Leto ¥11, štev. 82 Ljubljana, nedelja 11. aprila 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din =a Uhaja ob 4. »jatraj. =3 Stane mesečno Din as—; za ino-»emstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubliana, Knaflova ulica itev. 5Л Telefon Stev. 7*, ponoči tud' Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, PreSernor« ulica št. 54. - Telefon št. 36. tnseratnt oddelek s LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št «q« Podružnici-. Maribor, Barvarska ulic» št. i. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda s L)ut>-јапа št. 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.141. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Ljubljana, 10. aprila. Ko ie po porazu v Mali Aziji I. 1922. sedanji polkovnik Plastiras v družbi s polkovnikom Gonatasom pričel vojaško revolucijo zoper kralja Konstantina in njegovo konservativno, germanofilsko vlado, udaril na Atene, dosegel kraljevo abdikacijo in sestavil revolucijonarno vlado, ie takoj pričetkoma izjavil, da sprejema vojaštvo vodstvo države samo za toliko časa, da sc izvede delo revolucije in da se prebivalstvo samo izreče, kako državno obliko in "olitiko hoče imeti zanaljubirost Italije občuti tudi v izjavah njenih vodilnih državnikov in v njeni celokupni notranji, vojaški, mornariški in ttidi v zunanji poiitiki. m.....................i"'."}"."«'»"'* Darujte za Sokolski Tabor O važnosti in pomenu Mussoli» nijevega potovanja smo prejeli tud i nastopno poročilo našega stal ncau U rimskega dopisnika: I, Rini, 9. aprila. Mussolinijevo pompoziio potovanje v Libijo ni le važen dogodek v notranjem razvoju fašitovske politike, ki bi brez-dvomno prišla v zastoj, kakor hitro bi jj zmanjkalo vnanjega sijaja, pa naj bo ta organiziran zgolj kot zveneča manifestacija ali pa kot brutalna demonstracija proti fašistovskim nasprotnikom, temveč je istočasno dobro premišljena in smotrena demonstracija fašistovskega političnega imperijalizma proti onim državam, ki so zainteresirane na Sredozemskem morju. To je dejstvo, ki ga ne more utajiti nobena uradna izjava merodajnih fašistovskih činiteijev, ki skušajo prikazati Mussolinijevo potovanje le kot izraz volje italijanskega naroda po razmahu njegovega gospodarskega življenja. Zanimive so v tem oziru izjave državnega podtajnika v ministrstvu za kolonije Cantalupa. ki je kljub zatrdilu da Mussolini ne izdaja svojih načrtov, povedal marsikaj poučnega za evropsko javnost. Predvsem je ugotovil, da je italijanska kolonijalna politika integralen del zunanje politike fašistovskega režima, česar se mora zavedati vsa javnost, kajti veličina moderne velesile mora biti zajamčena v Afriki! In to je prvo načelo italijanske zunanje politike, ki ga hoče uveljaviti Mussolini s svojim potovanjem v Tripolitanijo. Obenem pa hoče Mussolini opozoriti Italijane na dolžnost njihovega sodelovanja v kolonijalni politiki. Kakor vse moderne velesile, mora tudi Italija doseči «afriško zrelost» in mora vsposô-biti svoje kolonije za bogato proizvodnjo gospodarskih potrebščin. Pomen Mussolinijevega potovanja pa ima še poseben politični značaj z ozirom na razmerje med Italijo in muslimanskim svetom. Mussolinijev obisk naj bi dvignil ugled najmlajšega sredozemskega naroda v očeh MohanrdOVih vernikov, kajti Italija je priroden most irred Vzhodom in Zahodom. Fašistovska «miroljubna» politika mora ustvariti. — politično ravnotežje v muslimanskem Orientu! Točnejše, oziroma jasnejše se izraža «MessaggefO», ki piše: Mussolinijevo svečano potovanje mora biti svetu dokaz, da Italija skrbno uvažilje pfoblem Sredozemskega morja. ki je bilo skozi stoletja arena evropskih tekem, kjer so se bile odločilne bitke za usodo narodov. Vzdolž severnega afriškega obrežja plapolajo zastave evropskih narodov. Italija, ki leži v Sredozemskem morju kot velikanski vozel, ki je določen od narave, da spoji vse tri celine starega sveta, ima na tem morju velike interese, ki se ji morajo priznati. Mogli bi se odreči nazivu «Mate fiostrum». toda s pogojem, da si ne prisvoji te pravice noben drug narod. Tudi bi mogli privoliti, da postane ln ostane Sredozemsko morje vedno prosto za vse narode, toda noben narod ne sme imeti nad njim absolutne oblasti. Toda dohod v Sredozemsko morje je v rokah druge države in dasiravno je bila Italija s to državo vedno v dobrih gospodarskih. političnih in kulturnih odno-ša.iili, bi bilo za Italijo vendarle bolje, ako bi tega dohoda ne zapirala nobena tuja volja. Italija potretije zato močno vojno mornarico, kakor to zahteva nien zemijepisno-strateški položaj v Sredozemskem morju. Iz teh izjav je razvidno, da fašistov-skemu režimu ne gre le za privolitev in čim večje izkoriščanje gospodarskih virov. ki so tako pičlo odmerjeni apeninskemu narodu, temveč tudi in predvsem za uresničenje imperialističnih teženj na škodo Anglije in Francije, na koncu koncev pa tudi na škodo velike južno-slovanske države, ki si po vsej pravici prisvaja vodilno vlogo v bodočem razvoju dogodkov med zapadnim in vzhodnim svetom. Rusija ponuja pogodbe i in Baltskim državam Riga, 10. афгИа. p. Po zasebnih vesteh je komisar i jait za zunanje stvari naročil ruskim zastopnikom v Varšavi, Helsmgfor. su, Revalu, Rigi in Kovnu. naj zopet začno ]>ogajanja za sklenitev garancijskih po. godb z dotičnimi državami. V poučenih in diplomatskih krogih Ge ta vest potrjuje. Ruski predlogi se v bistvu strinjajo z onimi, ki jih je pred tremi leti predlagal sovjetski veleposlanik v Berlinu, Kopp, liait, skim državam. London, 10. aprila, d. Sovjetska vlada je ponuiffla Poljski. Finski in baltskim drža. vam ,pogajanja, ki naj se nanašajo na te-!e točke: obojestrnsko jamstvo za sedanje meje, pogodba o obojestranski nevtralno, sti. nobena pogajanja s tretjimi državami, ki bi napadli eno pogodnic, razsodišče In trgovinske pogodbe. «Nova vera» Praga, 10. aprila, s. V moravski Hanl se je v zadnjem času zelo razširila sekta Sv. Duha. Pravila te sekte prepovedujejo na podlagi citatov iz sv. piema ne samo voja» ško službo, temveč tudi obisk šol in plače« vanje davkov. Ker so se pristaši te sekte točno držali teh predpisov, so davčne obla» sti pričele z zelo ostro protiakcijo. Za odpravo dvoboja v Nemčiji Berlin, 10. aprila, d Vlada se havi z načrtom zakona, po kateri se častniki in uradniki odpuste, ako se dvobojujejo. Za. kon pride v kakih 14 dneh pred zbornico, Poslanec dr. Žerjav in škof dr. Jeglič Poljski Posl. dr. Žerjav in škof dr. Jeglič Za veliko noč je napisal posi. dr. Žerjav v »Domovini« pod naslovom »Vstajenje« uvodni članek, na katerega v zadnjem »Domoljubu« na uvodnem mestu odgovarja s posebnim pastirskim pismom ljubljanski škof dr. Jeglič. Mi smo že v včerajšnji številki našega lista reagirali na škofovo najnovejše politično propagando, da bo pa javnost o zadevi avtentično informirana, pri- Kaj je pisal posl. dr. Žerjav? VSTAJENJE Nič kaj ne napreduje letos pomlad v pri-rodi. Hud je boj pomladi z zimo. A zmaga ji je gotova. To zmago življenja nad smrtjo proslavlja narodni in obenem verrkl praznik Vstajenja. Vsak se ga raduie in tudi »Domovina«, ki z materinsko ljubeznijo zasleduje vsak gib v ljudski duši, se veseli in zïll svojim čitateljem veselo Aielujo. Ob tej priliki bi ta naša skromna »Domovina« rada povedala, da se tudi ona bori za zmago pomladi nad zimo, za zmago solnca nad temo. Ljudstvo, ki je z duhom podložna, narod, ki ne sme misliti s svojo glavo, možje, k; zanje misli n. pr. duhovnik, to jc, kakor bi megla pokrivala ravnino. To niso žive oči sodobnega moža, :o ni prosta vstvarjajoča misel pogumnega človeka. Tek človek je, kakor bi gledal skozi megleno zaveso. To meglo pregnati s slovenske zemlje ]e ena izmed nalog »Domovine«. Poštene, zdrave, nezavisne delavne ljudi hočemo, take fci radi videli Slovence. Nočemo k:_ movcev-podrcpnikov, nočemo ljudi, ki duhovniku na liubo sovražijo ter bijejo brata. Čemu sovraštvo? Saj ne gre ne za vero, ne za obstoj duhovniškega stanu. Ko bomo mi popolnoma zmagali, kakor so skoro pri vseh narodih pomedli s srednjeveškim klerikalstvom, bo tudi obstojala vera in duhovniški stan. A vera bo močnejša, ko bo prosta politične prjvlake Li duhovniški sfan bo uglednejši. Zaničujemo iz globine srca duhovnika, ki pri spovedi ubija vero zavoljo »Domovine«. Zato, ker Vam tak človek edreka odvezo zaradi »Domovine«, se pač niste tlikaki brezverci Vi visoko stojite nad takim duhovnikom, ki je s tem izgubil svojo čast kot dušni pastir in kot človek. VI niste krivi, če je cerkev postavila k Vam nevrednega služabnika. Odgovornost za posledice nosi on sam in tisti, ki mu je kai takega ukazal. Le živimo kot poštenjaki, Izvršujmo vodno svoje dolžnosti, izkažimo bližnjemu ljubezen, p,i lahko z višine svojega srca ponrilujoče gledamo na siromaka tako zvanega »božjega namestnika«, ki pa je samo suženj svoje stranke, pohlepen za posvetno močjo, pravi hlapec svojih strasti. Že ob Božiču sem napisal, da jc naš program pravzaprav zelo enostaven: da bi bilo boljše našemu ljudstvu na rodni mu zemlji, da bi živel' zè na tem svetu človeka vredna življenje, da bi si pomagal naprej, da bi za svoje žulje dobil pošteno plačilo, če bi nihče brez dela ne živel rd truda svojega bližnjega! To hočemo. To moremo doseči le v močni narodni državi. Močna pa more biti država le, če delamo složno in se ne sovražimo med seboj. Srbi, Hrvatje in Slovenci, Štajerci in Kranjci. Ni človek, kdor ne ljubi svoje domovine. Kdor pi hoče napredovati, mora se učiti. Zato delamo toliko na izobrazbi ljudstva. Največji pogoj za napredek vsakogar ie: prosta glava, duševna nezavisnost. Kdor samo to hoče, kar mu duhovnik predpiše in zanj misli, ta je duševni kimovec. Pri takih mračnikih ni napredka. Proč z meglo! Solnce resnice, solnce Iju bežni do naroda, do domovine, do bližnjega. razsvetli naše meglene poljane! Na tleh je slovenski trpin in klerikalna megla mu zastira oko. Ko pa jo bo razgnal, bo •tudi za Slovence nastopil čas. ko ne bodo svobodni samo na videz, ampak zares. Tedaj bo tudi za našo politiko in z njo za blaiOTtanic Sloveniie nastopil dan Vstajenja. Dr. Gregor Žerjav. Politične beležke «Obzorovo» priznanje o mogočnem napredovanju SDS v Bosni Zagrebški »Obzor«, znan kot oprezno režimsko glasilo, prinaša interesanten dopis iz Sarajeva, ki črno na belem priznava, da je Prfbičevičeva agitacija v Bosni nedvomno bila uspešna. Brige radikalov so postale očitne, ko je Pribičevič imel zborovanje v Sarajevu. Ob tej priliki so mu bile prirejene velike ovacije, ki so zavzele obliko demonstracij proti radikalni stranki. Pribiče-vičeva akcija je povsod pritegnila volilce zemljoradnrške stranke, obenem pa doseza vedno večji uspeh med radikali. Pri zadnjih volitvah edino HSS ni imela tekmeca, a kdo ve, ali ga pri prihodnjih volitvah ne bo d.bila . . . Priznanje od strani »Obzo-ra« jc vredno tem več, ker ie agitacija SDS in njeno napredovanje širom Bosne šele v prvi fazi. Dr. Korošec s Pašičem? Včerajšnje zagrebške »Novosti« poročajo iz Beograda, da zbuja pozornost zadržanje dr. Koroščeve skupne in da trdijo resni politični krogi, da so bili storjeni koraki v smeri sodelovanja Pašiča z dr. Korošcem. List naglasa v tem oziru kot značilno re-zerviranost pri SLS, ki je mnogo večja kakor pri ostalih skupinah, ifl Je mnenja, aa ie iniciiativa za zbližanje prej potekla iz Pašičeve okolice, kakor pa od dr. Korošca. No, mi smo mnenja, da bo bržkone ravno nasprotno res, zakaj veliko bolj potrebuje P?šiča dr. Koroše: kakor pa Pnšič dr. Korošca. To dokazuie t ti d " dejstvo, da so zn Pašičeve vlade k'erikalni listi vel k > bolj napadali svojec b'vîegj zaveznika St. Radiča kakor pa Pašiča. občujemo danes oba članka z originalnim tekstom. Menimo, da trezno mislečim ljudem ne bo težko spoznati veliko moralne razliko med dr. Zcrjavo-vlm člankom in škofovim pastirskim listom. Vsakdo si lahko predstavlja, kam bi prišli Slovenci z osebno in narodno svobodo, ako bi nas še kdaj doletela nesreča, da bi sntel kak škof nebrzdan.) uganjati nad slovenskim ljudstvom svoj zelotizem in terorizem. Kaj odgovarja škol dr. Jeglič: VERNIM KATOLIČANOM Ker nisem najemnik, ki beži, ko volk napada ovce, da jih raztrga, ampak si prizadevam, biti po zgledu Gospodovem dober pastir, ki tud svoje življenje da za svoje ovce, Vam moram zopet zaklicali in Vas opozoriti na veri sovražno počenjanje lista »Domovina«. Čujte! I. Kdo je Vaš ed Boga dani pastir? Jaz ali gospodje pri »Domovini«? Jaz sem Vas na temelju dokazov svaril pred »Domovino«, pred volkom' V ovčji obleki. Kaj pa »Domovina«? V lis'u št. 14 z dne 2. aprila Vas poriva na očiten odpor proti škofu. Vabi Vas. da vsak bralec ob Veliki noči pridobi vsaj enega novega пагссп'кз in prilaga v to svrho dopisnice. S tem hujska »Domovina« na očiten odpor. Kaj boš storil z brezvestnim čioVekom, ki sinove in hčere huiska zeper njihovega očeta? In kaj boste storili Vi? Za kom pojdete? Za škofom ali bogomrzko »Domovino«? II. V istem listn je g. dr. Žerjav napisal članek »Vstajenje«. Poglejmo ga! Ali piše o zgodovinsko nepobttio dokazanem vstajenju Gospodovem, ki je v dokaz svojega božanstva vstajenje napovedal in trd; tires-ničal? Ne, o tem ne govori. Pač pa govor' ô ziragi pomladi nad zimo, o zmagi solnca nad temo. Prav ima. tudi mi se tc zmage veselimo 'in jo vsako leto veselo pozdravljamo. Koda, to zmago luči nad temo razlaga tako, da taka megh pokriva ljudstvo in da nekako skozi megleno zaveso gleda, kdor posluša duhovnika, na ne sme ni'sliti s svoj ) glavo, ampak duhovnik namesto njega misli. To pa je druga-stvar in to trditev moramo kot nercsnxno izpedb ti. Verni katoličani! Verski nauki so najbolj važni za ča. :n za večnost. Od kod jih bn-ste prejemi!'? Mar cd nesrečnih ho-Eofajcev, ne pa M KrLtusa, ki je kot pravi Bog Vaš edini nezmotljivi uči elj in ravno zato prejemali od duhovnikov, k' jMi je On pooblastil, da Vam njegove nauke oznanjajo. In te nauke Vam duhovn ki razlagamo, oznaniujemo. doka®ujemo, da lili morete -razumeti in da morete misliti jasno in s svojo glavo. Beseda duhovnikova ni kakor megla nad Vami, ampak kaker soluté, ki meglo prepodi. Ako je pa popolnoma gotovo,*da Vam sveta Cerkev p i duhovnikih oznanja čisto resneo, ali morete drugače misliti? ali morete resnico zamenjati za zmoto? In ta člsnek v »Domovini« Vas bi rad tako zmedel, da bi zabredli iz luči v temo. Toda odveze ne dobi, kdor bere »Domovino« ali liste istega nopaštenega zav'je-nja. Gotovo je: Kdor te liste stalno čita, mu škodujejo v verskem prepričanju in v verskem življenju, pa ga s tem porinejo v nevarnost večnega pogubljenja. Dragi moji! Je nad nami Bog. naš pravičen sodnik! In ali duhovnik ni zavezan, od take grozne nevarnosti te odvračati? in aiko ti v tem uporu zeper Boga ostaneš, ali dobiš odpuščanje pri Bogu? Ne. pa naj ti spovïdn'k tudi tisočkrat odvezo da. Ker b: pa spovednik grešil, ko bi temu nevrednemu odvez i dal, zato ti jo dati ne more in П2 sme. Razumeš, kako nesmiselne so besede g. dr. Žerjava, ki piše: »Le živimo kot poštenja, ki ... pa lahko z viš.ne svojega srca po-milujoče gledamo na siromaka, tako zvanega božjega namestnika.« Vi znate, da smo duhovniki pravi in resnični božji namestniki v vseli verskih zadevali, ne pa »tako zvani«, kakor zaničljivo trdi gosped Žerjav. III. Kaj pa mislite o tem, da »Domovina« in sorodni listi trd jo, kako morajo vero braniti zoper škofa. Kaj pa sodite Vi o tej brezvestni .predrzni trditvi? Ljudje, ki še katekizma ne znajo in verske dolžnosti za-nemarjajo, hočejo braniti vero zoper škofa! Od kod so v to pooblaščeni? Vi pa veste, da je škof po Cerkvi pooblaščen od Bega, da naj uči večne resnice in jih zoper zmote brani, pa naj ga tudi preganjajo, zaničujejo, sramote in državno oblast zoper njega pozivajo, naj bi ga kaznovala in mu prepovedala učiti to, kar mu je Bog zapovedal. V Ljubljani na Veliko seboto. dne 3. aprila 19?6. t Anton Bonaventura, škof. V vsako hišo »Domoljuba«! Radikali so izgubili zaupanje v Stjepana Radiča Raidikalska oficijelna «Samouprava» pri. naža senzacijonalen uvodnik, v katerem odkrito poadaj-ja, da je radikalna stranka docela izgubila zaupanje v iskrenost Stjepana Radiča. Vso ]>otrpežljivoet radikalne stranke — pravi «i-Samouprftva» — inspi. rirano radi dolžnih obzirnosti napram narodu in državi, je Radič smatral za slabost radikalne stranke in je stremel za tem, da s samovoljnimi nastopi preipriča ves svet, da je on diktator koa/licije RR. V to svrho je s svojim klubom insceniral izpad, po katerem naj bi koalicijska vlada samovoljno na njegovo zahtevo razveljavila sklep Narodne skupščine, pri katerem i v sodeloval tudi sam in njegov klub. Spričo ta/kih pojavov je radikalna stranka mora. la izgubiti zaupanje v iskrenost vseh na. mer goep. Stjepana Radiča in njegovo skupino. zatorej je po tem dejstvu postala »lartaljna ohranitev sporazuma nemogoča. ! Medtem. l:o se jc tiskal članek <8amo. | uprave . ?c je že vnovič pripravljal teren i za obnovitev pporazumaStvu in vlade RR.. Klerikalna morala v luči resnice Napredni tisk v Sloveniji postaja mogočen činitelj v našem političnem in kulturnem življenju. Vsebinsko in tehnično čim dalje bolj izpopolnjevan — vedno bolj izpodriva slabe klerikalne liste, ki v svoji programatični reakcijonarnosti ne morejo nuditi po napredku hrepenc-čemu čitajočemu občinstvu, kar zr.hte-va doba moderne demokracije s svojimi potrebami in zahtevami. Zato ni čudno, da povzroča ta pojav v našem javnem življenju voditeljem slovenskega klerikalizma zlasti pa ljubljanskemu «nadpastirju« mnogo bridkih skrbi. Boje se izgube pohlevnih «ovčic»; skrb za izobrazbo in napredek slovanskega ljudstva jim je postranska stvar, glavno so jim volilne kroglice ter ohranitev slovenskega ljudstva v uzdah političnega klerikalizma ter splošne reakcije. Namesto, da bi skušali s plemenito konkurenco, s vsebinsko in tehnično izpopolnitvijo uspešno tekmovati s toliko jim nevarnimi naprednimi listi, s čemer bi se mnogo dvignil tudi nivo njihovega tiska ter pospešil splošni napredek Slovencev, ne poznajo v svojem boju nobenega drugega sredstva. :;akor obre-I kovanje ter teroristično cerkveno preganjanje nasprotnega tiska. Sebe ne morejo dvigniti niti z lastnimi močmi niti z božjo pomočjo kvišku, zato pa skušajo druge potegniti nizdol v lastno blato. To je vsa njihova umetnost Na eni strani pošiljajo v boj senilnega ljubljanskega škofa, ki so se mu zmešali pojmi o veri in politiki, na drugi strani pa skušajo z neutemeljenim natolcevanjem zmanjšati velik, tudi izven Slovenije priznan ugled naprednega tiska, ki si ga je priboril z vztrajnim in požrtvovalnim delom. Zato se jim godi kakor svetopisemskemu krivemu preroku Ba-laamu, ki je hotel preklinjati, pa je moral blagoslavljati. V današnji dobi prevratnega napredka svobodne znanosti z naglico naraščajoče prosvitljenosti in demokratizma tudi širokim ljudskim množicam ne zadošča več zgolj kategorična prepoved «Ne smeš» ali zapoved «Moraš», temveč hočejo poznati tudi utemeljene vzroke zanje. Preveč je svet jrreskusil jn pretrpel v svetovni vojni, da bi slepo sledil onim, ki so ga varali, gnali v vojne muke. Zato vzbujajo škofove prepovedi čitanja naprednih listov ter hujskanje klerikalnega tiska proti njim še večjo pozornost zanje; ljudje, ki imajo kaj življenjske izkušnje, se hočejo z lastnimi očmi in z lastnimi možgani prepričati, kdo ima prav*in kaj je tako groznega v naprednih listih, da nastopa proti njim vesoljni slovenski klerikalizem. Ljudje hočejo čuti oba zvona ter sodijo, a sodba pada v prid naprednega tiska.. To pa ni naša krivda, ampak zasluga klerikalnih farizejev, ki s svojim poliitčnim fanatizmom najbolj sami uničujejo v ljudstvu vero ter izpodkopavajo ugled cerkve. V ostalem smo s klerikalnimi bojnimi metodami prav zadovoljni, ker one nam in napredni stvari samo koristijo. V pojasnilo javnosti pa smatramo za potrebno opozoriti, kako ponavlja včerajšnji «Slovenec» svoje obrekovanje o «blasfemijah in perverznih literarnih izrodkih» v «Jutrovi» velikonočni številki. «Slovenec» pravi, da ne protestira proti tei literaturi iz strankarsko političnih razlogov (?), takoj na to pa piše. da bi «Jutro» svoje bralce kmalu lahko na prste seštelo, ako bi šlo samo za njegovo «protislovensko, centralistično politiko in njegov židovsko-li-beralni kulturni program», vsled česar lovi bralce z «literarnim kavijarjem zadnje vrste.» Višek klerikalnega fari-zejstva v polemiki proti velikonočni številki «Jutra» in njegovi vsebini je dosegel «Slovenec» v izjavi, da imen av torjev blasfemij, perverznih literarnih izrodkov, pornografične literature in literarnega kavijarja zadnje vrste iz same obzirnosti zato ne navede, da bi se mu ne moglo očitati kakega denunci-jantstva. Velikonočno «Jutro» je izšlo malone v 30.000 izvodih in lahko rečemo, da ga je čitalo najmanj 150.000 ljudi. Vsi ti ljudje so čitali imena domačih in tujili avtorjev spisov, objavljenih v «Jutru;; in zato ne more biti nobenega govora o dcnuncijantstvu, ker ni «Jutro» razširjalo ničesar na skrivaj, ampak javno in očitno Zakaj «Slovenec» potem na splošno sumniči in obrekuje? Zakaj ne pokaže, kateri objavljeni spisi so perverzni in poniografični, da se o tem lahko razvije stvarna polemika tudi z ozirom na etiko in moralo, c kateri govori tako svetohlinsko širokoustno škofovo trobilo? Edino zato, ker ne more doprinesti za svoje trditve nobenega tehtnega dokaza, ker je njegov glavni namen predvsem umazana konkurenčna gonja proti «Jutru», glavni vzrok pa onemogla jeza in zavist, ker je bil katoliški «Slovenec» za veliko noč pod vsako kritiko zanič. Način klerikalne gonje proti «Jutru» in sploh naprednemu tisku dokazuje dovolj jasno vso podlost klerikalne morale. Zato pa je tudi popolnoma umevno, aa se vsa poštena javnost, ki še ni do dna okužena s svetohlinstvom, z gnju-som odvrača od posurovelih škofovih listov, ki služijo samo Še poneumnevaniu Slovencev. Ugotavljamo, da si je klerikalna gospoda okoli «Slovenca» v polni meri zaslužila naziv obrckovalcev in lažnikov. ki si v jvoji strahopetnosti in hinavšči-ni ne upajo podpreti svojih zlobnih irdi-tev z dokazi. _a. Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas! Predavanje o Prešernu Kranj, 10. aprila Monsignor Tomo Z u p a n. veliki če-stilec našega Prešerna, jc imel v četrtek na gimnaziji v Kranju vrlo zanimivo predavanje o Prešernu. Kakor čebelica marljivo je zbral drobne podatke iz spomina gospe Ivane Zadpi-karjeve in jih zapisal natanko po njeni besedi. Podal nam je prav zanimivo si.ko Prešerna-človeka; kakor ga je gledala gospa Zadnikarjeva v svoji mladosti, ko je zahajal k njim v gostilno na Glincah. Do lasu natanko popisujejo ti spomini njegovo zunanjo podobo, za kar se je že leta 1S99 prav posebno zanimal rajni Aškerc o priliki snovanja Prešernovega spomenika v Ljubljani. In vsa ta podoba oživi pred teboj, ko čuješ opis njegovih kretenj in govora. Govoril je maio, raje je po-sl.tšal. študiral ljudi, kakor so v svobodnem razgovoru. Kadar pa jc spre-govoril, je polagal besedo k besedi počasi .kakor da jo pretehta poprej. Odtod najbrže se je zanesla govorica o njem, da je jecljal, česar pa gospa Zadnikarjeva ni nikoli opazila. Prinašal je njihovim domačim prav rad pesmi, ki jih je zložil za prigodnico prijateljem in znancem, zlasti šaljive in zbadljive. Pri njih seveda takrat niso slutili, da ie ta »dohtar« pesnik, ki bo nekoč tako imeniten in slaven. Zato tudi niso imeli posebne brige, da bi shranili dragocene papirje, popisane z njegovo roko in njegovo besedo. »O. ko bi tedaj to slutila, dejala bi vsak tak list v okvir in jih ovila z venci po zidu domače hiše«. Kadar je govoril, je imel glavo vedno nekoliko naprej vpognieno. prav tako tudi, kadar je poslušal. Stal je poleg mize. kozarec je imel prav na oglu mize. natočil si ga je le malo in tisto malo do dna izpil. Običajno ic popil le četrt bokala, nato segel v Kv-.nikov žep po krajcarje in plačal. Denarnice ni nikoli rabil. Imel je tudi navado, da je hodil po sobi gor in dol in to ga ni oviralo tudi. če je bila polna gostov. Prav rad je imel Šmarno goro; dejal je. da je to njegova teta — to pa zato. ker je bil na Šmarni gori za duhovna njegov stric. Tudi tisto pesem o Šmarni gori je prinesel na Glince. Iz takih potezic nam je priklical davatelj monsignor Zupan tako živo sliko svojega in našega ljubljenca Prešerna. kot da smo ga gledali po lastnem spominu. Zaključil pa je predavanje s sklepno besedo g. Zadnikarjeve k n.ienitn spominom: »Takrat nisem Danes 3145 a zanimiv, zelo poučen potovalni film ZEMLJA SOLNCA OTOK SUMATRA Originalni naravni posnetki z bogato vsebino o tamošnjih šegah in navadah naroda. Zelo primeren film za vsakogar, ki se zanima za poučne, kulturne filme, ravno tako tudi za šolsko mladino. Predstave danes dop. ob pol 11. pop. 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri Kino Ideal. poznala pesnika Prešerna, poznala sem le Chrobatovega šlibarja.« Monsignor je predaval s krepkim glasom, jasnim povdarkom, ki ne kaže visokih njegovih let. Razume se, da je bila dvorana polna odraslega občinstva in dija-štva. Poslušalci so mu izrazili z aplavzom prav toplo zahvalo in priznanje. Monsignor pa je ponudeni mu voz odločno odklonil in se je napotil v spremstvu lekarnarja Šavnika peš na eno uro oddaljeni svoj gradič Okroglo. Inko. Proslava 251etnice svečeni-štva prote Dimitrije Janko-vica Včeraj je pravoslavna občina ljubljanska proslavila 251etnico svečeniškega udejstvo-vanja svojega nad vse priljubljenega prote Dimitrije Jankoviča. Dopoldne ob 10. uri se je vršila v pravoslavni kapelici zahvalna služba božja, katero je opravil slavljenec ob asistenci svojega mariborskega tovariša Mihajla Sluckija. Po končanih obredih je nagovoril proto predsednik pravoslavne občine g. Lajovic in v kratkih besedah očrtal njegovo plodonosno delo. Obenem mu je izročil v imenu pravoslavnih župljanov zlat križec, umetniško delo naše domače tvrdke. Poleg tega je slavljenec prejel od svojih čestilcev še celo vrsto vezil. Nato se je za ožji krog vršil banket v Ljubljanskem dvoru. Zvečer je priredila pravoslavna občna s sodelovanjem Dravske divizijiske godbe v proslavo Jankovičeve 25letnlcc v dvorani Kazine prijateljski večer, katerega so se udeležili zastopniki skoro vseh kulturnih organizacij ljubljanskih ter cela vrsta drugih naodličnejšii rcprezentantov. Slavljen-ca je najpreje pozdravil g. Lajovic in povdarjal njegove zasluge za narod in njegovo osvobojeni e. Za vlado mu je čestital veliki župan g. Baltič, za ljubljansko občino g. Turk. Govorili so nato še mariborski prota g. Sluckij, predsednik čsl. občine g. Hvatal in univ. prof. g. Hadži. G. prota JarJkovič se je ginjen zahvalil z.a izkazano prijatelstvo in ljubezen in dejal, da je edina njegova želja, da ostane v Ljubljani do konca življenja. Občni zbor gospodarskega šentjakobski okraj V restavracijskih prostorih pri Kavčiču na Privozu je bil snoči izredno dobro obi» skan 15. redni občni zbor Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Društveni funkcijonarji so podali v kratkih in jedrnatih poročilih prav zanimiva рогоз čila o delovanju enega najmočnejših in najs vodilnejših naprednih društev ne samo v Ljubljani, marveč tudi v Sloveniji. Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. Li» kožar. Zbor jc brez vsakega protesta in opozicije z viharnim odobravanjem sprejel poročila in dal odboru absolutorij. V odbor je bila soglasno in z vzklikom izvoljena lis sta, ki jo je določil sestanek članov dne 30. marca t. I. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Likozar. Ob zaključku občnega zbora je podal v imenu načelstva SDS po» litično situacijsko poročilo g. direktor Jug. Občni zbor je tudi soglasno sprejel spre* membo pravil in se odslej društvo imenuje: «Gospodarsko napredno društvo samostoj» no demokratske stranke za šentjakobski P. Hugolin Sattner, skladatelj velike simfonične pesnitve «Jeftejeva prisega», ki se je izvajala sinoči v dvorani «Unio ia». Njegovo najnovejše delo je opera «Taida». ki se l o izvajala prihodnjo sezono v ljubljanski operi. — Slika predstavlja skladatelja Sattncrja v razgovoru z dr. Jos. Čerinom, kapelnikom mu- zike Dravske divizije. okraj v Ljubljani.» Občni zbor jc na pred= log g. Janežiča sprejel tudi brzojavni 330= zdrav voditelju SDS g. Svetozarju Pribiče« viču in pozdrav ministru n. r. g. dr. 2er* javu. Odhod dveh zaslužnih uradnikov v pokoj Ravnatelja Janko Kukar in Anton Hozhevar. Ljubljana, 10. aprila. Na lastno prošnjo je bil koncem preteklega meseca upokojen ravnatelj Janko Kukar, predstojnik računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Z njim je stopil v pekoj eden najbolj vestnih in obenem najbolj kolcgijalnih naših uradnikov. G. Janko Kukar je prišel kot sedimošo-lec v Trst, kjer jt položil na tamošnji gimnaziji maturo. Študiral je nato nekaj časa bogoslovje in pravo, a ni mogel več pozabiti morja in dobrih tržaških okoličanov. Zato se je povrnil v Trst in 1. 18S9 nastopil slu ifoo kot računski vežbenik pri računovodstvu tin. ravnateljstva. Vse do prevrata se je potem neumorno in požrtvovalno udejstvoval tudi kot neustrašen borec za narodno prebujenje tamkajšnjega ljudstva. Dolgo vrsto let je bil tajnik tržaškega Sokola in kot izboren pevec član pevskega zbora Tržaškega delavskega podpornega društva in Slovanskega pevskega društva. Bil je tudi sotrudnik političnega lista »Edinosti« v Trstu. Radi svoje dobrodušnosti in belokranjsko šegave vesele narave je bil med vsemi tržaškimi Slovenci po vsej okolici in kršnem Krasu poznana m priljubljena oseba. Med vojno je bil tri leta dodeljen računovodstvu tržaškega na-mestništva, ki je takrat poslovalo v Opatiji. Tudi v tedanjih težkih in nevarnih časih ni pozrbil na svoj narod, ter ga je po Kasiiavščini in Lburniji bodril in spodbujal za majniško deklaracijo in Jugoslavijo. Pri vseh teh poslih, ki so mu večkrat povzročili tudi neprilike — saj so bili v onih časih le redki uradniki, ki so se drznili svoje slovansko mišljenje javno dokumentirati — se je veliko brigal za svoj stanovski poklic. Že v prvih svojih službenih letih je kot izboren organizator in govornik po večletnem neumornem delu prepričal slednjič tudi svoje tovariše drugih mrodncsti, Italijane in Nemce, da je v dosego stanovskih dobrin potrebna močna organizacija. Njegova je zasluga, da se je v Trstu ustanovilo društvo državnih računskih uradnikov, ki je združilo računarje finančne, politične iti sodne uprave v skupnem delu. Temu društvu je bil dolgo vrsto let načelnik in je bil kot tak večkrat odposlan v centralo na Dunaj, kier so se obravnavala pereča stanovska vpraišanja računaTjev. Strogo v narodnem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Svojo družioo, rodom Poljakinjo, po vzgoji pa Nemko, je naučil tako dobro slovenščine, da se ji danes jedva pozna, da ni rojena Slovenka. V tem pogledu je veljal v Trstu, kjer se je poitali-jančilo na tisoče slovenskih družil, v obče za vzor moža. Od prevrata dalje je služil pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Bil je med tem poslan v začasno službovanje 1. 1920 k fin. ravnateljstvu v Vel. Всбкегек, 1. 1921 pa k ministrstvu financ v Beograd. Kakor v Trstu, se je tudi v Ljubljani zelo zanimal za društvene zadeve. B'l je 1. 