruženja gled. igralcev v Ljubljani. Prihodu!} teden v »redo 20. juniji te vrši na rploJno Željo Javna produkcija gojencev »Dramatične iole« v dram-tkem gledaliiču. So to skroir.nj zaćetki vendar pa bo ta prodnkci'a jelo zanimiva In zato vabimo vse ljubitelje našega gledališka, da poserrr> ta prvi nastop naSih najmlajših, ki se hočejo posvetiti odru. Odbor.
— IV. Umetnostna reisitn.** »Kluha Mladih* s's otvori v nedeljo dne 17 t. m.
v dvorani »Akademskega doma« (polec ho» tela »Union«, nasproti  Bamberea). Odprta
bo 14 dni in sicer od 9 do 11 in od 15. do 18. ure.
Gospodarstvo.
—z Hmelj. 2ftlec /5avIn«Va d^Ina), dne 15. Junija 1923. Ker le znašala povprečna zjutranja temperatura od nafega zadnjega poročila le 7& stop. R. te tudi rastlina ni mogla posebno razvijati. Od začetka krepki nasadi so dorastll do vrha droz^r, oziroma ogrodja, imajo mnogo panog Iti obljubljajo bogato letino. Neugoden vpliv vremena se kaže por-ebno v slabotnih nasadih, v katerih Je trta *rastla komaj 2 do 3 m navisoko. SolnJfno vreme, posebna pa topla noči, bi rastlini dobro do?le. Mokrote Je več kot potrebno. 0 hmeljnih Skodljfvdh ni kal bistvenega poroča«. Kulturna de!.i v bmeljnikih bodo skoro končana. — Dru$t-Teoo vodstvo.
—g Novosadska   blagovna   borza 14.
funlja. Novi Sad, 14. .Junija. Na produkti?: borž! notirao: baiJka plenica 77—78 kz, 2-3^. ponudba 440. baika 75—7* k2. 5-3%. 1H vag. 450, baSka 76-77 kg. 3-3%, IM vag. 432.50—437.50. baSka 78 kg. Cista
3 vag. 435,   banatska 77—78 kg,
4 vag. 455, baSkt Ječmen, 64—65 kg, 2 vas« 2S5, baSk! oves, Iskan'e 290, b^$ka korura 24 vag. 256.7."—2555.75, adrava ba*ka korala 3 vag. 258.25—260. bela b-^Ska 1 v«g. 267.50 okrogla baSka 3 vag. 265—270. ba-ška po vzorcu 1H vag. 210, baSka vvetn 3 vag. 262.50, baSka pariteta Beograd 2 vag. 270, okrogla banatska lskanJe 155, baSka za Julij dupl. kasa 4 vag. 265, baSka 50% defektna t vag. 167.50. baSka moka »0« 4 vag. 650, »0« 1 vag. 655, >2« 1 vaj;. 600, »5« 1 vag. S50, »6« 2 vag. 475—478.5A »7« 1 vag. 40TJ—410, baSkl otrobi v papirnatih vrečah 1 vag. 130. Tendenca priar-nejša.
—g Zagrebški žitni trg. Zapreb, 14. Junija. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baSka, odnosno vojvodinska postaja noti-rajo: PSen!ca (76—77 kg> 400—420, Zoltl konrza 260—270, rl (71—72 kg) 355—965, Ječmen zs pivovarne 235— 240, 2a krmo 290—305, oves 203—300, pisan! fižol 500— 600, beli 450—550. pšenična moka »0« 650 —4575. »2« 625—650, »4« 600—625. za krmo 190—205, ržena 450—475, drobni otrobi 140—155, debeli 200—210. Tendenca mirna.
—g Znižanja cen sladkorja. Pišejo nam: Neki ljubljanski dnevnik je prinesel notico, da je sindikat sladkornih tovaren za ta mesec znižal cene na sladkorju za Din 2.35 pn kilogramu, kar ]e pa čisto nepravilno. Razlika temeljne cene je samo para 50 pri kilogramu ne pa dinara 2.35 ter J« danes cena v sladkornih tovarnah, sladkorju v kockah Din 25, In kristalnemu sladkorju Din 23.50, navedene cene pa veljajo seveda samo pri odjemu celih vagonov In ne prj odjemu posamnih kilogramov, kar je treba posebno povdarjari. ker •e morajo naročeni vagoni vedno v naprej plačevati, takisto je treba Se prišteti prometni davek In druge stroške.
—g Za osredotočenje češkoslovaškega izvozi v Trstu. Ceikoslovaki trgovinski minister Novak Je prispel pretekli četrtek v Trst Njegovo potovanj« ima — kakor pišejo ČeSkI časniki — samo zaseben pomen. Rad bi se namreč informiral o razvoju češkoslovaški trgovine v jadranskih pristaniščih. Kljub temu pripisujejo tržaški listi temu obisku večji pomen ter navajajo, da se Je češkoslovaška trgovina lansko leto gnatno dvignila* ki Je v mesecu aprilu proti lanskemu letu znašala 100 odstotkov. »Era Nouva« piše, da laška in češkoslovaška vlada, M sta že sklenili trgovinsko pogodbo, morata delati na to, da bi osredotočili češkoslovaški izvoz v tržaško pristanišče, ki Je zaradi svoje lege fn pomorskih zves edino praktičen izhod češkoslovaškemu svetovnemu Izvozu. Minister Novak se odpelje % Lloydovim parnikom. ki
mu ca je dala družba Lloyd Triestlno na razpolago v Reko, Zadar In Šibenik. Lahi se sladkalo Cehom, da bi s njih pomočjo rešili tržaško mesto pogina, Naposled bodo
Stev. 136.
»5 L O V d N b K I   NA ROD« <hie 16. junija 1923.