1922 predsednik društva dtižavnih računskih uradnikov za Slovenijo. V veliki meri je tudi njegova zasluga, da se je slednjič ustanovil Savez društva drž. rač. činovn-ka, kateremu pripadajo sedaj vsa računska pokrajinska društva prcdanskili krajev. Pravila za ta Savez so njegovo delo. Osebje in društvo državnih računskih uradnikov sta priredila g. Kukarju vsak zase časten večer, katerih udeležba je pokazala, kako priljubljen jc bil ravnatelj Kukar med svojim uradu štvom, kateremu je bil sicer strog predstojnik, a je znal tudi napram viSjim krogom zagovarjati pravice uradništva ter se tudi ni strašil odkritih besed o krivicah, k so se zgodile računskemu uradništvu v Sloveniji. Naj mu bodo 1еђа pokoja v malo uteho, da po težkih življenjskih bojih uživa v miru in za- dovoljnosti zasluženi pokoj. * Upokojen je bil 11a lastno prošnjo koncem marca računski ravnatelj Anton Hozhevar, ki je načeloval skozi leta računovodstvu velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Ko: računski uradnik je služil nad 35 let, od prevrata sean pa je načfeloval enemu največjih računovodstev in to v časih neurejenih razmer, vpričo iz-prememb v zakonodaji in v upravi. V polni meri je uvaževal načelo, da je uradnik v službi ljudstva, vsled česar je bil napram vsem, ki so imeli opravka v njegovem uradu uljuden in uslužen. Med -podrejenim urudništvom je znal vzdržati red in disciplino tako, da naša javnost 11 kdar ni imela priložnosti do upravičenih pritožb; v kolkor se je to zgodilo, so bile krive neurejene upravne razmere ter famozni zakon o dri. računovodstvu. Brez strahu se je upal tudi napram nadrejenim zagovar-ti zahteve svojega, osebja. Stal je odločno na stališču, da zarmore le zadovoljno urad-ništvo vršiti svoj posel. Žalibog ni vedno našel zaslombe tam, kjer jo je upravičeno pričakoval. Med našim .meščanstvom je znan kot pristna ljubljanska korenina, odkrit in dober družabnik ter koncili j anten napram vsem. Osobje računovodstva mu je ob njegovem odhodu poklonilo skupno sliko in srebrno palico v znak hvaležnosti za delo, ki ga je izvršil v korist državne uprave in državnih nameščencev. Želimo mu, da uživa dneve svojega pokoja zdrav in zadovoljen v zavest:, da mu vsi, ki so imeli ž njim opravka, ohranijo hvaležen spomin- Francoska umetniška revija o našem obrtnem šolsivu Ugledna francoska revija «La Revue Moderne», ki se je že v nekaterih člankih ozrla na naše umetnike, je priobčila v svoji februarski številki iz peresa L. Pêraca članek o umetnoobrtnem pouku v Jugoslaviji. Med drugim vsebuje ta članek odstavek o ljubljanski ženski obrtni šoli (na Tehniški srednji šoti), ki se glasi v prevodu: V Ljubljani, važnem umetniškem središču Slovenije, se bavi ena izmed obrtnih šol s poukom učencev, zlasti deklet, ki se učijo umetnega vezenja. Nekatera po njih izvršena dela in tudi fotografija, ki jih kaže pri delu, so bile razstavljene na dekorativni razstavi v Parizu. Da udeležba na razstavi ni b-ila večja, je posledica dejstva. da je bila jugoelovenska sekcija šele v zad njem hipu organizirana. Kljub skromni ude ležbi je iz razstavljenega bilo mogoče spoznati zanimive metode pouka in je bilo opaziti dražestnih rezultatov. V oddelku za vezenje na imenovaaii šoli, ki ima tri letniike, se izdelujejo vsa običajna dela z iglo: ploščati ubod. ažur, belo vezenje, raznobarvno vezenje, aplikacija, zlato vezenje itd. Učenke ob'-skujejo razen pouka v ročnem delu še druge predmete, med katerimi je najvažnejši dekorativno risanje. Namen je tu podati učenkam, večinoma mladim dekletom — navodila za vsposobljenje v sa-molastnem komponiranju ornamentov. Ta namen se d osez a s počasnim stopnjevanjem dekorativnih nalog, počenši z geometrijskim motivom, ki ga učenke dopolnjujejo Dela naših kiparjev za novo poslopje Narodne skupščine Lojze Doiinar «Promet» Umetniki vseh pokrajin naše države sodelujejo, da bo novo poslopje narodnega zastopstva čim reprezentativnejše. Med njimi so tudi štirje slovenski kiparji in sicer: Lojze Doiinar, Tine Kos, Anton Napotnik in Ivan Z;:jc. Danes priobčujemo dela Dolinarja in Zajca, ki sta prav častno rešila težko na logo. modelizirati dekorativne plastike v predpisanem slogu. i v an Zaje: «Politih» in «Filozof» DVOR Hitite, da ne zamudite! Vsled velike dolžine filma danes (nedelja) predstave ob '/211. dop., 3.. 5., < ? 8. In >/410. Najgen alnejša apoteo/.a krvave svetovne vojne. ______,, Abel Gance se s svojim filmom ,.3'accuse" . , _ povzpne do najvišje umetniške \išir.e Čuti Prednaznanilo : Zadnji dne-Ji Pompe ev se velik iirski zamah, v katerem se srečajo Nov izdelek slovitega romana romantizem, simbolizem in modernizem. L- Bulwerja Cene navadne! Cene nezvlšanel Šah Razgovor z našim la'iovskim prvakom Mednarodni šahovski turnir na Sem m o ringu je nedvomno prvi, ki je vzbudil v naših krajih ne samo pozornost šahovskih krogov temveč tudi širše javnosti in s tem močno poglobil interes za to plemenito igro. Gotovo bo zato v^aKogar zanimalo tudi mnenje našega prvaka in obenem res» nega tekmeca za svetovno šahovsko prven» stvo, prof. dr. Milana Vidmarja, ki ga je te dni posetil naš urednik in m;i dal na razna vprašanja obširna in stvarna pojasnila. «Gospod profesor, ali je bila sestava re» prezcntance turnirja prvovrstna?» — «Semmerinški turnir je bil nedvomno mednarodni turnir I. razreda. Sodelovale so na njem priznane svetovne šahovske kapa» citetc kakor: Aljehin, Nierncovič, Spiel» mann, Tartakower, Reti, Tarrasch in Rubin» stein ter moči II. razreda, med njimi neka» teri precej nadarjeni. Dr. Lasker je bil po» godbeno zadržan v Ameriki, Bogoljubov si hoče očividno vsaj za nekaj časa še obdr» žati svoj moskovki nimbus, Capablanca pa bi v slučaju, da zopet ne bi izšel kot ша> govalec, močno izgubil na ugledu in bi po» stal njegov naslov: «svetovni prvak» že Ou» zoren. «Ali so se pojavile na turnirju kake no» ve smeri?» — «Prevladovala je ves čas hipermoder» na struja. Načinu igranja hipermodernistov smo se morali prilagoditi tudi reprezentan» ti klasične šole, katere najizrazitejša zastop» nika sva bila skupno s Spielmannom. Hi» permodernisti se poslužujejo potenciranega pozicijskega stila, operirajo le s finesami in malokdaj z grobimi motivi. Skrbno se iz» ogibajo težkih zapletljajev in odprte igre. Njihove igre so naravnost impozantne v svojih sestavah, ekskluzivno pozicijske. S tako finimi instrumenti, kakor na Semme» ringu, se še ni igralo na nobenem turnirju. Kot najglobokejšega, najbolj duhovitega ip najbolj nevarnega reprezentanta te struje smatram Niemcoviča, dočim je Tartakower sicer velik rutinier, a ne tako globok.» Kako ste zadovoljni z lastnim uspehom? — «Slabo. Imam vtis, da bi lahko dose» gel veliko več, da me ni v prvi polovici tur» nirja ovirala bolezen, ki me je prisilila, da sem z drugorazrednimi močmi predčasno re» miziral, samo da sem mogel v postelj. To najbolje tudi dokazuje dejstvo, da sem v prvi polovici turnirja dosegel od osmih točk samo štiri in pol, v drugi polovici pa v de» vetih igrah 7 in pol točke. Moja najtežja partija je bila vsekakor z Aljehinom, ki je brez dvoma eden najmočnejših igralcev. Zanimanje za njo je bilo naravnost ogrom» no. Igra je bila žc po štirih urah odločena meni v prid, toda vsled močne Aljehinove obrambe se je razvila popoldne v divji boj, ki je razburil ne samo gledalce temveč tu» di Aljehina samega, ki jc bil koncem igre moralično in telesno popolnoma uničen. Partija sama je bila igrana v najtežjem sti» lu in je Aljehm sam priznal, da je bil nje» gov poraz popoln in zaslužen. Čestital mi je pri tej priliki celo k prvi nagradi. Alje» hin je v kritiki zelo objektiven in je že od početka smatral samo mene kot njegovega edinega resnega konkurenta. Proti Spiel» mannu sem po remisu, ki sem ga že imel v rokah, forsirai dubiozen načrt, ki pa se je ponesrečil. Spielmann je to jako dobro iz, rabil, nakar sem kapituliral. Sicer pa sem to partijo igral tudi močno pod depresijo neprijetne, naravnost neopravičljive poslov, ne vesti, ki sem jo prejel prav takrat iz Ljubljane. Spielmannov uspeh na turnirju je bil sicer zaslužen, vendar pa je Spielmann drugače nezanesljiv, nekak Stimmungsspie« 1er. Izgubljena partija ga more namreč ta= ko deprimirati, da v nadaljnih igrah sploh odpove. Od ostalih iger smatram za svoj najlepši uspeh fini in izredno težki končni! ci z Nieracovičem in Tartakowerjem.» «Vaš remis г Rosellijem je našo javnost močno razburil.» — «Rosellija se morda malo preveč pod. cenjuje. Čeprav je imel na tem turnirju naj. slabši uspeh, vendar pa ni bil najslabši lgra= icc. Na prejšnjih turnirjih je dosegel cclo prav lepe uspehe. Očividno je bil sedai močno indisponiran. Proti njemu bi zmagal lahko sicer že po prvih treh urah v sigurni končnici. A to mi je bilo premalo, hotel sem ga matirati v odprti igri, toda Roselli se je izborno branil in tako se je razvila napo. sled čisto jasna končnica, ki je končala remis.» «Ali obstoja kak forum, ki more prisiliti vsakokratnega svetov, prvaka k m»tchu?» — «To je svetovna šahovska federacija s sedežem na Nizozemskem. Vsakokratni svetovni šahovski prvak mora sprejeti vsak poziv in ga absolvirati najkasneje tekom enega leta. Težkoča pa obstoja predvsem v tem, ker ima svetovni šahovski prvak benc. da lahko zahteva za match veliko vsoto de> narja. Za sedaj je določena taksa 10.000 do» larjev, od katere pripade prvaku v vsakem slučaju 60 odst» «Ali se nameravate v kratkem udeležiti še kakega turnirja?» — «Povabljen sem bil, in sicer šc za po-sebno nagrado, na pravkar vršeči se tur< nir v Draždanih, katerega pa se radi poslov ne preobloženosti nisem mogel udeležiti. Pač pa se udeležim prihodnje leto velikega mednarodnega turnirja v Baden»Badnu, ki se bo vršil po Veliki noči, letos pa turnir« ja v Newyorku, Ici pa še ni gotov. • Mednarodni turnir v Draždanih. Na vo likonočno nedeljo se jc pričel v Draždanih na Saškem mednarodni šahovski turnir, ki se ga udeležuje sledečih 10 mojstrov: Alje» hin, Rubinstein, Nierncovič, Tartakower in Yates ter Nemci: Samisch, .Johner, Bliimich. Holzhausen in Steiner. V tretjem kolu jc trčil Nierncovič na Aljehina. Po trdovrat* nem boju je končala partija remis. Izborno se drži Rubinstein, ki je dobil že tri partije, ena pa je bila prekinjena. Tartakower je iz< gubil proti Niemcoviču, ki je v visoki for> mi. Zanimiv je bil boj med Johnerjem in Aljehinom v četrtem kolu. Partija je kon< čala remis kljub silnim naporom Aljehina. Nenavadno jc presenetil Holzhausen, ki jc iz 4 iger dosegel 2 in pol točke, kar je pri tej zasedbi mnogo. Stanje po 4. kolu je sle» deče: Nierncovič 3 in pol, Rubinstein 3 (1). Aljehin 3, Holzhausen 2 in pol, Tartakower 1 in pol (1), Johner 1 in pol. Samisch 1 (1). Steiner in Yates 1, Bliimich 0 (1). — V prav kar končanem glavnem turnirju je bil prvi Blechschmied, drugi pa naš semmerinški znanec Gilg. Pred sodniki malo po malem z delitvami in pridatki ter dospevajo tako do prvih pojmov kampozi-* eije. Pozneje se uporabljajo oblike iz na-rave: litti, cvetlice, sadje, metulji, tiči itd., Сл ?e tako Ea vadi jo učenko na stlliziranje. KonO.no dospe pouk k svojemu realnemu cilju, k sestavi ornamentov na temelju narodnih motivov, ki jim ne moremo odreči nioderuesa cknsa. Rezultat? Enakomerno rastoč uspeh, ki d« '.a v tujini čast modernim dekoracijam, um» i.ufkom i:i umetnikom obrtnikom v Ju. geslavljU (FriiTaminjamo, da učita umetno vezenje na imenovanem zavodu gdč. Vehar in Schmiedt, a pouk v dekorativnem risanju vo.li prof. Sa£a Santel. Op. ur.) Slike iz Goriške Kadarkoli int kdi, svobodnih bratov rpraša: »Kako src Primorcem?« mu ne vem kaj odgovorit;. Je pač tako, da mislimo, da smo lalAo zadovoljni, ker nam s kole; ne zabijajo prepričanja v glavo in ker nam ne požigajo strehe nad nasn., kot srno bili v najtežjih dneh -terorja tega vajeni. Danes živimo v »urejenih in mirnih razmerah«. Režim se pridno briga, da ostanemo lepo mirni in poslušni, saj nam fašistovski oblastniki neprestano govorijo: »Ne delajte tega! Imeli boste sitnosti vi, fa.MSti in mi«. Radi česa? 1 seveda — vi naredite nekaj, kar je čisto umljivo in pravilno, fašisti pridejo in vas nabijejo, oblast jih mora prijeli (ker že -v naprej ne prepreči takih nasilstev in z njimi celo žuga ter jih »predvideva«), tako imajo v resnici sitnost fašisti, oblast in človek, ki misli, da dela prav ... Iz tega sledi, da je danes redko dana prilika za nasilja, ker tvor jo fašisti vso oblast in preprečijo »zakonitim« potoni vse tisto, kar bi lahko dalo povod za nastope, ki smo jih doživljali pred leti. Tiho nasilje brez batin in požigov pa je « rašnejše in občutnejše. Oblast se trudi na vse kriplje, da izbriše vse, kar bi spominjalo nato, da žive v mejah države tudi drugorodci. Spominjamo se, kako s ) nedavno odpravili skoraj zadnje ostanke slovenskih že-lcžniških uslužbencev. Ostali so z izjemami samo še nekateri železničarji, ki so se spozabili tako daleč, da v svoii dTUžini gov curé laško. Poiašistiii so — hočeš-nočeš-moraš! — vse črkostavce in tiskarniške delavce sploh. Čakala jih je v naši deželi !e še ena trda naloga in sicer pofašistenje našega učitelj-stva. Videli so, da je naše učiteljstvo zna-čajn-o in jih dosedanje obljube niso mogle premotiti. (Ni pravila brez izjem.) Vedeli pa so tudi, da je kruh tis>:i strahoviti vijak, ki ostraši pogosto sicer tudi značajne ljud1. Previdno, s pretvezo gospodarskega predavanja, so sklicali učiteljstvo v posamnih krajih skupaj. Zbrali so na teh zborovanjih ves svoj aparat z didaktičn mi ravnatelji vred m uporabili vse govorniške zmožnosti in grožnje, da tri jih prisilili k vstopu v fa-šistavske sindikate. In kljub zvijačami in grožnjam se jim namera ni posrečila v tisti meri kot so pričakovali. Po nekodi se je držalo učiteljstvo z vzgledu o vznrajnostio, drugod zopet je bilo v tem oziru slabše. Ne bom našteval posamnih slučajev, le eno lahko pribijem da se je čuditi, da je bilo najbolj nevstra-šen<> in dosledno starejše učiteljstvo. Tu se pozna po eni strani življensko izkustvo in pa vzgoja v učiteljski organizaciji. »Kaj mi pomaga, če se vpišem«, je dejal neki učitelj. »Sai to jim ne bo zadosti. Potem bodo zahtevali še več. Njih priganjači bomo ob volitvah.« Mož je govoril žalostno resnico. Da so pa pristopili k fašistom ravno nekateri mlajši učitelji, se je pa v tem jasno pokazala vzgoja povojnega tolminskega učiteljstva, ki je zdaj itak odpravljeno, in pa strali pred predstojniki. Žalostno je predvsem dejstvo, da ie prej vsai po duhu enotna ironta slovenskega učiteljstva zdaj preklana. Učiteljstvo se loči v fašiste in nefašiste, dasi so Slovenci eni in drugi. Kamen je vržen ... Kako malenkostnih sredstev se poslužujejo, da bi izbrisali naš jezk, je važno posebno dejstvo, da so prepovedali slovenske velikonočne razglednice. Da bi prepovedali slovenske knjige, ali slovensko časopisje, zato nimajo poguma, ker bi to gotovo vrglo čudno luč na njih svobodoljubnoet. Ko so zapovedali, da morajo biti krajevne razgled niče dvojezične, je bila stvar kljub krivič-nojti še vedno kolikor toliko razumljiva radi tega, ker so danes krajevna imena uradno določena. Da pa Slovenec, živeč v Italiji, ne sme, oz. ne more poslati prijatelju ali znancu razglednice z napisom: »Srčno voščilo« ali »Vesela Velikanoč!« je že poseganje v osebno svobodo človeka. Na isti način z isto pravico bodo smeli pozneje tudi prepovedati, da ne bomo smeli pisati pisem in dopisnic v slovenščini. Omenjamo, da plenijo velikonočne raz-gledn ce s slovenskim napisom vsevprek v mestu in na deželi in da so šli celo tako daleč, da so na pr. v Solkanu morali trgovci prečrtati napise slik in slikarjev v tujem jeziku (n. pr. ruskem in madžarskem) pod umetniškimi razglednicami. Opozarjamo še, da so bile vse omenjene razglednice od laških tvrdk iz Milana in Turina, ki kaj radi ponujajo velikonočno in božično blago podrobne vrste s slovenskim besedilom. Seveda — kupčja! Ni čuda tedaj, če so naši ljudje z Ironičnim smehom sledili Ntnčičevim potovanjem in njegovim razgovorom in se vpraševali: Ali je tudi to kupčija?... Jer-Jer. Toaletno in desinfekcijsko sredstvo SAN0F0BM za dame izdeluie tvrdka Cbe-raotechna. Mestni trg 10 (na dvo'i'ču tvrdke A. &E Skaberne). Tam dobite tudi TABM0L priznano dobro sredstvo zoper mole ter sllčne Izdelke. Izlet „Probude" v Italiji »Probuda« ljubljanske Tehnične siednje šole je priredila za letošnje velikonočne počitnice poučni izlet v najvarnejša italijanska mesta. Na cvetno nedeljo opoldne se je odpeljalo iz Ljubljane proti Trstu IS dam m 5 gospodov pod vodstvom profesorja Tehnične srednje šole g. Ivo Tejkala. Udeleženci so bili povečini državni nameščenci in teh največ iz učiteljskega stanu. Prvič smo prelun.li vožnjo v Bologni od polnoč, do 3. zjutraj. Odmor se je porabil za ogledanje mesta ob razkošni električni razsvetljavi. V ponedeljek zjutraj so se ustavili izletniki v Florenci. Dopoldne so ogledovali umetnine v palačah Vecchio in Uffizi ter nadškof jsko cerkev, popoldne pa ob vožnji z avtomobili še druge vaine flo-ren.inske stavbe; zlasti je znamenita cerkev Sv. Križa, kjer se nahajajo grobovi najvažnejših italijanskih umetnikov n politikov; posebno je tu omeniti grob Michelangela. V torek dopoldne smo obiskali palačo Pitti, ki je polna najdragocenejš h umetnin slikarske in drugih strok, starih in novodobnih mojstrov. Kafco mogočno vplivajo na človeka originali starih mojstrov: Raffaela San z: o Michelangela, Tiziana in dr. Popoldne smo si ogledali še grob slavne rodovine Medici v cerkvi Sv. Lavrencl-ja in mesto Fiesole na hribu tik Florence. V sredo zjutraj so izletniki nadaljevali voižnjo proti; Rimi, kamor so dospeli okoli poldneva in si ogledali najprej cerkv, sv. Ivana in sv. Pavla, v četrtek dopoldne pa je bil ogled cerkve sv. Petra, pohod na njeno kupolo, (nekateri so splezali tudi v jabolko), nato ogled vatikanskega muzeja in knjižnice. Popoldne vsled dežja odmor. V petek zjutraj ogledovanje zgodovinskega Rima: Kolosej, Foro Romano, Palat:n in katakombe. Popoldne zverinjak pri palači Borghesi in tamkajšnji krasni vrtni nasadi. V soboto zjutraj Je' bil odhod v Napolj Popoldne smo si ogledovali Museo nationale in akvar j, prvi vsebuje velezanimive tzkopine iz Pompejev, drugi pa predoču. je v velikanskih steklenih posodah morske živali vseh vrst Na veliko nedeljo smo posetili Pompeje ter otok Capri — v razdeljenih skupnah. v ponedeljek zjutra] pa odpotovali iz Napolja proti Ankoni ln v Benetke, napravili tamkaj po ogledu mesta vožnjo z ladjo po glavnem kanalu, obiskali stolnico sv. Marka, šli tudi na stolp (Campanile) in posetili doževe palače. Zvečer smo se nato vrnili v domovino. Mogočni so utisi, katere smo dobili v omenjenih mestih, ogledavajoč si nesmrtne umotvore umetnikov vseh strok. Današnj: Italijani se dobro zavedaio dragocenosti umetnin, katere so jim ustvarili njihovi slavni pradedje, saj jih tujci ki prihajajo v njihovo državo, tudi — redijo. Baš vsled tega so Italijan; napram tujcem silno prijazni in uslužni. Pri nakupu izdelkov (zlasti slik) pa tudi opeharijo, kogar le morejo. Ponujane reči dostikrat za tretjino ali celo do polovice napovedane cene predajajo. Novi deli italijanskih mest so snaižni in lepi, stari pa zanemarjeni m nadvse nesnažni. V tem menda prednjači Napolj, kjer so ležali na veliko nedelje popoldne celi kupi smeti in zelenjadnih odpadkov, kar sredi ulic. Vreme pa smo prčakovali v tako južnih krajih mnogo topleje. Tudi tamkaj je pokazal svojo moč april. Videli smo Rimljanke in Napoliranke celo v kožuhih. Kdor hoče imeti pravo sliko vsega omenjenega sč mora pač sam vse ogledati In to nam je za mali denar oskrbela ljubljanska »Probuda«. Požrtvovalnemu vodji tega poučnega izleta, gosp. prof. Tejkalu. za njegov vsestranski trud da nam je bil izlet v vsakem oziru čim prijetnejši, naša najpri-srčnejša zahvala! Joško Bizjak. Falska elektrarna in hidro-tehnične razmere v Dravski dolini Ob priliki kolavdacje falske elektrarne, ki se je vršila pred kratkim na licu mesta v Dravski dolini, je splavalo na površje najbolj obsežno in aktualno vprašanje posledic zgradbe falske elektrarne z jezom napram Dravini strugi in njeni ožii dolini. Ogromni betonski jez falske elektrarne na Dravi ie predvsem močno zajezil skoro 200 m široko Dravo v dolžini kakih 10 km naizaj do Sv. OžboUa tako, da zgleda Drava kot podolgovato mirno jezero. Vsled pre-male hitrosti ne more voda odnašati s seboj peska ;n kamenja; vse to v velikih množinah zaostaja in se nabira aa dnu struge od jeza navzgor. Na ta način se polagoma dviga dno struge in s tem stopa vodna gladina višje. Proces nasipanja se vrši od jeiZB, kjer ima voda najmanjšo hitrost, po strugi navzgor proti Sv. Ožboltu. Po meritvah hidrotehrečnih izvedencev se je dvignilo dno Dravine struge v tem zajezenem delu od 1. 1918, ko je bila dokončana zgradba falske elektrarne, povprečno za 5, na nekaterih mestih celo do 9 m. Radi isto-razmernega dviganja vedne gladine v sicer globoki strugi, je morala elektrarna že pred leti dvCgniti precej višje državno cesto, ki teče po Dravski dolini iz Maribora preko Dravograda na Koroško. Prvotna državna cesta leži sedaj na mnogih mestih globoko pod vodo. Drava je v tem zajezenem delu poplavila tudi stara splavišča m prostore za dokladanje splavov ter je morala mesto teh napraviti elektrarna druge všje ležeče prostore. V svrho očiščenja struge je predpisala elektrarni Wdrotehnicna oblast, kakor smo poučeni, da bo morala odpreti zatvornice ob večjih vodostajih, s čemer bo voda sama vsied večje svoje hitrosti očistila strugo na prvotno črto dna. Tega do sedai še ni storila elektrarna iz obratovalnih ozirov. Druga pomembna posledica zajezene reke je njeno zamrznjenie čez in čez v dolžini do 15 km, kakor se le to prvič zgodilo preteklo zimo, odkar stoji elektrarna. Na zamrznjeno vodno gladino so priplavale od Marenb erga nove ledene ploskve in zamrznjene gmote snega in peska hi se nabirale na ledeni površini Na mnogih krajih so OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Historični podatki velelilma: „Zadnji dnevi Pompe e«" 24./VI11. 79. je bil izbruh Vezuva in potres v Pompejih. 23/V. 1839. je izšel svetovno znani Buhverjev roman. 12./I. 1926. so bili zadnji filmski posnetki o priliki zadnjega izbruha Vezuva. 13./IV. 1926. premijera v kinu .Ljubljanski dvor*. 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO dosegle grmade ledenih ploskev višino 6 m in še več ter se zajezile na dno struge, ki se je s tem močno dvignila. Voda je radi tega pritiska prestopila obrežje in poplavila z ledom na raznih kraj.h državno cesto, čeprav je okrog 6 m nad normalno vodno gladino. Da se v bodoče prepreči to nabiranje ledenih grmad -n se jim omogoči prosta pot, bo morala elektrarna vedno izseka ti ozko pot po sredini struge. Enako bo elektrarna odstranila led pri brodovih, da jim bo omogočeno obratovanje tudi v slučaju zamrznjenja Drave ker so ti edino prevozno prometno sredstvo preko Drave k železniški prog;. Državno cesto ob Dravi bo Fala dvignila na onih krajih, kjer so jo preteklo leto poplavile ploskve, da bo v bodoče zavarovana proti ledenim poplavam. Enako bo cesta zaščitena s tem oroti vodnim poplavam do 2900 kubikmetrov,, katero množino dosežejo navadno vsak:h deset let enkrat Zadnja največja poplava je bila 1. 1851, ko je Drava dosegla 6100 m' (Sava pa pri veliki poplavi 1. 1923 v prerezu Litija 3000 m*) in je segla voda precej višje nad črto sedanje državne ceste. Opisane razmere pa nimajo prav nobenega vpliva na železniško progo Maribor— Dravograd—Celovec, ker teče visoko nad strugo na njem; desni strani. Ozka Dravska dolina ni skoro nič obljudena v tem zajezenem delu razen v važni točki stika Šturmove grape ki vod; na Sv. Duh na C', vrhu, z Dravsko dolino. Strah Prekmurja prijet Nevarna roparska in vlomilska ciganska tolpa. Na prekmurski ravani ne živi v tihih se» Lih samo naš pridni delavni narod, marveč jc pomešanih med ljudstvo tudi veliko tujih elementov, ki si uravnajo svoje življenje vedno tako, da eksistirajo vedno na račun domačinov. Poleg židovskih trgovcev in go» stilničarjev v mestecih in večjih krajih sre» čamo na deželi prav pogosto ciganske dru» žine. Tabore ob vznožjih nizkih holmov kraj vasi in se selijo navadno s kraja v kraj, naletimo pa tudi na stalne ciganske nase!» bine. Postranski zaslužek ciganov je, da se pečajo z različnimi rokodelstvi, v glavnem pa prosjačijo in kradejo ter so ljudem v nadlego kakor povsod drugod. V Prekmurju je sedaj že nad leto dni po» sebno ogrožala ljudstvo in njegovo itnovi» no po raznih selih organizarana družba ci» ganov pod vodstvom 411etnega Ivana Sarka» zija, ki je prihajala ropat in krast iz Medji» murja iz Sela Hlapičina v okraju Čakovec. Poleg drugih manj znanih članov so tvori» li to družbo tudi njegov brat Vincenc Sar» kazi, 301etni Andrej Bajo in 36Ietni Josip Baranya. Dočim so drugi cigani kradli sa» mo takrat, kadar so se čutili popolnoma varne in skrite, je odhajala Sarkazijeva družba na lov za plenom vedno oborožena ponoči in tudi ob belem dnevu. Cigani iz Sarkazijeve tolpe so nosili s seboj vedno karabinke in avtomatične vo» jaške pištole ter so napadali in streljali na ljudi celo pri delu na polju. Tolpa ima na vesti nebroj vlomov in tat» vin v trgovine, gostilne in privatna stano» vanja, ter napadov na posameznike, tako da se je ljudstvo na deželi upravičeno treslo pred njo. Cigani so bili smeli in brezobzir» ni ter so se takoj po dobro uspelem tatin» skem pohodu vedno umaknili nazaj v Med« jimurje ali odšli celo globlje v Hrvatsko. Tako je ostalo zasledovanje za lopovi na» vzlic vsem naporom žandarmerije skoro ce» lo leto brezuspešno. Pred nekaj dnevi pa se je žandarmeriji v Beltincih vendarle posreçilo zalezti najne» varnejšega izmed tolpe, poglavarja Ivana Šarkazija. Orožniki, ki so bili opozorjeni od ljudi, da se lopov klati zopet po okolici, so se odpravili takoj na lov za njim in ga zalotili kraj vasi, ko se je bržkone ravno zopet pripravljal na kako večje podjetje. Ali so se nahajali njegovi pomočniki tudi kje v bližini, se v naglici ni moglo dognati. Zato je padel v roke pravici zaenkrat sa» mo glavar sam. Upati pa je, da pridejo za njim kmalu tudi ostali člani. Šarkazi je bil odveden po izvršeni aretaciji v zapore dol» njelendavskega sodišča. Ko je ljudstvo zaznalo za aretacijo gla» sovitega hajduka, se je globoko oddahnilo, v veri, da je za nekaj časa varno pred niim. Prepričano je dalje, da se tudi njegovi po» magači ne bodo drznili tako kmalu z na» daljevanjem svojih tatinskih pohodov. Reklame ne potrebuje 7 0. Bernatooič ker se biago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. — — — I A. Kune, Ljubljana f a .. S a priporoča svojo bogato izbero ■ p Sinih površnikov ■ i ■ S za gospode J 8 po prav zmernih cenah. 5 Protin odstranjuje Badenaka voda z raztopljenjem in odvajanjem sečno-kislih naplav. Pij pred jedjo požir-koma sedete Radenske vode« «Mesar Andrej sem, pa z Gorenjskega senn doma, seveda; pa tisto pismo sem tudi pisal na sodnijo, da me orožniki sovražijo. I, saj je tudi hudo; kamor se premaknem, že me dâvi paragraf. Napitsal sem tudi v ono pisanje, da me neki orožnik ne mara, ker mu ne dajem več za pMačo. Bo pa menda res gTdo. ker nekdanjemu prijatelju to očitam, saj ravno za moj denar pravzaprav še nikoli ni pil. Bil sem pač razburjen in branil sem se z vsemi štirimi, ko so od vseh strani pričele deževati ovadbe. Danes verjamem, da ni kriv ovadb orožnik, ampak le jaz sam, ker seim delal postavi na rovaš. Res nisem naznačal cene na tablo prod mesnico, pa sam ne vem zakaj ne. menda se mi ni IjubSlc; tudi sem zadnjič po Radovljici prehitro vozil, tako. da sem ustreflij tri kozle naenkrat: orožnfke sem žalil, cen nisem naznačH, pa prehitro sem vozil. B, gospodje, zagotovim vas, da bom vozil zdaj počasneje, posebno tedaj, ko se bo treba odpeljati v zapor in dati zlati svobodi kar za en teden slovo!» • Prancalj iz Bizavifea je zahtevaj od svojega mizarskega mojstra spričevalo. Pa mu je dal mojster slabo spričevalo pri sod-niji, kjer je trdil, da mu je Francelj več stvari vzel Razprava je izkazala, da je mladenič vzel samo par starih, že dokaj izrabljenih rezil, za kar bo sedel 12 ur v zaporu. * Nekdo je ovadil delavca Dragotina iz Ljubljane, da se boče na stara leta oženiti. No, to še ni nič hudega; a zlobni ob-rekovalec je pripomnil, da Drago nima po. ročne postelje in da zato hodi po deske na Selo v električno centralo in si tako počasi znaša svoje gnezdo; češ, da si sam namerava narediti poročno po?telj. Pa se je dognalo, da ims Drago pošteno, toplo posteljo z mehko pernico povrhu in vslèd pomanjkanja dokazov je bil oproščen • Janez in Katrica iz Volčjega potoka sta zelo nezadovoljen par. KaArica je za celih 10 let starejša od Jančka. a ima zato toi I. ko mlajši jeziček. Umrl je stric, pa jima ni ničesar zapustil. Sklenila sta sama kaj vzeti. Sicer sta živela ločeno, a v tem slu. čaju sta se vendar zedinila ln sklenila odpeljati stričev 401etni voziček, ki ju je že enkrat vozil po tisti nesrečni poti — k po. roki. šla sta torej zvečer k posestniku Martinu in mu odpeljala voziček, ki ga je le-ta podedoval Kaftra je voz potiskala, Janez pa ga Je vlekel. Toda ona je trdila, da jo Je k temu »posilili.. Mož je potem voz stoike! tn požgala sta ga, saj ni bil za nobeno rabo Martin je pa mislil, da bi mu ta tatvina lahko pomogla do novega voza in je zahteval za ukradenega 2000 Din. ki jih pa ne bo dobil, ker je bil voz vreden le par sto dinarjev. Janez je bil pa še tako pameten, da je sam pravil, kako sta z ženo vozarila in tako sta pripeljala do zapora ln bo ostal Janez 14 dnt, a zgovorna Katra, ki je senatu potešila svoje gorje, češ, da ima Janez druge babe, bo pa ostala le en teden v zaporu. a Posestnik Janez iz Poeaivja priétorklja » »kornjih pred senat, si pljune v roke in začne: «S to glisto, s tem zantkarnfm Jak. cem, ki je prav tak revež kakor njegova šepasta bajta, sem res Imel konjske kupčije. Ostal mi je pa dolžan okoli 400 Din. Pa sem ga lepo tirjaJ v gostilni, naj mi da še te bore krajcarje, a se je takoj uprl. V hlevu je pa stal! njegov mršavi konj in zadovoljno zobal suho slamo. Stopil sem v hlev in ga odpeljal. Pa sem takoj imel Jakca na vratu. Otresel sem se ga, a on trdi, da sem ga vrgel na sneg; ampak ta kega možička ni treba metati, saj sani pade, če človek le pošteno kihne. On me sili v zapor, češ, da sem mu skakaj po hrbtu; a jaz dvomim, če bi sedel zdajle tam-le med pričami, ako bi jaz le parkrat stopil nanj; ker vem. da bi mu takoj zdrobil njegove cukrene kožčice. Kako je ravno bilo. pa ne morem povedati, saj sva bfa oba natrkana. Tako se govori, oproščea sem, 1, saj sem tudi nedolžen!» * «Klicali ste Janeza iz Zale! Jaz sem ii sta slavna oseba, ki me boče videti vaš sodni senat Saj nisem ravno napačen, le žganjica je predobra. Najraje pijem špiri-tovega; v špirit nalijem vode in že se dvigajo v steklenici svetle zvezdice, ki tako prijetno zginejo skozi grlo in razžarjajo no-tranjost. Tako tudi pretekli mesec. Doma sem se opijanil in pravili so da sem rat-grajal, jaz tega ne vam, ker sem bil preveč pijan. Mimo okna so šli baje orožniki in me skušali pomiriti, ker sem domačini pretil. Pa so slabo opravili, kaj bodo s pijancem? Vendar so me vzeli s seboj, zmerjal sem jih in predramil sem se šele v kamniški ječi. Tam ti»ti gospod Ječar jo je najbolje zadel. Ko sem s svojim hudim mačkom zahteval zdravnika, me Je pogledal od glave do pete in vprašal: «Ali niste rekli, da bi radi konjača?» žganja ne morem opustiti, zakaj ga pa prodajajo? Prosim za milostno sodbo!» Zidar Janez bo zdaj teden. dni trezen, saj bo čepel v zaporu. • Jože je res uslužen kočijaž. V &ШП je pustil konja na cesti brez nadzorstva. Pristopil je stražnik in zahteval, naj mn pove, kako se piše, da ga bo naznanil. Jože.k se je pa stražniku prijazno nasmehnil Î8 ga potolažil: «Gospod stražnik, kar v kočijo naj stopijo, jaz tako peljem proti stražnici. pa se bomo kar tam pomenili!» Stražnik se Je res vsedel v voz, a Jožek je po stal naenkrat divji in zavpil: «Čakaj. boS videl kam te bom zapeljal!» In že je dre-vil svojega konjička s presenečenim stražnikom v kočiji baš na nasprotno stran. Pokoril se bo 48 ur v zaporu. Domače vesti E H M V B 0 R A 0 I R L I N L V U A C S A I N P H N A 0 M D N F K I E K J A E R G A 0 I R I S R S E H B T D E N E S N E D L 0 E 0 4 N R T R A • I 'P T P a VSI v mode nem salonskem veleMnr.i: ČLOVEK, ti s! prodala... Pride v kratkem v Elitni Kino Matica Mesto uvodnika Vladika naš nam ie v dveh člankih »Domo-lastnostmi tudi to, da znajo molčati, kadar je čas. Majhni so prav takrat najbolj glasni. Gospod Jeglič se v zadnjih letih izredno aktivno spušča v politično borbo in objavlja svoje članke v političnih listih. Na okrožnih sestankih duhovnikov daje navodila za politično agitacijo, manj za dušno pastiîstvo. Mladika naš nam je v dveh člankih »Domoljuba« — aH sta to bili pastirski pismi? — povedal ln dokazal: »Domovina« poziva vernike na očiten odpor proti škoiu, — s tem, da vas poziva, da pridobi vsak enega naročnika. To je revolucija! Ja, dertens demvdos? Odveze ne dobi, kdor'bere »Domovino«! Treba je brati le »Domoljub« in ■»Slovenca« in voliti SLS. To ie večna resnica. v »Domoljubu« Škot zmerjajo, kakor 2. popoldne te Wolfove uHce št. 8.— Včeraj ie umrl v Ljubljani po dolgi bolezni . g. Ivan Jane žič, mesar. Zapustil je ženo in 8 otrok. Pogreb bo v pondeljek ob 5. popoldne iz mrtvašnice v splošni bolnici. Bîag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Odličen gost v naši redakciji. Včeraj je poseti! naše uredništvo g. dr. Edmond P r I-vat, odlični francoski publicist iz Ženeve. Dr. Privât, ki je sošolec kralja Aleksandra, 'je posetil Ljubljano med vojno v februarju 1. 1915. in je nato napisal v polsiužbeni list francoske vlade o svoiih vtisih s potovanja po Sloveniji serija člankov, v katerih se je prvi zavzel za osvoboditev Slovencev izpod avstrijskega jarma. Ti članki so takrat povzročili na Dunaju silno ogorčenje. Dr. Privât potuje v Zagreb in Beograd in se na to zopet vrne v Ljubljano, ki mu je-izmed vseh naših mest najbolj všeč. Odličnemu na šemu prijatelju, ki se je zavzema! za nas že v najtežjih časih, želimo prijetno bivanje v naši državi. * Upokojeni črnogorski ministri. S kraljevim ukazom so upokojeni črnogorski ministri na razpoloženju Nikola Hajdukovič, Pe-tar Plamenac m dr. Pero Šoč. * Belgijski avljatiki v Novem Sadu. V Novi Sad sta prispela belgijska pilota Jean Lehagen in poročnik Metas, ter en mehanik. Aeroplan se 'ie spustil na tamkajšnjem aero dromu. Avijatiki so na povratku iz afriške kolonije Kongo v Belgijo. Pilote so sprejeli šef naše vojaške aviiatike general Samojlo-vič ter večje število oficirjev. Prisotni so bili tudi belgijski konzul in tajnik belgijskega poslaništva v Beogradu. Belgijski piloti so ostali en dan v Novem Sadu ter so včeraj nadaljevali svoj jjolet v Belgijo. * Kongres duševnih delavcev. Predsednik Osrednje zveze uradniških organizacij Slovenije g. Maks Lilleg je na poziv Glavnega Saveza odpotoval v Pariz h ' kongresu duševnih delavcev. Namerava se ustanoviti zveza vseh uradniških zvez v Centralno mednarodno zvezo. * Izpremembe v državni službi. Trajno sta upokojena dr. Janko Hočevar, upravnik invalidskega odseka v Novem Sadu in Vladi mir Nazor, upravnik državnega Dečjega doma v Crikvenici. Katarina Gnezda, začasna strokovna učiteljica v zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani je postala definitivna na svojem službenem mestu ter obenem iz 4. skupine pomaknjena v 3. skupino III. kategorije. * Telovadno društvo Sokol II. priredi danes ob pol 11. dop. v telovadnici na realki predavanje: Pomen sv. Cirila in Metoda za slovanstvo. Predava univerzitetni asistent brat dr. Kolarič Udeležba za članstvo obvezna. * Protest uradnikov proti redukciji. Kakor je našim čita te lje rti znano, so bile s 1. aprilom izvršene mnogoštevilne redukcije držav mil ruadnikosv na podlagi novega državnega proračuna. Glavni odbor Zveze uradniških organizacij je o teh uesocijalnih redukcijah razpravljal ter je o tem izdal polsiužbeni komunike. Na podlagi državnega proračuna — izvajal komunike — je bila 1. aprila izvršen!) redukcija uradnlštva na način, ki ga splošna javnost, zlasti pa uradništvo nikakor ni moglo odobravati. V skrajno bedo so bili pahnjeni ' tisoči in tisoči uradniških rodbin, katerih očetje, oziroma vzdrževate-Ui so bili 1. aprila reducirani, re da bi bili o tem pravočasno obveščeni in ne da bi jim vlada skušala redukcijo olajšati na kak human način. Glavni odbor Saveza uradniških organizacij zahteva od merodamih faktorjev, da naklonijo v bedo pahnjenim reduci-ranitn uradnikom primerno pomoč. Glavni odbor zastopa edino pravilno stališče, da se redukcije uradništva ne more več izvrševati tako, kot je bila doslej praksa,-marveč da ie treba prizadete uradnike pravočasno obvestiti in jim službo tudi .v primernem času odpovedati. Glavni. odbor zveze uradniških organizacij najonločneje protestira proti. izvedeni: nepravični redukciji. Konstatira. da posamezni ministri ne res-pektirajo jasnih določil uradniškega zakona, ki ga deloma tudi prezirajo'in kršijo. Zveza uradniških organizacij dalj'e z ogorčenjem protestira proti temu. da vsled brezbrižnosti nekaterih ministrov niso prejele gotove uradniške; kategorije mesečne plaže. Vzrok ne izplačilo m. leži v tem, da dotičiii ministri nj>o pravočasno zahtevali za izplačilo uradniških plač potrebnih kreditov. Rumunska kraljica prestopila v pravo-slavje. Iz Bukarešte poročajo, da ie rumunska kraljica Mariia. ki ie bila doslei anglikanskega veroizpovedana, sedai prestopila V pravošlavje', Poglavitni razlog za ta korak ie bila vzgoja kraljičinih otrok, ki so vsi člani pravoslavne cerkve in katerim hoče kraljica posia'ti mati tudi v zadevali verskega značaja. * Zvesti sinovi svojega naroda. Iz Bratislave poročajo, da ie pred kratkim dopo-tovalo v kolonijo Miroslav iz Volinije na-Poljskem 17 čeških družin, ki so se izselile s češkega ozemlja približno pred 300 leti. Potomci teh družin so ostali ves ta čas zvesti matern-itrn jeziku, čeprav niso čuli češčine niti v šoli, niti v cerkvi. Edini pripomoček, ki jim ie pomaga! ohraniti narodno zavest ter jim je vzbuia! ljubezen do materinščine, je bila biblija v češkem ie-ziku. 4 75.000 dolarjev honorarja. Španski pisatelj Biasco Ibanez je napisa! nov roman, ki nosi naslov »Las riquezas del Gran Kan«. Delo izide v nekem amerišk&T »magazinu« in pisatelj ie preiel zani lepo nagrado v znesku 75.000 doiariev. Tnmlo Zlnaide JurJevske prepeljejo v Berlin. Citateljf »Jutra« se gotovo še spominjajo nesrečnega konca ruske, prirrtadone v berlinski operi Zinaide Jurievske. Dama se ie prve dni meseca decembra leta 1935. odpeljala iz Berlina v Anderjr-att na švicarskem ozemlju, kjer se ie vrgla s Hudičevega mostu v bobnečo reko Reusso. Dama je izginila na tako skrivnosten način, da ni bilo mogoče na noben način ugotoviti, ali je izvršila samomor ali če se je z njo zgodilo kaj drugega. Njeno , truplo ie ležalo cele štiri mesece v ledu in snegu ter ie bilo te dni. ko so ea potegnili na suho. čisto dobro ohranjeno. Edino, kar ie mantkalo. so brli lasiena glavi.- Tj so popolnoma izpadli. drugače pa :e bila nesrečna pokoinica dobro konservirana. Sedaj prepeljejo njeno truplo v Berlin, kjer ga bodo sežgali v kre-matoriiu. ® Influença in blaznost. Sirom Rusije razsaja sedai huda influença in samo iz Lje-ningrada poročajo, da zboli tam dnevno 2000 ljudi. Influenčrta epidemija v Rusiji pa poteka zelo čudno. Veliko število bolnikov, ki so že napol okrevali, zboli nanovo in pojavijo se znaki blaznosti. Zdravniki upajo, da je ta po:av samo prehodnega značaia in da bodo pacijenti končno popolnoma ozdravili. Psihične motnje se pojavljajo gotovo le radi tega ker.se vršijo v celokuonem organizmu za časa bolezni velike izpremembe. ° Priprave za Kongres organiziranih evropskih narodnostnih skupin. Dne 6. in 7. aprila se je vršila v Draždanih v hotelu Bellevue seja svoječasno od prve evropske narodnostne konference v Ženevi izbranega pripravljalnega odbora za »Kongres organiziranih evropskih narodnostnih skupin v 1. 1926. Pet v odboru se nahajajočih narodnostnih skupin so zastopali: slovenski poslanec dr. Wilian iz Italije, Madžar dr. Fiachbart iz češkoslovaške, Poljak dr. Kaczmarek iz Nemčije, Žid dr. Motzkn in nemški poslanec dr. Schiemann iz Latvije. V vseh temeljnih vprašanjih glede smernic tn programa jt vladalo îazveseijivo soglasje med člani "pripravljalnega odbora, čas m mesto prihodnjega kongresa se bosta določila šele na drugi odborovi seji meseca junija, nakar se bodo razposlala vabila do-sameznim narodnostnim skupinam. Z vodstvom tehničnih priprav je bi poverjen dr. Ewa!d Ammende iz Astje. * Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslo-venskega novinarskega udruženja se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10 dopoldne v Ljubljani v kavarni »Emona«. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi sprejem definitivnega sekcijskega pravilnika. * Višklm občauom! Ogromna beda, v kateri se nahajajo reducirani rudarji Trboveljske prem. družbe, zahteva takojšnjo od-pomoč najširših plasti-celokupnega naroda. Zato se akcijski odbor sestavlien iz viških občanov brez ozira na strankarsko pripadnost obrača do Vas, da jim priskočite po svojih zmožnostih na pomoč. V ta namen se bodo pobirali prostovoljni prispevki na nabiralne pole od 10. do IS. aprila. Upamo, da ta naš poziv ne naleti na gluha ušesa, ter se mu odzovete prav vsi. Le skupila enotna odpomoč, lahko olajša gorje, katero morajo prenašati odpuščeni rudarji v Trbovljah. — Akcijski odbor za pomoč trboveljskim rudarjem na Viču. * Novice iz Rogaške Slatine. Krasni velikonočni prazniki so privabili o praznikih oba dneva nebroj avtomobiinih izletnikov, tako, da je bilo na Slatini že prav sezonsko vrvenje. Celo par gostov je že prispelo z juga. Nastanili so se v Beogra:skem domu, ki je doslej edini odprt. Zdravilišče pripravlja reprezentativno propagandno številko »Zdraviliškega vestnika« s prispevki zdraviliških zdravnikov. — >■Aleksandrov dom« le krasno prenovljen. S t. niajnikcrn ga prevzame nov najemnik g. Hlavač. Tudi stavba garaž se bliža koncu. — Za Binko-šti se pripravlja izlet Češkega kluba v Rogaško Slatino. Povabili bodo tudi češkega konzula iz Ljubljane in JČLige. V Aleksandrovem domu bo ob tej priliki igral združen orkester češkega kluba 'in Slatin-skega Sokola. V Rogaški Slatini je namreč cela majhna kolonija Čehov: okrožni zdravnik dr. Brabec, gospodar Oficirskega doma g. An-toš, najemnik Švicarije, g. Fr. Ozom, najemnik Aleksandrovega doma g. Hlavač, brivec g. Ho!y, hotelir »Triglava« g. Štorkan in še fotograf Pelikan. Vsi so splošno priljubljeni kot solidni in narodni delavci. •— O Veliki noči so obiskali Slatino tudi številni zdravniki, med drugim prof. -dr. Zalokar in dr. Ambroži-č iz Ljubljane in primari-j di. čermi iz Maribora. * Zlatnike so dobili v j. Gazela« milu: Jože Vavpotič, Ljubljana, milo kupljeno pri tvrdki Terdina, Ljubljana; Frančiška Bre-skvar, Bizovik, milo kupila pri tvrdki Aut. Mencinger, Ljubljana; Frančiška Knaplč Straži&če pri Kranju, kupila milo pri tvr.d k! Anton Križnar, Stražišče pri Kranju, Marija .Rebernik. Sotlsko pri Vidmu, kupila milo pri tvrdki Anton Valičič,. Videm pr. Krškem; Sovčič I., Dovje, kupila milo pri tvrdki Jakob Kozjek. Mojstrana, Gorenjske; Marija Ajdnik, Bela cerkev, kupila milo pri tvrdk: Brata Bevec, Bela cerkev: Marija Blekač, Rečica ob Savinji, milo kupila pr! tvrdki Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji. 4 Srebrno cigaretno dozo so ko: nagrad.) prejeli v času od 6. do 10 .aprila t. 1.: g. Titus Slabe, uradn k pr; Sava d. d. tu, Študent o vs k a ulica 11; žepno uro na 15 kamnov: g. Ivan Skoiič, mes. pomočnik pri g. Lovšetu. Tržaška cesta: g. Adolf Cimer-man, dijak realke, Šiška, in 1 par čevljev po izbiri: g. Velušček Ridiger, drž. uradnik, Rožna ul.ca 36. — Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie, Ljubljana. 473 * V boju za zdrave živce in večjo dela. zmožnost. Vsem, ki se čutijo bolne ali so slabega zdravja, prinese veselo vest poučna brošura od Ernesta Pasternacka. Berlin, S. O. Michaelkirchplatz 13, Ici pošlje vsakomur, kdor zahteva, izvod brošure brezplačno in poštnine prosto. Opozarjamo na tozadevno našo prilogo, ki smo jo danes celi nakladi priložili. 1342 c Prost. gas. društvo na Straišču pri Ptuju javlja vsem kupcem srečk, da se je žrebanje srečkanja, kl ga je društvo priredilo v podporne namene društva, izvršilo 7. a.prila ob 9. zvečer na Strniišču v navzočnosti odbora in uradnega zastopn.fai, ter je glavni dobitek — p:sestvo v Vintarovcih — zadela številka Ш0. — Društveni predsednik: Josip Cizej. * Pri glavrbolu, utrujenosti, slabi prebavi itd. izboljša naravni planinski »Spomla-dan-ski čaj« delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistine in kri osvežujoče lastnosti tu-di najboljše na polt kože. Z?ioga; Lekarna Bahovec. Ljubljana. 474 * Pri ljudeh k! so potrti, utrujeni, za delo nssro-obnl pospeši naravna «Frarc Jože-feva« gretK'k:?. pr~s- obtok krvi h zvša zmožnost mišljenja in delovanja. Vodila: kliniki dokazujejo, da ie Franc Jožetova voda tudi za nevrastenike odvajalno sredstvo znamenite vrednosti. Dob: se v lekarnah in droger.jah. * Slepcem jc podarila ebitelj Sičeva Din 100 namesto cvetja na krsto pokojne gospe Marije Šuštaršič-Tičarjeve. * Rogaška Sîatina najbolj renomirano zdravilišče prot boleznim želodca, čreves. mehurja, želenih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven ghvne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! 123 * PEKATETE jé danes vsakdo? Ali hočeš ti delati izjemo? Poskusi različne, saj je velika izb'lra in dobe se v vseh trgovinah. " Čajanka. Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Giobus-vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. 164 * Pomožna pisarniška moč (dnevničar) se sprejme takoj pri deželnem sodišču v Ljubljani. V pisarniški stroki' in strojepisju izurjeni imajo prednost. * Zla Slike so našli v Zlatorog-terpenti-novetn milu: Angela Mahkota, soproga upravnika narodnega gledališča v Ljubljani, Elizabeta Mervar, Medija - Izlake, Andrej Kovačič, Obločice, Anica Cimpcrman, Polzela,. Matilda Sertič. Zagreb, Srebernjak 35, Slava Spindler, hči novinarja, .Maribor, J. Pernuš, Maribor, Wildenra'lnerova 11. Filoména Merf, Maribor, Katarina Logar. Olševek, Marija Janežič, Veliki vrh. * Nadškof dr. Sarič toži bivšega ministra Janiiča. Prihodnjo sredo se bo vršila v Sara jevu sodna obravnava vsled tožbe sarajevskega nadškofa dr. Šariča proti bivšemu ministru ver dr. Janjiču. Dr. Šarič toži Ja-njiča zaradi razžaljenja časti. Za obravnavo vlada veliko zanimanje. DANES V NEDELJO POPOLDNE OB 15. V UNIÔNSKI DVORANI LJUDSKI KONCERT V PROSLAVO P. H. SATTNERJEVE 75=LETNICE SPORED -IZVAJA PEVSKI ZBOR SLOVENSKEGA UfiTELJSTVA Naznanilo! Naznanjam \ t ti t-s.i.u K. se zan majo za ШС50 trgovino ua Poljcnski cesti, da imyrn neodpovedliivo p--godbo še do 30 junija 1931 leta in ostanem v hiši to dob» VALENTIN STERLE. * Železniška nezgoda. V Zeleniki v Boki Kotorski se je predvčerajšnjim pred tamkajšnjim tunelom cdpe! zadnji vagon osebnega vlaka ter se zalete! v neko cisterno. Pri tei priliki je bilo ranjenih šest oseb. Vagon sc je popolnoma razbil. * Prenovitev samostana Žiče. Za prenovi tev samostanske cerkve Žiče. kjer sc bo vršilo - kronanje kralja Aleksandra, ie z Izrednim kreditom dovoljen znesek 800.000 Din. Na zahtevo ministrstva ver je beograjska univerza določila Andro Stefanoviča profesorja arhitekture na tehniški fakulteti, da pregleda samostanske objekte in odredi potrebno obnovitev. S prenovitvijo se ie že pričelo in bodo tozadevna dela končana do letošnje jeseni. * Strašen samomor v blazmei- Zavod za umobo'ne v Stenjevcu pri Zagrebu ie bi! prcdvčerazšn.iim pozorišče Strašnega sanu-mora. Okolo šestili zvečer so nekateri uslužbenci zavoda zaslišali s hodnika grozen krik. Pohiteli so na hodnik in našli pred straniščem v mlaki krvi starejšo žensko, kateri so lezla čreva iz trebuha. Bolničarji so prenesli nesrečnico v operacijsko sobo, kjer so ji zdravniki takoj nudili prvo pomod. Žena si je v živčnem napadu s kuhinjskim nožem preparaia trebuh, si odrezala osem metrov črev ter jih vrgla na hodnik. Potem pa se je zgrudila iu padla v nezavest, iz katere se ni več prebudila. * Mrtvec na odru, a hiša v plamenu. V Fu žinah v Gorskem kotaru je umrl te dni 75 letni kaj žar Blaž Kozlarič. Položili so ga na mrtvaški oder in čuvala ga je ponoči ker ni imel svojcev neka stara žena. Vsled iskre iz lokomotive se je vnela slamnata streha in v trenotku je bila vsa kajža v plantent:. Gasilno društvo iz Eužin ie rešilo že močno ožgano truplo mrliča, poslopje z bornim pohištvom pa e pogorelo do tal. * Tatvina na zagrebškem kolodvoru. Služkinja Barbara Mehanšek. rodom Sio-venka, je prispela v četrtek zvečer z vlakom v Zagreb ter na državnem kolodvoru čakala na vlak. da jo pcpelje v Glino V čakalnici se je razgovurjsla z dvema tujima Ženskama tir ju naprosila naj pazita na 317 njen kovčeg, da se trenotek odstrani Ko se je neizkušeno dekle vrnilo, ni bilo več ne omenjenih žensk, ne njenega kovčka, v katerem .io imela vso svojo imooviho, vredno 10.000 dinarjev. Iz Ljubljane u— Pomlad. Drevje je povečini že vzbr-štelo iu Tivoli se ogrinja že v zeleno obleko. Tudi živa Ljubljana se oblači čez dan že popolnoma pomladansko, daslravno io zmoti semintja majhen naliv in jo prisili, da se vrže še v stare, težke in že oguljene zimske plašče. Čim pa prisfje zopet solnce. prinese seboj takoj toliko toplote, da se kar hitro zopet izlušči iz njih, da vidimo hiteti po ulicah naše dame zopet vse nove v svit-lih kostumih in pisanih oblekah s klobuki, ki se zibljejo kakor rože koketno na lepih glavah. Večeri, ki slede dnevu, prinašajo i seboj tudi že prav svojevrstno pomladanski razpoloženje. Ulice ne izumrjejo tako zgodaj, ko preje v zimi in v Tivoliju in po belil, potih v drugih parkih se še pozno v noč sprehajajo ljudje v živahnih pogovorih. Po mlad pozvanja tudi v srcih. u_ Ponovitev slavnostnega koncerta v proslavo 75 letnice P. H. Sattnerja. Snočni koncert se ponovi danes popoldne ob 15 uri v veliki dvorani Union v celotnem obsegu. Koncertni spored izvajajo: operni pevec g. Julij Betetto, pevski zbor Slovenskih učiteljev pod vodstvom zborovodje S. Srečka Kumarja, srednješolski pevski zbor iz Ljubljane, pod vodstvom strokovnega učitelja g. Brnobiča ter pomnoženi orkester Dravske divizijske godbe. Predprodaia vstopnic danes dopoldr.e od 10. do 12. ure v Matični knjigarni in pa od 14. dalje pred Unionsko dvorano. Cene za ta ljudski koncert so znižane. u— Promenadni koncert muzike Dravske divizijske oblasti bo pri ugodnem vremenu danes ob 11. uri v Zvezdi. Spored: 1.) Mulivič: »Srb, Slovenec in Hrvat«, marš: 2.) Parma: Uvod in baletna glasba iz opere »Ziatorog«; 3.) Wagner: Predigra k operi »Mojsterski pevci norimberšku, 4.) ČLžek: »Iz srpske šumo i utrine« : 5.) a) Kalman: »Pojd' z menoj v Varaždins iz operete *Gro fica Marica«, b) Hengartner: »Rio Negro. shimmy; 6.) Čerin: »Slovenski fantje«, marš Dirigent višji kapelmk dr. Josip Čerin. u— Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani naznanja, da je umrl njen dolgoletni član g. Ivan Potokar. Pogreb se bo vršit danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 16 na pokopališče k Sv. Kriižu. Vabimo vse članstvo, da se ga udeleže v čim večjem številu. — Odbor. u— Poroka. V Ljubljani se poroči danes, dne H. t. m. jk) pravoslavnem obredu dr. Miloš Lazarevič, zdravnik iz Zagreba z gdč. Maro Schwabovo, hčerko g. dr. Antona Scliwaba. slovenskega skladatelja in zdrav stvenega referenta pri srez. poglavarstvu v Celiti. Mladoporočenca odpotujeta nato v Varšavo, kjer bo prakticiral dr. Lazarevič v bakterijoioškem inštitutu. Iskrene čestitke! u— Sokol I. na Taboru opozarja bratsko članstvo na današnji pešizlet čez Golovec v Bizovik. Zbiramo se Pri dolenjskem mostu. Točno ob 2. odidemo. Zdravo! — Prednjač-k; zbor. u— Današnja otroška predstava v dramskem gledališču, ki se bo vršila pod naslovom Če pride čarodej«, vzbuja splošno zanimanje, ter je pri včerajšnji generalni skušnji zelo lepo uspela. Predstavo je zrežira! prof. Šest, sodeluje naš dramski ansambel, plesne točke pa je naštudiral prof. Vlček. Pravljico »Izgubljene peroti« pripoveduje ga Vaivda Gorčeva; spremlja jo irasebna glasba s petjem, v solo-plesih Pa nastopi mala srčkana Zora Turkova. Originalni ljub ki plesi kmečkih deklic s čarovnikom ob spremlievanju harmonike zaključi predstavo. Vstopnice so že nà razpolago ter se dobe danes dopoldne v predprodaji pri operni blagajni, popoldne od pol 3. dalje pa pri dramski blagajni. u— Predavanje o kuhî s plinom se bo vršilo v pondeljek dne 12. t. m. ob štirili popoldne v kuhinji gospodinjske šole v ».Mladiki«. Pridite in prepričani boste, da je kuhanje s plinom sodobno, ker je cenejše, pripravnejše in čistejše kot kuha s premogom. u— Danes ob 10. dop. v kinu Matica javno predavanje o njau Žižki In husitsklh vojnah s 160 skioptičnlmi slikami. Zgodovinski kraji in dogodki iz one velike dobe naše preteklosti nam nudijo pogled z zgodovino in sedanjost, ki je vzrastla brez nje. Predava dr. Ivan Lah. Vstop prost. Predavanje je del prosvetnih predavanj Zveze kult. društev u— Dramska sekcija JNAD Jadran gostu ie danes ua Sokolskem odru na Viču z zanimivo Kr.oblauchovo komedijo »Favn«. Isti igralci so ob priliki vsesokolskega z!c-ta igrali to igro v Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer je dosegla r>oj>o!n uspeh. Pri-četek predstave ie ob pol 20. uri. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini. 1 poškodba, tiric lastnine, 1 pre- stcpek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek žaljenja straže, 1 prestopek prepovedanega krošnjarenja, 1 pobeg iz bolnice, 1 prestopek zglaševalnili predpisov, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Are-taci i sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi poneverbe in 1 radi neplačanega tižitica. u— Zopet ukradeno kolo. Izpred trgovine Pengov na Kacrlovski cesti št. 19. ie v p> tek popoldne ob 15. nri neznan «kolesar^ odpeijai trgovskemu potniku Tomo Moletu čisto novo črno pleskano kolo znamke »Torpedo-. Koto ima tovarniško številko 33-4.719 in je vredno 2750 Din.. u— Beg iz bolnice. Iz opazovalnega oddelka javne bolnice je v petek v jutranjih urali ubeža! slaboumni A. Florjančič, star 45 let, doma iz Ptuja. Ušel je oblečen v bolniški plašč in črn jopič. Mož je močno duševno bolan in se bo zadrževal bržkone kje v bližini okolici mesta Florjančič je male široke postave in ima rjave brke. Iz Maribora a— Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru sklicuje za pondeljek dne 12. t. m. ob S. uri zvečer v gostilno Pečnik na Ro-tovškem trgu širši sestanek ter vabi vsa v poštev prihajajoča strok-ovna društva oziro ina organizacijo, da pošljejo svoje zastopnike. Na dnevnem redu so priprave za javen protestni shod najemnikov, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. t. m. v Gôtzovi dvorani. a— Uradnike mestnega električnega podjetja ;e občinski svet prevedel po mestni uradniški pragmatiki. a— Povečanje vrtnarskega podjetja.. Vrtnar Jerrac je razširil podjetje v večjem obsegu na zemljišču v Aškerčevi ulici. a— Lov na lisico za avtomobile, moto-sikle. Občinstvo opozarjamo na povsem novo prireditev mariborske sekcije avtomobil skega kluba in Motokluba, ki se bo vršila, kakor smo že poročali na Dravskem polju. Lisica bo v avtomobilu grofa Josipa Her-bersteina. a— Apel na narodno občinstvo. Mariborska Zveza kulturnih društev bo priredila v dneh od 2. do 18. aprila nabiranje slovenskih knjig po hišah, s katerimi namerava ustanoviti v vaseh ob avstrijski meji in Prekmurju več javnih ljudskih knjižnic Vsak, ki ima na razpolago več slovenskih кп-.'tg, naj jih pripravi in izroči mladim nabiralcem, ki jih bo poslala ZKD. a— Dinarski ponočni davek. Na zadnji seji je razpravljal mariborski občinski svet o kazniih, ki so bile naložene nekaterim gostilničarjem radi netočnega pobiranja dinar skega nočnega davka. Eneitnu gostilničarju je bila kazen znižana, zadeva drugega pa je bikt vrnjena odseku nazaj. a— Nakup konjev. Komanda 32. artilerijskega polka v vojašnici na Tržaški cesti kupuje konje. Nakupovalni dnevi so vsak torek in soboto. Včeraj so prignali civilisti \ ečje število konjev. a— Kdo bo stanoval v hiši Mestne hranilnice? Dela pri trinadstropni stanovanjski hiši Mestne hranilnice v Smetanovi ulici poleg ljudske deške šole. ki io gradi podjetje inž. Jelene & inž. Šlajmcr, se bližajo h konen, tako da bodo stanovanja izročena že 1. julija, kakor je bilo predipisano, strankam v uporabo. V novi hiši bo 6 stanovanj s 3 -to d sobami, za katere se je oglasilo nad 50 reflektantov. Mestna liraiilnlca '( že oddala stanovanja svojim uradnikom. a— Za oproščenie državnih davščin na novih stavbah. Na po-budo mariborskega društva hišnih posestnikov bo mestna občina intervenirala pri ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, da izdela zakonski osnutek, v smislu katerega nai bi bile nove hiše opro-ščene za dobo 20 let plačevanja dr žavnih davščin. u— Koncert Pevskega zbora slov. učiteljev je snoči popolnoma napolnil Unionsko dvorano. Skladatelj H. Sattner je, navdušeno aklamirati prejel venec s trobo.inico, dirigenta Kumar in Brnobič pa šopke. Prihodnjič več. a— Novi zdravniki. V Mariboru se namerava v kratkem naseliti nov zdravnik dr. Gostiša, špecijalist zta očesne bolezni. Poleg tega dobi .Maribor kmalu tudi špe-cijalista za rentgen. Taki špecijalisti bedo mestu gotovo dobrodošli, kot sploh novi slovenski zdravniki iz strok, ki še niso zadostno zastopane, dokler sedi v Mariboru še 10 nemSkilt zdravnikov in se ljudje, brez potrebe v-cizijo za drag denar k špe-cijalistom v Gradec in na Dunaj. a— Spremembe pri gradbeni sekciji. Kakor doznavamo, se izvrši v najbližjem času pri mariborski gradbeni sekciji za Maribor razveseljiva sprememba. Gradbena sekcija v Ptuju bo namreč razpuščenti. Njen dosedanji šef inž. Jan Vanek pa prevzamî vodstvo razširjene mariborske sekcije. Pri-deljeni mu bodo inž. Anton Dolenc, inž. J. Kukovec, oba že sedaj v Marboru in inž. Metod Pfeifer od gradbene direkcije v LJubljani. S tem se bedo obenem deloma decentralizirali posli gradbene direkcije v Ljubljani. Delokrog okrožne, gradbene sekcije v Mariboru se bo povečal, posebno pri vzdrževanju državnih' poslopij. a— Iz mariborske kronike. Oblastna organizacija NRS je nastavila kot tajnika bivšega predsednika in tajnika Orjune g. Radivoja Reharjû, ki bo baje obenem tud: urednik lista, katerega nameravajo -i-zdajati radikali v Mariboru. a— Riziko dela. 2Sletni delavec .l iže Gsehnan je barval v tovarni Splošne stavbne dražbe drogove za električno napeljavo. Pri :em se je dotaknil žice z močnim električnim tokom in se epeke! na obrazu, des-rri roki in prsih". Opekline so smrtno nevarl ne in je malo upanja, da bi okreval. a— Usoda novorojenčka. Pred par dnevi je prišla k neki stranki v Gospejni ulici mlada služkinja z novorojenčkom v naročju. Zaprosila je domačo gospo, če sme za par minut pustiti pri njej novorojenčka. Služkinja Je odšla in se ni več vrnila. Včeraj pa Je spoznala dotična gospa služkinjo v tukajšnji javni bolnici, kier letži težko bolna. Služkinja je izjavila, da ni mogla otroka nikamor drugam oddati. Oče otro- ka je baje neki fin. preglednik, ki ic bil prestavljen v Bosno. Stranka, pri kateri je bil odložen novorojenček, je sama revna in se komaj sama preživlia. Oblastva bodo sktršala poiskati očeta, dti preskrb: otroka. a— Ljud-kl knjižnici v Mariboru je da. rovul njen stari podporirk zobozdravnik, dr. Kac 250 Din, za kar mu izreka vodstvo • skreno zahvalo. a— Razpis javnega nrtečaja. Mestna občina mariborska razpisuje javni natečaj za oddajo naprav cestnega kanala v Vetrrni-ski ulici. Vsa potrebna pojasnila se dobe ■pri mestnem gradbenem uradu od 12. t. m. naprej. Pravilno kolkovane ponudbe je oddati do četrtka 15. t. m. a— Današnji promenadni koncert v parku odpade, ker se mudi vojaška gedba v Ptuju. Iz Celja e— Sokolsko predavanje. V četrtek 8. t. m. zvečer je predaval v fizikalni dvorani meščanske šole gospod prof. Gruntar o češkoslovaški republiki. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno ter podprto s 120 ski optičnimi slikami. Celjani si žele |e več takih predavani ZKD v Mariboru. Prihodnje predavanje bo v četrtek 15. t m. Predaval bo g. dr. Mejak »O dr. Tjtšu — ustanovitelju Sokolstva in o Tyršcvem domu v Pragi«. c— Mestno gledališče. V toTek dne 13. t. m. se vprizori v domači zasedbi Jurčič-Govekarjeva igra »Deseti brat«. Vse vloge razen Dolefa, v kateri gostuje nestor ljubljanskega gledališča g. Danilo, so v domači zasedbi. Kriavlja predstavlja Ratko Sal-mič, druge vloge pa starejše boljše moči. Igro režira g. Mute Reš. Pri predstavi sodeluje orkester celjskega godbenega društva »Ilirija«, ki bo spcpolnjeval pavze s •koncertnimi komadi. Predstava obeta lep užitek in se bo ponavljala v petek dne 16. t. in. in v nedeljo 18. aprila po znižanih cenah, na kar opozarjamo zlasti občinstvo z dežele. e— Gradnja kavarne v celjskem mestnem parku. Mestna občina celjska Je pripravljena dati prostor med vodometom in zadnjim drevoredom (ob pobočju Reiterjevega hriba) v mestnem parku v najem, da sc tamkaj postavi kavarna pod sledečimi pogoji: 1. Zakupnik mora v tekočem letu dograditi na Ustne stroške kavarniško poslopje po načrtih, ki jih je izdelal mestni magistrat. Stroške za načrte trpi zakupnik. 2. Zakupna doba traja 20 let. 3. Zakupnik sme odstopiti svoje pravice iz zakupne pogodbe kak drugi osebi le z dovoljenjem mestne cbčitie. Preračun in načrti za kavarno so razpoloženi do 17. aprila med navadnimi uradnimi urami na vpogled v sobi št. 8 mestnega magistrata, kier dobe interesenti še event. potrebne iniormacije. Ponudbe je vložiti najkasneje do 1. maja pri mestnem magistratu celjskem. e— Celjski muzej Je po veliki noči zopet redno otvorjen cb nedeljah od 10. do 12. dopoldne. Kdor si želi zbirke ogledati ob drugem času, naj se oglasi pri sluginji Gl. Matice v L nadstropju. e— Jugoslavenska Matica, podružuica Celje, je preložila občni zbor na drugo soboto 17. aprila ob S. zvečer. Vršil se bo v mali dvorani Narodnega doma z istim dnevnim redom, kakor je bil objavljen. Članstvo naj se udeleži polnoštevihio občnega zbora, da dokaže s tem smisel za vzvišeno delo in smisel Jugoslovenske Matice. Iz Trbovelj t— Občinski proračun za l. 1926. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil trbo» veljski občini sporazumno z delegacijo mi* nistrstva financ v Ljubljani, da sme pobi» lati za I. 1926. po vsem občinskem ozemlju naslednje davščine: 1. S9 odst. občinsko do» klado na vse direktne davke razen onih, k: so po zakonu prosti občinskih doklad in razen davka od telesnih delavcev; 2. loOod» s to t no -občinsko doklado na državno troša» rino od vina, vinskega mošta in petijota od dne I. januarja t. 1. Ta dokladni odstotek velja le do morebitne spremembe izmere državne trošarine; 3. samostojne občinske naklade na pijače od 1. januarja t. 1. in si» cer: a) na pivo od hI Din 12.50, b) na na» vadno žganje in špirit od hI stopnje alkoho» Ia po Din 15.'c) na poslajeno žganje in li» kerje od vsakega litra po Din 7.50. Nakla» da na pivo in žganje sme zadeti le dejan» sko porabo teh predmetov v občini, ne pa proizvajanja in trgovskega prometa ter se sme pobirati le od onega žganja, od katere» ga se po zakonu pobira državna trošarina. Veliki župan se je ob tej priliki izrazil, da jc gerentski sosvet pod vodstvom gerenta g. Voduška ugotovil proračun in potrebšči» ne po temeljitem preudarku, imajoč pred očmi le javno korist in dobrobit občine. Ni» kakor torej ni mogel dobiti vtisa, da bi mogel biti sklep glede višine doklad kva» ren občini. Pa tudi iz vrst občanov ni do» šel nikak ugovor, niti se ni nikdo udeležil glasovanja po § 75 občinskega reda, znak, da se vsi strinjajo s proračunskimi postav» kami ter s sklenjenimi davščinami. t— .Va sadnem drevju se je pojavil ptičji lim, ki ga ptice prenašajo in s tem okužijo drevo. Vsak posestnik v trboveljski obči» ni mora v smislu odredbe okrajnega glavifr» stva v Laškem osnažiti svoje sadno drevje, ker ga bo drugače dalo glavarstvo samo na posestnikovc stroške. O končnem rezultatu mora poročati občina do 25. t. m. t— Točenje alkoholnih pijač ob plačilnih dneh jc dovoljeno sedaj do 9. zvečer. Pre» stopki bodo strogo kaznovani. t—• Hraslr.ik. Danes popoldne ob štirih v Narodnem domu koncert «Ljubljanskega Zvona». Napolnite dvorano do zadnjega prostora! cnuLiuuacuuui.ГППРППГИ IL H H " 1Г1ППП Ali - že - veš, da dobiš najceneje in najboljše kuhinjsko posodo Ie pri tvrdki Ша Flarlončlč « trgovina z železnino Ljubifana Ev. Petra c. 35. тппатјптпгјатипдЈПпрппппрп жовЕзвивди □ s и □ □ и □ s 13 0 0 0 h 0 0 0 0 0 0 s,: Velike bikoborbe u Ljubljani! Žena kot toréador — Do skrajnosti napeto — Grandijozna arena, v kateri tisoče in tisoče navdušenih gledalcev z mrzlično napetosfjo zasleduje boje neustrašnih toreadorjev z divjimi biki. Pozornost ' vseh vzbuja lepa, mlada in temperamentna Pršscilla Dean v izvrs'ni vlogi kot SEVILJSKA SIRENA. Boj dveh rivalov z nožem na življenje in smrt v obrano časti lepe Dolores. Boj dveh rivalinj za ključ, ki pomeni rešitev zahrbtno zastrupljenega toreadorja. Oba boja sta prikazana tako naravno in završeno, da vzbujata- pri gledalcih osobito napetost in veselost. Temperamentna Priscilla Dean je v tem velefilmu gotovo dosegla višek svoje velike umetnosti. Lepi igralci — Izvrstna igra — Napeto zanimiva vsebina — Kolo-salna režija.---Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1. Predstave se vrše točno ob : 3, pol 5« 6, pol 8r in 9. nri. ELITNI KINO MATICA vodihil kino v LJubljani. — Telefon 124, B 0 □ HI □ □ ca □ □ a □ □ s 0 0 0 0 0 0 ШШШJG BEBtEiEBEBB ИЕЕННЕННЕОНЕДЗ Naši onstran granic p— Govor tržaškega prefekta v Postojs ni pri pogrebni svečanosti žrtev hajduške» ga napada v Prestranku je vplival pomir» jevalno na odnošaje v pokrajini. Prefekt Gasti je naglašal, da je naše ljudstvo v postojnskem okraju dobro in ni v nobeni zvezi s hajdučijo. Taki zločini se dogajajo na tej in oni strani vsake meje, zločinstvo nima domovine, torej ni posebnost kakega naroda. Za pomirjenje duhov v kritičnih trenotkih jc prefektov govor izgovorjen ob pravem času in učinkuje najbolje. Iz njego» vih izvajanj v Postojni smemo sklepati, da je g. prefektu Gastiju resno pri srcu uredi» tcv znosnega sožitja med Slovenci in Itali» jani v pokrajini. p— Radi pijanega fašista Rijavca. Avgust Kovačič, Martin Medon, Stanko Kovačič, Karel in Rafael Pik iz Avč so bili obtoženi, da so pretepli fašista Josipa Rijavca. Ta človek, ki je že precej v letih, jc vdan pi» jači. Vpisan je v fašistovski organizaciji in se radi tega obnaša precej izzivalno. Rija» vec je najbrže v pijanosti padel in se nekaj potolkel. Pri razpravi v Gorici so bili štir» je obtoženci oproščeni. Medon pa obsojen ra 5 mesecev zapora. p— Naloga goriških sindikatov. Tajnik goriških sindikatov Vespasiani jc razlagal fašistovskemu novinarju, kako težko je nje» govo delo v obmejni pokrajini, kjer bi bila na mestu velika vzgojna in propagandna akcija. Na mnoge ovire naleti povsodi. Po tovarnah služijo lastnikom tudi plemenski spori med delavstvom in bojazen pred brez» posclnostjo. Z novim zakonom o sindikatih in delovnim vodstvom pa bo mogoče krep» keje korakati naprej. Sindikalizem ima na Goriškem po Vespasianijcvem mnenju viso» ko misijo, ker bo pomagal čistiti stare am< bijente, da bo vse pristno italijansko. Go» riški fašizem je sedaj pod Capraro na pra» vi proti. V njegovi odsotnosti jc bil gori» ški fašij za nič. V organizaciji so bili celo bivši avstrijski častniki, ki ne razumejo fa» šizma. Odslej bo vse drugače. Goriške Ita» lijane hočejo obvladati popolnoma gospod» je, došli iz starih provinc. Ti imajo patent na pravi fašizem in goriški Italijani se ima» jo šele učiti pri njih, da postanejo pravi Italijani! p— Smrt odličnega zdravnika na Reki. V četrtek so pokopali na Reki g. dr. Vladimir» ja Kriškoviča, zobozdravnika, ki je izvrše» val svoj prakso v mestu 21 let. Pokojnik je bil vedno vrl Jugosloven. Naj počiva v miru! p— V Ilirski Bistrici imajo na okrajni sodniji zaostankov: 1200 zemljeknjižnih spi» sov, 800 pravd, 400 zapuščinskih razprav itd. Civilni in zapuščinski sodnik dr. Angelini je izstopil iz sodne službe, drugi sodnik je šel na dopust. To so razmere! p— Detomor. V Mirnu je zakopala 19Iet» ra F. F. na vrtu svojega novorojenčka. Dru» gi dan je šla delat, kakor da bi se ne bilo rič zgodilo. Ko je videla, da že poizveduje» jo za njo orožniki, se je sama javila na stražnici. Odpeljali so jo v goriške zapore. p— Pasja steklina se je pojavila na Vi» pavskem. V Št. Vidu je stekel pes napadel dve osebi. Odpeljali so ju v Pasteurjev za» vod v Trstu. Potem poročajo iz Kopačnice, da je tudi tam stekel neki pes, katerega so ubili. p— V Bazovici pri Trstu so pokopali po» sestnika Antona Grgiča. Delaven in resen je bil vpoštevan in spoštovan povsod. Bil je odbornik pri vseh petih domačih dru» štvih. Lahka mu zemlja domača! p— V Lindaru v Istri so imeli gospodar» sko predavanje v italijanskem jeziku. Do» mači nadučitelj je tolmačil hrvatsko, kar je povedal strokovni učitelj iz Pazina po ita» lijansko. Predavanje je koristno S2rno ako predavatelj govori ljudstvu razumljiv jezik. Kdor hoče predavati med našim ljudstvom, naj se najprvo priuči njegovega jezika! — Ljudje se spominjajo, kako lepo je bilo, ko je vodil kmetijsko šolo v Pazinu in preda» val nepozabni gospod Fran Trampuž. p— V Podgradu jc hotela prirediti »Pro» sveta» kulturno predstavo, katero pa so onemogočili vsemogočni fašisti. Kulturno društvo bi radi uničili. Za svoj cilj iščejo raznih poti. Fašisti dr. Balbo, Šestan in po» štar so poslali odboru prošnjo, da naj jih sprejme za člane «Prosvete». Prva dva je odbor sprejel, odklonil pa poštarja, ker ne zna našega jezika. Poštar jc kričal, da jc razžaljen. Dr. Balbo in Šestan sta nato od» tegnila svoji prošnji. Trik se je izjalovil. p— Resen — Ržen. častnik Gvido Resen iz Gorice se je ponesrečil pri avijatični va» ji v Šesto San Giovanni. Pokopali so ga v Gorici z veliko svečanostjo. Listi opisujejo Resna kot gorečega irredentista in navduše» nega borca v italijanski armadi v svetovni vojni. Navajajo, kako je bil doma vzgojen strumno italijansko. To jc vse res, res je pa tudi, da jc Resnova družina slovenskega izvora. Izza čcpovansko»trnovskih višin je prišel nekoč v goriško nižino Ržcn. Kako se pišete? Rcžen. Po italijansko zapisano «Resen» (s je z, strešice Italijan ne pozna). Priimek je dobil v italijanskem izgovoru na glas na prvem zlogu in tako se glnsi slo» venski Ržen v italijanski pretvorbi «Resen» Ci/g. «Rézcn»'}. Goriško italijanstvo ima pretežno slovensko nidlngo. p— V Komnu na Krasu je bil v občinski seji 5. t. m. izvoljrn za ž pana 2- Josip Pi» j pan, dosedanii podžupan. k— Koroške pritožbe. Povedali smo že, da je politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem podalo pritožitveni komisiji vlogo, katera se bavi pred vsem z vprašanjem vporabe slovenskega jezika pri oblastih. Deželna vlada je zavrnila slo» vensko poročilo Zveze koroških zadrug v Celovcu, češ, da se mora z upravno oblast» jo občevati izključno nemško. Politične oblasti prve instance ne rešujejo slovenskih vlog. Dvojezične župne pečate hoče odpra» viti okrajno glavarstvo v Beljaku. Vsa kra» revna imena se morajo pisati nemško. V krstnih in poročnih knjigah mora biti vse nemško. Davčni uradi ne sprejemajo slo» venskih spisov. Po plebiscitu sc jc v obči» rah cone A, ki so uradovale slovensko, uve» del tilroj nemški jezik. Občine so morale odstraniti slovenske napise pod asistenco orožnikov. Pri sodnijah zavračajo sloven» ske vloge. Priče sc zaslišavajo potom toi» mačev. Slovenski napisi so izginili in kdor v javnosti govori slovensko, je izpostavljen rapadom. Politične oblasti hočejo v naj» krajšem času izriniti slovenščino iz ura» dov in ccrkva... Take so pravice, ki jih vživa naša manjšina na Koroškem! Iz Slov. Bistrice i— Požar na Črešnjevcu. Na Veliko noč je na Črešnjevcu izbruhnil požar, ki je uni» čil gostilničarjema Krcsnikovi in Visočni» ku hiše in gospodarska poslopja. Kresniko» vi so zgorela 3 goveda in 7 svinj, Visočni» ku 1 svinja. Vzrok požaru je šc nepoja» snjen. i— Akcija za stanovanjsko hišo. Tudi v našem mestu sc občuti pomanjkanje stano» vanj. Da sc temu nedostatku odpomore, jc pokrenil dr. J. Pučnik akcijo za zgradbo stanovanjske hiše. Na sestanku interesira» nih krogov, ki se je vršil pred kratkim, se je že sestavil pripravljalni odbor, da po» speši to za naše mesto res koristno in po» trebno zadevo. i—- Sestanek članov kraj. org. SDS dne 7. marca je bil sijajno obiskan. Poslanec dr. Pivko nam je v lepem govoru pojasnil politični položaj. Odgovoril je na mnoga vprašanja, ki so mu jih člani stavili. So» glasno mu je bila izrečena zaupnica, vodi» teljema stranke Pribičeviču in dr. Žerjavu pa odposlana pozdravna brzojavka, iz Laškega Iz Laškega 1— Prememba posesti. Šc ni leto dni, kar je kupila klerikalna posojilnica v Laškem Šostanšekovo hišo za drag denar od svoje» ga'tajnika Bergovška, ki jo je izdražbal v svojem imenu. Zdaj pa je okrožni tajnik SLS M. Deželak, posestniški sin iz Šmi» klavža, kupil od ge. Medvcšek vilo Irmo za 75.000 Din. cvar strah nas je, ko vidimo, kako prehajajo trške hiše v klerikalne ro» ke, kajti na ta način mislijo klerikalci za» vojevati našo demokratsko trdnjavo. O groza! od katere vse se trese... I— Drstenje sulcev se je ta teden močno opažalo v Savinji. Od Laškega do Tremcrja smo opazili tri velike pare. Tudi belice se drstijo ter jih v Gračnici lovijo kar s ko» ši. Ali je to dovoljeno? Nam Laščanom je prepovedano. I— Avrikle na Humu bodo res iztrebili in vse odredbe srezkega poglavarstva ne izda» jo nič. V zadnjih praznikh smo opazovali šoli odrasle mladeniče, kojih imena so znji» na, da so nosili cele šope avriklov ter za» trjevali, da so pustili Ie one, katerih brez vrvi ni bilo mogoče doseči. I— Daphne Blagayana, kraljevska roža ali igalka. Letos sc je našla še v enem kraju nedaleč Laškega na desnem bregu Savinje. Poklicnim botanikom, ki bi rabili podat* ke v proučevalne svrhe, so isti na razpolago pri učitelju g. Milku Jeršetu v Laškem. Iz Ptuja. Iz Ptuja j— Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Ptuj priredi tlne 9. maja ob 14. uri na Florjanskem trgu v Ptuju običajno javno veliko dobrodelno tombolo v prid bolnim in onemoglim vdovam in sirotam po pošt» nih u-službcncih. Tablice po 2 Din prodajaš jo vsi pismonoše. j— Občni zbor srezke organizacije SDS se bo vršil v nedeljo dne 18. t. m. ob 9. do» poldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na občnem zboru poroča poslanec dr. Pivko. Vabila sc razpošiljajo še te dni vsem organizacijam v srezu. Vabljeni so somišljeniki celega okraja. j— Vodnikova družba v Ptuju. Poverje» ništvo za Ptuj in okolico je prevzel g. Aie» ksander Skaza, uradnik Ljubljanske kredit» nc banke v Ptuju, ki je vsak dan popoldne n-1 razpolago za potrebna pojasnila. j— Prešernova in Slomškova proslava. Narodna čitalnica v Ptuju priredi s sode» Iovanjem Pevskega in Dramatičnega dru» štva v pondeljek 12. aprila ob 20. v mest» nem gledališč akademijo v SDOmin 1251et» niče rojstva dr. Fr. Prešerna in Ant. Mar» tina Slomška. O Prešernu bo predaval prof. Anton Sovre. o Slomšku pa prof. dr. Fr. Kotnik. Pevsko društvo zapoje no eno pe» sem vsakemu nesniku, prof. St. Sila pa Pre» šsrr.ove"a .Mornarja. Zaključi se proslava 7 živo sliko «Sreča. Poeziia. "rešer-^n». Sport Današnje nogometne prvenstvene tekme v Ljubljani Danes sc nadaljuje prv. tekmovanje ljub» ljanskega okrožja ter nastopi šest klubov. SK. Slovan : ŽSK. Hermes. Tekme med navedenima kluboma so bile vedno zani» mive vsled skorajšnjega izenačenja moči. Obe moštvi sta znani po svoji požrtvoval» nosti, ambiciji in volji do zmage. 2SK Her. mes se je v zadnjem času zelo popravil. Njegovo moštvo tvori celino ter bo moral Slovan napeti vse sile, če hoče odnesti za» dovoljiv rezultat. Tekma se odigra ob 16 JO, ob 13. uri odigrr/a prv. tekmo rezervni mo» štvi obeh klubov. SK. Jadran : SK. Slavija. V tej tekmi bo imel sicer Jadran nekoliko lažje stališče, vendar nc sme podcenjevati svojega na» sprotnika, ki je v zadnjem času preccj na» predoval. Tekma se odigra ob 14.45. SK. Ilirija : SK. Svoboda. Ta tekma se odigra ob 10.30 uri ter utegne biti zanimi» va s stališča, kako se bo eden naših naj» mlajših klubov boril proti prvaku. Vse zgoraj navedene tekme se vrše na igrišču SK. Ilirije. Gosposvetska cesta. SK. Merkur : SV. Rapid. V Mariboru se vrši ob 15.30 prvenstvena tekma med Mer» kurjem in Rapidom. Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Za nede« ljo II. t. m. se delegirajo sledeči sodniki: V Celju: Ljubljana : Celje (medmestna) g. Franki; v Ljubljani na igrišču Ilirije: 10.30 Ilirija : Svoboda g. Smole; ob 13. Hermes : Slovan rez. g. Deržaj; ob 14.45 Slavija : Jadran g. Fink, 16.30 Hermes : Slovan g. Mužina. Pokalna tekma v Ptuju. V Ptuju se vr» ši danes pokalna tekma med S. K. Maribor in S. K. Ptuj. ASK Primorje rez. : SK Krakovo. Da» nes igrata oba kluba prijateljsko trening tekmo. Naš najmlajši klub je zaprosil za sprejem v LNP. ter je pri preizkusni tekmi pokazal lepe zmožnosti. Če se bo moštvo resno oprijelo treninga, tedaj mu je napre» dek zagotovljen. Pri tej tekmi bo ASK. Pri» morje preizkušal nekaj svojih novih moči. Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ter prične ob 15. uri. V slu» čaju slabega vremena se tekma ne vrši. Včerajšnje tekme na Dunaju. Včeraj v soboto so se vršile na Dunaju ena pokal» r.a in tri prvenstvene tekme. Izidi prvenst» venih tekem so prinesli precejšnja iznena» denja. Izidi so: Pokalna: Simmcring : Sport klub 1 : 1 (1 : 0). Prvenstvene: Amateure : Wacker 3 : 3 (2 : 2), Hertha : Floridsdorfer 2 : 1 (2 : 0), Rudolfshiigel : Slovan 3 : 2 (2 : 1). Hazena v Mariboru. Danes ob 11. uri dopoldne sc vrši prva prvenstvena hazena tekma med SK. Muro in SV. Rapidom. Turistovski klub tSkala» priredi skup» no s hrvatskim turistovskim klubom «Sije» me» v nedeljo 18. aprila izlet do Celjske koče. Za člane je izlet obvezen; prijatelji vabljeni. — Odbor. SK. Ilirija (tenis sekcija) razglaša, da je urni red afiširan na paviljonu igrišča. Pričetek igranja na prostorih I., II. in III. je 12. aprila ob 6. uri, na prostoru IV dva dni pozneje. Pred početkom igranja naj si igrači preskrbe proti plačilu I. obroka iz» kaznice tenis sekcije, ker je le s temi igra» nje na prostorih dovoljeno. — Načelnik. Rokoborbni in boks match TSK. Me r» fatrja. V četrtek je priredil TSK. Merkur v Mariboru v veliki dvorani Narodnega do» ma rokoborbni in boks match za klubovo prvenstvo. Nastopile so predvsem mlade moči, ki so pokazale še precej rutine in spretnosti. V boksu so šc bolj začetniki, do» čim so v rokoborbi že znatno napredovali. Izmed rokoborcev se je najbolj odlikoval Glumac po svoji spretnosti in vztrajnosti, ki si je priboril tudi klubovo prvenstvo. Drugo mesto je zasedel Spauer, ki je bolj vporabljal svojo fizično moč. Izidi so bili nastopni: Glumac : Petek, zmagal Glumac v 4. min. Spauer : Trnjar, zmagal Spauer v 13. min. Lobnik : Gobec, zmagal I.obnik v 3. min. Znidarič : Glumac, zmagal Glumac po točkah. II. runda: Spauer : Lobnik, zma» gal Spauer v 18 min. Petek : Trnjar, zmagal Trnjar v 3. min. Znidarič : Gobec, zmagal Gobec v 10. min. lil. runda: Glumac : Spa» uer, zmagal Glumac v 4. min. Trnjar : Go» bee, zmagal Trnjar v 8. min. IV. runda: Spauer : Znidarič, zmagal Spauer v 12. min. Glumac : Trnjar, zmagal Glumac v 3. min. Г. runda: Spauer : Gobec, zmagal Spauer v 2. min. Glumac : Gobec, zmagal Glumac v 30. sekundi. Pred koncem sta odstopila Lobnik in Petek. Sodil je g. Arzenšek. Pri bokssmatchu jc zmagal Strukl; vsi ostali so predčasno odstopili. Po bojih za klubovo prvenstvo je šc nastopil par Bergant : Moč» nik izven konkurcncc, kar pa je bilo bolj podobno igračkanju kakor boksu. Boks jc sodil netočno g. Kerenc. Novi uspehi Rademacherja v Ameriki. Prošli teden je Rademachcr startal v Chi* cagu v pokritih prostorih v prsnem plava» nju na 220 vardov. Njegov konkurent jc bil znani ameriški prsni plavač Spence. Ra» demachcr je zopet postavil nov svetovni rc» kord, in sicer v 2:46. Dosedanji priznani svetovni rekord na to progo jc bil 2.50.4. Rademaeher ga je še nedavno izboljšal na 2:49. Zadnje poročilo o času, ki ga je dose» Spence na to progo, se jc glasilo na 2:47.6 Sedaj pa jc Rademaeher dokazal, da ic boljši od svojega ameriškega konkurenta. Sporino gcntlemenstvo. Na velikonoč» no nedeljo se je vršil v Budimpešti cross country tek juniorjev na 4j km. Kot po» edinec je zmagal NVeiller (MTK) v 14:52. kateremu je sledil Papp (FTC) v 14:52.2. Tega tekmovanja sicer ne bi bili omenili, vendar pa moramo naše športnike opozoriti na značilen dogodek, ki jasno dakazuje, da mora pravi sport vzgojiti samo gcntlemene ki vedo. da je končni cd} športa samo teles» na in duševna vzgoja človeka. Imenovana tekača Weiller in Papp sta tekla skoraj na vsej progi drug poleg drugega. Papp pa jc izgubil svoj robec ter se je po kratkem pre» mtšljevanju vrnil, da ga pobere. Vsak bi si mislil, da je NVeiller izrabil to sicer nežna t» no nezgodo svojega konkurenta ter skušal, da v tem času nekoliko pridobi in si s tem za jamči zmago. Toda Weiller je počakal na svojega športnega tovariša, da se mu je zo» pet pridružil. S tem je poleg svoje športne zeage dosepel še veliko moralno zmago. WAC v Parizu. Včeraj v soboto je du» najski WAC premagal pariško moštvo Olympic s 6 : 1 (3 : 1). LLAP. Upravni odbor. Danes ob 11. uri seja upravnega odbora LLAP v kok>» dvorski restavraciji. — Pročelnik tehn. od» bora. Lastovke Lastovke oznanjajo s svojim povrat» koi iz južnih krajev nastop pomladi. Iz zgodovine vemo, da so oznanjale po» mlad tudi starim narodom. Omenjajo celo v zvezi z A lamom in Evo v nas slednji legendi: Ko sta morala prva človeka zapustiti raj in si v potu obraza služiti svoj vsakdanji kruh, sta prosila Boga usmi» lienja. In Bog se iu je usmilil. Poslal je na svet pomlad. Z njenim prihodom je postala zemlja dovitna. Znanilke po* rr'adi so bile lastovke, bel, kakor sneg, ti." hi bila barva njihovega perja Ada» mu in Evi znamenje božje milosti. Spo» četka sta prva dv» človeka lastovke ča= stila in ljubila, ^ozneje pa sta razdrla njihova gnezda. Lastovke so odletele in г njimi je odletela tudi pomlad. Adam in Eva sta pričela vnovič tarnati in Bog je zopet po ' ' na zemljo lastovke. To« da prva dva C veka sta jih ujela in jim potrgala perje, da ne bi mogle od» kteti. 3og na je poslal na zemljo svo« jeca angela in lastovke so se vrnile v nebesa. Ko sta Adam in Eva obžalova» la svoj greh, c je dal Bog lastovkam preprositi in jih je poslal znova na svet. V spomin na bridkosti, ki so jih preživele, pa jim je dal črno perje. Druga legenda razlaga, zakaj imajo lastovke pod kljunom rdečkasto perje. Ko je v Jeruzalemu gorel božji hram, so lastovke pomagale gasiti in so si ožgale perje. V spomin na to so pod kljunom še danes rdečkaste. Še po» membnejša pa je pravljica, ki pripove» du je, kako so lastovke odnašale in skri» vale žreblie, s katerimi bi moral biti Kristus pribit na križ. Ko je bil Kristus križan, so populile žreblje iz njegovih ran, pri čemer so jim ostale pod kiju» nom kaplje svete krvi ... Lastovke so rr"d našim ljudstvom zelo priljubljene. Ljudje jim radi nudi» jo streho in živež. Tožno se poslavljajo od njih na jesen, ko zapuščajo naše kraje in se selijo na jug. In radostno jih pričakujejo spomladi, ko se drobne prijateljice vračajo in začnejo vnovič urejati svoja gnezda. Vsakoletni po» vratek iste dvojice lastovk v isto gnez» do priča o ljubezni do domovine in o izrednem spominu. Včasih prižene hre» penenjc po rojst-чгт kraju osamelo lastovko v naše kraje pred drugimi; pregovor pravi, da je ena lastovka še ne naredi pomladi: ampak gotovo je, da bodo kmalu sledile druge. Vsaj ob sv. Gregorju ... Pa ne samo pomlad, tudi srečo prina» šajo lastovke. Med ljudstvom je raz» širjena vera, da nrinaša lastovka v hi» šo, kjer ima gnezdo, srečo in blagoslov božji. Kjer gnezdijo lastovke, tam vla» da sveti mir. Če si plete lastovka gnez» do pod streho, je dotična hiša varna pred ogniem. Tudi strelo odvračajo la» stovke! Če letajo lastovke okoli hiše ali nad njo, se bo nekdo iz dotične hiše kmalu poročil. Lastovke letajo baje za vsako nevesto. Če preleti novoporočen» cerna pot, ko gresta od poroke, bosta v zakonu srečna in zadovoljna. In vob» če: komur preleti lastovka pot, gre lah» ko mirno na delo, ker mu je uspeh za» gotovljen. Zato je greh ubijati lastovke, kakor to počenjajo iužniaki, ali razdirati njih gnezda. Brezsrčnež, ki razdere lastovki gnezdo ali pobere njene mladiče, ne uide kazni! Pravijo, da ga pri prvi ne» vihti zaden- sti^la. V ptičjem carstvu je lastovka edina favoritka, ki jo v toliki meri ščiti ljud» ska pravljica in dobra vera. Saj pa tudi zares ni mogoče sovražiti te ljubke zna» nilke pomladi, ki nikomur ne stori nič žalega, pač pa koristi s tem. da vse leto lovi mušice in komarje. Če letajo la» stovke visoko po zraku, oznanjajo sta» novitno lepo vreme, če se pa spuste in letajo tik nad vodo, dobimo kmalu de» ževno vreme. Tudi mladiči oznanjajo s čivkanjem spremembo vremena. La» stovka je zelo snažna in zato velja za vzor reda in čistoče. Prebudi se kmalu po polnoči in leta ves dan. Njeno črt-» fcanie zastaia sicer daleč za petjem dru» gih krilatih pevcev, vendar pa je naše» m ušesu tako ljubo, da bi nam po» mlad in poletje bila brez lastovk dol» Sočasna, pa da sami ne bi vedeli, za» kaj. Francoska ladja „La Mar riniere" na poti v Guyano Dve leti je od tega, kar je odplula zadnja ladja, otovorjena z nesrečnimi francoskimi kaznjenci, v kolonijo Guyano. 2e pred več meseci se je pod vlado Herriota pojavilo v Franciji močno gibanje, ki je zahtevalo, da se ukinejo transporti kaznjencev na «peklenski» otok, kakor nazivajo poznavalci Guyano. No, iz vsega tega, kakor je podoba, ne bo nič. Pred nekaj dnevi je francoska vlada pripravila posebno ladjo «La Martinière», ki jo je dala zgraditi nalašč za transporte kaznjencev v Guyano. Ladja je opremljena z jek'enimi stenami in tlemi, in kaznjenci so zaprti na njei kakor divje zveri vsak v posebni kletki. «La Martinière» je vzela la na pot 10.000 funtov mesa, osemnajst ton ledu in celo čredo žive govedine in drobnice. Deportirancev je na njej 684; za časa vožnje dobe vsak dan po enkrat meso in po! litra vina ter se smejo le po eno uro sprehajati brez okovov na krovu, seveda pod najstrožjim nadzorstvom. Ves ostali čas so zaprti v tesnih, temnih celicah globoko doli v ladji, in najnevarnejši med njimi so priklenjeni k tlom. Poskrbljeno je tudi, da se eventualne révolté že v kali zaduše. Do zob oboroženi ječarji stražijo celice nočindan. Od parnega kotla so napeljane v vse celice cevi; treba je Ie pritisniti na gumb, pa je v petnajstih minutah ves kaznjenski del ladje pod paro, ki opari in zaduši sleherno življenje. Spričo teh v resnici genijalnih, čeprav ne baš humanih varnostnih mer si pač noben deportiranec ne privošči révolté. — Ko je «La Martinière» odplula iz marseillskega pristanišča, so hotele filmske družbe posneti njen odhod; toda vlada .ie zabranila filmanje in je dovolila pristop le fotografom. Naši rojaki v Ameriki - žrtve sleparskih zdravnikov Chicago, marca. Ko je bil leta 1923 kansaški »dr.« Travis na letovišču v prijetni severni državi s tisočernimi jezeri, se je zelo prikupil prebivalstvu slovenske naselbine v Elyju. Ljudje so ga vzljubili zlasti radi njegove zgovornosti, kajti znal je tako prijazno občevati ž njimi, da mu je vsakdo kmalu postal naklonjen. Poleg tega pa so mu pomagale tudi njegove doktorske »zmožnosti«, da so ga vsi prebivalci pričeli spoštovati kot nekakega zdravniškega junaka in ču-dodelnika. Glas je šel o njem po vseh bližnjih in daljnih naselbinah, zlasti pohvalno pa so govorili o njem naši Slovenci. Ko se ie pri neki nedeljski igri z žogo mlademu igralcu pripetila nesreča in si je zlomil nogo, je dr. Travis našel prvo priliko pokazati svojo zdravniško spretnost. Vsi mestni zdravniki na Elyju v Minnesoti so bili namreč na izletih in na noben telefon niso sorodniki poškodovanega fanta dob'li odgovora kajti zdravniški uradi so bili zaprti. Oglasil se ie pa dr. Travis. ki Mr. Hougton bivši poslanik Zedinjenih držav v Berlinu, sedaj poslanik v Londonu, prevzame glasom vesti ameriških listov mesto državnega tajnika Zedinjenih držav. je bil v tem prijetnem slovenskem kraju na letovišču. Dejal je, da je pripravljen dečku popraviti zlomljeno nogo. V sili je bil kajpada dober, čeprav tujec, zato je še tisto popoldne šel glas po mestu, kako spreten je dr. Travis za polomljene ude, množica no mestu pa je šla za njim in ga slavila kot bi bil najboljši klovn znanega cirkusa Ring-ling Brothers in Barnum Baily. Ta slučaj je pripomogel »dr.«-ju Tra-visu do slovesa in nekateri rojaki so se Ie z največjo žalostjo v srcu ločili od njega, ko se je z letovišča vrnil v domačo državo Kansas. Eden najbolj vnetih za dr. Travisa je bil Joe Muhvich. Rekel je, da morajo dobiti »doktorja« iz .Kansasa. Mnogi so mu res nasedli. Ko si je Muhvich nekoč v svoji nerodnosti odsekal kos noge, je bil tako prepričan, da je dr. Travis najboljši zdravnik, da ni hotel iti k nobenemu številnih doktorjev na Elyju, temveč je odpotoval v daljno državo Kansas k Travisu. Čudodelni dr. Travis sicer ni imel moči, da bi Muhvichu odsekani kos noge zopet i zrasel, ampak zadovoljil ga ie vendar j tako zelo, da je pri povratku v domači 1 kraj Joe vedel o Travisu povedati to- j liko lepega, da zdaj še misliti ni bilo j več, da bi mogla naselbina ostati brez ; Travisa. Zbrali so se in mu pisali, naj ! pride hitro, ker nujno rabijo dobrega j doktorja, kakoršen je on. In »dr.« Travis je res prišel, s seboj pa pripeljal še enega »doktorja«, ravnotako prijaznega in zgovornega. Ime mu je bilo Myers. Vzlic hudi jezi vseh elijskih zdravnikov sta nova doktorja obesila leta 1924 veliko tablo z zlatim napisom: »Dr. Travis & Myers, Surgeons and Physici ans«. Pa ne samo to, tudi bolnišnico sta odprla, pravo bolnišnico. Vzela sta v najem star podrt »saloon« (pivnico), v katerem so že davno domovale same podgane, počistila sta prostor in ga nekoliko zbila, kjer je trhli les že razpadal, na pročelju pa sta postavila napis: »Dr. Travis & Dr. Myers Hospital«. Od začetka je šlo mtlce nerodno, ker ni bilo primerne postrežbe v bolnišnici, katera je bila hitro polna bolnikov. Nova zdravnika sta namreč najela Muh-vicha, to je tistega, ki je šel zdravit obsekano nogo v Kansas, da je prišel za pometača, kuharja, postrežnika in nazadnje še nekakega intendanta nove- Moderna umetnost Pred kratkim so v Parizu prodali 80 slik umetnika Francisa Picabije, ki jih je naslikal v letih 1903—1911. Prinašamo reprodukciji dveh izmed slik, ki sta dosegli najvišjo ceno. Prvi «umetnini» je dal avtor naslov «Prenez garde à la peinture» (Pozor na sliko), drugi pa «Parade Amoureuse» (recimo kar doslovno: Zaljubljena parada). ga zdravniškega zavoda Muhvich je zgovoren dečko, ima pa smolo, da ni posebno učen. Ker je večkrat stal ob operacijski mizi ter stregel bolnikom, se je nazadnje še njega prijel doktorski naslov. Zvali so ga kar na kratko »dr. Much«. Dr. Much je postal zelo ponosen na svojo novo službo. Kako bi tudi ne bil pri tolikih odgovornostih in še časti, ki se ga je prijemalal Ko je neke nedelje dopoldne desetim piščancem posekal glave in je kri krepkejših petelinov obrizgnila njegov bel predpasnik, je pri povpraševanju v bolniški sobi samozavestno pripovedoval pacijentom, da je mistru drju Travisu pomagal pri zelo važni operaciji. Treba je tudi omeniti, da je postal dr. Much tudi glavni bolnišnični kemik. On je namreč pekel »moonshine« za pacijente. Ko so pred mesecem izvedeli prohibicijonističm agentje, da ga je s svojim prijateljem skupaj kuhal je bil »dr. Much« vendar toliko previden, da je prijatelja »pregovoril«, naj vso krivdo prevzame nase. Tako je bila rešena njegova čast. V bolnišnici »doktorjev« Travisa in Mversa je bilo vedno dovolj pacijentov. Večinoma so bili to ljudje z notranjimi boleznimi, katere sta »doktorja« s pomočjo dr. Mucha takoj diagnozirala. Iznašla sta tudi neko novo bolezen, katero sta nazvala »zamotano črevo«. Če pacijent ni imel vnetja slepiča ali kakih žolčnih kamnov, je imel pa zamotano črevo ali kaj sličnega,.tako da je bila v vsakem slučaju potrebna operacija. Dostikrat se je znašel v bolnici tudi pacijent, ki je bil že prej operiran radi vnetia slepiča in so mu ta nadležni or- gan zdravniki izrezali iz drobovja. Toda dr. Travis in Myers sta ugotovila, da ima še enega slepiča in tako je bilo treba ponovne operacije. Zgodilo se je celo, da so na enak način operirali neko hudo nadušno žensko. Kmalu je celo mestece bolehalo in se hodilo zdravit k prijaznima zdravnikoma, ki sta vsak dan imela nož v rokah in parala trebuhe, odvezavala zamotana črevesa, izrezavala že izrezane slepiče etc. Pri tem sta kajpada tudi zaračunavala. Pacijent je vedno moral plačati del stroškov naprej, ostanek pa potem ko so ga pustili iz bolnišnice, ki so jo nekateri začeli imenovati mesnico. Najrajše sta zdravnika zdravila samo take dobre bolnike, ki so zavarovani pri raznih podpornih organizacijah in jim organizacije plačajo visoke podpore za operacije. Tako se je zgodilo, da sta dr. Myers in Travis nagrabila težke tisočake. Zdaj se doktorja selita drugam, in sicer tudi v slovensko naselbino, ki ni daleč od Elyja. Če bosta imela tam toliko uspeha, je dvomljivo, kajti za njima že gre glas, da ni vse v najlepšem redu glede njunega patentiranga zdravljenja. Vsekakor pa se zdravnika Iako izmuzneta, če bi se kak sitnež vti-kaval v njun bossiness kajti oba imata državno licenco. Pomladanske obleke za gospode in dečke v najskrb- nejši izvršitvi pri tvrdki Drago Schwab. Ljubljana Potujoči restavrant v Pekingu podjeten Kitajec prodaja puding iz svinjetine. Na naši sliki vidimo kuharja, ki neti ogenj v štedilniku. Leonid Leonov: Zgodba (Iz ruske revolucije.) (Jmreti ie lahko,« je rekel Prohor. -Lahko in ne grenko. Ne grenka ne sladka nj smrt.« Kmetje uporniki, kj so ležali okoli ognja, so obračali glave protj staremu in ga gledali nerazumno. Prohor pa si ie z dlanjo p o gladil žoltobelo brado, ni sc dal motiti in je nadaljeval: »Človek je prav kakor roža: komaj Dride na svet, že začenja umirati. Vse svoje življenje umira človek iz dneva v dan se mu osipa cvet. Saj se tudi rodi samo zato. da se uči umiranja.« Tu se je Prohor nasmehnil fantu, ki je z rxlprtimi usti strmel vanj. »Človek je kakor roža. lahko umre... ne grenka ne sladka ni smrt.« »Počasi, stari,« je rekel Juda, na ža-rečem oglju prižgal cigareto, njegove ustne so se raztegnile in postale še tan'Se. »Jaz vem primer, kjer ie bilo baš narobe.« Uporniki so imeli dolgo noč v gozdu nred seboj in tudi kaša še dolgo ni bila gotova. Juda se ni dal prositi. Ob svojem kavkaškem pasu igraje ie začel pripovedovati: • O roki v oknu. »Sibirski mraz je bil tedaj. V dolgih vlakih so nas gonili od morja do morja. Nekega dne pride k nam komisar: »Kdor ima z ženskami opravka, ta naj danes neha. Jutrj pojdemo proč od tod. Tam gori ob morju se je spet établirai neki general, zoper njega gremo...« V naslednjem jutru je naša baterija že rožljala skozi jutranji mraz na železniško postajo. Dobili smo še čisto cel voz: v eni polovici konji, v drugi mi. artiljeristi. Sami izbrani ljudje, tako kar se žensk tiče, in sploh — fantje, ki kai prenesejo. Na tej postaji smo čakali samo dva dni. potem pa .ie šlo skozi sneg. 18. decembra je bilo; meni je, kakor da se je zgodilo šele včeraj. Vesela vožnja. Imeli so peč udobno, toplo je bilo. zunaj pa — sam sneg. Veter. Ponoči je še hujše ropotalo čez polja. Seveda. tudi zabave ni manjkalo, marsi-kako ženšče nas je spremljalo skozi noč. Sploh se jih nismo mogli iznebiti: »Prosim, prosim, vzemite me seboj,« tako so govorile venomer, — »peljem se k možu,« ali pa »za kruhom«... Mi vsi štirje stojimo ob vratih. »Kaj nimaš nič strahu da vstopiš v naš salonski voz. mi smo vendar štirje!« Odgovor pa ie bil vedno isti: »Če ne zre dru- gače — ženske smo in ženske ostanemo!« — »No. če je tako. potem pa le noter.« Seveda, vojak je kakor maček, lahko rečem — človek s svobodnimi življenskrmi nazori. Mrzlega večera se ustavi naš vlak pred postajo. Snežilo je močno. Lokomotiva ie vzela vodo. dva izmed nas sta šla krast drva. Jaz se prebudim: »Kje smo?« vprašam. Odgovorijo: »Baltuhaj«. Morda se je reklo drugače, jaz sem bil pač zaspan. Nato so pomaknili vlak bližje na postajo in mnogo ljudi je navalilo na naš voz. Star mož, še korenjak, je s palico mahal okoli sebe. ni mnogo manjkalo. — pa bi bil udaril po nas. »Dajte, da se peljem z vami,« je kričal, »jaz hočem umreti v topli domovini. Jaz imam pravico do tega. tudi jaz sem rešil domovino!« «Kako boš glušcu dopovedoval, da niti svetniki nimaio prostih voznih listkov na železnici!« »Jaz sem služabnik domovine, tri medalje imam in križec, vzemite me seboj!« Mi smo mu odgovorili: »Katero domovino si rešil, ne vemo. in medalje lahko pretolčeš. če so iz srebra!