stran. 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Crnca bi rad) opralL Dočim naSa vlada in vsa trezna javnost z napetostjo sledi dogodkom v Bolgariji in stoji odločno na braniku državnih interesov, pred katerimi se morajo začasno umakniti vsa druica manj važna vprašanja, skuša klerikalni tisk izrabiti tudi to priliko, da napelje vodo na svoj mlin. V eni zadnjih številk je »Slovenec« priobčil uvodni Članek, v katerem se peča z državnim prevratom v Bolgariji ln prihaja do zaključka« da je ta nasilna in protizakonita akcija separatističnih pro-tislovanskih elementov pravzaprav primerna lekcija in nekak »hic Rbodus« za njegove politične nasprotnike. Iz pravilne predpostavke, da »nimamo ravno preveč odkritosrčnih prijateljev, sovražnikov pa več kot zadosti,« da torej naš zunanjepolitični položaj ni povsem ugoden, izvaja klerikalno glasilo svoji zagrizeni ideologiji odgovarjajoče dejstvo, da so, kakor vedno in povsod, tudi v tem slučaju krivi Srbi. PrestiZ Jugoslavije, pravi klerikalni modrijan, je začel ginevati z uzakonjenjem vidov-danske ustave in ugled naSe države v atmanjem svetu pada, Čimbolj se akeen-tuira pri nas ljudstvu usiljeni centralizem ln raste nezadovoljnost z režimom. Krivda, da smo obkoljeni od vseh strani s sovražniki ln da naS mednarodni položaj še vedno ni tak, kakor bi b:lo Želeti, pada torej na tiste može, ki to vodili Srbijo v najbolj kritičnih Časih in so zmagovito izšli iz težke borbe za njeno neodvisnost, pada na akt s katerim je bil storjen konec robstva Hrvatov in Slovencev in položen temelj našega narodnega ujedinjenja, skratka s tem, da smo se s pomočjo in po zaslugi Srbije osvobodili nemške nadvlade,   je ista uradna  Srbija  zakrivila v očeh naših klerikalcev zločin, ki je kriv, da nas ostale države ne upoštevajo. Koliko strankarske primesi hi osebnih političnih skomin tiči v tej trditvi, si lahko misli vsak, kdor zna količkaj čitati med vrsticami. Za naše klerikalce je tudi značilno, kako so sprejeli bolgarski prevrat in kako ta važen dogodek komentirajo. V nedeljski številki je »Slovenec« priobčil kratko notico, v kateri pravi, da vest o revoluciji v Bolgariji ni prav verjetna in da je bržkone ie borzni manever. Dočim so vsi drugi listi istega dne prinesli že obširna in podrobna poročila o dogodkih o Bolgariji, se je klerikalno glasilo, ki sicer vedno trdi, da je najbolje informiran list, omejilo le na suhoparno opombo, da so te vestt pripomoček za borzne špekulacije. V naslednjem je »Slovenec« v nekem Članku površno omenil vzroke, Id so privedli kabinet Stambolijskega do padca, ni pa presojal tega dogodka s stališča interesov naše države in se fe previdno izognil svoje sodbo o stari in novi vladi. Bržkone je klerikalna gospoda v kočljivem položaju in ne ve, kako bi se izmotala iz zagate. Z ene strani so ji po njenem le slabo zamaskiranem političnem naziranju simpatični makedonski separatisti in antipatičen nasprotnik federalizma Stambolijski, z druge se pa boje pokazati svoje karte in izjaviti, da jim je revolucija v Bolgariji pravzaprav dobrodošla in da bi jim bil Todor Aleksandrov bolj po volji kakor pa Stambolijski. Tendenca je seveda očividna in prezre jo lahko samo  politični slepec Sedaj pa, ko je vsa naša javnost, iz-vzemši  klerikalce in Radičevce. proti mahinacir'am Koburžanov in makedonskih upornikov, ko je Mala antanta sporazumno sklenila z vsemi moralnimi silami podpreti protiakcijo Stambolijskega in ohraniti mir na Balkanu rudi v bodoče, vleče klerikalni tisk iz arhiva svoje obrabljene fraze o srbskem centralizmu, češ, on je kriv, da se druge države v zadostni meri ne brigajo za našo lastno kožo. To, kar skušajo klerikalci na-tveziti Srbiji in srbskim državnikom, ki so z uspehom vodili zunanjo politiko že takrat, ko so klerikalci še pridno kimali avstrijskemu mogotca, bi morali pripisati sebi in svojim političnim zaveznikom. Ne vidovdanska ustava in ne takozvani srbski centralizem ni kriv, da država še ni konsolidirana in da v mednarodnem oziru še ni zavzela onega položaja, ki bi ga bila prt ugodnem razvoju notranjepolitičnih razmer že davno, pač pa deloma splošna evropska zmeda, največ pa oni elementi, ki hočejo pod masko skrbi za ljudstvo na vsak način upropastiti  naše narodno edinstvo. Lastno krivdo pripisovati drugim, je pa nekoliko smelo,
— Z ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti je bil za dekana za itu-dijsko leto 1923/24 izvoljen gospod dr. Jovan Ha d ž 1, redni profesor za zoologijo.
— Odlikovan** škofov. Kralj le s redom Sv. Save n. razreda odlikoval dJa* kovskega škofa dr. Ante Akšamovlča, nadalje dr. Josipa Marulfća, Ikofa na Senju, škofa v Krlževcih dr. Dlottita Nvaradvla, pomožnega škefa dr. Dominika PremuŠa v Zagrebu in škofa-koadjutorja dr. Josipa Langa lz Zagreba.
— Prenos kosti kotnponista Mokranfca. Pevsko društvo »Stankovič« Je sklenilo, da prenese ostanke velikega umetnika fttevaaa
15. /uni/a 1923.
— Startna kesa. Dne 14. tm. zjutraj le umrl v Velikih Laščah asistent Jut. želez, g. Ivan Hočevar. Pogreb pokojnika se vrši v soboto 16. tm. po prihodu jutranjega dolenjskega vlaka v Velikih Laščah, kamor so vabljeni vsi njegovi stanovski tovariši.
sošolci, znanci ln prijatelji. Blag mu spomin!
— Smrtna kosa, Umrla Je v Ljubljani rodbini z* Ahtlna, mesarja In posestnika na Poljanski cesti št 29 včeraj zvečer hčerka edinka Marija v nežni starosti 14 mesecev. Pogreb se vrši Jutri v soboto ob 14. na pokopališče k Sv. Križu. N. v m. p.!
*— Regulirajte cene na našemi trsa! Pišejo nam: Odkar imajo občinsko upravo v rokah klerikalci in komunisti z dr. Peričem na čelu, vlada na ljubljanskem Živilskem trgu do skrajnosti nebrzdana anarhija in oderuška samovolja. Od na j neznatne j še zelenjave pa do sadja ln krompirja se zahtevajo od domačih ln zunanjih prodajalcev škandalozno visoke cene, ki ne značijo že več navadne draginje, marveč uprav prostaško oderoštvo najnavadnejše sorte. Življenje postaja za to v Ljubljani od dne do dne neznosnejše in kliče vsak dan po energični remedurL Beograd ln Zagreb kot veliki mesti sta glede živil za 40 do 50"* cenejši! Zahtevamo od klerikalno - komun'stovske veČine na ljubljanskem magistratu, da takoj regulira cene na trgu in stori svojo dolžnost v prid nižjim ln srednjim slojem.
— Rojak Is Amerike. V našem nrednišf-
vu se je zglasil doktor medicine Martin Ivec, Id |e pred dvema letoma prišel iz Amerike v svrho izpopolnitve svojih Studij v Evropo. Svoj rojstni krai Je zapusti pred 30 leti In le žive? do zadnjega časa v mestu Jollet, Illinois v Zedinjenih državah. Tam je konca) medicinske študije in je le več let prakticira! kot zdravnik'. Da pa Izpopolni svoje znanje tudi v kirurgiji. Je odpotoval najprej na londonsko univerzo, kjer Je ostal eno leto in pozneje na dunajsko medicinsko fakulteto, kjer ostane do konca letošnjega leta, nakar se povrne zopet v Ameriko. Sedaj se mudi v Sloveniji, da obišče svoje rojake v Semiču.