« Tudi starih žensk je bilo dovolj. Kaj bi z njimi! čez nekaj časa prideta dve do voza. — Sodil sem, da sta Židinji. Mati ima že brčice na ustnici, pa še vedno ni slaba. Hčerkica pa. črnooka gospodična, zelo prijetna, poskočna ko pero. In nosek! Med tem je vzšel mesec in sem jo lahko ogledal zelo natančno. In nič prtljage, samo mati drži v rokj majhen zavoj, hči pa — črno škatljo. »Prosim, vzemite naju seboj, samo do naslednje postaje bi radi!« — Imenovali sta neko mesto. Jaz stojim prav. kakor zdajle stojim, praskam si hrbet in ju gledam. Vanjki pa ie menda mlada ugajala. »Le noter, le noter!« je dejal Vanjka. »Samo če vaju konjski parfum ne moti, zato pa je spalni voz takorekoč — in toplo je tudi.« Porinil je vrata na stran, da je vsa gorkota šla k vragu. Ni mi bilo Po godu; stopim do njega in mu rečem: »Kako moreš sklepati o tem. ne da bi nas vprašal? Takšne stvari se morajo sklepati sporazumno.« Vanjka Pa mi pomežikne: »Le pusti me, ne bo vaša škoda.« In jima pomaga v voz, hčerkico nežno prime, ono z brki pa sune. da poskoči in pade po dolgem... To je bil muhast, ta Vanjka! Komaj sta bili notri, pa pride fantek s srebrnimi gumbi na plašču, skratka — girnnazist. Kakih 16 let je moral imeti. Z malini nahrbtnikom. Vtaknil je roko v odprtino vrat. da jih ne bi mogli zapreti. Njegova mati je umirala od gladu, ali .ie bila njegova sestra — ne vem več. Po vsem životu ic siromak drgetal. »Prosim, prosim, nai se peljem še jaz!« Bilo je za smeh. Zakurili smo peč. ko se je vlak začel pomikati. Zunaj — po polju vihar. sneg. piš in žvižganje in še mesec po vrhu, in pri nas — kakor v salonu. Svoj živi dan se nisem počutil tako dobro kakor v tistem živinskem vozu. In tudi v srcu je bilo prijetno.' sladko in omotično. Stopim k oknu in pravim: »Oglejte si mesec tam, kako se pači!« Pa vidim: v oknu — roka za šipo... brez rokavice, videl se je sivi gimnazistov-ski rokav. Tu sem se domislil fantiča: se je pač na postaji obesil in se z nami vred odpeljal. No. nam ic prav! Le naj visi. on.i od znotrai bi ga itak ne mogli prepoditi... Pripravil sem se, da s sabljo nace-pim trsk. Vanjka je materi prepustil svoje mesto na pogradu in se vsedel na polena, tesno k deklici. Napravi si cigareto in začne kramljati; odkod je ona. iz katerega mesta, kako ji je ime, kaj da ima v dobri črni škatiitaj — Vrelci usihajo V 20 letih bo zmanjkalo mineralnih olj na zemlji? Spričo vedno bolj naraščajoče produkcije in konzuma mineralnih olj postaja vedno bolj pereče vprašanje: kdaj bodo pač usahnili vsi oljnati vrelci na zemlji? O tem velevažnem problemu je imel pred nekaj dnevi v Oslu zelo zanimivo predavanje profesor geologije dr. Adoli Hoel, ki se je bil baš vrnil s študijskega potovanja ob Kaspijskem jezeru, kamor ga je poslal neki na tamošnjih vrelcih interesirani norveški konzorcij. Dr. Hoel je mnenja, da utegne že v 20 letih nastopiti nevarnost, da bodo zaloge mineralnih olj izčrpane — če bo konzum naraščal kakor doslej (kakih 10 odstotkov na leto). Po njegovih podatkih znašajo vse rezerve mineralnih olj na zemlji, kolikor jih je dozdaj na razpolago, okrog 8 milijard ton. Od tega odpade na Zedinjene države Severne Amerike in na Aljasko 900 milijonov, na Rusijo priiično isto, na Perzijo in Mezopotamijo pa nekaj manj. Celotna svetovna produkcija olja je leta 1924 znašala 140 milijonov ton. Od te množine je producirala Severna Amerika 70 odstotkov, Mehika 13%, Rusija 4'/2% in Perzija 3%. Če bi ostal bodoči konzum na današnji višini, bi bili s svetovnimi zalogami mineralnih olj preskrbljeni še za kakih 60 let Zedinjene države pa bodo izčrpane že v 15 letih! Vse to velja seveda le. če se v tem ne najdejo novi, izdatni vrelci, in pa, če se ne posreči doseči bolj ekonomična izraba mineralnih ležišč. Kajti danes se more računati jedva s 25-od-stotno izrabo oljnatih vrelcev. Francis Bacon Vernlamski V petek je poteklo 300 let, odkar je umrl angleški filozof Francis Bacon. Bacon, rojen 1. 1561. v Londonu, je bil eden izmed največjih duhov naprednega človeštva. Ze v svojem 14. letu je prišel na univerzo v Cambridge-u; pozneje ga najdemo, v spremstvu angleškega poslanika v Parizu in šele smrt njegovega očeta ga pokliče nazaj domov na Angleško, kjer si je moral Bacon izbrati poklic. Odločil se je za advokaturo, bil je imenovan za kraljičinega svetovalca in je prišel kot poslanec tudi v spodnjo zbornico. Bacon se je mnogo bavil z znanstvenimi vprašanji. Naloga znanosti je bila po njegovem razprostreti moč človeka nad naravo. Nove iznajdbe: tiskarstvo, smodnik in kompas so v mnogočem iz-premenile tedanjo kulturo; tako je po Baconu pripadla naloga znanosti, da pokaže nova pota na podlagi teh in drugih izslednikov, ki so preobrazili tedanji način življenja. Življenje, ki hoče postati kos vsem problemom pa mora biti prosto vseh predsodkov, babjevernosti in sličmh momentov, ki ga ovirajo v njegovem razvoju. Posebno se je Bacon boril zoper verske predsodke, ki posebno branijo ljudem, da bi pojmovali življenje takšno kot je v resnici. Zastopajoč v glavnem te nazore, se je postavil Bacon na stran fizike proti metafiziki, pobijal je sholastično metodo ter ji je postavil nasiproti ernpi-rijo. Da bi dokazal, da mora živeti v novi metodi eden in isti duh, je začel obdelovati vse panoge človeškega znanja. Pripravljal je delo z naslovom: »Instauratio magna«. V prvem delu, naslovljenem »De dignitate et Augmen-tis scientiarum« je podal pregled znanstvenih disciplin, nekake vrste osnutek za splošno enciklopedijo. Drugi del, »Novum organum« podaja nekako metodologijo znanstvenih ved. Zanimiva je bila Baconova filozofija, ki jo ie Bacon razdelil na nauk o Bogu, o naravi in o ljudeh. Filozofija narave je po Baconovi razlagi dvovrstna: špekula-tivna in operativna. Prva obsega fiziko in metafiziko, druga pa mehaniko, naravno magijo in tehnologijo. Kdor hoče pravilno pojmovati naturo. mora biti po Baconu prost vseh predsodkov in mora spoznavati svet indukcijskim potom. Objekt indukcije pa ni niti materija niti takozvani delujoči vzrok, marveč proces, oziroma naravni zakon, ki obvlada vse dogajanje. Uporaba tega aksioma loči novejšo fiziko od starejše. Bacon je bil izredno nadarjen, moder in vsestranski mož, zato so spravljali njegovo osebo v zvezo s Shakes-pearjevimi dramami Posebno ameriška pisateljica Delia Bacon je s svojim spisom »Philosophy of the plays of Shakespeare unfolded« napravila velik vihar; skušala je v svojem delu daka-zati, da je avtor Shakespearjevih dram pravzaprav Bacon Vernlamski in da so mu pri tem delu pomagali številni drugi pisatelji njegove dobe. Danes je ta teorija ovržena in Bacona priznava svet samo kot utemeljitelja filozofskega pravca. kateremu pravimo empiri-zem. Za časa kraljice Elizabete je bil Bacon tudi čuvar državnega pečata. Proces v katerem so ga obdolžili podkupovanja. pa je Bacona prisil, da se je umaknil iz javnega življenja in da se je popolnoma posvetil samo znanstvenim vprašanjem, katerim je živel do svojega zadnjega diha. Kako je postal čičerin buržuj Francoski dnevnik »Cri de Pariš« objavlja zanimiv člančič. ki je. če ne resničen, vsaj dobro izmišljen. Cičerin se je pred časom udeležil nekega banketa, katerega je priredil francoski ministrski predsednik Briand na čast sovjetski delegaciji. Blizu palače, y kateri se je vršil banket, je nagovoril Cičerina prosjak. Hotel je imeti od njega nekaj miloščine. Prosjak je izgledaj precej drzno in ni bil nič kaj štedljiv in obziren z besedami, ki so bile namenjene pasantom. Vsakomur, ki je šel mimo je pomolil roko pod nos in ga prosil milodara, Čičerinu se je zelo mudilo na večerjo. Šel je mirno mimo orosjaka. ki ie brez povoda postal osoren. Jezen je začel preklinjati in psovati Cičerina. katerega seveda ni poznal. Kako ga je obdeloval, o tem je pripovedoval Cičerin sam svojemu sosedu pri večerji. »Veste, kai mi je reki?« je dejal sovjetski komisar za zunanje posle. »Rekel mi je. da sem proklet buržuj. debela svinja in da bcrn že dobil delež, ki mi pritiče. kadar pridejo v Franciji na vlado sovjeti«. Avstrijski grof in dolarska princesa Na Dunaju se govori zadnje čase o dogodku, ki bi bil prejšnje čase popolnoma nemogoč v avstrijski aristokratski obitelji. Grof Degenhardt Wurm-brandt . Stuppach se je zaročil s hčerjo kalifornijskega milijonarja Fillerja, ki je živel dolgo let na neki ameriški farmi in je pozneje postal transportni podjetnik v San Franciscu. Ženinu je sedaj 33 let. nevesta pa je nekoliko mlajša. Grofi Wurmbrandti so potomci ene izmed najstarejših avstrijskih aristokratskih rodbin. Njihovi predniki segajo daleč nazaj v enajsto stoletje. Ves ta čas se je obitelj držala na površju brez posebnih finančnih katastrof. Šele svetovna vojna je zrahljala njihovo premoženje; inflacija, ki je sledila polomu monarhije, pa jih je malone pokopala. Poglavar rodbine je danes star mož, ki so ga dogodki zadnjih let prisilili, da se je prilagodil današnjim razmeram. Dal je radi tega čisto drugih načinov življenja vajena sinova v zadnjih letih izobraziti za praktično delo. Do konca vojne sta sinova živela, kakor je to običaj v sličnih rodbinah Pozneje sta morala opustiti veseljaško in lahkomiselnost in se posvetiti resnemu delu. Wurmbrandtova obiteli je ostala brez gmotnih sredstev, od nepremičnin pa je še vedno v njeni lasti krasno posestvo z velikim gradom Prejšnje čase so hodili člani obitelji na posestva samo kot letoviščaTji. Po inflaciji pa je udarila druga ura. Oprijeti so se morali resnega dela, in senior hiše je določil, da se morata oba sinova oprijeti resnega poklica. Dal je oba v banko, kjer sta se iz-vežbala v bančnem poslovanju, potem pa sta šla na neko veleposestvo prak-ticirat v vodstvu gospodarskih poslov. Približno pred letom dni sta oba odpotovala v široki svet. Starejši brat se je ustavil v Parizu, kjer se je seznanil z družino Kaliforničana Fillerja, Priha- skratka, Vanjka se je znal prikupiti. Gospodična se je spočetka s plašnimi pogledi ozirala. Odprla je škatljo in vzela gosli iz nje. Te gosli so bile prav kakor ona sama — drobne, fine. z noskom. »Gospodična torej rauzicira!« pravi Vanjka in pogleda ^z očmi kakor kak zaljubljen maček. »Čudovito, — majhen ples na primer. Naš Retrov zna na ba-lalajko. pa ni kaj prida, je pač neizobražen kmet!« »Kako neizobražen?« se smeje gospodična. »Zdaj bo vse dobro, vsi bodo hodili v šolo in sploh...« Toda Vanjka vztraja in pravi: »Nas eden živi od krompirja in kaše. takšna. le gospodična pa je vajena finih knjig.« Deklica se smehlja in smehlja in se z robcem briše pod noskom. Potem ko se je tako razgovoril z njo. gre Vanjka h konjem v temni kot. kjer smo stali tudi mi. »Tako,« pravi »zdaj bomo žre- Vrgli so torej Štiri vžigalice v čepico in smo vlekli; za Petrnho je vlekel Mitja. „ , „ « Preden smo zaceh žrebati, smo namreč i*>slali tega Petruho h gospodični da bi jo zabaval. Ker pa za tak-Sne razgovore ni imel talenta in si dru- gače nj znal pomagati, jo je prosil, naj malo zaigra. In ko smo mi povlekli svoje vžigalice — jaz sem imel prvi priti na vrsto! — smo čuli od nekod ječeče glasove. Stopim iz kota in vidim: gospodična igra na gosli in strmi v žareče oglje v pečici. In glas je nežen in tožen, da gre človeku do srca. Zgodba. Sedem na polena in mislim pri sebi: »Dobro, počakajmo, da konča-« Saj so nas na čakanje navajali od mladega ... To bi bili morali slišati! Samo pred-očite si: Zdaj je kakor spomladi in zdi se ti, da vidiš rože cvesti, zdaj malo drugače, a vendar tako, da človeka grabi v duši... Ona z brki smrči že zdavnaj, mala pa igra in igra. Jaz sem sedel, kakor da sem iz lesa, bal sem se ganiti, sram bi me bilo, da bi se najraje pogrez-nil, če bi ne bil tako sedel. Te proklete gosli — pa — tako nežne in fine, da bi jih bil s prstom lahko stri. Toda imele so glas! Tedaj me je zgrabilo nenadoma, da sem mislil, da bom zatulil. Planem, pogledam Vanjko: tam stoji z obličjem, belim ko kreda, kaplje mu kar tako polže po licih. Prav v tem trenutku smo se peljali preko mosta, ropotalo je in po- ial je k njemu večkrat na obiske, spoznal simpatično domačo hčerko in kmalu prosil za njeno roko. kar so roditelji radi privolili Te dni se je vršila zaroka, ki ji bo v najkrajšem času sledila zakonska zveza, nakar odide miadi par na posestvo grofov Wurmbrandtov, kjer bo začel z denarno podporo milijonarja Fillerja obnavljati bogatijo Wurm-brandtovih dedov. Varstvo mladine v Rusiji Sovjetska vlada je zelo ponosna na svoj napredni de'avski zakon. Nedolet» ni pod 16 leti ne smejo služiti po trgo» vinah in tovarnah. Njih število ne smw presegati 20 odstotkov vseh nastavljen« cev. Dnevno delo teh mladeničev je omejeno na 4 do 6 ur dela, plača, ki jo prejemajo, pa znaša popoln zaslužek odrastlega delavca. Toda kakšne uspe» he ima ta »oklep nedorastlih« v res» niči? Glasilo zveze strokovnih zvez »Trud« piše, da gre delavska mladina le med »zločince in potepuhe«. Nobeno podjetje noče nastaviti nedoletnih, ker so predragi. Nihče jih noče učiti, vsak se upira plačati vajencem plačo izuče» nega delavca. Matere jočejo v državnih posredovalnicah za delo: »Kaj pa ho» čem s sinom? Devetnajst let ima; iz» učiti se ne more in iz njega bo samo baraba.« »Kam pa naj dam hčer? Saj že lahko dela. Sedaj visi očetu in materi na vra» tu, potem bo izginila kar na ulico.« Ta nezaposlenost mladoletnih Je vzrok stalnosti števila brezposelnih. Znaša namreč približno en milijon že od leta 1923. dalje. Vzrok tega pa je zopet stalno naraščanje števila podra» sličev, ki ne morejo dobiti zaslužka. Letos išče dela pri ruskih državnih po» sredovalnicah okrog 144.000 mladolet» nih, v resnici jih je pa veliko več. »Trud« je primoran izjaviti, da »bi bil korak nazaj v zakonski zaščiti mlado» letnih manjša nesreča, kakor stalna brezposelnost in z njo naraščanje šte» vila razbojnikov, beračev in prostitutk. Samo kakih 10 odstotkov mladino dobi danes v Rus'ji strokovno prediz» obrazbo. V starem času je imela Rusi» ja 200 trgovskih in 120 obrtnih šol s 100.000 dijaki. Sedaj pa ima vsa sov» jetska zveza le 3 šole s 306 učenci! »Napredni zakon« je imel samo slabe posledice — nazadovanje zdravstvenih razmer, poslabšanje morale in gmotne» ga položaja. Hinoe - uma nesrečno rojstno leto japonskh devojK Kakor tudi je modernizem na Japonskem napredoval tekom zadnjih desetletij tudi med ženskim svetom, še vendar ni odpravil tradicionalne babjever-nosti, ki prizadeva celo vrsto mladih deklet. Hinoe-uma! To je ono nesrečno japonsko leto, ki se vrača vsakih 61 let, in vsa dekleta, ki so v tem letu rojena, prinašaijo svojemu možu nesrečo. Rezultat te babjevernosti je, da ta dekleta ne najdejo moža in po vrsti obsedijo. Pravkar je na Japonskem goden za možitev cel letnik takih deklic, namreč onih, ki so se rodile v hinoe-uma letu 1905. In drastično se opaža, kako fatalne so še posledice omenjenega babjeverstva. Že nad 300 devojk je sto. rilo samomor. Za Japonko je pač mnogo težje ostati v samskem stanu kakor za Evropejko. Japonka še izdaJeka ne more najti samostojne eksistence v taki meri kakor Evropejka. Vse življenje se jih drži madež samsva. Glavno zatočišče. ki jim ga ie odiprla moderna doba, je v tem. da se posvetijo poklicu otroških vrtnaric. usrnjlip.nW itd., nekai pa iih je že tudi promoviralo za doktorice in nekaj jih še bo. Na medicinski fakulteti v Tokiju je namreč med 249 studentinjami njih 77 ommoznega rojstnega letnika 1905. Babjeverstvo hinoe-ume ni omejeno samo na preproste ljudske plasti. Gdč. Zikonami. hčerka bivšega japonskega notranjega ministra, je nedavno javno izjavila v novinah. da vnaprej odlklanja vse ženitne ponudbe . . . Napredne družbe se prizadevajo, da bi iztrebile babjeverstvo hinoe-ume. ki onesrečuje na tisoče japonskih devojk. Skušale so ugotoviti, da so vse gospe kakega prejšnjega hinoe-uma letnika živele v ■ I ........ il----ГГЛ-П I II kalo. »O meni igra...« mi šepeče Vanjka, toda jaz ga ne čujem. v meni samem se je od pet do temena vse prevrnilo. Tu me nenadoma povleče k oknu. Pristopim in vidim: omrežje je še tam, toda roke ni več... Tako vam je igrala ves čas do naslednje postaje. Jaz seveda sem bil bolj na škodi ko drugi... In vihar tam zunaj je bil zares strašen. Če si stopil k steni, je pihalo skozi špranje, da je človeku koža ledenela.« * »To je storila iz prekanjenosti,« je rekel Andrjuška. »V našo vest je igrala,« je pristavil Juda. »Jaz bi se Židinji ne dal imeti za norca,« je jeze rekel Supronja. ko je razbeljeno mast vlival v kašo. »In fantič — ta je med potjo kje od-skočil?« je obotavijaje vprašal Prohor. »Da____odskočil je!« je ironično odgovoril Juda in njegove mišice-žvečal-ke so jezno vibrirale. V grmih ob robu gozda je vpila nočna ptica. V tem ptičjem kriku je bilo nekaj, radi česar je človek obrvi primaknil druge k drugim in pogled prikoval na točko, na kateri mu ie baš počival. »Kaša je gotova!« je izjavil Swxmja in obliznil kadečo se žlico. srečnem zakonu. Toda to ugotavljanje je bilo težavno. Kajti taikih žensk je bilo le malo poročenih, a med temi nobena noče izdati svojega pravega rojstnega leta. A dokaz je vendar uspel. Grof Ishuerro je v mladih letih imel toliko poguma, da je poročil takšno »nevarno« devojko. In zdaj izjavlja javno, protokolarično. da je s svojo ženo živel 64 let v neskaljeni sreči Ampak kaj zaleže protokolarična izjava grofa Ishuerra! Babjeverniiki pravijo: »Prav! Izjeme samo potrjujejo pravilo!« Prihodnje hinoe-uma leto bo 1966. Morda bodo devojke, takrat rojene. srečnejše od svodh prednic iz leta 1905.__ Kvartačevo življenje V Badnu blizu Dunaja se je ustrelil lani v decembru mlad Brazilijanec Va-sco de Benaventa, ki je preživei vsa svoja leta v igralnicah starega in novega sveta. Sedaj je dovolila policija objaviti njegovo predsmrtno izjavo. Spisal jo je v treh izvodih: v francoskem, nemškem in portugalskem jeziku, da «obvaruje vsaj enega, ki bi hotel nasto-iti isto pot». Benaventa je pričel kvartati že s П. letom. Kradel je denar doma, orodajai šolske knjige ter iskal zavetišča v številnih beznicah San Frančiška, kjer je bival. Slaba druščina pristaniških delavcev in mornarjev ga je docela izpridila. Pobegnil je končno z ladje, kjer je imel službo vajenca ter ukradel dtago-ceno zapestnico. Zapestnico ie zaigral. Tedaj se je začelo njegovo cigansko življenje. Objadral je Ameriko, iskal zlato, služil kot vojak pod nekim mehi-kanskim generalom, ki je snoval zaroto, postal je član razbojniške tolpe in je pc-žigal kavine in kavčukove nasade. Vse, kar je dobil, je zapravil pri kvartanju. Usoda bi ga kmalu pripeljala v ječo, a v Chilu ga je našel odvetnik iz San Frančiška. Iskal ga je povsod in mu je prinesel novico o smrti bogatega strica v Braziliji. Kot edini dedič je oostal Benaventa čez noč lastnik treh milijonov dolarjev. Mesec dni pozneje je že prevzel zapuščino. Peljal se je v razkošnem posebnem oddelku oceanskega parnika naravnost v — Monte Carlo. Parizu in Londonu je posvetil samo nar ur čakanja na vlak. V igralnici je posta! Benaventa kmalu znana osebnost. Stavil je navadno po 12.000 frankov in ie po vrsti izgubljal vse. Skušal je biti ravnodušen. a dva meseca pozneje ni mogel živeti brez morfija. Stavil ja b še po uet frankov. Še mesec dni — in bil ie čisto oskubljen. Ravnateljstvo igralnice mu je kupilo železniški listek prvega razreda do Havra, ships-karto do Newyorka in mu je dalo dva tisoč frankov za potna izdatke Benaventa je odpotoval domov. Težko se je menda iznova privadil stari revščini, ker sploh ne omenja 1 asled-njega leta svojega življenja. Nato se mu zopet nasmehne usoda: podedoval je zopet pol milijona dolarjev (od mateie; oče mu je umrl že preje). Dva tedna pozneje najdemo Benaventa zopet v Monte Carlu. Ravnatelji ga veselo pozdravljajo, sluge se mu ponižno klania-. jo, govorica ga je zopet proglasila za milijarderja. Zvečer ga srečamo že ob zeleni mizi Dvorana je nabito polna radovednežev. To pot je pa Brzilijanec previden. Vzel je drobiža za 1000 fr. in ne tvega več kakor po sto frankov. Dobiva. Podvoji znesek m zopet dobi. Tako ostane vedno pri isti številki in vedno Razumljivo vprašanje. — Kaj meniš, porednica, da je m e n i v zabavo, če se jezim nad teboj? — Komu pa potem? Mno F. HCRŠOL nosi. se nahaja sedaj Woifova ulica 5. Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramn ce, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, sviia, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1887. nanovo dobi. Imel je pravljično srečo. Ob enajstih ponoči je priigral več kakor dva milijona frankov. «Dosti ie» reče Benaventa. «ne bom več igral». Nabasal si je polne žepe z denarjem, p'eosta-le bankovce pa je zavezal v žepno ruto. Vrgel je pet tisoč frankov naoit"ine in razdelil več cekinov med igralce, ki so ga prosili za spomin «na srečo». Med vratmi se je glasno poslovil: «Zbogom, gospoda. Igrajo samo norci. Ne beste me več videli!» «Želim vam isto» se je nasmehnil ravnatelj. «Vendar upam, da se boste nekoč zopet oglasili pri nas. četudi zato. da se pripričamo o trdnosti vaše odločitve.» Benaventa se drugo jutro odpelje. Ni ga bilo nazaj pol leta. Postal ie družabnik znanega newyorškega nivevar-narja Huygensa Šele februarja i. 1925. je moral v Lyon, da nakupi hmelja za svojo tovarno. Od Lyona pa je samo par ur do Monte Caria, in Benaventa je res napravil izlet tja. Hotel je dokazati, da je ozdravljen kar se tiče igre. Gledal je dva večera, ne da bi igral. Vse je čakalo. Končno pa je le vrgel na mizo zlatnik za 20 frankov kar mimogrede, ne da bi pretrgal pogovor s sosedom. Za prvim cekinom je zletel drugi in tretji. Benaventa je zopet izgubljal. Podvojil m podeseteril je zneske, a sreče ni bilo. Metal je na mizo tisočak za tisočakom. a zaman. To noč je izgubii pol milijona frankov. Drugi dan je brzojavil v Newyork po denar. Brzojavljal je. dokler ni dobil vsega, kar je imel Njegov družabnik mu je izplačal ves delež in je postal tako edini lastnik podjîtia. Benaventa pa je ostal brez vsega. Besen je raztresel ostale novce po igralnicah Wiesbadena, Zopota, Karlo* ili Var, Trouvila, Napolja. Mislil je še vedno na to, da bo premagal srečo. Novembra leta 1925. je prišel z 200 dolarji v Baden. Igral je zelo previdno, po lastnem sistemu. Večkrat je zadel, prvič to dolgem času. Končno pa je zopet izgubil vse. Tedaj je spisal svojo oporoko, zahteval sodavico in je končal s strelom svoje viharno in nepremišljeno zapravljeno življenje. Lov za zlatom Brali smo v novinah, da je naš'a ekspedicija Alfreda Monda, ki je odšla približno pred dvema letoma v Panamsko ozemlje, nova ležišča zlate rude. Na zlato žilo je naletela v bližini kraja, kier je stopil Krištof Kolumb na suho. Celj dve leti je trajalo zasledovanje žile in natančno ugotavljanje njenega bogastva. Ekspedicija je delala pod vodstvom inženerja Caldervvooda. Najprej se je našlo zlato blizu površine zemeljske skorje, v starih indijanskih rudnikih. Urojenci, ki so se svoje čas-: okoriščali z zlatimi žilami v tem okrožju. so radi izredno težavnih prilik opustili delo in se lotili drugega posla. Treba pa je tudi pripomniti, da ie pokrajina tod okoli izredno težavno dostopna in da se je morala Mondova ekspedicija boriti z neznanskimi težko-čami. preden je dosegla nekai uspehov. Duncan-Elliot Alves poroča dodatno k tem vestem, da je vlada v Panami najprej njemu izročila koncesijo za izkoriščanje zlatih rudnikov. Najprej sc je dovoljenje omejevalo samo na rudnike v severnem ozemlju Paname. Šele pozneje se je interesna sfrea razširila tudi proti jugu. tako c> obsega danes kakih 4000 kvadratnih milj. Ekspedicija je doslej preiskala približno IS kvadratnih milj. Na podlagi dosedanjih raziskovanj je sigurno, da se nahajajo tri glavne bogate žile, ki so 6 do 8 čevljev Široke. Ustanovil se je že sindikat za eks-ploatacijo tega ozemlja, in družba, ki se loteva težavne, toda nedvomno zelo dobičkanosne naloge, ima v ta namen že danes dva milijona funtov šterlin-gov kapitala na razpolago. X K. Huysmans. Gospe (Odlomek iz romana «Katedrala».) «Za koliko ljudi pa je prostora v tej cerkvi?» je vprašal Durtal. «Za mnogo mnogo tisoč,» dé kaplan. «Seveda mi ni treba šele poudarjati da ni polna nikoli in je tudi ob času največjih romanj v srednjem veku niso mogle prav napolniti božjepotniške trume. Kaj šele zdaj — Chartrés res ni prav pobožno mesto.» «Meščani sicer ne nasprotujejo veri, pač pa jo puščajo čisto vnêmar,» je dekan Gevresin dejal prav počasi. «Naš meščan je lakomen, len in poželjiv», se je goreče vtaknil vikar, «a lakomen bolj ko len in poželjiv. Lakomnost se je pod mirnim videzom tu zelo razpasla. Vsak mlad duhovnik, ki ga pošljejo sekaj duše past, je siromak. usmiljenja vreden. Pride semkaj, je poln iluzij, kako bo služil Gospodu, pa ga kmalu ohromita hladni molk vesti in praznota srca. ki vladata med temi ljudmi. Če bi ga preganjali, bi vsaj čutil, da živi. Ali oni ga sprejemajo prijazno nikoli ne žalijo in siromak spozna prav kmalu, da so vsi njegovi trudi in napori ničevi in zaman: a ko spozna to, mu omahnejo roké, in obupa.» Za trenutek je od velike otožnosti onemela beseda vsem. Vendar se je vžkar hitro znašel in goreče povzel prejšnjo misel: «Pa vendar je duhovščina tukaj, to pač smem reči, izvrstna. To so zgolj sveti možje, a obsojeni v brezdelno ži-votarjenje. Ne čitajo, ne delajo. Nedelavnost v tem mestu jih duši. dolgčas jih mori.» «Vas pač ne!» se nasmehne Durtal. «Dela imate dosti! Saj ste mi pravili, da se peklite za dušo lepih dam, ki se blagovolijo spominjati tudi Boga!» «O. prehudo se šalite,» se brani vikar. «Verjemite mi, da se ne bi pritoževal, če bi imel opraviti s preprostimi dekleti in služkinjami; zakaj v njih dušah je še krepost je še moč in je še branost. Ampak med Jaro gospodo in bogatini! Še misliti si ne morete, kake ženske so med temi ljudmi Če hodijo ob nedeljah k maši in za veliko noč k spovedi, pa že mislijo, da jim ie nato vse dovoljeno! O. menj mislijo, kako ne bi Krista žalile nego kako bi ga z nizkotnimi zvijačami varale, varale! Opravljajo, obrekujejo. so neusmiljene in trde do svojega bližnjega, to se jim Kraljestvo mode Kaj je in kaj ni več moderno Na nekaterih pomladnih modelih sc jc pojavil zopet pas, in sicer z zelo lepi« mi zlatimi, srebrnimi ali enobarvnimi okraski. Podoba je, da se je udomačil za daljšo dobo. Pomladni klobuki se v veliki količini izdelujejo iz novega materijala, tako» zvanega Fleur de Versailles. To je ble» steče blago, ki spominja na strižen ža» met. Poleg tega pa sta v modi privile» girana filc in saten, ki se pogosto kom» binirata. Popoldanski klobuk pomla» danske sezone je bogato okrašen s čr» nimi in barvastimi peresi. Dežniki so spremenili svojo zravna» no obliko batine in se vračajo k stari preizkušeni formi z zakrivljenim roča» jem. Bluza slavi svoje slavno vstajenje in se pojavlja v vseh mogočih oblikah, ne le kot elegantna bluza angleškega kro» ja, temveč tudi z dolgimi rokavi in vse» mi znaki nekdanje bluze, ki jo je mo» da držala v pregnanstvu. Novost so tenke svilene nogavice z vzorci. Podobne nogavice so nosile že naše babice, samo da so bile bele m de» belejše . . . Večerni čevlji so zelo razkošni. Izde» lujejo se ponajveč iz krokodilove ali kuščarjeve kože in iz brokata. Zapon» ke so okrašene z imitiranimi dragulji. Okraski imajo obilo pajčevin, metuljč» kov ali rož. Zadnja moda so čeveljčki iz žabje kože z motivi metuljevih kril. Črni plašči iz tafta so se zopet poja» vili na obzorju. Kombinirajo se s koc» kastim blagom. Strašiti so začeli rokavi baloni. Upaj» mo, da jim kmalu odzvoni odnosno da se razpočijo, kadar bodo preveč napih» njeni. Ročne torbice imajo zopet obliko pi» semca. Večjega ali manjšega — to je stvar okusa. Za večerne prireditve so poslednja moda gobelinaste torbice. O žepnih robcih je težko reči besedo. So namreč neizrečeno majhni, zato pa lepi in fini. Za vsak slučaj je dobro imeti na dnu torbice večji robec iz ba» tista ali platna. V arhiv je poslala moda štirioglate izrezke, špicaste čevlje, dežnike z rav» nimi ročaji, in temu bodo menda sle» dili: majhni žametasti klobučki, nogavice v barvi kože, zvončasta krila in barva boi de rose. Taffetas V Parizu pravijo, da za mlado damo ni nič bolj šarmantnega, kakor takole pre» prosta obleka iz taffetasa, opremljena s srebrnimi trakovi NAJNOVEJŠE TOALETE: DAMSKI ATELJE M. ŠARC LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4. Kashatoâl Ljubek ansambl iz laneno*modrega Kashatoala Kako peremo nogavice Vsaka dama, tudi taka, ki se za modo ne zanima, ima z nogavicami mnogo preglavic in stroškov. Pogosto izdaja mlada uslužbenka četrtino vseh dohodkov za nogavice. Naše babice in mamice o teh križih in težavah seveda niso imele niti pojma. Z nogavicami je treba ravnati zelo previdno, sicer se njihova itak kratka življenjska doba še bolj skrči. Dama, ki pregleda svilene nogavice, preden jih obleče, mora paziti, da jih ne nategne na roko, na kateri ima prstan z draguljem ali dolge nohte. Najmanjši pritisk zadostuje, da se nogavice raztrgajo ali pa neusmiljeno raztegnejo. Svilene nogavice izgube svojo vrednost takoj, čim se pojavi v njih najmanjša luknjica. Zašite svilene nogavice lahko nosi dama kvečjemu na izprehodu ali izletu. K svilenim nogavicam nadalje ne spadajo podveze na zaponke, ker se nogavice lahko raztrgajo. Paziti je tudi treba, da so čevli znotraj gladki in dobro izdelani, da jih ne odrgnejo. Svilene nogavice je treba prati posebej. nikoli z drugim perilom. Pri pra- Pariške novosti v modnem materijalu: «robes imprimées» nju je treba ravnati z njimi tako pre- | vidno, kakor znajo pač samo dame, ki take nogavice nosijo. Namočimo jih nekaj časa v milnati vodi, potem jih ožmemo in splahnemo parkrat v čitfti vodi. Nato jih ponovno ožmemo med dlanmi in obesimo na toplem kraju. Ampak kakor svilene, tako zahtevajo mnogo nege tudi angleške volnene nogavice. Tudi te postanejo ničvredna cunja, če jih le enkrat opere okorna roka. Volnenih nogavic ne smemo namakati niti v mrzli niti v pretopli vodi, s sodo ne smejo priti v stik in tudi militi jih ne smemo neposredno z milom. Za pranje volnenih nogavic je treba najprei razkuhati v vodi dobro nevtralno milo in naliti te vode v posodo za pranje, čim se voda ohladi nekako do 37 stopinj. Pri občutnejši madežno-sti nogavic razdelimo raztopnino na dva dela. V prvo raztopnino prilijemo nekaj kapljic salmijaka, nato ožmemo nogavice v drugem praniu in jih končno splaknemo v čisti vodi. Sušiti jih ne smemo preblizu neči, pa tudi ne na vročem solncu. Isto velja za volnene čepice, svitre, pullovrc in drugo slično robo. Sombrero, moški slamnik Kakšna moda se nam obeta letos poleti? Gologlavj ,ie bomo smeli hoditi okoli, ker bi to prineslo premalo koristi klobučarjem in tovarnarjem, ki izdeluje jo pokrivala iz slame. Stari klobuki pa so tudi že obnošeni in jih bo treba nadomestiti z novimi. Vrh tega se nam ba je obetajo vroči dnevi in kdor pojde ua letovišče, se bo moral znati primerno braniti proti oripekajočemu solncu. Le nič strahu! Tisti, ki skrbijo za modo. so tuds letos iznašli nekaj, kar bo novo, komično in pa koristno obenem. V kopališčih bodo namreč letos poleti v modi somberi. Sirokookra.ini klobuki mehikan. izvora, ki končujejo na glavi v visok stožec. Sombrero ni prav nič dru gega. kakor povečana izJ; ua рапаша-slamnika. le v premeru sc bo od njega ločil posebno po tem, da bo meril cel meter. Mož. ki bo posadil tako pokriva lo ла bučo ter se bo še primemo ogrnil bo izgledal kakor Abruc. Rob klobuka r>a bo za zabavo in izpremembo okrašen z rdečimi in plavimi tulipani. Treba je reči, da bodo kopališčniki v sombreru naravnost slikovito izgleda Ii iu se ga radi posluževali, kajti delal bo prijetno senco očem. glavi in razgaljenim plečam. Te vrste klobuki se nam tedaj obetajo letošnje poletje, a kdor je pri denarju, si ga lahko tudi že nabavi, dasiravno smo šele v postnem času. Metamorfoza koksinele Koksinela-pikapolonica se je zadnje tedne pojavila tudi v Ljubljani. Ampak metamorfoza, ki jo je ta srečonosna živalic a doživela na poti od Pariza preko Dunaja do Ljubljane, je dokaj zabavna. To, kar se nosi v Ljubljani, ni več tista poštena ljubka pikapolonica v pristni imitaciji, kakor so jo vso lansko pomlad in poletje nosili Pariža-ni in Parižanke kakor fetiš, marveč nekak večji rdeče polakiran in rmeno okovan hrošč, ki mora vzbuditi Ie nasmeh, posebno če ga vidiš ponosno pritrjenega na najvidnejšem mestu, blizu gumbnice. Zatorej, cenjena dama, odpravite hrošča, ki jc zgolj nespreten nemški fabrikat in vlovite raje pravo, drobno in srečonosno pariSko koksinelo! Dopoldanski smoking Večerni smoking ne zdi nič hndega, — v petek jesti mesno jed to jim je pa že prav huda reč, tak oreh, ki zanj ni odpuščanja. Bog, sveti Duh, jim je želodec. A kako ti znajo opletati okoli posta, kako Spretno se znajo ogniti greha zoper sveti post. ne da bi se jim bilo treba čemurkoli odreči! Kako zgovorno me znajo prepričevati, da je ponirek postna jed!» Dekan in kaplan sta se zasmejala, a vikar je še držal nit svoje misli: «V postu kar tekmujejo z vabili na pojedino in se trudijo na vse pretege, da postrežejo z jedili, ki se zdijo mesne, pa vendar niso. Na dolgo in široko ti znajo govoriti o divjih racah in drugih mrzlokrvnih ptičih, da bi jim bil v dvomih bolj potreben zoolog nego duhovnik ... Velikonočni teden začuo drugo pesem. Ves post so se pasle z vodnimi pticami. — zdaj pa se sladkajo z ruskimi tortami. No, ali se človek sme mastiti brez greha z rusko torto? V njej so jajca, to je res, ali tako stepena, da se torta zdi kakor prava spokorniška jed, pravijo. In taki kulinarični pogovori naraščajo, spo-vednica je shramba za jedila, spovednik pa kuhar! Ampak vse bi se čudile, zelo čudile, če bi jim dejal, da so krive greha požrešnosti. — Ali ni tako. gospoda brata?» Dekan je prikimal. «Da,» pravi, «to so prazne in, kar je huje, nepoboljšljive duše, zaprte za vsako misel velikodušja. Občevanje z Odrešenikom smatrajo kot vljudnostno dolžnost svojega meščanskega stanu, kot zadevo družabne olike; da bi se Mu čisto zaupale, do tega jim ni. Omejujejo se premišljeno in prostovoljno le na vljudnostne obiske pri Njem.» «Kakor jih ob novem letu delajo staremu prijatelju ali sorodniku,» pritegne Durtai. «In o veliki noči,» dopolni kaplan. «A najhujša med vsemi je žena po-slančeva,» nadaljuje vikar. «On, mož, napada cerkev in zavrača ženine očitke: ,Jaz sem prav za prav boljši kristjan nego ti!' Ona pa po vsaki seji pripoveduje o zasebnih moževih čednostih in obenem graja njegovo vedenje v politiki, zmerom pa svojo zgovornost sklepa s pohvalo nanj in še pričakuje, da jo bomo prosili odpuščanja za vznemirjenost, ki jo mora prestajati zaradi cerkve.» Dekan se nasmehne rekoç: «Ko sem služboval v neki pariški župniji ob levem bregu, kjer stoji velika modna trgovina, sem spoznal še neko drugo vrsto žensk. Ob dnevih, ko je trgovina naznanila razstavo perila in drugega podobnega blaga, je cela povodenj modno oblečenih žensk vrela v zakristijo. Tiste dame so stanovale na drugem bregu, semkaj pa so prihajale po kupčiji in iz radovednosti, a ker se jim je v trgovini gneča zdela še prevelika, so hotele čakati, da bi, ko se množica raztepe, mirno pasle oči in ugodno kupovale. Kaj bi medtem počele. niso vedele, zato so se zatekale v cerkev in, da jim ne bi bilo treba molčati, so dale klicati spovednika in klepetale v spovednici kakor v salonu ter si lepo krajšale čas.» «Ker niso mogle kakor moški iti v kavarno, so pač stopile v cerkev!» se je Durtai grenko nasmehnil. «Morda pa so se hotele smrtnega greha spovedati neznanemu spovedniku, ker jih .ie bilo sram pred svojim spovednikom?» pravi kaplan. «O, to je novo! Vpliv modnih trgovin na obisk spovednic!» vzklikne Durtai. «Tudi železniške postaje imajo tu svojo vlogi.» nadaljuje dekan. «Cerkve, ki so v bližini večjih pariških postai, obiskujejo prav posebne potnice. Za n.ie velja misel, ki jo je gospod kaplan prejle izrekel. Mnoge gospe z dežele, ki imaio večkrat v gostêh svojega dušnega pastirja, se pri le-tem ne upa-'n spovedati svojega zakonolomstva, ker bi lehko uganil, kdo jim je ljubimec, in ker bi bil položaj spovednika, ki občuje v njeni hiši. nato zares skrajno mučen. Zato uporabljajo obisk v Parizu, da se brž spovedô neznanemu duhovniku.» «Oh...!» vzklikne vikar. «Če taka gospa začne pri spovedi omalovaževalno govoriti o domačem župniku, češ da je omejen in pomanjkljivo vzgojen in da ne zna prav voditi zaupanih mu duš, bi človek lehko stavil, da bo takim uvodnim besedam sledila spoved greha zoper šesto božjo zapoved.» «To ie očitno pomanjkanje strahu božiega!» vzplamti vikar. «Ne, ne! se upira dekan. To so namreč nesrečna bitja, ki jih peče vest prav zaradi strahu božjega in ki se z nami posvetujeio o svoiih dolžnostih in o svojih grehih ... Toda pusMmo io in govorimo o čem drugem.» ^roti arterioskEerosi /.anisuleio zdravniki Radensko «odo, ker vsebuje lot 'n krcmnvp k si no Vi do rnzplin't in po? rVo^a r>iH Ženska zvestoba — In orel je pričel: »Veš, Salomon, da nimamo ptiči niti kašč niti shramb, saj ne sejemo pa tudi ne žanjemo. Letamo le semtertja, da si poiščemo živež. Nekoč je nastal glad. Nikjer niso ptiči našli hrane in niso vedeli, kam naj se obrnejo, da ne poginejo od lakote. Pa so čuli ,) plodoviti deželi, kjer je baje živil še v izobilici. A da je zaželjena dežela silno daleč... Kar tako, ne da bi se prej prepričali, ali je govorica o izobilju v opisovani deželi resnična, pa ptiči niso hoteli kreniti na tako dolgo potovanje. Torej so sklenili, da pošljejo tja oglednika. Jaz sem bil takrat še mladenič, krepak, smel in častihlepen. Zato sem se .iim ponudil za sla. Sprejeli so me in od-Ictel sem na pot. Več dni sem letel neprestano. Nekega večera sem priletel nad mesto, kjer je pravkar piroval eden najimovitejših in najuglednejših meščanov. Vse ulice so bile razsvetljene, vsi glu-mači in čarodeji iz dežele so bili zbrani v svatovski hiši. Zletel sem na to hišo in sedel na rob line. skozi katero sem lahko videl v poročno sobo. ki je bila še prazna, in na dvorišče, ki ie bilo polno liudi. Sklenil Po slovanskem svetu O lužiških Srbih «Revue anthropologique», ki jo je usta« eovil Abel Hovelacquc in kjer sodelujejo £rofesorji človekoslovne šole v Parizu in iègcîu, izhaja vsake tri mesece kot glasilo mednarodnega zavoda za antropologijo. V predzadnji številki jc natisnjeno predavanje našega prijatelja g. J. Bourgoina o gorenjem predmetu. Sestavek se mi zdi posnet po lepi Viersetovi brošuri «Un peuple martyr» (Bruxelles) ter zadevnem Haumantovem spisu o Slovanih v Nemčiji, prepleten z go* vornikovimi razmotrivanji iz koroško * slo* venske prošlosti. Narodna zavest najmanj* šega slovanskega plemena vidno raste: peti* cija iz 1. 1848. jc združila 5000 podpisov, prošnja za šole 1. 1912 že 15.000, a po sve» tovni vojni 36.000. Baltospolabci, ponosni na svojo preteklost, hočejo ohraniti moralno in prosvetno samostalnost. Zato se zatekajo po zaščito k manjšinjskemu odseku Zveze na* rodov. Po prijateljskih zemljah, v Ameriki, Belgiji, Franciji in drugod so se ustanovile zveze lužiško*srbskih prijateljev, da se za* vzamejo za pravice malega naroda, ako bi prišlo do političnih izprememb v osrednji Evropi. Mogoče bi sc našlo tudi med nami nekaj ljudi za slično udruženje, ki bi misli* lo razen na Korošce tudi na trpine okoli Budyšina. Pripravljena je v rokopisu knji» žica o lužiških Srbih. St. N. U. Diktaturo so hoteli imeti Slovaki, ne avtonomijo! V Bratislavi se je dne 8. t. m. vršu veje* Zanimiv političen proces, ki se jc nanašal na politične dogodke, ki so se doigrali na Slovaškem tik pred prevratom. Pred dve» ma letoma jc urednik bratislavskega «Slo» venskega Dennika» Kari Ilusek priobčil v svojem listu članek, v katerem je razprav* ljal o deklaraciji slovaškega narodnega sve» ta v Turčanskem sv. Martinu I. 1918. in pri tej priliki napadel klerikalnega novinarja Jaroslava Koza*Matejova, češ da laže, ako trdi, da je imela imenovana deklaracija ne» ko tajno klavzulo, v kateri se je zahtevalo, da mora Slovaška po preteku desetih let postati neodvisna država. Koza=Matejov je radi tega očitka vložil proti Husku tožbo radi klevete in na to tožbo se je dne 8. t. m. vršila pred senatom v Bratislavi sodna razprava. Kot priče so bili zaslišani razni ugledni politiki skoraj vseh slovaških strank. Kot prvi je bil zaslišan vodja slo» vaške klerikalne stranke Andrej Hlinka. Izjavil je, da se je konfcrencc v Turčan» skem sv. Martinu dne 30. oktobra 1918. ude» ležilo okrog 150 slovaških politikov in dru» gih učenjakov. Sprejeta je bila deklaracija, ki jo je predložil evangeljski škof dr. Sa» muci Zoch. Deklaracija, ki je bila nato ob» javljena v «Narodnih novinah» s prvotno deklaracijo ni bila identična. Na konferen» ci sc je med drugim naglašalo, da hočejo Slovaki biti po posebni delegaciji zastopani na mirovni konferenci v Parizu. O kakšni tajni klavzuli, ki bi naj bila dodana tej de» klaraciji, nc ve ničesar. Prepričan pa jc, da se jc na tej konferenci pač sklepalo o dr» žavni skupnosti s ôehi, ne pa o narodnem edinstvu s češkim narodom. Kot drugi jc bil zaslišan evangeljski škof dr. Zoch. Po» vdarjal je, da je prišel v Turčanski sv. Mar» tin z načrtom deklaracijo, ki je povdarjala narodno edinstvo s Čehi. Vsi navzoči slo» vaški politiki so to deklaracijo odobrili in odklonili drugo deklaracijo, ki jo jc pred* ložil dr. Stodola in katera ni priznavala na» rodnega edinstva s Čehi. Takisto je bila tudi odklonjena deklaracija, ki jo je pred* ložil dr. Ivan Derer. Vsi slovaški politiki so na takratni seji povdarjali, da bi bilo najbolje, ako bi se na Slovaškem uvedla diktatura, ker samo na ta način bi se dali na najuspešnejši način odstraniti zli uplivi, ki jih je imela madžarizacija na Slovaškem. Ta diktatura naj bi trajala 10 let in šele po* tem bi naj eventualno prišlo v pretres vpra* šanje avtonomije. Izmed udeležencev te konference ni nihče vedel, kaj sc je med tem že dogodilo v ostalem svetu. Šele krog poldneva je prišel na skupščino dr. Milan Hodža, ki je prinesel iz Pešte novico, da je tam izbruhnila revolucija in da jc bila pro* glašena republika. Ko je Hodža prečital nje govo deklaracijo, v kateri se jc govorilo o posebni slovaški delegaciji na mirovni kon* fcrcnci, je opozoril na dejstvo, da že obstoja od antantinih držav priznana neodvisna če» škoslovaška vlada ter zahteval, da se naj v deklaraciji odstavek o posebni slovaški des legaciji na mirovnem kongresu črta. To se jc tudi zgodilo. Ta deklaracija ni vsebova» Ia nobene tajne klavzule. V istem smislu so tudi izpovedali vsi ostali svedoki, какот po» slanec Juriga. dr. Medveczkv, dr. Stodola, dr. Dercr in Lehoczky. V celem je bilo za» slišanih 16 prič. Vsi ti so izpovedali, da v deklaraciji v Turčanskem sv. Martinu ni bilo govora o kakšni tajni klavzuli, pač pa da so na konferenci govorili o roku desetih let po preteku katere dobe se naj nato de* finitivno uredi razmerje med Slovaki in Če* hi. Ta rok oa v deklaracijo ni bil sprejet. Na temelju izpovedi svedokov jc senat iz» rekel oprostilno razsodbo. Pismo iz Poljske Varšava, v začetku aprila. Velikonočno solnce je sijalo, ko sem se približal Varšavi. «Pri Vas je vsaj bila zimo., » mi je rekel profesor Višje gospo, darske šole v Skiernievicah, «vsaj čitali smo, da ste imeli tam na jugu. v Jugoslaviji mraz; pri nas pa je bilo stalno mehko vreme, a neprijetno.» «Vam se res zdi,» sem odgovoril, «kaker da se danes vse preobrača, da postaja celo sever jug in narobe.» «Ampak pri tem se slovanska misel izpremeša in obnovi,- f< "e v besedo poljski general, ki je nekdaj p edal daljno azijsko Rusijo, a sedaj iskreno pozdravlja ju. goslovenskega človeka (na njegovo inici-jaiti'vo je v začetku tega leta poljskim ofi cirjem o Jugoslaviji predaval prof. Ile-šič). Zvečer na veliko soboto sem bil v cerkvi pri vstajenju. Oltar je bil divno okrašen; duhovnik je pridigal o vstajenju in govoril o vstajenju svoje poljske domovine tako vneto in milo, da bi se moraai jugoslovenski duhovniki vzgledovati: razumljivo je, da kjer cerkev tako deluje, država kljub nevarnostim in kljub boljševiškemu sosedstvu dobro stoji. Seveda seim drugega dne slišal tudi drugo plat zvona: za poljski Sejm (državno skupščino) se pripravlja zakon o braku in ločitvah (postava o zakonih in ločitvah) ter se pri tem uvažuje-jo vsi težki momenti, ki pridejo pri tem v poštev; ko je glas o teh pripravah prodrl v javnost, so škofje izdali javen protest proti določbi o civilnem zakonu in sedaj gredo čudne vesti o tem med ljudstvo. Tako je nekega profesorja šolski sluga vprašal: «Gospod, ali je res, kar se je danes pridigovalo, da misli državni zbor brak (zakon) odpraviti, da bomo kar tako živeli?» To je znak. da se vnaša med ljudstvo nevaren materijal za — volitve- Streljajo fantje tam nekje za Veliko noč, ko odhajam iz cerkve. Povaibljen sem na večerjo, na «Swiecove», t. j. posvečeno (meso, kruh itd.). To je kakor pri nas, samo da si ljudje, deleč si med seboj velikonočna jajca, voščijo in želijo «vsega dobrega,-. Opozorili 6o me pri tem, česar doslej nisem opazil, dasi sem bil mnogo v poljskih cerkvah, da tukaj moški stoje v cerkvi na levi strani in ženske na desni in ne narobe kakor pri nas. Sestal sem se in dobro seznanil s profesorjem Rusom, ki deluje sedaj na poljski gimnaziji blizu Varšave; pripovedoval mi je jako zanimive stvari o razmerah v- carski Rusiji, posebno tudi o pravoslavni cer-kvi, ki je s svoje strani dala mnogo povoda, da se je razvil ne le socijalnopoli. tični' boljševizem nego tudi njegov areli-gijni značaj. Profesorja je duhovnik direktorju naznanil, če ni bil pri spovedi; policija je posegla vmes, če kdo štiri leta nI bil pri 6povedi. P- W. Beloruska praznoverstva Spričo svoje zaostalosti v prosvetl ima belorusko ljudstvo obilico vraž, ki silijo se» ljaka v neprestano opreznost, da se ne bi zameril kakemu dobremu in zlemu duhu. Naj navedem nekaj takih babjih ver. Ako nosečnica želi dobiti lepo dete, ne sme z mize pomesti drobtin na tla, marveč jih mora pojesti... Kadar se je dete prvič oko» palo, se mu mora voda trikrat z ustnicami z života posrebati ter izpljuniti, da vodni duhovi ne dobe oblasti do njega... Če otrok nc more spati, ga mora tlači. Pod zi» belj naj se postavi posoda z vodo, kamor se mečejo ostri predmeti kot igle, žeblji itd. Voda jame šumeti in zlo izgine. V istem slučaju lahko poleno oblečeš v otroško ko» šuljico, ga poviješ v plenice in vržeš skozi okno v noč. Zoper nespečnost pomaga tudi snopec ukradene slame, ki se vtakne v zib» ko... Da bo dete kdaj zmerno v jedi in pijači, ga mati zapre za nekaj časa v kov» čeg in sede nanj. Ako naj otrok krepko uspava, ga botra tik pred krstom položi za trenutek na kamen. Hočeš li biti ljubljen? Spomladi ujami dve žabici (samico in samca) ter ju živi za» grebi v mravljišče. Po nekoliko dneh osta* nejo od žab gole kosti. Išči med njimi pa boš našel koščico, podobno grabljam, in drugo, ki je slična vilam. Skrbno ju shrani. Hoče li dekle, da jo vzljubi mladenič, naj ga neopazno z grabljicami za obleko k sebi potegne. Ako pa bi sc rada odkrižala vsilji» vega častilca, ga mora skrivaj z vilicami za» bosti. Kdor bi želel zasejati prepir med dva ljubimca, mora med njiju potresti nekoliko suhega svinjskega govna. To blato se nabe» re med Božičem in Tremi kralji... Ako se nevesta pelje v cerkcv, ji omota jo tanko zeleno volneno vrvico okoli pasa. Koncem motvoza sc priveze v cunjici mrvica kruha, ščepec soli in česna. To deluje proti hudim čarom. Koliko otrok si želi nevesta dobiti v bodočem zakonu, toliko ječmenovih zrnec si dene v čevelj, preden se odpelje h poroki. Poročni venec in ženinov šopek se všljeta mladi dvojici v vzglavje, da bosta složno živela... Proti mišim na polju in v skednju deneš o postu nekaj živeža na stran in ga zakoplješ, kadar se žito spravlja, v kašči z besedami: «Miške, to je za vas; žito pu« stite za nasl» Ako spomladi prvikrat za» grmi, sc mladina prekopicava, da bo lan uspeval. (Isto navado sem opazil na Do* Ienjskem ob notranjski meji.) Kadar gre živina prvič na pašo, polagajo pred hlev» skim pragom po dvoje jajec; jajci se pozne» je na Jurijevo prineseta v cerkev in se po» ložita na oltar. M. H. — češkoslovaška in Vatikan. Vatikan je lani, kakor je znano, prekinil diplomatske stike s Češkoslovaško, ker je češkoslovaška vlada uvedla Husov praznik in ker se je s prezidentom dr. Masarykom na čelu udeležila Husovih slavnosti. Ti diplomatski stiki Se do danes niso vzpostavljeni, ker meni Vatikan, da se mora češkoslovaška vlada pred njim ponižati in nastopiti pot v Kanoso, ako hoče, da pošlje Vatikan zo pet svojega nuncija v Prago. Toda češko slovaška vlada je ostala trdna in ni šla v Kanoso, kakor so to pričakovali gospodje kardinali v Rimu. In to jih boli, zato poš: ljajo sedaj preko nemških klerikalnih li stov v Prago sporočilo, da so pripravljeni takoj poslati v Prago svojega nuncija, sta vijo pa samo en pogoj, ta namreč, da se letos »državni službeni krogi ne udeleže demonstrativno Husovih slavnosti«. To obvestilo vatikanskih krogov je seveda izzvalo v češkem časopisju živahen odmev. Vsi listi komentirajo to vest glasila nem škili krščanskih socijalcev »Deutsche Ргев se« in izražajo svoje dvorne, da bi češko, slovaška vlada sprejela ta Vatikanov po goj. O stvari piše tudi «češke Slovo:> in izvaja med drugim: »Po našem prepričanju se mora vlada udeležiti Ilusove proslave iz teh-le razlogov: 1. Zato, ker bo to prva proslava po demonstracijah Vatikana pro ti prezidentu in vladi naše republike 2 Sedanja vlada bi desavuirala prejšnjo vla. do doma in v tujini, ako bi se Husove prosla/ve letos ne udeležila, ko se je lani enake proslave osebno udeležil sam mini-strski predsednik. 3. Husova proslava pa. de letos v čas sokolskega zleta v Pragi, na katerega prihiti nad pol milij. gostov. Husova slavnost bo višek velikih dni narodne sile. 4. Smo neodvisna država in nihče se ne sme drzniti, najmanj pa Vatikan. da bi nam narekoval, kako naj proslavljamo Husov spomin.« — Ta odgovor »češkega Slova« je jasen dovolj, da lahko vatikanski krogi spoznajo, kako napačno sodijo, ako mislijo, da se bo dala Češkoslovaška sedaj, ko ima uradniško vlado, enostavno oviti okrog prsta. Zdi se, da bo to pot moral v Kanoso nekdo drugi, ne pa češkoslovaška republika! — Branislav Nušič v češkem prevodu Pravkar je izšel češki prevod »Ramazan-skih večerov« Branislava Nušiča. Prevod je izpod peresa dr. Františka Sedlačka, znanega našega prijatelja in dobrega po znavalca jugoslovensklh literatur. — Srbohrvatsko-češki besednjak. V kratkem izda Ottovo založništvo v Pragi nov srbskohrvatsko-češki Blovar, ki se že do. Шкије. Obsegal bo 928 strani v malem Oktavu in bo tiskan v cirilici. Bo to največji srbskohrvatsko-češki slovar, zaslužno delo dveh pisateljev: praškega jugoslo-venskega podkonzula D. Dajičiča in profesorja Frantieka šebra iz Benešova. — Petdesetletnica smrti Fr. Palackega. Dne 26. maja t. 1. poteče 50 let, odkar je umrl veliki češki buditelj František Pa. 1 a c k f. Ves češki narod pripravlja, da dostojno proslavi to obletnico. Prirede se spominske svečanosti ob Palackega spomeniku v Pragi, v njegovem rodnem kraju v Hodostevicih in na njegovem grobu v Iiobkovicih. — Jubilej češkoslovaškega pesnika An. tonina Klašterskega. Te dni slavi znani češki pesnik Antonin Klašterskjr, od-delni predstojnik dež. uprave v Pragi, šestdesetletnico svojega rojstva. Obč. odbor v Miroviclh, v njegovem rodnem mestu, ga je tem povodom imenoval za častnega meščana. KlašterskJ' je znan tudi Ju-goslovenom. Dal je pobudo za izdajo umet-škega albuma v proslavo jugoslovenske zmage nad Turki v prvi balkanski vojni leta 1912. Album je imel naslov »Vzpomi-nâme Vas . . .«, spodaj pa posvetitev »Bo. hait^rûn Baikânu češtl spisovatelé a umgl-ci« (Balkanskim junakom češki pisatelji in umetniki). V tem albumu je na prvem mestu Klašterskega pesem »Poslanica na Balkan«. — Na Bolgarsko je 4. t. m. prispelo 17 delegatov trgovske zbornice v Pragi in gojenci trgovske akademije v Smichovu. Vozi'li so se i» Dunavu in se izkrcali v Ruščuku, kjer so jih pozdravili zastopniki civilnih in vojaških uradov, posebna depu-tacija iz Sofije ia številno občinstvo. Odpotovali so v Sofijo. V domovino se vrnejo preko Beograda. — Ruski emigranti za velikega kneza Nikolaja Nlkolajevlča. Ruski emigranti so imeli te dni kongres v Parizu, ki so se ga udeležili odposlanci iz vseh krajev, kjer žive Rusi v emigraciji. Predsedoval je temu kongresu profesor S t r n o c, ki je prečital adreso vdanosti velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. V ari resi se poudarja, da kongres pozdravlja v njegovi osebi no-sitelja narodne misli, slavnega najvišjega poveljnika vojske in čuvarja domovine, in izraža nado, da se na njegov poziv vsi Rusi z navdušenjem lotijo dela za osvoboditev domovine. Adresa je bila sprejeta z oduševljeno aklamacijo in izvoljena je bila posebna deputacija, ki izroči adreso velikemu knezu. — Istočasno poročajo iz Berlina, da so se tamkaj sestali pristaši velikega kneza Kirila, ki je, kakor znauo, tudi prétendent na ruski prestol, zastopniki nemških in madžarskih monarhistov in sklenili skupno akcijo za vzpostavitev monarhije v Nemčiji, Rusiji in Madžarski. Nemški in madžarski monarhisti iu Kiri. lovi pristaši prirede baje r kratkem kon. gres tudi v Parizu. — Zlet bolgarskih telovadnih društev Junak« se bo letos vršil v mestecu Vrat. ca. Država je dala za zgradbo stadiona brezplačno na razpolago ves potrebni lesni in drugi materijal In pri nas? Tudi pri nas bi vlada lahko malo več storila za Sokolstvo. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (504 m. 10 k\V): KONIGSWU* STERHAUSEN (1300 m. 20 k\V); BRES* L AU (418 m. 10 kW); DUNAJ (531 m. 7 k\V); RIM (425 m. 2 k\V); BRNO (522 m. 2.5 kW); DAVENTRY (1600 m. 25 k\V). NEDELJA. U. IV. BERLIN 20.30: Romeo in Julija«, tragedija v petih aktih. (Shakespeare.) BRESLAU 20.25: Sônsov večer. (Recitaci* je, moški kvartet.) DUNAJ 20.: »Gottcrdammcrung«. Wagner» jeva opera v treh aktih s predigro. (Iz dunajske Volksopere.) RIM 20.40: Odlomki iz opere »Manon«. (Massenet.) BRNO 19: Orkestralni konccrt operetne glasbe. DAVENTRY 21: Vcčernice. 22.15: Konccrt: \Vebcr, Mendelssohn, Wagner itd. PONEDEUEK, 12. IV. BERLIN 20: Siegfried Wagner: Uvod v opero »Schwarzsehwancnreich«, ki se iz» vaja 13. IV. 20-30: Vijolinska sonata. 21.30: Mandolinski koncert. BRESLAU 20.25: Koncert solistov. DUNAJ 20.15: Griegov večer. 21.15: Dunajski humor. RIM 20.40 Vokalni in instrumentalni kon* ccrt: Schubert. Wagner, Samara, Jota* no, Verdi. Fischer, Beethoven BRNO 19: Orkestralni konccrt. DAVENTRY 21.45: Iz Straussovc opere »Der Roscnkavalier«. TOREK, 13. IV. BERLIN 20: »Schwarzsehwancnreich«. Ope* ra v treh aktih. (Siegfried Wagner.) BRESLAU 20: »Schwarzschwancnreich«. (Iz Berlina.) DUNAJ 20.15: Orkestralni konccrt simfon* skega orkestra. 1. Smetana: iz cikla Ma Vlast. 2. Dvorak: Koncert za čelo in or» kester, h*moll. 3. Dvorak: Divji Go* lob. 4. Dvorak: Karneval, uvertura. RLM 20.40: Koncert lahke glasbe. BRNO 19: Koncert Moravskega kvarteta. 20.10: Koncert Brnskega pevskega dru* štva »Hlahol«. DAVENTRY 21: Konccrt. (Orkester, soli» sti.) SREDA, 14. IV. BERLIN 20.30: »Tobija in lastovka«. Ko» medija, prirejena za radiofonijo. BRESLAU 20.30: »Tobija in lastovka«. (Iz Berlina.) DUNAJ 20: Dunajske pesmi. BRNO 19: »Lahko noč, gospod polkovnik«; burka v enem dej. RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon» cert: Solo, Scarlatti, Seebano, Wagner, Rubinstein, Carobella, Čajkovskij itd. DAVENTRY 21.3C: Tretji Havdnov večer. ČETRTEK, 15. IV. BERLIN 20.30: Katastrofa. (Nadaljevanje.) 21: Komorna glasba od Haydna do Schôneberga. BRESLAU 20.25: Iz baročne dobe v šleziji. (Godalni orkester, recitacijc.) DUNAJ 19.30: Orkestralni koncert dunaj* skega simfoničn. orkestra: 1. Brahms: Akademska slavnostna uvertura. 2. Hu» go Wolf: Predigra in intermezo iz »Cor» regidor«*a. 3. Bruckner: Simfonija št. 7. 21.20: Schrammelquartett. RIM 20.40: Odlomki i- operete »Knjeginja č&rdaš&tf BRNO 19: Orkestralni konccrt. 20.10: Vesele pesmi. DEVENTRY 20.25: Četrti Havdnov večer. 21: »Kompliciran slučaj«. (Drama.) PETEK 16. IV. BERLIN 20.30: Orkestralni koncert: 1. Maks Frapp: Konccrt a=molI, za vijoli* no in orkester. 2. Wolfgang Strcsemann: Simfonija. BRESLAU 2025: Simfonični koncert. 1. Beethoven: »Egmont«. (Uvertura.) 2. Beethoven: koncert g»dur, za klavir in orkester. 3. Čajkovskij: Simfonija VI; hsmoll. DUNAJ 19: Iz Državne opere. (Program šc ni določen.) RIM 20.40: Vokalni in simfonični konccrt ruske glasbe. BRNO 19: Klavirski koncert. DAVENTRY 20.25: Peti Havdnov večer. 21: »La Traviata«. (Verdi.) SOBOTA. 17. IV. BERLIN 20: Uvod v opereto, ki se izvaja IS. IV. 20.30: Marccl*SaIzerjcv večer. (Uvertus rc, Potpouriji itd.) BRESLAU 20.25: »Mladi papa«; opereta v 1 dejanju. DUNAJ 20: »Vesela vdova«; opereta v treh dej. (Franc Lčhar.) RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon* ccrt. Beethoven, Mozart, Thomas, Cho* pin, Sain»Saens, Berlioz itd. BRNO 20.45: Pesmi mOTavske poezije. 21: Konccrt ruskega orkestra balalajk in zbora A-oskva. DAVENTRY 20.25: Šesti Havdnov večer. Debate o «Rosenhiiglu» Že tedne se vrši v Avstriji živahna de« bata o kvaliteti nove radiofonske oddajne postaje. Ta debata jc posegla v najširše ljudske plasti, ki so močno interesirane na oddajni postaji. Ravnateljstvo dunajske radiofonske družbe še nadalje dnevno pre« jema na stotine pisem, a vendar si ravna* teljstvo ne more napraviti jasne slike o sposobnost' nove oddajne postaje. Polovica dopisov govori za, polovica pa proti. Da zavzamejo vsi merodajni krogi gotovo stališče, na čigar podlagi sc bo vprašanje oddajne postaje ''alje razvijalo, je poslala «Zveza elektrotehniške industrije v Avstri« ji» vsem radiotvrdkarn okrožnico, iz katere jc razvidno, kako nezadovoljiv je sprejem nove oddajne postaje žc v najbližnji du« najski okolici. Že v razdalji 30 km od od« dajne postaje je treba dobre visoke antene ■/. sprejemanje z detektorjem. V oddalje« nosti 50 do 100 km so rezultati tako slabi, da v večini slučajev, na sprejemanje z de« tektorjem sploh ni računati. Zadnje dni pa so oddajno postajo na «Ro« senhiiglu» ponovno preizkusili priznani strokovnjaki in se o njej povsem povoljno izrazili. Zato ne more biti za enkrat nika« kega govora o kaki bistveni predelavi in preustroju oddajne postaje. Oddajali bosta pa tudi nadalje še obe oddajni postaji, Ie da bo prihodnji teden «Rosenhiigel» oddajal tudi popoldanski kon» ccrt in ne le večernega programa, kakor doslej. Angleški programi v Berlinu Berlinska radiofonska oddajna postaja jc končala vse predpriprave in jc sedaj vsak čas v stanju oddajati program centralne angleške radiofonske oddajne postaje Da« ventry. Začasno bodo oddajali angleške programe tedensko enkrat, po končanem lastnem programu. Meseca januarja je narastlo število ra. dioabonentov v Berlinu od 443.607 na 48.013. Danes je število abonentov gotovo že prekoračilo pol milijona in je s tem po» stal Berlin v radiofoniji prvo mesto v Ev« ropi. Dvojno oddajanje na Dunaju Mednarodni urad za radiofonijo v 2c« nevi je začasno odločil, da oddaja stara oddajna postaja na valu 582.5 m, «Roscnhii« gcl» pa na valu 531 m. Pretekli tedc.. je izvršil «Rosenhiigel» na novem valu poskus* na oddajanja ki so se v popoldanskih urah pri nas izredno dobro čula. Staliče gledaliških «metnikov napram radiofo lii Kartel vseh društev nemških gledaliških umetnikov je na svoji zadnji seji prvikrat zavzel svoje stališče glede sodelovanja svojih članov pri radiofoniji. Sklenjeno jc bilo. da se sme vsaka prireditev gledališkega umetnika radiofonsko prenašati le z osebnim privoljenjem umetnika. Pogodba, ki jo sklene umetnik z upravo gledališča, ga v nobenem primeru nc more ovirati, da sodeluje tirdi pri radiofoniji. sem, da tu prenočim. Po mnogih zabavnih produkcijah glu-mačev in čarovnikov so prinesli večerjo. Na moje veliko veselje je opazil ženin tudi mene m mi dal prinesti jedi. Po večerji so se gostje še dolgo zabavali s petjem in plesom, ženin pa je odšel z nevesto. Takoj so odšle iz snalnice vse deklice in žene. Ko je bil mladi par sam, je hotel mož objeti svojo ženko. Ta pa se mu je umeknila. »čemu me mučiš?« je vprašal mož začuden. »Moja ljubezen do tebe je tako velika,« je odgovorila ženica, »da mi moraš prej priseči, da se ne oženiš drugič, nego mi ostaneš zvest še po moji smrti. Tudi jaz ti prisegam, da se ne vdam nikomur, ako bi me zadela nesreča, da umrješ pred menoj.« Mladi zakonec je izpolnil željo tako velike ženine ljubezni. Razgrnil je kaf-tan po tleh pred svojo ženo, opravil molitev in položil svoie čelo na ženino obleko. Nato je položil medse in ženo meč in koran, in zakonca sta si prisegla večno zvestobo... Naslednje jutro so se zbrali sorodniki in prijatelji mladih poročencev vnovič pri zajtrku. Ker nisem odletel s prostora ob lini, me je mladi zakonec opazil zooet in mi ooslal jedi in pijače. Nato sem nadaljeval svojo pot in sem letel vse dotlej, da sem dospel v deželo izobilja. Preletel in pregledal s?m vso: bila je polna pašnikov jn žitonosnih njiv, potoki in reke so napajali lepo zemljo. Dolgo časa je minilo, preden sem se lahko vrnil domov, da poročam o vsem, kar sem našel ;ч videl. Leteč nad mestom, kjer je bil na svatbi, sem se spomnil gostoljubja, ki mi ga je izkazal mladi mož. Zlete' sem na njegovo hišo in sédel na isto lino, kakor prvič. To pot pa sem zagledal sredi sobe truplo gostoljubnega gospodarja ir. ob njem ženo, ki si ie ruvala lase in obupno javkala. Ko je prišel čas pokopa, so imeli sorodniki mnogo truda, da so jo ločili od mrtveca. Tudi jaz sem sklenil, ko sem videl toliko žalost, da ostanem pri pogrebu na čast moža. ki me je bil pogostil s soljo in kruhom. V zrcalu sem ga spremljal do groba. Ko pa so odpirali grobnico, sem se spustil iz višine in sédel na drevo. Vzeli so mrliča z nosilk da ga odnesejo v grob, vdova pa se je vrgla vnovič na krsto in je kričala, naj jo pokopljejo z rajnikom vred. Le s težavo so jo zadržali sorodniki, da ni skočila za njim. Ko se je zgrnil nad ljubljenim možem grob.so spremljevalci odšli domov, vdo- va pa na vse prigovarjanje ni hotela nič slišati, češ »Na grobu svojega moža hočem prebiti vsaj še to noč!« Grenka bolest in sočutje sta me obšla in zdelo se ml je, da mi je dolžnost ostati v njeni bližini ter jo čuvati, ako bi ji bila ponoči pomoč potrebna. Še preden se je zmračilo, je prišel na pokopališče izredno lep mož. Stopil je k vdovi in jo pozdravil. Vsa žalostna mu je odzdravila. »Čemu ostajate, velespoštovana gospa, ob takem času na tem strašnem kraju?« jo je ogovoril. »Ah, mar ne veste, kako grozna izguba me je zadela? Imela sem ljubljenega moža, ki sem mu prisegla večno zvestobo. A umrl ml je. in zemlja, ki stojim na nji. zdaj pokriva njegovo truplo. Sama sem hotela ž njim v grob. a kruti sorodniki so me zadržali Ne posreči na se jim nikoli več. da bi me spravili s tega meta.« »Ali je bil vaš mož edini, ki ie bil vreden vaše ljubezni? Mar ni na vsem svetu drugih mož, prav tako lepih, .lobrih in imovitih, kakor je bil on?« »No. ni nemogoče., toda jaz ne poznam nikogar.« »Ali bi se Doročili z menoj?« Vdova je dvignila žalostne svoje oči k njemu in zdel se ji je lepši kakor njen pokojni mož. Toda čut sramežljivosti jo je zadrževal, da bi mu odgovori'.!. »Ali hočete biti moja?« jo je vprašal vnovič. Vdova ga je pogledal nežno, ni pa imela še dovolj moči in pogumu. da bi izrazila kaj čuti. »Bodite moja!« je dejal tuiec vtretjič s sladkim glasom, ki je segel vdovi v srce. »Saj se vam ne morem ustavljati!« je odvrnila tiho. »Torej odidiva v mesto!« »Čemu?« je dejala. »Preživiva noč raje tu!« »Vso noč ne morem ostati tu: čuvati moram tata, ki je obešen tik mestnih vrat. Ako ne bom na straži, ukradejo sorodniki obešenca. mene pa jutri obesijo namesto njega!« »Ako ni drugega zadržka, lahko ostaneš tu,« je dejala ona. »Naj le vzamejo obešenca. midva oa vzameva lahko še pred jutrom pravkar pokopanega mojega moža iz groba in ti ga obesiš na tatovo mesto.« »Ni mogoče Tat je imel odsekano roko in le eno oko. Prevaro bi torej opazili.« »Pa si res zelo nepomagliiv!« se je zasmejala. »Pokojniku odreževa roko in mu izdereva oko: Tako ga ne spozna nihče.« »Mar tako izpolnjuješ prisego svojemu možu?« je zagrmel tujec s tako groznim glaom, da so se zdrznili mrtve-ci po grobovih in so menili, da jih Gospodova tromba kliče na sodbo. »Vedi. nezvestnica! Sveta prisega sem, ki si jo tako grešno poteptala v blato. Toda osveta je blizu!