— V pojasnilo. Naše včerajšnje noro* čilo o strašnem političnem umoru v Trstu je treba časovno pravilno razumeti tako, da je bil najnrej umorjen fašist Iv«rtčič, nakar sta bfla ©bdolžens komunista Berce fn Ri* barlč, da sta Izvršila omenjeni umor. Žago* varjarJ sta se morala pred sodi5č>m, ki pa njima ni mogle dokazati krivde in zato sta bila oba oproščena. Potem ie bil na neznan način umorjen še fašist Črena, nakar so fašisti iz maščevanja in morda radi sumnje, da sta v obeh slučajih kriva omenjena ko* munfsta, ubili Berceta in preganjali Ribari* ća, das! sta bila na podlagi sodnijske r»re* fskave nedolžna. Rinarič in Rlbarić sta Identična, ni pa iz poročila razvidno, kateri je pravi priimek tržaškega občinskega svetni* ka, ker se v enem slučaju navaja prvi, v drugem pa drugi.
— Strctjanje na Gradu. Mestni magistrat ljubljanski naznanja: V nedeljo dne 17. t. m. se vrši ob •. na ljubljanskem Gradu poirfcuano streljanje a topovi, ki so dolo* cen! za polarne alarme. Uvedel se je nov sistem streljanja na elektriko potom induk« torja ter bo na ta način mogoče ta'coj, ko bo gasilski urad obveščen o požaru, sprožiti top električnim potom. Občinstvo se o tem obvešča radi streljanja, da ne bo nepotreb* nega razburjenja.
— Japonska mtst}a ▼ Beograda. V Beograd sta prispela Japonska poslanca baron Jarubi m univerzitetni profesor Ju-mano lz Tokia. Japonca se nahaiata na študijskem potovanju po Jugoslaviji.
— Sola za rezervna oficir*©. V Nišu se otvori šola za rezervne ofici/ie. V tej šoli bodo IzveŽbanj rekruti. ki služMo ket enoletni prostovoljci, za rezervne oficirje.
— Cenejši krah v Beograda. Beogradska občina Je reducirala cene kruha in s;cer bo stal kilogram belega kruha sedaj 6 Din (prele 6.50 Din), kilogram črnega kruha B D (preje 5.50 Din). In LJubljana?
— Prva muslimanka napravi!« maturo. Kot poročalo sarajevski lis«. Je gospodična Nedžida HadžiČ, hčerka načelnika Osmana MadŽlča v ministrstvu notranjih del, napravila te dni v Beogradu zrelostni izpit. To Je prva muslimanka lz Bosne, ki Je napravila maturo.
— Dnevi Rdečega krtfts v Beograda. Vsi trlie dnevi Rdečega križa v Beogradu so sijajno uspeli. Vse prireditve so bile tako obiskane, da Jih centralni odbor v dneh 16. nt 17. tm. namerava ponoviti
— Nov domaČi parnlk. V Boko Kotorsko Je prispel pretekli teden parnik »Vojvodina« last parobrodne družbe »Boka«, ki Je bil zgrajen v Odanskem. Novi parnlk obsega 550 registerskih ton.
— Celjske veatL Zviša a e eent električnemu toku in plinu. Mestni magistrat objavila nove zvišane cene pllau nt električnemu toku, kakor Jih Je v gvof! zadnji seji sklenil mestni občinski avet. Za tok veljajo od t. maja dalje tele cene: a) po števca od ktlovatne ure: 1. Za zasebnike aa Din 4, 2. aa Javne lokale (hotele, gostilne, kavarne) tm denarne zavode aa Din 6, 3. za klnematoorafe na Din 8,
pogon na Din 3.50. b) V pavšalu za sveče tn mesec na 50 p. — Za plin: od 1. mala dalje In sicer za industrijo na Din B ta lm1, za zasebnike pa na Din 3J0 aa ima _ Obrežna promenndna pot se namerava narediti med kapucinskim mostom ln brvjo, ki vodi v mestni vrt. — V nnie mesta »e došle ie precej te-tovfscarjev. Večinoma se « Južnih krajev aale drŽave, — Črelnje te dobe na našem trg« vsled ertcetinle rnnožme Istih že po 4 Din liter. — Poskusen samomor carinika Mirko Kislina. Poročali smo minuli teden, da se Je carinik Mirite Kislih na vrta neke restavracije v samomorilnem namena ustrelil. Naknadno se nam poroča, da Kislih ni imel namena se
aun Je ngj menevrfc
ranju z brovingom prigodlla nesreča, ker nI vedet, da je brovlag bil nabasan in je bil torej samomor Izključen. — Celjski mestni šolski svet trna danes svojo redno sejo, v kateri se bodo v -prvi vrsti razpravljale meščanske zadeve.
— Pogorele tovarna. V Velikem Bečke-reku Je pogorela šele pred kratkim ustanovljena popolnoma nova tovarna za poljedelsko orodje. Tovarna Je pogorela do tal. Stroje so reSili.
— Zopet ipUoaslui dnina. V Osllek je bilo prepeljanih 6 vohunov, ki to špijo-nirall v korist Madžarske. Iz pisarne štaba osiješke divizije so sistematično kradli vojaške spise in Jih preko meje nosili Madžarom. Razen tega so kradli tudi kompletne iugos!ovenskt vojaške uniforme, v katerih so Madžari pošiljali svoje vohune čez mejo.
— Razne nezgode. Gozdnemu delavcu Franu Mikelju, zaposlenemu pri podiranju dreves, je v Puterhofu pri Tržiču padlo dre* vo na levo nogo in mu jo zlomilo. — Pri košnji je dninarju Rihardu Jakobu iz Zelene jame vrgel neki drugi dninar v prepiru a tako silo kamen v nogo, da mu jo je slomil. — Delavki Mariji Klun je tiskarski stroj zmečkal en prst leve roke. Vsi poškodovan* ei so bili prepeljani v bolnico.
— Smrt pod tramvajem. Včeraj dne 14. t. m. je električni voz v Zagrebu povo* zil 11 letnega   učenca ljudske šole Rudolfa
Camberla. Deček je skušal prekoračiti progo tik pred prihodom voza. Radi spolzkih tal pa je zdrknil in padci naravnost pod drveči to«, ki mu je Sel čez telo. Bil je e« mestu mrtev.
— Ponesrečen bed. Iz preiskovalnega zapora v Zagrebu sta norela pobegniti neki Franjo Schmidt in neki Goričan. Radi teme in neorijentiranosti pa je Schmidt padel z drugega nadstropja na dvorišče in obležal smrtnonevarno poškodovan.
— Današnji Hst Ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo »Esperantski jezik v številkah«.
— Z Bleda nami pišejo: Novi železniški vozni red od L junija je za Bled in tujski promet skrajno neugoden. Na Bledn ne postaja noben  brzovlak — pred vojno pa smo jfli imeli 5. Res, da je blejski kolodvor proti  Lescam po prevratu potisnjen v ozadje. Prej je prihajal poglavitni kontingent letoviških gostov na blejski kolodvor, sedaj prihaja pretežna večina iz Jugoslavije čet Lesce. Vendar Bled, letovišče in zdravilišče »svetovnoznano«, mimo katerega dirjajo brzovlaki, ne da se tu ustavljajo, je unikum. Posebno Čehi in drugI gostje, ki prihajajo od severa, se temu ne morejo načuditi. Pa kakor je to bridko, ni Še vse, če bi vsaj zveza z osebnimi vlaki tej nepriliki kolikor moč od-pomogla. A ta je po novem voznem redu taka, da se mora človek za glavo prijem?ti. Vlak, ki je odhajal iz Ljubljane okoli 19.00 in prihajal na Bled okoli 22.00, ne prihaja več na Bled. Iz Ljubljane se mora ž(» ob 15.10 odpeljati, da se pride še Isti dan na Bled, blejski kolodvor (18.06), in sploh v Bohinj. Da bi mogel človek popoldne kaj opraviti v Ljubljani, ni govora. V nasprotni smeri gre dopoldne edini vlak z blejskega kolodvora ob 4.41. drugI, dopoldanski vlak je odpravljen. To so neprilike za občni promet, so pa Še posebne za letoviške goste, in tu prihaja v poštev tujski promet in interes Bleda ter vse njegove okolice. Brzovlaki, kakor rečeno, tu ne ustavljajo. Tujci, ki prihajajo od severa, potujoč po noči proti 20.— uri na Jesenice — nekdaj pretežen kontinent tujstva na Bledu, ki se vnovič čedalje bolj množi in je posebno letos znaten — morajo na Jesenicah izstopiti in se odpeljejo šele 1 uro in pol pozneje z osebnim vlakom, — oni pa. ki potujejo p o dnevi, ne morejo več isti dan z Jesenic, ker ne gre po 17.30 noben vlak več na Bled. Ti morajo prenočiti na Jesenicah, da jih odpelje drugI dan vlak tistih 19 minut dalje na Bled. Ali ni to kričeče za Bled, mimo katerega vozijo brzovlaki?! Blejski tujci delajo Izlete v oddaljeno okolico.  V Bohinj na obisk jezera. Savice so ne morejo prej odpeljati, kakor ob 9.46, in če hočejo še isti dan nazaj priti, morajo že ob 13.06 iz Bohinja. Kako se more s primerno ko-mednostjo in potrebnim počitkom ogledati in uživati bohinjske lepote. Obisk Bohinja je potemtakem otežen. Ce pa hočejo v Kranjsko goro, Triglavsko pogorje. Vrata itd., jih čakajo Še večje neprijetnosti.' Z Bleda morajo ob 4.41, čakajo na Jesenicah do 9.20 (5 ur, kam naj se denejo!), in Če hočejo Še Isti dan nazaj na Bled, prispejo ob 18.00 na Jesenice, odkoder !c zadnji vlek odšel 10 minut prej, ob 17.50, na Bled. Morali bi torej prenočevati na Jesenicah, ker vožnja s »kollmac  z Jesenic na Bled ni vpeljana in bi stala lepe stotake. Raje, kakor potovati s takimi neprilikami, se opuščajo izleti in ti romantični kraji nimajo obiska.   In če odhajajo tujci ob konca sezone ali tudi med sezono, recimo rodbinski očetje, kateri radi poslov samo nem ter tja obiskujejo svojce, morajo ie ob 441 f Bleda In čakati do 930. 5 nr, na Jesenicah, da Jfli brzovlak odpelje na sever. To to nemogoče razmere. Tujci tega ne morejo pojmiti saj imamo tudi že Francoze, Angleže v gostih. Ti strmijo nad takimi uredbami ki nas kompromltujejo na zunaj, ki pa tudi efektivno gmotno Škodijo Bledu fn vsemu za tujski promet v poštev prihajajočemu okolišu. Apeliramo na ministrstvo saobračaja, da vozni red nujno revidirajo — sezona je v toku «* to ga. pumeitm
Sokoisfvo.
— Nedeljskih prireditev Sokola I. na Tabora se udeležilo vsi društveni prijatelji In podporniki, da dajo mlajši generaciji moralno eporo, da vztrajajo in da se pogumno podvržejo velikim zahtevam dela In truda aa zgradbo bodočega Sckol^kega doma. Najavili so tudi svoj obisk sokolski prijatelji In člani iz Zagreba, Maribora in celo iz Splita. Pričakovati je tudi lepe udeležbe od brastkih društev iz Ljubljane in okolice. — Odseki, ki vodijo prireditev, imajo zadnje sestanka in posvetovanja danes in Jutri. Poživljamo vse društvene člane in vabimo tuđi ostale Sokole, da nastopijo v nedeljo v slavnostnem kroju.
— Sokol I. Vstopnice za javno telovadbo in ljudsko zabavo v nedeljo 17. Junija naročajte v »Tiskovni zadrugi* nasproti glavne poŠte!
alHHaVRalnvVSeeHNRSROSC!.'!'1«
Tnjisfika In mr\.
—• Orožnova koča na črrl prsti bo nt-vorjena v nedeljo 17. Junija. Pot dn koče Je zelo prijetna in lahka ter dobro markirana.
— Prihod naše reprezentance v Zagreb. Včeraj je prispela po zmagonosni turneji
naša zmagovit« reprezentanca iz mosemttva ▼ Zagreb. Va kolodvoru se je nabrala ogromna množica liudi. ki je športnike nas vdušeno pozdravljala. Poleg tega so biti rri
sprejemu navzoči »rmadni zanovednilc Tn. eako^id in zapovednilc mesta pol!:ovn?k Vis
kolajević. Godba na kolodvoru Je intonirala naSo in romunsko himno. Z!*ti kralievi po*
kal je nosil kapetan moštva Dubravke. Pot od kolodvora v mesto Je bila za igralce pra* vi triurni in nanje je padal ves čas dež cvetja. V restavraciji Citv s je vršil zrna«
govalcem na čast velik banket.
— Motoklub »Slovenija*. Za vse ude« lezence nedeljske regularite rne tekme se vrši obvezen sestanek na predvečeri t. j. dne
16. t. m. pri Mraku točno ob 8.15 zvečer. — Vodstvo tekme.
— Motoktub »Slovenija*, nase naimtajse športno društvo, priredi v nedeljo dne 17. t. m. svojo prvo prireditev, in s:cer regu* laritetno tekmo na 112 km dolgi pre?i Ljuba Iajna»Planina*CcrVnica»Nova vas»VeIfke La» 5če*Turjak*LjubI.tana. Pri tej tekmi se stavi na vozilo in vozača ostre pogoje. Brzina, s katero mora vozač po vsrj progi enakomerno voziti, je minimalna. Tajne kontrole bo* do zaznamovale vsako prehitro ali prepo* časi voženo minuto, kar šteie vsakemu tek* mecu eno slabo točVo. Vorila so razdeljena v kategorije po cilinderskl vsebini in bo zmagovalec tisti, ki na vsei proc»i vdobi najmanj kazenskih točk. Odhod tekmecev je na Tržaški cesti pri km 2.5 oh devetih sju* trsi. V Novi vasi triurni obligatni odmor in glavni cilj na Dolenjski cesti pri km 3, kamor dospejo tekmovalci med 4. in 5. uro popoldne. Prijatelji vedno bolj se razvija* jočega motociklističnrga sporta se vabijo k start-; in cilju. Po prihodu vseh tekmecev na cilj, skupna vožnja na prijateljski šesta* nek v hotel »Tivoli*.