« To rekši je potegnil izza pasu velik jatagan in razsekal nezvesto ženo na grobu njenega moža. • In orel je še dostavil svoji povesti: »Ena naj te uči za vse!-- To noveleto smo zajeli iz II. zvezka zbirke pravljic z Jutrovega. ki jih ie le za odrasle prav izvrstno priredil in v lepem ieziku ter elegantnem slogu pošlo venil Andrej R a p é pod skupnim naslovom »Tisoč in ena noč«. Okusno vezana knjiga obsega troje velikih novel. sestavljenih iz cele vrste novelic. Naslovi teh novelskih zbornikov so: Salomon in kraljica iz Sabe. Nur al Din in lepa Perziianka. Zgodba o kralju Oman", sinu al Namani in njegovih sinovih Sarkanu in Jau al Makanu. Knjiga ima tudi več izvirnih ilustracij. Raoetovo leno delo se pač samo priporoča. Novele »Tisoč in ena noč« soa-daio med b'sere svetovne literature Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubliani. Kulturni pr< Gledališki repertoarji egled Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri JkJcJclja, II.: ob 15.: «Če pride čarodej». Otroška predstava društva Atena. Izv. Ob 20.: «J. G. Borkman». Ljudska pred« stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 12.: «Ana Christie». E. Torek, 13.: Zaprto, ^reda, H.: «Henrik IV.» B. ctrtek. 15.: «Naša kri». D. ?etek. 16.: «Pygmalion». C. iobota, 17.: «Idijot». Predstava v spomin obletnice Putjatove smrti. Izv. \edelia, 18.: «Pvgmalion». Izv. fondeljek, 19.: «J. G. Borkman». A Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 uri 4'edclja, 11.: «Grofica Marica». Izv. Pondeljek. 12.: Zaprto. Torek, 13.: «Wally». F. Sreda. 14.: «Boris Godunov». A. etrtek, 15.: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 11.: ob 15.: «Žlahtni meščan». Zni» žane cene. Zadnjikrat v sezoni. — Ob 20.: »Grofica Marica«. Ab D. Znižane cene. Ponedeljek, 12:: Zaprto. Torek, 15.: ob 20.: »Tosca«. Ab A. Gosto* vanje Mitrovičevih. »Tosca« z Mitrovlčevima zopet na ma. riborskem odru. V torek 13. aprila se vprizori v Mariboru (za abonma A) zopet vele-dramatična in meloditozna Puccinieva »To-ses* z gostoma Ančico in Androm Mitrovi-dem iz Zagreba. Ta opera je imela lani tako ojromen uspeli, da je šla v 14 dneh 9krat. Letos sc bo dala predvidoma Ie trikrat, zato priporočamo, da si neabonenti čimprej oskrbe vstopnice. V sredo 14. aprila se Tosca ponovi za abonma B in kupone. »Groiica Marica pri znižanih cenah se ponovi v Mariboru danes v nedelio 11. ap-riii za abonente reda D. Kuponi. Shaw-ova «Sveta Ivana» na beograjskem odru Beograd, v aprilu. Znano fabulo o devici Orleanski je uporabi! Shaw za ogrodje dramske kompozicijo, kateri daje nov pomen in novo umetniško vsebino. Mesto romantičnega pojmovanja je postavil trezen razumsko-kritičon pogled, ki gleda na dogodek z očmi sedanjosti in ga neverjetno približa našim srcem, naši logiki in dovzetnosti, človek je 4ovek. Kakršen je danes, tak je bil tudi ra časa device Orleanske; isti v svojih navadah in funkcijskih premisah. Na temelju tega pojmovanja je visoki Shawov fioveški nivo^ njegovo globoko psihološko znanje in njegov kritieizem zgradil duhovito ilustracijo čudeža, ilustracijo ketnpo. neat človeške družba in večno človeških instinktov obenem. Devica Orleanska gre čez oder ket preprosto, zdravo dekle, obdarjeno z močno •ero in zanosito fantazijo, ki jo neposredno spaja z nebom. V tem tiči vsa njena, nenavadnost vsa njena čudežnost. In ta f reti i plamen iz zemlje v nebo se brezpogojno mora izživeti preko one vmesne plasti ki ji pravimo človeška družba ker se le pri njej lahko realizira njena vera, njen sen. Tu pa naleti ob vsakem koraku na takozvane interese, osebno in kolektivne. ki so prav za prav le izrodki pomanjkanja vere, izrodki koristo&ovstva, neči-mernosti itd. Družba izkoristi to mlado dekletce in jo potean, ko postane njej kot celoti nevarna, uniči, sežge. Ivana ji je pripomogla do dejanja, toda morala je po-stati žrtev interesov, ki slučajno ne potrebujejo več dejanj. Shaw-ova »igra« zahteva po svoji opisani koncepciji od režiserja popolno razumevanje ter isto stopnjo duhovitosti in fantazije, kakršne je delo samo polno. V tem oziru ni bil režiser IsajJovič prav izbran mož. Njegovo pojmovanje igre ni do. seglo njenih organskih potreb, radi česar je trpela harmonija prikazovanja. Par prizorov je spričo težkega realizma celo ob-viselo v zraku in izgubilo svoj značaj v ce. lotni pesniški konstrukciji. Xa ta način je Postala eeleta meglena, brez pesniške jasnosti in vsebinske ostrine. Od igralcev je «stvari! Zlatkovič kot kralj genijalno figuro. ki je sicer proti koncu izpadla iz celotnega okvirja, vendar v prvi vrsti po krivdi režiserja. Lepe so bile tudi kreacije •S- Radenkoviča, D. Gošiča, Gavrilovi-ja ter gospe Rizničeve, ki je pogrešila le v toliko, da je morda nekoliko preveč na. glasîla pozemeljsko bistvo Svete Ivane. K. Gostovanje ze. Vike Podgorske v beograjski drami. Slovenska roiakinia, prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska, je te dni gostovala v Beogradu, kier je nastopila v naslovni vlogi Shaw-ove »Svete Ivane«. Beograjska gledališka kritika omenja ta nastop z velikim zadoščenjem. Predvsem ugotavlja, da je podala umetnica lik Svete Ivane popolnoma v intencijah pisatelja. Kreacija ge. Podgorske je ekspresivna do skrajnosti, iz njene igre vre poezija, ki doseže višek v peti sliki. Celokupni tisk poudarja, da je bilo gostovanje umetnice za beograjsko dramo časten dogodek. Beležimo z obžalovanjem, da nam nI dano videti ge. Podgorske in »Svete Ivane« na odru ljubljanskega dramskega gledališča. Praški hudožestveniški disidenti v Za. grebu In Varaždinu. V torek, dne 6. in v sredo, dne 7. aprila je gostovala praška disidentska skupina Hudožesitvenikov v Varaždinu. Nastopila je z dvema komadoma. Prvi je bSa Ostrovskega draana »Ubo. štvo in greh«, drugi pa GogoJjeva »Ženi-tev». V petek je začela skupina 6 predstavami v Zagrebu, kjer je poleg Leva Tolstega in čehova na sporedu tudi Ostrovskij. Zagrebške predstave se ne bodo vršile v gledališču, marveč v kinematografu Music. Hali, ker je bila gledališka uprava o prihodu skupine v Zagreb prepozno obveščena. Tudi v letošnji skupini Hudožestveni-kov se nahaja igralec Pavlov in ž njim še nekaj članov, ki so se proslavili s svojimi kreacijami v minulih letih. Kakor pišejo listi pa izgleda, da se bodo po končani letošnji turneji še ti ciami Hudožestvenega teaitra vrnili k svoji pravi matici v Moskvo. Iz Jugoslavije odidejo umetnik: na gostovanje v Fariz. Nastopna predstava Hudožestveoikov v Zagrebu. Praška disidentska skupina Hudo-žetvenikov gostuje sedaj v Zagrebu. Gostovanje je otvorila s predstavo Ostrovskega dramo *Uboštvo ni greh«. Poročila pravijo, da hodito tudi hudožestveniški disidenti svetla pota svojih prednikov. Ntihova skupna igra je skladna, enotna in lepa- V tej skupini nastopa:o še vedno stari znanci: ga. Križanovska, gg. Pavlov, Šarov, Sjerov, Komisarov in drugi. Želeti bi bilo. da bi ta — čeprav reducirana srrupa ruskih gledaliških umetnikov, ne šla mimo Liubljane v svojem sedanjem gostovanju po naši državi, kajti čuje se. da se letos disidenti raz-idejo. odnosno da se vrnejo k matici v Moskvo. Hudožestveniški disidenti tudi v Beogradu. Hudožestveniški disidenti. ki gostujejo te dni v Zagrebu, pridejo dne 5. maja v Beograd, kier nastopijo z več predstavami. Ko odigrajo dogovorjeni repertoar, dospe v prestolnico glasbeni Studio Nemirovi-ča - Dančenka. ki je žel lepe uspehe v Ameriki in se vrača preko Pariza in Prage ter Beograda domov v Rnsijo. Razstava Mihe Maleša v Zagrebu, a Miha Maleš. znani lesorezec. ki študira v Pragi, je razstavil zbirko svoiib grafičnih del v zagrebškem UUrichovem salonu. Gjuričeva razstava v Zagrebu. Znani grafik prof. Milèhko Gjurič je razstavil pred kratkim v Zagrebu. Razstava ima jubilejni pomen in se je otvorila ob lOIetnici Gjori-čevega javnega delovanja. Razstava ie razdeljena na štiri oddelke. Med njimi zbujata največ pozornosti cikla »Delo« in »Stari Zagreb«. Profesor Ginrič se sedaj pripravlja na inozemske razstave v Benetkah in v Švici ter m dvoma, da bo tndi na. tujem dosegel mnogo priznanja in uspehov. Othello v fraku bo po Hamletu v smo. kingu prihodnja gledališka senzacija londonskega režiserja Harryja Ayllffa. Režiser si prizadeva, da bi za to uprizoritev pridobil igralca Arna Korffa, ki je gostoval zadnje čase z velikanskimi uspehi v ameriških Z edin jenih državah. Letošnji mednarodni kongres gledal!, ških igralcev se bo vršil v Berlinu med 20. in 30. junijem. Sergej Jesenin na odru. Rusko sovjetsko gledališče hiti za življenjem. Po dramah iz carske in revolucijske dobe zadnjih let je sedaj prišel na vrsto pred par meseci umrli pesnik Sergej Jesenin. Pisatelja O. Leonidov in R. Sonev sta napisala dramo iz življenja Sergeja Jesenin a. Delo ima 4 dejanja o-ziroma ô slik. Začne se v vasi, kjer je bil Jesenin v deški dobi pastir, nadaljuje se v Petrogradu to v Carskem se-lu, kjer je rešila pokojna ruska carica Je-senina fronte, in vede gledalca končno v Moskvo in Ameriko, kjer je vzel Jesenin za ženo plesalko Izidoro Duncanovo. Zadnja slika predstavlja pesnikov samomor v Ijeningrajski gostilni. Dejanje vsebuje tudi več Jeseninovih pesmi. Drama o Jese-ninu je res odrski rekord. Pri nas nismo videli na odru doslej nfti Prešerna. Iz glasbenega življenja Boris Godunov (K vprizoritvi v ljubljanski operi.) Modest Petrovič Musorgski je član peto-rice skladateljev Balakirev. Borodin, Cui, Musorgski in Rimski - Korzakov. ki so dali Rusiji resnično narodno glasbo. Rodil se ie leta 1835. v Karevu ter umrl komaj 46 let star v tedanjem Petrogradu. Geniialna individualnost njegovega duha se izraža najbolj v njegovih pesmih. Za mnoge ie napisal sam besedilo. Njegovi »Prizori iz otroške sobe« in »Pesmi in plesi smrti« spadaio danes med najpriljubljenejše točke velikoroestnih koncertnih dvoran. Davno pred H. Wolfom in C. Debussyjem je tesno spaial misel snovi in nje glasbeni izraz. Resničnost, »resnica prav od blizu», kakor se. ie sam izrazil, mu gre nad vse. Petie ntu je le izrazit govor z diskretno spremljavo glasbe. Simfonične gradacij« v Wagnerjevem smislu ne ljubi, še manj potrebne se mu zde vsiltive melodije in slične efektnosti. Zato ni doživel popolnega priznanja svoie slave. Živel ie pač pred svojim časom. »Boris Godunov« je nastal po 1. 1S68. in se .ie prvič izvajal leta 1S71. v Marijinem gledališču v Petrogradu. V prvotni obliki se ni mogel uveljaviti. Pozneje ga ie Rimski-Korsakov predelal in v tej prireditvi si je opera osvojila svet. Tekst mnzikalne drame, ki ga je Musorgski prosto posnel po Puškinu, ni navaden libreto, ampak zanimiva literarna staritev po vzorcu shakesparskih dram. brez ozira na enotnost kraja in de!ania. O dejanju se da sploh težko govoriti. Boris Godunov je le vrsta historično in muzikalno verističnih slik. ki med seboi niso niti trdno povezane. Boris Godunov ie živel proti koncu 16. in začetkom 17. stoletja. Prestol ruskih carjev je zasedel leta 1598. in umrl leta 1605. Bil je regeut za časa Fedoria, sina Ivana Groznega. Fedor ni imel otrok. Zato bi bit moral zasesti ruski prestol po ruskih postavah njegov mlajši brat Demetrij. Toda Demetrij je rano umrl in ruski narod ie bil vedno mnenja, da ga ie dal umoriti Boris Godunov, da se je mogel potem sam polastiti prestola. Menih Gregorij Otrepiev ie izkoristil položaj ter raznesel novico, da Demetrij sploh ni umrl. temveč da se je čudežno rešil iz krvnikove roke. Sel je v Moskvo, se proglasil za Demetriia, zanetil vstajo ter se po smrti Borisovi polastil prestola ruskih carjev. 0.pera je razdeljena na sedem slik. katerim je vsebina sledeča: 1. Boris Godunov. ki se je polastil prestola s tem. da ie umoril malega carjeviča Dimitrija, ie kronan in siopa med slavnostno procesijo v cerkev, kier se pokloni spominu svojih prednikov. Narod ga navdušeno slavi. 1Г. Starček Plmen niše ruski letopis in končava z umorom Dimitrija. Navzoč 'je Grigorij Otrepjev, katerega raiči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carieviču Dimitriju, za katerega se pozneje izda. 111. Tretia slika se vrši v krčmi na litvan-ski meji. Dva vagabunda, Varlaam in Misa-jil, tipična za rusko življenje, sta pripeljala sem Otrepjeva, ki ie pobegnil iz samostana. Pride policija, ki išče Otrepeva. kajti samostan ga ie bil že naznanil oblasti. Toda z zavistjo in smelostjo se Otrepjev izmaiže. IV. Četrta slika se sodi v sobi carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa muči zavest, da ie kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Šujski rou prinese vest. o groznem pojavu: ubit carjevič je tu v osebi lažnega Dimitrija. Car zapade strašni oblasti svoie težke vesti. V. Deklice slave lepoto svoie gospodarice Marine, hčerke vojvode Sandomirsfce-ga. Lažni Dimitrij je vanjo zaljubljen. Marina ni zalinbljena, temveč častihlepna. Laska ji, postati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj in mu obljubi ljubezen, če postane car. VI. Šesta slika se dogaia pod mestom Kromu Otrepljevi pristaši so naščuvali so-drgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to pride od rojstva blazni Iva-nič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak, komur je ljubo. Va-gabunda Varlaam in Mi-sajil agitirata uspešno za Dimitrija. Nastopita dva jezuita, ki sta simbol nesreče Dimitrija, гзкај za časa svojega vladanja je bila dovoljena propaganda za papizem. So-drga hoče oba obesiti, prihod Dimitrija pa ju reši. Narod vse pozabi in gre navdušeno za Dimitrrem. VII. Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v Moskvi. Knez Šujski. sovražnik Borisov, iim pripoveduje o bolezni carja, ki prihajal ves v njeno oblast. Starček Pimen — naročil ga je nalašč Šujski — pripove- Slovenska glasba in „Das neue Musik-Lexikon" Letos (1926) je v založbi Maxa Hesseja v '■eriinu izšlo znamenito leksikonsko delo «Das neue Musik»Lexikon», ki ga je priredil ?nani nemški strokovnjak Alfred Einstein po EaglefieldsHullovem angleškem Dictions» r>" of Modem Music and Musicians. Vnanje sijajno opremljena knjiga ima 729 strani r'l'ičajnega besednjaškega formata à la i;rockhaus in prinaša ogromen materijal, nanašajoč se predvsem na sodobno glasbo in njene tvorce vseh narodov. _ Alfred Einstein, ki ima stike tudi z na» ; m muzikologom, g. ravn. dr. Josipom Man» tvanijem. nadaljuje izdaje Riemannovih mu* "kalnih Ieksikov. ki so prevedeni skoro na vse evropske jezike, in brez katerih se da» r.cs delavec na polju glasbene zgodovine v sp!ošno ne mbrc daleč orijentirati. Zlasti veliki Riemanns Musik-Lexikon (1922) je pri nesel nekaj skromnega gradiva tudi o naši tllashi. Sodeloval je pri zadnji izdaji g. dr. MantuanL Pri novem Glasbenem leksiku pa pogre» Sam slovenskega (deloma tudi jugosloven» skega) kolaboranta. Zakaj našim muzikal» nim produktorjem in naši glasbi (tudi ljudski) je v novem, za druge majhne ns» rode tako ugodno redigiranem leksiku, od» kazano naravnost neverjetno, sramotno* 'kromno mesto. Prelistal sem to novo A. Einsteinovo dek> in sem se mogel o tem ža= Ustnem dejstvu bridko uveriti. Zopet smo pot imeli priliko (kdo jo je zamudil ali omalovaževal?), da bi v knjigi, ki se bo v lOO.OOOih izvodih razširila med interesente, РокагаК, da tudi Slovenci nekaj delamo na glasbenem polju, da imamo narodno pesem, komponiste, glasbene šole, zbore, glasbena udruženja in tako dalje. Pa tega, žal nismo storili. Ža enkrat to samo konstatiram in še ne vprašam — zakaj? Iskal sem naših imen. Kdo se ne zanima najprej za svoj narod, zlasti, če je ta na« rod že itak dokaj zapostavljen med dru» gimi in to včasih po krivdi tistih lastnih sinov, ki bi bili poklicani, da mu utro pot v poznanje in priznanje tujine, pa iz ka» tcregakoli vzroka, ki ga je težko odpustiti, tega ne storijo? Iskal sem naših imen. Pa sem našel za umetnost marsikaterega naroda zelo malo pomembna imena često v dokaj obširnih člankih informativno obdelana, naših sem našel bore malo in še tista deloma tako pogrešna, da jih tujec ne bo mogel priso» diti nam. Spoznal sem, da je biografska in založniška ter literaturna zgodovina čeških, poljskih, ruskih in tudi ukrajinskih in slo» vaških glasbenih tvorstev v posameznih člankih in splošnih odstavkih kar je Ie mogoče popolno podana, včasih celo do ne» katerih manj zanimivih in manj pomemb» nih detajlov, z nami pa je Einstein in tisti, ki ga je informiral ali neinformiranega pustil, ravnal naravnost mačehovsko. Listal sem in listal, gledal za imeni« ki so tvorili in veličali našo glasbo* in sem jih našel, če preidem Hochreiterja, samo tro» je: Premrla. Hladnika in Mantuanija. St. Premeri, trrednik časopisa »Ceckveni Glasbeniki« je omenjen kot »ôsterretchû seher Klrchenkompomst« v sicer dostoj» nem članku, ki podaja potrebna data in omenja kompozicije. Josefa Mantuanija tiska leksikon kot av» strîjskega (hrvatskega) glasbenega razisko» valca. navaja živlienjepisne podatke in omenja njegove znanstvene muzikalne pu» blikacije. Članek je za okvir te informativ» ne knjige dosti izčrpen. Edini Ignaz Htadnik je »jugoslaviseher Komponist und Organiste, očrtan z bio» grafskimi podatki m pripombo »Viel Kirh» henmusik; auch veltliche Konzertwerke; Lieder«. To je vse. Upam, da važnejših imen ni» sem spregledal. »Das neue Musiklexikon« omenja v dalj» ših in krajših prispevkih tudi najmoder» nejše komponiste raznih nacij, ker je delo namenjeno predvsem v informacijo o so» dobnikih prav do konca leta 1925., nekak suplement k Riemannu in podobnim. Srbi imajo v leksiku več imen, nedostaje pa jih šc mnogo. Hrvatom je delo mačeha kot nam. — Knjiga ima splošne statistične članke o glasbenih društvih, o opernih teatrih, o mu» zikalnih časopisih, o založništvih in tako dalje. V teh poročilih sta na kratko ome» njena samo beograjska opera in zagrebški pevski zbor »Kolo«. Sicer zopet nič. Pač pa med glasbenimi listi čitamo mi ena: Sv. Cecilija, Jugoslovenski muzičar. Naša mu» zika, Novi akordi, Cerkveni glasbenik. Zelo zanimiva so informativna poročila o atonaliteti, jazzu, pofitonelrteti in tako da» Ije. Muziki raznih narodov so na splošno po» svečeni interesantni članki. Tako govori le« ksikon o afriški, argentinski, arabski, ba« e koraki, bretonski, finski, indijski, irski, javanski, Ietski, litavski, moravski ljudski, maorski, škotski, slavonski, južno»ameriški, valaški in drugih glasbah. Kdaj pridemo končno tudi mi na vrsto? Čas bi že vendar bil, da se to zgodi. P. K«n. duje o čudežih, ki se prikazujejo na grobu ubitega carjeviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sile. Car čuti bližino smrti, poslovi se od svojega sina in hoče v samostan, da najde tam odpuščanje za svoj strašen greh. Toda slednjjč итте tik svojega prestola, katerega ie osvojil za tako grozno ceno. Gostovanie Svetozaria Banovca v za-grebški operi. V ponedeljek zvečer gostuje v zagrebškem opernem gledališču g. Sve-tozar Banovec, tenorist našega gledališča. Pel bo vlogo Rodolia v Pucciniievi »Bohe-mi«. kjer nastopi skupno z rusko umetnico go. Ado Poljakovo. S to predstavo se odlična umetnica poslovi od zagrebškega občinstva. Ada Poljakova v zagrebški operi. V sre. do zvečer je nastopila v Zagrebu slovita in priljubljena ruska operna pevka ga. Ada Poljakova. Pela je naslovno vlogo v Puc-cinijevi operi »Madame Butterfly«. Ob. enem je gostoval tudi slovenski rojak g. Rijavec, ki je pel vlogo Linkertona. Drugo gostovanje ge. Poljakove bo naslovna vlo. ga Massenetove »Manon«, v kateri bo pel g. Rijavec vlogo des Grieujta. Fjodor šaljapin v Zagrebu. Koncem aprila nastopi v Zagrebu ruski pevec Fjodor šaljapin. Izvajal bo na produkciji svoj veliki ameriški program. Prireditev se bo vršila v prostorih kima »Balkan- Palače«. Zagrebška filharmonija bo imela dne 11. aprila četrto matenijo. Na programu je Glinkova uvertura iz opere »Ruslan in Ljudmila«, Hrističevo »Vstajenje« in Skr-jabinova skladba »Le poème de l'extase«. Dirigira g. Krešimir Baranovič. Kino Lov za zlatom (The Gold Rush; avtor in režiser: Charlie Chaplin; v glavnih vlogah: Charlie Chaplin, Georgia Hale, Mac Swain, Murray. Produks cija United Artists 1924/25.) Naj mi bo oproščeno: še nikdar nisem tako globoko čutil težke odgovornosti filmskega kritika kakor to pot, ko mi je po pravici in po vesti oceniti to Chaplino-vo umetnino. Videl sem že nešteto fiilmov; mnogo slabih, malo dobrih, a odlične b: mogel našteti na prstih ene roke. »Lova za zlatom« ne morem uvrstiti ne med te, ne med one; tako mi je, kakor da bi storil Chapilinu neodpustljivo krivico, če bi njegovo delo postavil ob stran vsem tem zgodba.m in dramam, ki nam jih podaja film; zgodbam in dramam, ki so, merjene na ChapMnu, zgolj prazne, banalne »zgodbe« brez duhâ in življenja — mrtve slike, projicirane ua še mrtvejše platno. »Lov za zlatom« ni slika iz življenja; to je trpek, bolesten kos našega življenja, kakor ga more občutiti in dati občutiti le genij. Štirinajst mesecev je »delal« Chaplin svoj film. Štirinajst mesecev! Koliko fil mav bi »ustvaril« v tem času marljiv in sposoben režiser! Tri, štiri, morda tudi pet, dobrih ; slabili še več. Chaplin ni suženj časa; vsako leto en film: ali njegov film je film, kaikor ga ne zmore nihče več na svetu. Chaplin ni samo glavni igralec y svojem filmu; on je i duševni avtor negov, ustvaritelj in režiser. In kak režiser! » Nepregledna karavana bednih, bogastva žejnih nesrečnikov roma po neizhojeni beli poti po planem in čez strme, nedostopne vrhove v deželo zlata in srebra, v nego. stoljubno Aljasko. Tudi Charlie je med njimi; s svojo povaljano meilono, z neobhodno palico, ograjen v raztrgani, beraški ža-ket, koraca poln vere in nade v vrsti tr. pinov čez mehke zasnežene planjave in spolzke ledene grebene. In ga zaloti vihar sredi puste; samotna koča, edino pribežališče, kakor daleč vidi oko, ga sprejme pod svoje okrilje. Minevajo dnevi, vihra vedno hujša, in grozeče sili na dan nemi, nevidni sovražnik: glad. Koča je prazna; kje dobiti živeža? Tedaj, v največji sili, si skuha Charlie svoj čevelj. In ga s slastjo poje po bratov sko e svojim tovarišem, ki ga je usoda takisto zanesla v osamljeno kočo. O človek, ali si čutil? Pojedel je svoj čevelj ! Ali si čutil v njegovih očeh? V njegovem v usodo vdanem obrazu? V kretnjah boječe.railostnih, otroško-razposajenih? In te ni streslo v duši in ti zagomazeio po mozgu? O Človek, ti si se smejal? Glad postaja hujši in hujši. Chaa-lie ga prenaša s stoičnimi mirom, njegov tovariš, velikan, trpi neznosno. Vročica mu zamegli možgane: v Charlieju ne vidi več človeka, trpečega druga; raaboiela domišljija, mu pričara pred oči petelina. Nepojmljiva groza ga prešine in blazno ve. selje hkrati. Ha, ha, konec je lakote, konec nečloveškega trpljenja! Charlie-čflo-vek-petelin ne razume, le sluti, in njegova slutnja je grozna, je strašna, je fantastična. Kriza mine, blizzard pojenja, tovariša se razstaneta. Charlie pride v vas. Beden in razcapan kakor poprej, le še revnejši: me-sito čevlja, ki ga je s sotrpinom pogoltnil, si je ovil okoli desne noge cunjo. Usoda ga zanese v bar. V otroški svoji naivnosti pozabi za hip na zasmeh in porog: ves blažen je prestregel ljubeči pogled vaške lepotice. Saj ne more verjeti, da bi bflo res. A zakaj bi ne bilo? Dobro je videl, kako se mu je nasmehnila. In Charlie nič več ne sprašnje, nič več ne strmi. Od. sev brezmejne sreče mu ožari trpeči obran. Nesluteno blaženstvo zapolje po njegovih žilah: konec je trpljenja, Baonee muk, konec zasmeha, konec poroga. Nič mu ni mar več ^lata in bogastva, le ena misel mu drhti v mozgu in utrtplje v srcu : sreča, vseobjemajoča, vesoljna sreča, še nikdar doživljena, od nekdaj zaželjena . . . Ah ne, bil je le sèn: ni veljal nasmeh njemu, ne ljubeči pogled. Kratko je bednik užival svoj raj, jed va dva bežna hipca; strt, prezrt ia osmežen se splazi Charlie s pooarišča svojega ponižanja. O človek, ti ei se smejal? Silvestrovo. Gorko je zopet Charlieju v duši: povabii je bil Geargijo in ona je obljubila, da pride, in njene prijateljice tu. di. Ura je osem; vsak čae morejo gostje doepeti. Charlie jjm je .priprava vesela presenečenja: za par dolarjev je bil nakupil Skromna darilca, jih z ljubeznijo ffrrajdl in porazdelS na mizi. Oblekel se je kar najlepše, kupil si v&r ovratnik ia okoli njega skrbno ovil panošeno pentljo. Veak hip morajo gostje priti. V blaženem pričakovanju se Charfie zasanja Jn v sanjah se odpre pred nJim raj: prišle 6o prijateljice, prišla je Georgfja in sedla k nJemu na desno. Ogledujejo si njegova darila. Niso jih pričakovale in zato se tem bolj radujejo nad njimi, najbolj Georgija. Hvaležne so svojemu zaničevamesmu pri. jaieljn in žal jim je, da so ga prej, v ba- ru, zasmehovale. In ga prosijo, naj jim spregovori novoletno besedo. Charlie je presrečen.O, kaiko rad bi jim, bi njej ustregel! »Ne — ne morem, ne morem govoriti, tako . . . tako . . . sem . . »rečen! Ali, če hočete, vam bo Charlie zaplesal!« In Charlie zapleše — z malimi kruhki . . . Pozabil je v tem hipu Charlie na vse, рск zabil na svojo bedo in nesrečo, pozabil na prestano gorje in pekoči zasmeh, pozabil v sreči i na srečo. V otroški, od udarcev in trpljenja razbičani Charliejevi duši je za» vibriralo, eterični val je zanihal in poletel v njegovo dušo na platnu, in od tam je vzpla« val neslišno in nevidno v srca in duše. In duše so ga začutile v sebi in ga zazrle kot čudo, nepojmljivo na platnu. Bil je ne» skončno lep trenutek, kakor jih je malo v življenju. Charlie, hvala ti zanj, hvala ti za tvoj ples s kruhki! Charlie se zbudi . . . Prazna je soba, da« rila nedotaknjena, sveče dogorele, zunaj le* dena tema. In tedaj razume vse. Ponižan in razžaljen v najglobljo globino svoje duše sc splazi v noč in prisloni lice na zamrznje« no okno vaškega bara, kjer vlada razposaje« no rajanja in ples in jazz»band. Dovolj mu je . . . zadet je na smrt.-- »Lov za zlatom« je tragikomedija par ex« ccllence. Ljudje so se nasmejali in nakroho« tali, kakor še nikoli; ali bili so to oni, ki so videli zgolj komiko in grotesko, prezrli pa — hote ali nehote — vso to tragiko, ki udar« ja iz najkomičnejše situacije, iz najgrotesk» nejšega prizora neodoljivo na dan. Morda je v tem psihološka hiba filma, ki ni in ne mo« re biti preračunan zgolj na grob efekt — jaz vidim v njej refleks velikega umetniške» ga in stvariteljskega duha, ki mu je knjiga življenja odprta na stežaj. Genij je našel besede, razumljive vsem in vsakomur, in vsakdo jih je razumel po svoje in užival po svoje njih čar. Kdor ni razumel, naj ne dolži krivde Chaplina; umetnik je nedolžen nad slepoto gledalca. In še nekaj: «Lov za zlatom» ni dovolj, videti enkrat; treba ga je videti dvakrat in trikrat, da znaš prcce« niti vse finoče, ki jih je prvič mnogo šlo ncopaženo mimo duševnih oči. Zakaj Chap» lin je prevelik, da ga objameš z enim pogle« dom. V Ljubljani je «Lov za zlatom» doživel velik uspeh. Prve tri dni sta bili obe večerni predstavi razprodani — vzlic lepemu po» mladnemu vremenu in mnogim drugim pri« reditvam. Poleg stalne filmske publike ga je v zelo častnem številu posetila intelek« tualna elita, ki jo sicer vidimo Ie redko v kinu. Ljubljanska publika danes zna ceniti Chaplina, ob «Pariški metresi» ga še ni zna« la... Qu. * Radi pomanjkanja prostora se moramo pri ostalih filmih omejiti zgolj na omeni« tev. Ideal je prinesel zabavno kriminalno komedijo Doživljaji podveznice s komikom Raymondom Griffithem in družabno kome« dijo Nezvestoba brez posledic z Adolphom Menjoujem, Matica senzacijsko Seviljsko sireno s Priscillo Dean in Dvor pretresljivo francosko propagandno dramo Abela G an» ca J'accuse (Obtožujem) s Sčverinom«Mar« som in Romualdom Joubčjem v glavnih vlo« gah. Podrobneje prihodnjič. Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Romar (The Pilgritm ; Charlie Chaplin). — Kristusovo trpljenje. — Nočni Pariz veseloigra v 5 aktih). V BEOGRADU: Poslednji dnevi Pompejev (zgodovinski film, prirejen v 2 delih po istoimenskem Buiwerjevem romanu). — Orni angel (Ronald Colman, Vilma Banky). — Lepa bolničarka (Mary Prévost). V GRADCU: Lov za zlatom (Charlie Chaplin). — človek, ki dobiva klofute (Lon Chaney, Norma Shearer, John Gilbert; po drami Leonida Andrejeva priredil Viktor Sjôstrôm). — Divji lovec (Ufa; Helga Thomas, Кат1 de Vogt). — Mali cunjar (Jackfe Coogan). — Sevilj^ka sirena (Priselila Dean). NA DUNAJU: Princesa in klovn (Huguette Dutlos, Charles de Rochefort). — Hijene razkošja (ameriška nravstvena drama v 7 aktih; Conrad Nagel, Lewis Stone, Mary de la Motte). — Derby ljubezni (športna komedija z R. Demiyjein). Črni angel (Vilma Banky, Ronald Соћпап). — Junak z Za-pada (Milton Siliš). V PARIZU: Črnooka vohunka (francoski film v več epohah). — Haroîd Lkjyd na nebotičniku. — Črni orel (Rodolfo Valentino). — Rcmo-la (Litra n in Dorothy Gi"sh). — Zakon gostoljubja (Buster Keaton) Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Privatni papirji brez večjih sprememb. — Voj.^a ikida se drži. — Dinar za malenkost slabši. — živahno povpraševanje po devizah. Zagreb. 10. aprila. Na tržišču bančnih vrednot je bil ta teden Ie sem in tja za spoznanje živah. nejši promet. Isto velja za industrijske vrednote, od katerih so se več iskali šečerana, Slavonija, Gutmann, Eksploata-eija in Trbovlje. Tečaj Trbovelj je precej poskočil. V o j n a škoda je pc-samezne dni zabeležila precejšen promet. Tečaj se ji je gibal ta teden med 292—293.5 za prompt no blago, dočim eo se termini trgovali po vprečno za 2—3 dinarje dražje. Dinar je bil proti koncu t "dna v Curihu za malenkost slabši, kar se pa no more smatrati kot padec, ker so v Curihu nazadovale vse devize brez razlike in je torej švicarski frank mednarodno čvrstej-ši. Mednarodno je bil čvrstejši tudi francoski frank zaradi energičnih ukrepov v svrho njegove sanacije. S'LSala so se že napovedovanja, da se bo francoski frank naelednje dni močno okrepil, toda včeraj po borzi so se v Parizu devize zopet podražile. Kljub temu pa je verjetno, da bo prihodnji teden frank znova čvrstejši. Na d evi z n e m tržišču v Zagrebu ni beležiti posebnih sprememb. Včeraj so vso devize razen Švice popustile. Zaključni tečaji tega tedna so približno na istem nivoju kakor v prejšnjem tednu. Povpraševanje po devizah je bilo ves teden prilično živahno, tako da je morala Narodna banka dnevno intervenirati in je nekatere dni pokrila nadpolovično povpraševanje. V današnjem svobodnem prometu je bila v devizah tendenca nespremenjena. Promet slab. culo se je samo blago po naslednjih taksacijah: Dunaj 802.5, Berlin 1354, Italija 228.5, London 27в.4. New York 50.78, Pariz 19G. Praga 168.45. Švica 1097.5, Švica je poskočila, ker je dalje mednarod. no čvrsta. — Za Vojno škodo .ie bilo slabo zanimanje. Tečaj 'je ostal 293—294. Za dru-*e papirje nikak interes. Občni zbor Ljublianske kreditne banke v Ljubljani Včeraj se je vršil ob številni udeležbi delničarjev, ki so zastopali preko dve tre-■tifni celotne delniške glavnice, XXVI. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kre-dV.ne banke. Občni zbor je otvoril predsednik dr. T r i 11 e r s pozdravom navzočih, nakar je cčrtal na kratko splošni gospo darski položaj v naši državi in zlasti v Sloveniji, ki pa zbog neurejenosti, občutne gospodarske krize nikakor ne nudi razveseljive slike. Očrtal je težkoče, s katerimi se morajo boriti vsi gospodarski krogi, zlasti pa naša v povojih se nahajajoča in. dustrija in radi tega seveda v isti meri tudi denarni zavodi. Delničarjem je bilo izročeno zelo zanimivo letno poročijo s podatki o gospodarskem rassvoiu naše države m posebno Ljubljanske kreditne banke. Iz poročila izhaja, da se je v prošlem letu zapet izdatno povečal skupni promet banke, ki presega 30 milijard dinarjev. Vloge v tekočem računu in na knjižicah so narasle za preko 60 milijonov dinarjev na skoro 213 milijonov dinarjev, evota aktiv in pasiv dosega 500 milijonov dinarjev, vse znamenja vedno rastočega zaupanja v naš najstarejši bančni zavod. Občutno se je povečalo davčno breme, ki je v Sloveniji napram drugim pokrajinam naše države da-leko najjačje tn močno presega tudi davčna bremena drugih držav. Potreba izenačenja davkov v celi državi postaja vedno nujnejša, ker bo sicer Slovenija postala konkurence nezmožna. Po nagovoru predsednika so se na predlog nadzorstva soglasno odobrili delničarjem predloženi računski zaključki, uprav, remu svetu se je podelil absolutorij. uprav remn svetu, ravnateljstvu in uradndštvu |ia izrekla zahvala. Občni zbor je nato sprejel soglasno predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za leto 3925. v znesku 7 milijonov 607.3S5.58 Din ter poleg statutarnih tantljem upravnemu svetu in nadzorstvu določil 4,999.995 Din za izplačilo lOodstot. r.e dividende v znesku 15 Din na delnico, dodelil 1.355.547.60 Din reservam, 300.000 Din pokojninskemu fondu. 