— 5. K. »Stovnn* Ljubljana gostuje dne
17. t. m. v Celju, kjer igra prijateljsko tek* rao a tamošnjimi »Atletiki«.
— Ljubljanski akademski športni klub priredi v soboto dne 16. t. m. v vseh prostorih hotela »Tivoli« »Julijski večer« s pie* som. — Začetek točno ob pol 20. uri
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— fTelsIngborg, 14. Junija. (Izv.) Na nedeljski tekmi med reprezentancama Švedska - Avstrija so Švedi bili zmagoviti. Dosegli so s 4 : 2 zmago. Na današnji re-vanžni tekmi v Helsingbcrgu je zmagala Avstrija v enakem razmerju-
Društvene vesti.
— Podružnica »Jadranske Straže« v Vojvodini. V Subotici se vrši v nedeljo 17. tm. ustanovni cbčn! zbor podružnice »Jadranske Siražec. Tudi v drugih mestih Vojvodine se ustanovijo podružnice.
— »Gospcsvettki Zvon« je na svoji zadnji odborovi seii soglasno ugodil prošnji Sokola I. in je radi sokolske prireditve pre* ložil svojo tombolo na nedeljo dne 24. t. m. Svesti smo si, da bo ta ras alrlep naletel v javnosti na kritiko, ker je vsaka preložitev nepopularna. Vendar pa ni mogel iti odbor preko prošnje Sokola 1„ kateri svoje javne telovadbe, prirejene v velikem obsegu, ni mogel brez velike Škode preložiti na poznej* li čas. Tudi je odbor uvaževal požrtvovalno delo Sokolstva za Koroško in zatrdPo, da se bo Sokolstvo Z agitacijo za tombolo oddol* i žilo »Ciosr>osvets?:emu Zvonu«. Prosimo nam ! naklonjeno občinstvo, da upošteva navedene razloge in da nam ostane naklonjeno tudi zanaprej — saj je vse naše delo namenjeno Koroški Tombola se bo torej vršila nepre* klicno v nedeljo dne 24. t. m. ob 16. ©opol* dne na Kongresnem trgu. — Odbor »Gospo* svetskega Zvona*.
— Važno ga invalde. vdove tn sirote, bivajoče v območ'u IlublJ. magistrata. Po*
družnica udruženja vo'nih invalidov v Ljubljani vabi, da se zanesljivo zglase vsi člani in Članice, ki bivajo v ljubi), polit, ra'o-nu, do 18. tm. v društveni pisarni, Št. Pe-terska vojašnica, vrata 3, radi za nje vele-važne zadeve (morebitne podpore). Saboj naj prineso Člansko knjižico. Zglase naj se tudi oai, ki v zadnjem času Članskih knjižic niso prejeli. Uradne are v tem času od 9. do 12. In od 15. do 18.
-% Kam v nedeljo 17. tm.? Udruženje Ferfalnega Saveza v LJubljani priredi v nedeljo dne 17. tm. ob pol 9. zvečer na vrtu Hotela TlvoU (v slučaju slabega vremena v dvorani), komedijo »2enitev« al| »Docela neverjetno komičen dogodek«, v treh dejanjih. Pa predstavi prosta zabava« Z odrom nt dobrodelen namen prireditva se priporoča sa obilen obisk Odbor.
— Eksperimentalni večor dr. Evgena de Oyn. Znameniti francoski psiho patolog dr. Evgea de Gyu priredi v dvorani hotela Union v soboto ln ponedeljek dva eksperimentalna večera S predavan lem o a v tom a t iz-mu misli, mnemotehnikl. telepatiji, sugestiji ia hipnost. Podrobnejši program Je razviden nt lepakih. Predavanje le zasnovano poljudno znanstveno In različni poitkusi, s katerimi bo dr. de Oyn razkrinkal trike in prevare raznih eknperlmentatorjcv, bodo med občin-
NAJNOVEJŠA POROČILA.
STAMBOLIJSKI — VJET.
Vesti se potrjujejo.
— Sofija, 14. junija. (Izv.) Bolgar« ska brzojavna agencija javlja službeno: Vladne čete so dar.es vjele bivšega ministrskega predsednika Aleksandra Sfnmholijskega v vasi Golak pri Slat vovici. (Vest, da je bil vjet pri Tatar-Pasardžiku, jc bila netočna. — Uredn.)
MAKEDONSKI KOMITASI VDRLI NA NASE OZEMLJE.
— Beovrad, 15. Junija. (Izv.) p0 poročilih Iz Skoplja so dobro oboroženi makedonski komitašl V večjem številu prekoračili naSo mejo ter prišH do Sušice, vasi v bližini Skoplja. Med orožniki in komitaSi se je vnela borba, ki je trajala 9 ur. Ko so orožniki dobili ojačenja. so obvladali situacijo. Komitaši so pobegnili ter so na bojišču pustil tri mrtve in več ranjencev.
PREZIDENT DR. masabvk na POTU V ALŽIR.
— Marseille. 15. junija. (Irv.) Das nes je semkaj prispel prezident Češko* slovaške republike dr. Tomo Masarvk* Jutri se s pamikom pelje v Alžir.
DEMISIJA BELGIJSKE VLADE.
— Bruselj, 14. junija (VVolff) Ker Je senat ocIMon'! predlog senatorja FJrocks-w!l!a g!ede iranco«kc un?verze v Oenru. le vlada podala de-r'^'o.
— Bruselj. 15. junija. (Izv.) Belgij* ska vlada je demisijonirala radi pro* Mcma o odpravi francoskega vseučili* šča v Centu in ustanovitvi flamske univerze. Kralj Albert je demisijo vlade sprejel.
AVSTRIJSKO ZUNANJE POSOJILO.
— London. 14. junija (brv) Ancle^ks banka objavlja poročilo o dosedanjih re-zu1tatfh subskripcije avstrijskega posojila. Posolilo v znesku 100 funtov je bilo podpisano do 40%. v zneskih 1000 funtov do 30^. in v zneskih m.000 funtov do 10%. Na borzi ;e opažati živano Vtipčevanje s obligacijami avstrijskeja posolila.
Borzna poročila.
— 2a*reb. 15. »unija. (Irv.) Zakliaček. Devize: Curih 16.70. 16.80. Pariz 5.90, 5.975, London 428.—. 432—, Berlin 0.0875, 0.09. Dunaj 0.13, 0.131, Prajra 2.7S5, 2.S05. Trst 4.30, 4.35, Nevvvork 92.50, 93.50, Budimpešta 1.15. 1.25. Valute: dolar 91.—, 92__.
— Curih. 15. junija. (\zr.) Današnja predborza: Beograd 6.20. eBrlin 0.0053. Amsterdam 218.50. Newvork 5.755, London 25.71, Pariz 35.47. Milan 25.85. Praga 16.66. Varšava 0.0075, Budimpešta 0.075. Bukare* sta 2.87. Dunaj 0.0078°/», avstrijske rigosa* ne krone 0.0078*/». Sofija 6.95.
— Trst, 14. junija. Beograd 23.20. Berlin 0.021, Prajja 64.50. Pariz 137.25, Londoe 99.65, NTewvork 21.60, Curih 387.—.
Izpred sodišča.
— Svojega moža umorila s sekiro. Danes se vrši pred porotnim sodiSčem ena najsenzacijonalnejših razprav ie sezone in sicer proti posestnici Neži Jane iz Dvorske vasi. ki je 13. aprila 1923 umorila s sekiro svojega moža. Avditorij Je poln občinstva in razprava se vrši v skoro mrtvaški tišini. Obtožba se glasi: Posestnik Janez Jane so Je pred 18 leti poročil z Nežo Jane. Zakonca sta živefa že takoj od početka v vednent prepiru in pretepu, ker je bil mož Janez vedno pijan in Je v takem stanju doma razsajal. Dne 3. aprila t I.. nekako okoli 20. ure, je prišel mož domov In začel zmerjati otroke ter jim groziti z nožem. 2ena ga je odpravila Iz hiše in zaklenila vrata za seboj. Mož pa se je kmalu vrnil in ker je na.sel vrata zaprta. Je toliko časa razbijal po njih, da so se odprla, žena ga je čakala v veži in ko le šel mimo nje. ga Je pobila s sekiro na tla in ga toliko časa tolkla, da je obležal mrtev.. Prizadjala mu Je deset udarcev, od katerih je bil eden na čelo smrten. Neža Tanc je nato odšla v kuhinjo in popolnoma hladnokrvno skuhala otrokom večerjo. Kasneja je šla k sosedi Mariji Napret, Ji pokazala krvavo sekiro in izjavila: »18 let sem bila v Ječi, borna pa še 10 leti Crknil Je!« Sosedom pa Je izjavila: »Sedaj pa le naj pride, kdor hoče U Obtoženka svoje dejanje priznava, pravi, da v temi ni videla, da le udarila po možu. Vrši se zasliševanje prič. Razpravo, ki se nadaljuje, vodi višji sodni svetnik dr. Pavel Skabeme; obtožbo zastopa prvj državni pravdnik dr. Dominico. Obto* ženko zagovarja dr. Smole.
— Tatinska tolpa. »Strahovale* ljubljan* ske okolice«, tako bi pravzaprav morali imenovati tatinsko tolpo, ki se je včeraj zagovarjala pred poroto. Na obtožni klopi so sedeli Anton Remar, Ernest Dečman in kolovodje brata Ivan in Alojzij xMeserko. V svezi z njimi je bila še lična družba sedmih »lepih devojk«, ki pa pridejo na program prihodnje porote. Ta družba je vprizarjala povsod po deželi nebroj vlomov in tatvin in napravila ogromno škodo. Bili so obso* jeni: Ivan Meserko na 5 let težke ječe, Anton Remer na 4 leta in Ernest Dečman na 1 leto težke ječe.
— Tatvina prt tvrdki l. C Maver. Na obtožni klopi sta sedela včeraj hlapca Mar* tin VoTk in skladiščnik od tvrdke Maver, Alojzij Omahen. Vovk, ki se je le dalje česa poznal s Omahnom. je slednjega na* govoru, da je sačel krasti pri Maverju ras« no blago, ki ita ga oba obtoženca na zvit način v opoldanskih urah vedno spravila na varno. Tako sta tekom nekaj mesecev ukradla raznega platna in hlada ra okoli 150.000 kron. Vovk je imel Še poleg tega tudi postranske »kšefte« z nrkim Goričkom* ki je kradel čevlje pri M. Trebarju na Sv. Petra cesti. Vovk je svoja dejanja kratko* malo vsa tajil, medtem, ko je Omahen vse priznal. Obsojena sta bila: Martin Vovk na poldrugo leto ječe in Alojzij Omahen aa ene Jase Jejlta
stran 4.
»SLOVENSKI   NAR OD* dne 16. junija 1923
Itev. 133,
f
V ^
SON
gumaste pete In gumasti podplati
so se pocenilil
Dve meblovani sobi
SE ODDASTE b L julijem TREM GOSPODOM. — Na* ■lov pove uprava lista. 6239
w--
PRODA SE skoraj nov
salonski frak
PO UGODNI CENI. — Naslov pove uprava lista. 6202
Blagajničarko,
veščo tn vestno starejšo sito, ISCE VELETRGOVINA V ZAGREBU. UvaJujejo se se* Xxxo ponudbe z najboljšimi pri* poročili. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenske* gtL Narođac pod »St. 62%«.
Agilne AKVIZtTERJE
Žakć in modne hlače,
malo nošeno, UGODNO NA* PRODAJ. — Ogledati se more v trafiki HOserjeva ulica 12.
6221
Meblovana soba
a električno razsvetljavo in posebnim vhodom SE TA*
KOJ ODDA__Novi Vod.
mat št 18. 6234
Vajenec (plkolo)
SE SPREJME v kavarni »Slon*, LJubljana,   Dunajska   oaata 2.
_____6096
Mesta blagajnižarke
ali PRODAJALKE v Ljubljani I5CE GOSPODIČNA S PRA* KSO. — Ponudbe pod »F. C. 6199« na upravo »Slov. Nar.«.
SPREJMEM  TAKOJ dobrega
čevljarskega pomočnika.
Hrana v hiši. Plača po dogo* voru. — Andrej Jamar, čevljar* ski mojster, Bohinjska Bistrica štev, 130. &37
Kdor se resna zanima
ZA HYPNOTISMUS IN MAGNETISMUS, ta naj se takoj javi pri »Apoflo«, Stari trg 19111 pod »Elahim«.
Hiša z vrtom
*? Zgornji Šiški št. 44 NA PRODAJ. — Več se poizve ▼ Zgornji SiSki št. 45. 6130
"Proda se KLAVIR"
(Flutfel), kupljen leta 1912.. du* najska konstrukcija z železno ramo. v brezhibnem stanju. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 6119
AUTO
znamke »Praha«, 6 sedežni, 35 HP, z električno raz« sve ti javo in pogonom, sko« ro nov, CENO NAPRODAJ. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6108
Krasna velika omara
(rezljana), pripravna za kako restavracijo, knjižnico ntl pi* sarntško arhivo. SE POCENI PRODA. — Ogleda se pri: Lotrič in sin, Tesarska uL 3.
6204
IljubtJ
emu.
'Jlfari&or i DOMAČA
\Ce1}e TttAttl
Aa varovalna dpu&*
%a. Velika provizija •skalna plača. — Prijave ne fjmravu »Slov. Naroda« poA »Agilni Akvi2iterji/6!07«.
Rada družinskih razmer DAM
V NAJEM, najraje bi pa PRO* DALA TAKOJ
hišo s lrpovino
Z MEŠANIM BLAGOM. — Ponudbe pod »Ugodna prilika 6236« na upravo »SL Naroda«
Bančni »radnik
(CEH)' na studijskem potova*
njn  po  Jugoslaviji, SPREJME
KAKRŠNOKOLI MESTO V PISARNI da te prlufi ileren* SCme. Visokost plače postranska
strrmi. — Dopisi pod 1923/6230 zmk  up»a»u »Slo-r. Naroda«.
Prostovoljno lovna dražila
GI93
se vrSl v soboto, ttite) 16, hnrtiai 1923 ob S« popoldne in na*
Osljcvanje v ponedeljek, Dunajska cesta 25, I. na d str. Razprodaja ee: Velika oljnata slika (orieina!), ogledala, velika železna blagajna JTanešoš*, bronasta ara z alahaa^raanm stojalo«, pec (Dsuerbrand-
9m\ omara za led, različne mize, omare, perilo, preproga, kozarci, jnac »njtge, oroa> in tovefte potrebščine ter drugi predmeti.
Stanovanje
nn periferfli afl ▼ bližnji okolici mesta iito mlina atranka proti dobri nagradi. Event. se vzame hiša t najem. Ponudbe na B. Krali* Brezovica (ftarake)
Naznanilo,
HT LIPA, zadruga mizarjev z o. z. v St Vidn, je otvorila evojo obrt. Prevzema vsa stavbena in pohištvena dela po konkurenčnih cenah. Delo solidno. Postrežba točna. Stalna zaloga mizarskih in tapetniških izdelkov. 6224
ll
Redka prilika se daje vsaki varčljivi gospodinji, da si oskrbi domačo potrebo s prvorazredno L belo debelo slanino po 1 Kc, I. posušeno slanino po 1 Kc, I. paprika-slanino Kc. Razpošiljam počenši od 5 kg naprej v poštnih za-rftkih ali po železnici, brzovozne proti povzetju.
ti. P. PRGDANOVIC Novi Sad (Vojvodina)
Eksport mm Import.
+
Potrta neizmerne žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da se je najina srčno ljubljena h čerica-edinka
Marila
včeraj zvečer ob četrt 8. v nežni starosti 14 mesecev, po kratkem, hudem trpljenja preselila v nebeške višave med krilaice.
Pogreb nepozabne edinke naše ae vrši jtrtri v soboto ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 29, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 15. junija 1928.
Globoko žalujoča rodbina AfflJH,
mesar in posestnik.
Znanja želi
mlad inteligenten trgovec z gospodično ali mlado vdovo s premoženjem v svrho ženit ve. — Ponudbe će mogoče a sliko pod »št. 30/6227« na upravo »Slov. Naroda«.
MODISTINJA
z večletno dunajsko prakso, Ida DOBO VIŠEK Sp. Šiška, Planinska ceste 195, SE PRIPOROČA Z NAJNOVEJŠIMI MODELI. — Razstavljeno v »Uradu za pospeševanje obrti.
6203
Nanrorfaj imam vež hiš
(tudi majhne), pripravne aa trgovino, gostilno alt srn vsako večja podjetje z vrtom in dvo* r iščem, s stanovanjem ali brez stanovanja kupcu na razpolago, v mestu ali na periferiji mesta.
Cene zelo ugodne. — Naslov
pove uprava *51. Nar.«. 6235
Proda se AUTO
a Štirimi sedeži. 5/12 HP, v po« polnem a dobrem stanju; zelo mala poraba bencina. — »Jas dren«, kemična tovarna, Novf Vodmat, Zaloška cesta št. 95.
6116
NOVOST!
NOVOST!
Opahnrafske strojeve
za AUTOMATSKO maza* nje, tiskanje i suSenje stl* saka, nudi tvrdka P. Bog* danov <£ Co„ Sisak. 6072
ti
Xn]igovo9k!nja
zmožna bilance, korespondrntinb v slovenskem in nemškem jeziku ter nemška stenografima želi pre-meniti mesto. Ponudbe z navedbo nlače na upravo Slov Naroda p^d Zanesljiva not 6*53.
mlada, za boljšj h! So, ki .se razume tudi na gospodarstvo. Poeoj: *n posto anie zek> dobro. Ponudbe je nos:a.i na naslov r Ivo G oru p, Zagreb. Jurjevska u. 37
6162
Zenitna ncniidba.
Dva inteligentna gosooda srednje starosti, z vec" milijoni kron gotovine, želita v svrho žonitve znanja ?. gospicurni ali vdovami.
Dopisi s polnim podpisom in slik:;;ni. katere se na >ello tudi vrnejo pod »Trgovec/3682« na upravo »»Slov Naroda«.
&ri£oro£:a
Imiu fim
. .. nanjarn ccnjen'm trv /* cem, da sem s 1. junijem 1°2,' izstori! ii tvrdka Josip Rmjšte\ & Comp., ter od tc£a ('.neva n« prevzamem nobene obveznost
imenovano tvr-.V.. >.
šoitanj,   1.   junija 1923.
Karot PeČovnik.
„ Kolesarji!
Oglejte si veiko zalogo dvo-koies, komnletnfb, z dobro pneu-matikp od Din 1800*—. Tribuna F. B. L*, Ljubljana, Karlovska cesta 5tev. 4. M 53
Dva dijaka
IŠČETA tu prihodnje Sol* sko leto SNA2NO SOBO Z DOBRO OSKRBO. — Ponudbe na upravo »Slov. Na* roda« pod »Dobra hrana/6183«.
fmakulatnr papir) ima od 25 kg naprej za oddati po 18 K kilogram ninko Bumtr, Sv. Brit
pfl Litiji. 6161
Cenjenemu občinstvu
si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel pekarno od gosp. Ivana Jakina, Dunajska cesta štev. 5. ter začnem izvrševati obrt odnosno prodajati pekovske izdelke dne 18. junija L L Pripravljal bodem tudi najfinejše pecivo in se povsem potrudil cenj. občinstvo zadovoljiti z vedno svežim blagom, ter se osobito najtopleje priporočam dosedanjim odjemalce! . za nadaljno naklonjenost, katerim zagotavljam že vnaprej točno in najsolidnejšo postrežbo, Z odličnim spoštovanjem
Anion Presfeor
pekovski mojster.
ms
Stanovanje
obstoječe i*, dveh zračnih in svetlin aob ter kuhinje s priti*
klmemi na periferiji mesta SE ZAMENJA ZA STANOVA* NJE. obstoječe ia sobe m b< hinje a pritUdinaml V MESTU. — Naslov pove uprava »Slov.
Naroda«. 6226
Prodam
ftrehm* Tierleben, 10 rveafcov,
Korner Pftanzenleben, 2 twt* ko, Schab&rts Uaturgeschichie des MineTalreich.es in Vetha&en
& Ktassings. Kteiner Handetlas (108 kart, najnovejša leda j a"). Vse knjige so r.elo lepo vezane in dobro ohranjene. — Cena 2000 Din. — Naslov pove tmra* va »Slov. Naroda*. 6200
Dve VITRIN!
visoki 2 m 10 cm. Široki 44* do 55 cm. pripravni za galanterij* ske.  odn.  dranvlitrrske trfOvis
ne, STE NAPRODAJ. — Isto* tam se prodaste dve PUPI (mttmvccpji "), primerni »» i«* loSbe modnih trgovin. — Oftie*
dajo »e v prostorih Ljubljen* ske*a  vefcaejma,  paviljon D.
6222
Ali ste ie preskrbljeni s knjiga
.Babilonska appka"?
Dobi se skoraj v vseh knjU garnah! Za njo ae iščejo tudi gospodje, ki hi jo proti primernemu honorarju p?e* stavili v angleški. frMnceski, italijanski in ruški jezik. — NasloT pove uprava »Slov. Naroda«. 6110
K!MO.!M¥Ef«TAR
s kompletnim »^LtnaneasJ ■ «qae m
rate«. 4 PHS beaehiafrefatom z dinamom brez magneta in
vpltnjevalnika. pimntno, 2 etek* trični peči. nmd 200 bmkovih raktopnih stolov .etc ete.
SE PRODA na jmvni dralhi
dna 19. junija «4» ti. uri v skladišta »Javnega skladišča in prevozne družbe, d. d. v Celju«, Savinjsko nabrežje (ca« rinarna). Izklicna cena 45.000 dinarjev. 424»
Lepa svetla soba,
šolnina lega, z električno rar-
svctljavo. v I. nadstroniu vil*. Mini sredine mesta, 5E OD*
DA    SOLIDNEMU GOSPO*
D TJ". - NTaslov   pove uprava
»Slov.   Naroda«. 61P1
S 1. julijem t. 1. SE SPREJME
sposobna kontoristinja
ZA VEČJO TRGOVINO V MESTU NA GORENJSKEM. Začetnice irkljueene. — Oferte
je naslovih* z zahtevki olače pa naslov, ki sc poizve v upravi
»Slov. Naroda«. 6176
Trasvlna
T MEŠANIM BLAGOM V LJUBLJANI, obstoječa iz lo* kala in mafhne«?a skladišča. SE Z INVENTARJEM VRED TAKOJ PRODA. — Dopisi pod »Trgovina /6121* na upravo »Slovenskega Naroda«.
Zidna nneka
normalno in močno igana, pri«= nuno   najbolji«   kakovost. SE
NIJDI   VSAKO MNOŽINO PO DNEVNI CENI.
R. SMIELOVSKI. arhitekt in mestni stavbnik, posestnik opekarne na Viču, Rimska cesta it. 2. 4150
liteta se
dva
eleltrsiHlEija
ae eec 52 M
pojasnila daje
itdjarvo južne
Potapliaei!
(poeile)of>
Keaao S—S imčealk potep-liačav za nujna potapljaška dela v neki dahnttineki lukf. Globočina 17— 35 Bi, zdravniški nsdror."— Potapljači dobe dobro dnino, hrana ia stanovanje brazplseno. Za nujni m te?ka dela posebni dogovori
Za posebno dobre pot sp! jače trajno In dobro name^čenje.
Ponudbe i navedbo zahtevane dalne, doslej izvfftenih potaplji-iaih del ln časa začetka dela fc poslati čini prej na
Beograd. Jakličeva ulica iS.
Prednost imajo rolcodeld tesarji ifi ključavničarji.
«12»
Mmžmz opekarne d. d. Ljubljano
nudijo v poljubnih množinah
^a
.1
mam **ggf
,\" in model WD* (ntomi crep), najpriprostejše, najtrpeŽ-nejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
^idno opeko«
Nn željo pošljemo popis in ponudbe. - Spretni zastopniki se sprejmejo.
Bi
TR
najne>v«jtov Ia realno nizke) cene*
francoaki
BIPS, PLATNO, BTABUN, BATIST, FOUBLARD-SmA,
0PALBA-TI8T
Prežim, o^ajic m Wolbo ia
SKA PBEHOOOKOPiifl DRUŽBA. OfflaSi
VI. PGđm oSsSmi zf?«5r delničarjev Trboveljske ^emogoleopne družbe, l*x*:zrz se je vrši! dne 1. junija
1923. je sklenil za poslovne hiti 1225 izplačati dividendo
Din 25"— (din, gsetlncSvajset) za deBnico
od 11. junija t. L in povijati delnisTco glavnico na SRS K 200,000.000 — (Din 50,000.009'—) z izdajo 500.000 komado? na doaosca glasečih se polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200*— (Din 50'—V.
V provedbi tega sklepa in v skladu z modalltetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter up ravnega sveta, daje se posestnikom seda! ? prometu naliajajočih se delnic prarica opcije in sicer;
za vsakih S (nsi) komadov stsrih delnic 2 (dve) novi de!nicF9 kateri participirate na poslovnem dobičku družbe od 1. ja» ntiarja 1923 in sicer pod sledečimi pogoji:
1. za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne dale se nfleake pravice opcije;
2. pravica opcije ima s« v času od U. junija 1923 do vštetega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur na sle-delih mestih:
v Jugoslaviji pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njenih podružnicah in ekspoziturah v Beocjr^du« Bjelovaru, Brodu n. $•« Celju, Dubgrovnikui Gornji Rad^srsš, Kranju^ Ljubljanip l¥Sariboruy JeseniJC3ehB HHurska Soboti, Osijekui Roga&kč Slatini, Sarajevu, Somboru9 Suiaku Sabcu, Šibeniku, Skoffji Loki ii Vriou ter njeni afilaciji Jugoslavenska industrijski banki v Splitu. Na Duraaju pri Ce?> trnlni evropski deželni banki (Zentral Europ&ische L&nderbank) podružnica na Dunaju. V Parizu pri Banqua des P?ys de v Europe Centrale. V Ženevi pri Lambard« Odier & Cie, Darier tt Co, Union Finanoiere de Eeneve.
Pravica opcije na francoskem se zamore izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnosti i. s. v terminu, ki bo še pozneje eazglažen.
3. Opcijski tečaj novih delnic znaša Din tel quel po kom, ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vlačati v gotovini sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922 i. s. s prepustitvijo 5 divi-deodoih kuponov v vrednosti a Din 25*— pro komad tako, da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4. Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter pri!ožiti dv-ju! seznam« t katerem so Sterilke delnic vpisane y aritmetičnem redu. Fjrmuiarje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta.
5. 0 pologu plašča delnic« kakor tudi o izvršenem vplačilu biatija se MafajniSka potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasnele objavil, za-menjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili ae bodo z Žigom, Id bo označen, da \t pravica opcije izvršena, ter se boiio takoj vnrili strankam.
Move delnice to mogoče prerzeti samo pri onih podpisnik mestih, kjer ae bo izvršila prijava pravice opcije.
DUNAJ« dae 11. junija 1923.
Trboveljska premogokopna družba.