250.000 Din kot remuneracije za uradništvo ter sklenil prenesti ostanek 196.302.26 Din na novi ra. čun. Na občnem zboru so bili soglasno ponovno izvoljeni v upravni svet gospodje: Alojzij Vodnik, ing. Milan Lenarčič, Josip Apitâlsky, Alojzij Tjkač, nanovo pa Rudolf PCts, generalni ravnatelj Slavenske ban. ke, d. d. v Zagrebu. V nadzorstvo so bili ponovno izvoljeni dosedanji člani. Državna trošarina na vino in občinske doklade k tej trošarini V »Uradnem listu« objavlja delegacija ii-лапспега ministsrva v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt ter petijoi in o občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leto 1925. Iz tabele I. ie razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami, in sicer število občin, ki pobirajo doklade. ter odstotna obremenitev v posameznih občinah: iz tabele II- so pa razvidne količine vina vključno petijot in vinski mošt. ki so bile zatrošariniene v posameznih davčnih okrajih, ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tei trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani. Na ozem-liu ljubljanske oblasti ie bilo zatrošarinje-nega vina od soda in v steklenicah, petiiota tr vinskega mošta v letu 1925 197.544.46 hi (od tega odpade na Ljubljano 59.488.4S hI) r.apram 218.046.71 hI v 1. 1924 (od katerih Je odpadlo na Ljubljano 59.641.23 lil). Ljubljana sama. pa tudi ozemlje IjubHanske oblasti je torei precej nazadovalo. Na ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošarinjeneza vina od soda in v steklenicah, petijota ter vinskega mošta 129.229.S9 hI napram 163 ti-suč 579.92 hI v 1. 1924. Torej tudi znatno mani. Dosledno se ie tudi donos znižal za ljubljansko oblast od 7.5 mfffiona na 6.6 milijona Din (za Ljubljano od 2.01 milriona na 1.98 milijona Din), za mariborsko oblast pa od 5.6 milijona na 4.4 milijona Din. Obremenitev vina in vinskega mošta z ob- činskimi dokladami se je gibala v letu 1925 v splošnem kakor leta 1924 med 25 odstotki in 250 odstotki. Višje doklade in sicer do 6П0 odstotkov ie pobiralo 61 občin, v letu 1924 pa samo 21. Pobiralo ie pa doklade v ljubljanski oblasti lani 326 občin (leta 1924 311 občin), v mariborski oblasti pa lani 5ПЗ Četa 1924. 426 občin). Vsega skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo leta 1925. v ljubljanski oblasti 16.525.520.70 Din (od tega znsska odpade na Ljubljano 6 milijonov 576.125.80 Din), v mariborski oblasti pa 7.C92.S26.44 Din. cočim se !e v letu 1924. pobralo v ljubljan. oblasti 16,655.545.65 dinarjev (od tega v Ljubljani 6 961.4S7 Din), v mariborski oblasti pa 7,447.416.67 Din. Vsi ti podatki se nanašajo samo na tako-zvana navadna vina od soda. na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvana lina vina, kakor malaga. sherry in druga. Ljubljanski trg Po praznikih je bilo opažati na trgu malo mani blaga Cene onim živilom, ki se za praznike najbolj iščejo, so sedaj ob normalnem povpraševanju zopet popustile. Tako so zopet cenejše kokoši in jajca so prišla na prejšnji nivo. Opažati je, da se je malo pocenila tudi svinjina. Dalje je za malenkost cenejša pšenična moka. dočim je pšenica sama dražja. Tudi kozličrna je cenejša Zelenjava pa v splošnem drži cene, dasi je vedno več tega blaga na trgu. Podražili sta se ajserica in karfijola. Grah v strečju je nekoliko popustil. Istatako špinača. Minuli teden so bile v Ljubljani naslednje cene: Meso in mast: goveje meso 15—19. telečje 17—20, svinjsko 20—25. slanina trebušna 19, salo 21.50—22, slanina na debelo 20. mast 25. šunka 35. keštrunje meso 14—15. kozličevima 23, konjsko meso 6—8. hrenovke 35. kranjske klobase sveže 30—40. prekajene 32—35. suhe 67. ' preka. jena slanina 28—30 Din kg. P e r o t n i -na: kokoši 30—tO, petelini 30—40 Din ko. mad. Ribe: karpi in ščuke 30, klini 13.50 do 15, mrene 17.50—20 Din kg. Mlečni proizvodi: sirovo maslo 50, čajno 60, kuhano 50, bohinjski sir 36 Din kg. J a j-ca: 1 Din komad. Sadje: jabolka 5—12, fige 15, orehi 10. luščeni 32. suhe češplje 10—12 Din kg. Špecerijsko in ko. lonijalno blago: kava 40—76, pra. žena 52—100. sladkor, kristalni 13.50, v kockah 15.50 riž 9—12. sol. morska 4.50. kamena 4.50. čaj 75—100 Din kg. Mlev. ski proizvodi: moka «0» 5.50. kaša 6—7, ješprenj 6—8, ješprenjček 10—13. tur-ščična moka 3.50—4. turščični zdrob 4—3, pšenični zdrob 6.50. ajdova moka 8—9 Din kg. žito in stročnice: pšenica 345 do 360. rž 260—290. Ječmen 230—250, oves 225—245. preso 275—300, nova sušena turščica 200—210, ajda 280—300, fižol rihni čan in prepeličar 350, grah 400—500. leča 600 Din 100 kg. Kurjava: premog 44 Din za 100 kg. drva, trda 160. mehka 75 Din kubični meter. Zelenjava in so. č i v:j e: ' ajserica tržaška 16—18, berivka 25, motovileč 20. radič 17, krslo zelje 2.50 tno dividendo. Kupon delnic št 6 se bo torej vnovčil počenši s 15. t. m. z 11 Din pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Wiener Bank-Verein, hrvatski podružnici v Zagrebu in pri Prvi hrvatski štedionici v Zaerebu. 47 S = Nekaj podatkov o Združenih papirnicah Vevče. Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani. Kakor povzemamo iz poslovnega poročila omenjenega podjetja za leto 1925.. je v tem času podjetje proizvedlo 1060 vagonov raznih vrst papirja, 278 vagonov celuloze in 458 vagonov lesovine, kar pomeni znaten napredek napram prejšnjim letom Koncem 1. 1925. je bilo zaposlenih v obratih podjetja 871 ročnih delavcev Prodajo izdelkov v tuzemstvu (iz. vzemši Slovenijo) je oskrboval tudi lani prodajni urad. ki ga je podjetje osnovalo s Hrvatsko industrijo papira, d. d. v Zagrebu, v okviru slednje. Iz interesne sfere' podjetja je lani Izstopila Zagrebačka dio-nička tvornica papira. d. d. v Zagrebu, ki je v minulem poslovnem letu začasno ustavila obrat. = Podpis avstrijsko - madžarske trgo. vinske pogodbe. V petek dopoldne je bila podpisana na Dunaju trgovinska pogodba med Avstrijo in Madžarsko. Za Avstrijo jo je podpisal zvezni kancler dr. Ramek. = Vprašanje železnice Gjevgjelija.Solun. Londonski listi poročajo, da sta se naša država in Grčija sporazumeli v pogledu uprave železnice Gjevgjelija - Solun. Po tej vesti bosta železnica Gjevgjelija.Solun kakor tudi uprava svobodne cone v solunski luki pod kontrolo tročlanske kc-misi'e, v kateri sta en naš in en grški zastopnik, a predsedovala bo njima osebnost., katero določi Zveza narodov. = Koraboraclja med praško in dunajsko borzo. Iz Prage poročajo: Ob prifiiikj poseta dunajskega borznega komisarja dr. Reissen bergerja se je pretresalo vprašanje gotove kolaboracije med praško in dunajsko borzo. Gre za odpravo skupnih tehničnih pomanjkljivosti. kar bi bilo v interesu obeh borz. Kot takšna pomanjkljivost se označuje med drugim preveliko razširjenje po slovanja v tako zvanih eksotnih vrednotah. želi se zmanjšati pomembnost te ne. oficijelne kulise, = Tobačna tovarna ostane v Zagrebu. Ker je bila lansko jessn potekla pogodba gle de najema mestnega poslopja, v katerem se nahaja zagrebška tobačna tovarna, je mestna občina Zagreb zvišala najemnino na letnih 1 .230.000 Din. Generalna direkcija monopolov je to zahtevo odklonila ter izjavila, da bo tobačno tovarno v. Zaorebu opustila ali pa jo premesti'a v Ljubljano. Po daljših pogajanjih je prišlo sedaj do sporazuma. Mestna občina je najemnino znižala na letnih 650.000 dinarjev, kar je direkcija monopolov sprejela. Nova pogodba je bila te dni podpisana in tobačna tovarna ostane v Zagrebu. — »Obrtni Vestnik«. Izšla ie 7. številka Na prvem mestu prinaša obširno poročilo o obrtniškem prazniku v Sloveniji, ki se je vršil ' 19. marca Za ščetarske mojstre je jako važen članek: »Ali je ščetarstvo domača industrija? s za elektrotehnike pa č!a nek strok, zadruge elektrotehnikov radi pri občevanja člankov v »Obrtnem Vestniku« tičočih se zadružnih zadev. Za stariše in obrtnike, ki imajo sinove in hčere, je iako na mestu članek »Kaj bo naš mladi«.. Med raznimi vestmi prinaša list poročilo o zadružnem občnem zboru zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani, o ustanovnem občnem zboru zadruge kovinarjev v Ribnici, poročilo o občnem zboru zadruge urarja, zlatar .ev itd. List ima tudi stalno rubriko za male oglase. List obrtnikom in vssm. ki se zanimajo za ■ obrtniško eiban.ie v Sloveniji prav toplo priporočamo. Naroča se pri upra vi. Ljubljana. Dunajska cesta 20. 19. aprila. CURIH. Beograd 9.125, Berlin 123 325, New York 518 in ena osminka, London 25.20 in ena csmlnka, Pariz 17.73, Milan 20.335, Praga 15.36. Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.14, Sofija 3.75. Dunaj 73.10. TRST. Devize: Beograd 43.80—43.95, Dunaj 351—354, Praga 73.60—73.90, Pariz 85—S5.50, London 121—121.05, New York 24.85—24.95. Curih 479—481, Budimpešta 0.0348—0.0352. Bukarešta 10—10.50. Valute: dinarji 43.50—43.80. dolarji 24.75—24.90, 20 zlatih frankov 93—96. zlata lira 479.87! Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.395, v Londonu (popoldne) 276, j v New Yorku (po borzi 9. t m.) 1.76 in tri osminke. i Gospodinjstvo Kako ohranimo pohištvo Novo, lepo in trdno pohištvo je ponos gospodinje, še več vredno pa je starinsko solidno dela.no pohištvo, ki nam vzboja vse polno spominov in ua® veže s stoterimi vezmi nase. Danes izdelujejo tudi novo pohištvo najraje po starih, samo nekoliko moderniziranih vzorcih. Neizkušene gospodinje in nevedni posli čestkrat nevede in nehote mnogo pripomorejo, da je videti hišna oprava v kratkem času zanemarjena, zamazana iu razpraskana. Zato podajamo nekaj kratkih navodil, kako treba postopati s pohištvom. Polirano (politirano) se še dolgo potem, ko je bilo novo, poti, t. j. izpušča pomlaem olje, ki je vdrgnjeno vanje. To olje moramo takoj ln sproti ôdstranjati : drgniti treba pohištvo vsak dan s krpo iz jelenove kože, če tega ue delamo, postane politura kmalu »-slepa«. Ako so že večja >slepa^ mest v polituri, t.edaj prav lahko brišemo preko njih z gobo, namočeno v mlačno vodo, ter jih drgnemo s krpo jelenovine, da se osuše. Nato vdrgnemo na onih mestih prav malo lanenega ali mandljevega olja ln jih dolgo likamo s platneno krpo, ki jo zmečkamo v klopčič. Med likanjem pa od časa do časa orosimo prizadeto mesto s kako kapljico olja PB^iti treba ''a so platnene krpice vedno čedne, zato jih moramo večkrat menjati. Rezbarlje moramo vsak dan s čopičem osnažiti prahu, ako hočemo, da ne postaneio kmalu sive in grde. Dobro je enkrat ali dvakrat na let.o osvežiti polirano pohištvo z novo polituro, ki jo naredimo sami takole: 40 gramov čl. siega čebelnega voska stopi v prstenem lončku in primešaj polagoma 250 gramov terpentinovega olja, ki ga v topli vodi dobro segrej na ta način, da vtakneš stekle-ničico s terpentinom v gorko vodo Pomni pa, da se terpentin rad vname, zato treba velike previdnosti. Ko je terpentin dobro zmešan z voskom, pridevaj polagoma po kapljicah 15 gramov vinskega cveta (текМ-ficiranega špirita) ter dobro zmešaj. To mazilo s pomočjo platnenih kosmičev po časi vdrgni v pohištvo. Kadar je kosmič umazan, treba vzeti svežega. To delo jo zamudno, a se izplača. Končno zlikaj pohištvo še nalahno z jelenjo krpo, da ni čutiti mastno. Iz pohištva iz hrastovega lesa spraviš vodne madeže tn druge svetle lise, ako stopiš v finem olju soli in odrgneš s to tekočino detična mesta Če so v pohištvu še drugi madeži, jih iznxij z gorklm pivom. Potem zbriši ondi pohištvo s suho, mehko krpo in likaj do'go s flanelo, ki jo pomakaj v tekočino iz terpentinovega olja in raz. topljenega vosika, vsakega pol. — Pohištvo iz orehovega lesa pa likaj samo s flanelo, ki io pomr.ka.i v terpentinovo olje. Nato izbriši opravo še z mehko, suho krpo. Za lakirano pohištvo popaifi pšenične otrobe, precedi to tekočino in umij opravo ž n.'o. dok'er je tekočina še mlačna. Potem obriti pohištvo s čisto, v mrzli vodi namočeno krpo; naposled pa še 6 suho flanelo. — llsnjate stole osnažiš s prekuhanim mlekom in milom; potem jih drgni z mehko suho krpo, da se pesuše, Ko je usnje popolnoma suho. namoči volneno krpo v la-nemo olie in likaj ž njo po usnju. Starega stifekega pohištva, vloženega in narodnega (skrinj), ne zamotaj, nego ga lahko dobro prodaš! Sladkor. Za slabotne in suhe ljudi in tudi za otroke je sladkor velike redilne važnosti Neki zdravnik je dajal bolnikom 50—300 gramov sladkorja na dan. Že v enem tednu se je zvišala telesna teža bolnikova za poldrug kilogram. Sladkor lahko uživamo na tešče, po obedu, kakor komu prija. Zelo redtlno je mleko s sladkorjem. Na potovanju, na vojaških vajah, na hribih je sladkor dober tovariš. V ruskojaponski vojni so imeli vojaki baje vedno seboj slad kor. Mnogim se zdi potrebno, uporabljati več sladkorja, kakor ga potrebujemo za kavo in ča.j, toda v hišah, kjer ga porabijo dosti, so ljudje krepki. Sladkor jesti se zdi pri nas nemoško, vleči vase škodljivi to-bakov dim pa je sicer moško, a jaiko škodljivo. žal, da se je dandanes tudi že med ženstvom tako silno razpasla razvada pu. šenja. želeti bi bilo, da se izdatno znižajo cene sladkorju. Seveda govorimo o navadnem sladkorju. Barvane sladkarije so otrokom in odraslim strup. Pri kupovanju sladkorčkov Izberi vedno nebarvane; medene, limonove, ječmenove, trpotčeve, smrekove i. dr. Za kašelj in grlo so zelo dobri z met.holom namešani bonbončkl, ki desin. ficirajo. Izvrsten je kaDdls ali kandiraa sladkor, šokoladni sladkorčki so jako n?. dilni, a nekoliko težko prebavljivi Seveda je treba pri uživanju sladkorja imeti pravo mero Raznovrstna, mešana hrana člo. veškemu telesu najbolj prija. To pravilo ostane veljavno za vse čase. Sladkosnedi ljudje, ki žive skoraj ob samih sadkarijah so slabotni in bolehni. Otroci, ki uživajo preveč sladkorja, бо glistavi. Da ostane emajlirana posoda dolgo lepa, postopaj ž njo takole: Novo posodo nalij do vrha z mrzlo vodo in postavi posodo n» vroč štedilnik. Voda naj vre v njej najma. nje pol ure. nakar posodo dobro umij in oplakni. Potem nalij v posodo zopet mrzle vode in jo pusti stati nekaj časa V vroi« lonce ne vlivaj mrzle vode in v mrzle ne kropa, ker to pokvari glazuro Tudi n<> praskaj z nožem ali vilicami !z posod jedil, ki so se prijele na dnu. marveč stresi v tako posodo malo sode in prilij nekoliko gorke vode. da se vse počasi odmoči Tudi se mora posoda vselej le polagoma segreti: zato je ne postavljaj takoj na hud ogenj. Saje odstraniš z loncev z volneno pleteno krpo — rokavico brez prstov — ki Jo do. liro namili in pomoči v pepel od drv. Stare lonce ki so postali znotraj rumeni, napolni z vodo, kateri si pridala malo klo. rovega apna (na liter vode žlico apna) ter jih dobro izkuhaj Totem jih še dobro pomij, da izgube ves duh. pa bodo zopet čedni. Sadite šolnine rože! Do vojne Je bilo malo znano, da je seme solnčne rože Ime nitna krma za perutnino. Kokoši, hranjene s tem zrnjem, nesejo pozimi mnogo vef: jajec kot druge Stolčeno seme je tudi i?., vrstna hrana za živino, ker vsebuje mno^n maščobe in beljakovine. Razun tega se semena lahko iztisne okusno olje. ki se ga porablja na razne načine Zeleno listje solnčnio daje dobro krmo goveji živin' sočna njihova stebla pa so tečna hrana prašičem. Llnolej obnoviš takole: Zmešaj v pasto 1 liter bencina, 15-0 gramov rumenega vo. ska. 8 gramov špirita. 5 gramov amonjak: in 5 gramov lugaste soli. S to zmesjo na. maži odrgnjeni linolej; ko se posuši, ga zgladi, da ee bo svetil. To pasto tudi lahVo porabiš kot parketno mazilo. Našim rodbinam priporočamo KOUNSKO cikorilo îzvnten pr datek h kavi. - Proti obolenju pljuč „visdomi m Emulzija pri ročetku tuberkuloze, bronhitisa, katara in drugih pljučnih bolez:ii, za naglo okrepčitev organizma In za brzo izginevanje lokalnih snrememo. Pasta za ojačanje otvarjania apetita pri oslabelih, nervoznih, »alokr> vnih, osobito pr škrolnlozni, rahitični deci. Naprodai v vseh apotekah. Laboratorium „Vedomin" Beograd, Vajfertova 52. 197 ссјсжххххжжхххгхс^ГХХХХХУО » *xo Da najboljši je to znaj,, Colombo Ceylon čaj!* če kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modio, zeleno aii zlato) „ključ" traja tako dolgo kakor štirje pari drugih. Kupite eden pa» in prepriča če sel <и-« vi Keteorooški me a « ЦиМјзш 10 arriia 192' Vremensko poročilo Viš:na haremetra oiO** Kra, Ca opazovani* : îsrom. 1 ' Temaer. Re:. ria-| 98 Vo Smei vetra in m Oaist-nosi 0—10 Ljur Ijana (dvoiec> Za çreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga ! 7 /59- > 8. ; 7.59.5 14 ij 75/-8 21 !|758 d S. j! 758 4 8. j 755 5 8. !| 758- 8 i|- 5.4-9 7 j 75.4 7 j 758 0 98 95 4'4 53 13 8 i 33 961 64 10-0 i л-0 201 140' 130, 76 93 91 73 N 0.5 NNW 0.5 SSW 2 SW 3 SW 3 NW 3 mirno WSW 5 W 1.5 WN\V 7 10 10 8 2 4 10 10 Vrsta padavine o j oaazownn ' ■ mm fo 'ure iresla megla sneg 5 0 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1 j mm beince Khaja ob o _6 -,alij|u ud I6'o8, Cez prazn.ke se je nad srednjo Evropo razvil visok zračn tlak, ki nam je naklonil nenavadno dolgotrajno lepo in suho vreme. Mi smo se nahajali na južnem robu -tega srednjeevropskega niaksima ' zrečnega pr,-tiska, zato nas je oblivala vzhodna zračna siruja, ki je biia nekoliko hladnejša, ali zelo suha. Sredi tedna se je mora! visek. zračni tlak umakniti pro.i jugovzhodu, kamor ga je bila potisnila nova depresija ki se je bila pripodia z Atlantskega oceana in je si. Ha mimo Artgliie proti vzhodu. Nenadoma se je pri, nas vetrnica obrnila pod vplivom silnega zračnega vrtinca, k. je nastal nad vso.zapadno polovico Evrope; vs« je i dež 6.7 ' dež 6.0 ) dež 10.0 ; dež, sneg 21 : dež 0.1 ' dež 0.1 preplavil južni rrak ter privedel izredno :opel zrak daleč tja proti Skandinavij-. Višek je dosegla temperatura pri nas v sredo n četrtek. Toda ta čas je že začel Evropo znova una vzuaia ob 4 46, nahaja ob 160") preplavljati hladnejši zrak s severa, ki it plani! za odhajajočo depresijo na jug. Povsod, kjer sta se obe zračni struji stikal., ie nas:al obilen dež, vsoko v gorah sneg. Sedaj- še vedno veje hladnejši severozap-dni veter preko srednje Evrope in vreme se ie povsod precej shladilo. Rudija še vedno nima prave pomladi. Nad severno njeno polovico je še vedno mraz pod 10" C pod n;člo. na severu v bližin; Bekga morja celo do 20' C Ali tudi na jug, k se je pričel že. nekoliko ogreva;', je znova dospe! mrzli severni zrak in k licem tedna se je ce'o ob Črnem morju temperatura znova znižala pod n:člo. Nizek zračni tlak ki se drži zelo trdo- vratno. kaže. da še nismo preko slabe vremenske spremembe. Dunajska vremenska napoved za nedeljo. Izpremenljivo in hladno. Nestalno vreme. Gaston Leroux: 14 Prikazen v Operi Tri leta pozneje sta se zopet videla; bila sta že mladenič in mladenka. To se je zgodilo še vedno v Perrosu in Raoulu je ostal neizbrisen vtis za celo življenje. Profesor Valerius je že umri, mama Valerius pa je morala ostati še daije v Franciji z Daačjem in njegovo lûçrko. Ta dva sta še vedno pela in igrala na gosli in opajala sta s svojimi zvočnimi sanjami tudi milo zaščitnico, ki se je zdelo, da živi zdaj samo še za glasbo. Mladenič je bil na slepo srečo prispel v Perros in prav tako je stopil v hišo, kjer je nekdaj stanovala njegova mala prijateljica. Ugledal je najprej starca Daaéja, ki je vstal solznih oči s svojega sedeža in ga objel, rekoč, da so ga ohranili v zvestem spominu. V resnici ni minil dan, da ne bi Kristina govorila o Raoulu. Starec je še pripovedoval, ko so se odprla vrata in je prihitela dra-žestna mladenka, noseč na pladnju kadečega se čaja. Spoznala je Raoula in je odložila brmee. Lahen plamen je objel njeno zalo lice. Obstala je obotavljaje se in je molčala. Oče ju je gledal. Raoul je stopil k deklici in jo poljubil. Ni se branila. Stavila mu je nekaj vprašani, opravila je lepo svojo gostiteljsko dolžnost, nato pa je zopet vzela pladenj in odšla iz sobe. Zatekla se je na klop v samoto vrta. Prevzemali so jo občutki, ki so prvikrat vznemirjali mladostno srce. Raoul je prišel za njo in pogovarjala sta se do večera oba v hudi zadregi. Bila sta vsa izpremenjena in kar poznati nista mogla drug drugega. Previdna sta bila kot diplomata in pripovedovala sta si stvari, ki niso imele opraviti z njunimi porajajočimi se čustvi. Ko sta sc razstala kraj ceste, je Raoul rekel Kristini, poljubivši ji spodobno roko: »Gospodična, nikoli vas ne pozabim!« In odšel je, obžalujoč to smelo besedo, ker je dobro vedel, da Kristina Daaé ne more biti žena vikonta de Chagnyja. Kristina pa se je vrnila k očetu in mu dejala: »Ali se ti ne zdi, da Raoul ni več tako priden kot včasih? Nič več ga nimam rada!« In skušala ga je pozabiti. To je šlo le s težavo in posvetila se je popolnoma svoji umetnosti, ki ji je jemala ves čas. Njen napredek je bil čudežen. Tisti, ki so jo slišali, so ji prerokovali, da bo prva umetnica sveta. Toda medtem ji je umrl oče in naenkrat sc je zdelo, da je zgubila z njim svoj glas, svojo dušo in svoj genij. Ostalo ji je od vsega tega še uprav toliko, da je mogla vstopiti v kon-scrvatorij, toda prav nič več. Odlikovala se ni z ničemer, razrede je izdelavala brez navdušenja in odnesla je nagrado samo stari mami Valerius na ljubo, s katero sta še naprej skupaj živeli. Ko je Raoul prvič videl Kristino v Operi, ga je očarala dekličina lepota in sladki spomini, toda njena umetnost ga je razočarala. Zdelo se je, da je njen duh odsoten. Prišel jo ie znova poslušat. Sledil ji je za kulise. Čakal jo je za stebrom. Skušal jo je opozoriti nase. Več ko enkrat jo je spremljal tik do praga njene lože, ona pa ga ni videla. Menda sploh ni videla nikogar. Bila je, kot da gre mimo mlačnost in brezbrižnost. Raoul je vsled tega trpel, zakaj bila je lepa; on pa je bil plah in si ni upal priznati, da jo ljubi. Nato pa je vdarila strela tisti svečani večer: nebo se je odprlo in angelski glas se je zaslišal na zemlji ljudem v zamaknjenje, njegovemu srcu v požar... In potem je slišal tisti moški glas za vrati: »Ljubite me!« — a v loži ni bilo nikogar. Zakaj se je smejala, ko je odprla oči in ji je rekel: »Jaz sem tnali deček, ki je pobral vašo kopreno v morju«? Zakaj ga ni spoznala? In zakaj mu je pisala? Oh! Kako je ta obala dolga... dolga... Tu je razpelo na razpotju ... Tu zapuščena goljava. ledeno resje, pokrajina nepremična pod belim nebom. Sipe žvenketajo, giuši ga ropot okvirov. Kolik trušč za tako počasen poštni voz! Zdaj spozna koče ... ograje, jarke, drevesa ob cesti... Tu je zadnji ovinek, potem se cesta spušča do morja ... do velikega zaliva perroškega... Nastanila se je torej bila v krčmi »pri solnčnem zahodu«. Pri moji veri! saj druge ni. In tudi dobro je tam. Spominja se, da so svoj čas pripovedovali tam lepe zgodbe! Kako mu bije srce! Kaj poreče ona, ko ga ugleda? Prva oseba, ki jo opazi, ko stopi v staro, zakajeno gostilniško sobo, je mati Tricard. Spozna ga in se mu klanja. Vpraša ga, kaj ga je privedlo. Od zardi. Pravi, da je prišel po opravkih v Lannion, pa je »stopil še do sem, da ji reče dober dan«. Ona mu hoče postreči s kosilom, on pa pravi: »Takoj!« Zdi se, da nekaj ali nekoga čaka. Vrata se odpro. On vstane. Ni se motil: ona je! Hoče govoriti, pa se sesede. Ona stoji pred njim smehljaje, prav nič začudena. Njen obraz je svež in rožnat kot jagoda v senci. Gotovo je deklico razburila hitra hoja. Grudi, ki zaklepajo iskreno srce, se ji lahno dvigajo. Iz oči, jasnih, bledo sinjih zrcal z barvo jezer, ki sanjajo nepremično visoko gori na severu sveta, iz njenih oči odseva čista, preprosta duša. Obleka iz krzna je pol odprta na gibki postavi, na skladni črti njenega dražestnega telesa. Raoul in Kristina se gledata dolgo. Mati Tricard se smehlja in se obzirno umakne. Končno izpregovori Kristina: »Prišli ste in ne čudi me. Slutila sem, da vas najdem tu v krčmi, ko se vrnem od maše. Nekdo mi je rekel to, tam doli. Da! Vaš prihod mi je bil naznanjen.« »Kdo vendar...?« vpraša Raoul in vzame v svoje roke Kristi-nino ročico, ki je tg ne umakne. »Moj ubogi mrtvi papa.« Med mladima človekoma zavlada tišina. Prvi povzame besedo Raoul: »Ali vam je papa povedal, da vas ljubim, Kristina, in da brez vas ne morem živeti?« Kristina zardi do las in ukrene glavo. S tresočim se glasom pravi: »Mene? Vi ste zblazneli, prijatelj!« In se glasno zasmeje, da se obvlada. »Ne smejte se, Kristina, zelo iskreno mislim!« Ona pa mu odvrne z resnim glasom: »Nisem vas klicala zato. da mi pripovedujete take reči.« »Vi ste rne »klicali«, Kristina? Vi ste uganili, da me vaše pismo ne bo pustilo ravnodušnega in da bom prihitel v Perros? Kako ste mogii misliti to, če niste slutili, da vas ljubim?« »Mislila sem. da se boste spomnili najinih iger iz detinstva, pri katerih nama je tudi moj oče rad pomagal. Pravzaprav sama ne vem, kaj sem mislila... Morda nisem storila prav. da sem vam pisala ... Vaš tako nenadni pojav onega večera v loži me je odnesel daleč, daleč naza.i v preteklost in pisala sem vam kot dekletce, kakršno sem bila tedaj, ki bi bilo srečno, da vidi v trenutku žalosti in samote svojega malega druga pri sebi...« Za hip zopet molčita. V Kristininem vedenju je nekaj, kar se Raoulu ne zdi čisto naravno, čeprav ne more točno določiti svoje misli. Vendar čuti, da mu ni sovražna; daleč od tega... obupna nežnost njenih oči ga je dovolj poučila. Toda zakaj je ta nežnost obupna?... Morda je to tisto, kar je treba zvedeti • »Ko ste me videli v svoji loži. ali je bilo to prvič, da me vidite, Kristina?« Ta ni znala lagati. Zato pravi: »Ne! Že večkrat sem vas opazila v loži vašega brata. In tudi za pozornico sem vas videla.« »Slutil sem tako!« pravi Raoul in si grize ustnici. »In zakaj vendar, ko ste me videli v svoji loži, pri vaših kolenih in sem vas spomnil, da sem pobral vašo kopreno v morju, zakaj ste odgovorili, kot da me ne poznate, in zakaj ste se smejali?« Zvok teh besed je bil tako oster, da je Kristina začudeno gledala Raoula in mu ni odgovorila. Mladenič je sam osupnil Vsled tega nenadnega prepira, ki ga je začel ravno tedaj, ko si je bil obljubil, da bo govoril besede nežnosti, ljubezni in vdanosti. Mož ali ljubimec, ki ima vse pravice, ne bi govoril drugače svoji ženi ali ljubici, ki bi ga bila razžalila. Napaka ga je še bolj razburila in sodeč se glupim ni našel drugega izhoda iz tega smešnega položaja kot v okrutnem sklepu, da se izkaže popolnoma mrzkega. »Vi mi ne odgovarjate,« pravi togoten in nesrečen. »Prav! Bom pa jaz za vas odgovarjal! To je bilo zato, ker je bil v loži nekdo, ki vas je spravljal v zadrego, Kristina! Nekdo, ki mu niste L.tJi pokazati, c'a se morete zaniTnati še za koga drugega razen "za njega!...« 4 FELIKS GOSTINCAR 3093 a UČITELJ VIDA GOSTINČAR ro:. K LUN UČITELJICA POROČENA NA VELIKONOČNI PONEDELJEK I9.'6. L---J ШШ "ввввввввввввввв I To v» ■ ! v Trstu, ulica C. Ghega št. 7, v nepo sredni bližini glavnega kolodvora lastnik: VacSav Stengeš se priporoča potujočemu občinstvu. Iz-borna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. 3016 a „Spectrum" d. d. №. Koplsfa. Oubsky in Kif tvornica ogledal in brušenega stekla UUBUANA VII, Medvedova ulica 38, telefon 755 67 Zagreb, Beograd, Osijek. § Središnjlca Zagreb. S Zrcalno steklo, portaino steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in obl kah, kakor tudi brušene prodorne šipe. Izbočene plošče, «stekle-\anje v med. Fina, navadna ogledala. POTNIKA le dobro vpeljanega in poštenega sprejme velet govlna vina, špirita in žganja v Ljuoljanl Točne ponudbe z navedbo dosedanjega tlužbovanja pod „Potnik" na Aloma Company, LJubljana 3143 a Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo da--.te kemično čistiti in likati samo pri tvrdki 150-h JOS. REICH. Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 PoskHsite in presenečeni bodete nad uspehom ! a B B B škaflja Poskusite in prepiičajte se o nedosegljivosti tega, v vsakem gospodinjstvu neobhsdiog potrebnega proizvoda i IMestnš stavbenik Pavel Bren Novo mesto >e priporoča za vsa nadialna in k temu sorodna dela Cene zmerne Pisarna Gradac! nc » JULOJumannmcoutjjuuLJuuuuuiJ. tudi začetnika, sprejme notar Otmar Golob Ç v Kozjem. "08* шшшшзпашпошпашп 1 do 3 vagone stare litine franko M.ribor kupi takoj tvrdka K. i R. Ježek, Maribor. 3154 Sli! ÎÉH d№ I i0 in več m3. 3" močne kup takoj tvrdka K. » R. 4E2EK, Maribor ' lf 103 ,l№ MotociklistH Najbolji dvocilinder popolnoma l rez vbracije, je 3103-a Douglas* motor kolo. Najbolj priljubljeno angleško kolo. Modeli EW 1926, 3.5/10HP Din 16500-OC 1826, 6/17 HP „ 25 000.— Е|'»ига»----Lattaa delavnica a popravila Zastopstvo : Ing. Badovinac I Meider. Zagreb, Mošmskijeva 9. V Najboljša darila : \ so proizvodi proslule sve- ; * tovne tvornice « Čokolade - Bonbonov • Kakao S .Tobler'j Khtevajte povsod! ■ Generalno zastopstvo in skladišče za kraljevino S H. S. „OBOROT", Beograd, 74-a Knj. Lmbce 15 — Tel. 31—89. * O rO tako Zahvala Za izraženo sočutje povodom izgube naše nepozabne Senkice kakor tudi za darovano cvetje in zadnje spremstvo se vsem najlskrenejše zahvaljujemo. KRŠKO, dne 10. aprila 1926. Rodbina Vari. 3144 Г Zahvala. Za izraženo nam sožalje povodom I smrti našega nepozabnega pokojnika gospoda Janka Rižnerja I se tem potom najprlsrčneje zahvilju-j jemo vsem darovalcem cvetja, pevskemu odseku pekov, uradnikom, preč. duhovščini in vsem ostalim, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Maribor, dne 10 aprila 1926. Bodblaa Čaki. ' 3149 a □аааоопаопооосппалпЕ in Stjepus>n SisaU Kupim tokoj 1 parno staciionirano fabrikat R. Woll v dobrem stanju 35/50 HP na 12 A m. Tetiničko i industrijaino pod-nzEče, ZA OSEB, Mednliieia iiiica 9. 3 >04 a L. Makuš UUBUANA, Mestni trg 15 izdelovatelji dežnikov Na drobno I Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih pallo Stari dežniki st nanovo oreobleče;o. Zahvala. Ob smrti nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in strica, gospoda ^^ v Franca Sliber trgovca in posestnika se nam je izkazalo toliko naklonjenosti, da smo dožn: zahvaliti se vsem. Posebno zahvalo smo dolžni Bralnemu m pevskemu društvu Ratitovec za poklonitev krasnega venca, ganljive žalostlnke in zadnje spremstvo, kakor tudi Gasilnemu društvu, čč. duhovnikom in vsem, ki so spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. SELCE, dne 9. aprila 1926. 31Žalujoča rodbinaŠliber. I Preminul nam je danes ob pol 12. uri zvečer naš nenadomestljivi, predobri oče, stric in tast, gospod Potokor hran čevljarski mojster Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo dne 11. aprila 1926 ob 16. uri iz hiše žalosti. Pred škofijo št 16. V LJUBLJANI, dne 10. IV. 1926. Žalujoči ostali. 3111 3 J7J Mali oglasi, k! služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*«-. Najmanjši znesek Din 19*—s Ifj Dravaši, pevske vaje: sopran iu alt v torek 13. aprila ob 7. uri; tenor in b;is 14. aprila ob У»8. uri. Prostor običajen. — Nove pevke in pevci, ki imajo rc&en namen, sc =prej r.ojo. 9Ô60 Prostov. gasilno društvo na Barju priredi «lue IG. maja ГЈ20 v svojem okolišu veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Pro-fijo te vsa sosedna društva, da ta dan ne prirejanj svojih prireditev. — Odbor. 9048 Zastopnice vseli ženskih društev najvljudneje vabim, «Ta s polnoštevilno udeleže važnega sestanka ki bo v torek 13. aprila ob 4. uri popoldne v restavraciji «Zvezda». — Franja Tavčarjevi. 1)626 Kolizejski oder priredi v salonu restavracije pri «Levu», Gosposvet-ska c., danes ob 8. zvečer igro «Tnžna Ijubav» Го igri ples in prosta zabava. 9094 SUvtùe (dobe) Postranski zaslužek primeren z;« vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna -tružba z o. z. v Ljubljani, Seienburgova ulica št. 7/II. Šofer Inštrukcijo iščt- pri boljši rodbini re-vcn. a priden učiteljiščnik. Dopise rta upravo «Jutra» po-! značko «Učiteljiščnik». Francoščino poučujem dijake in druge. Naslov pove uprava «Jutra» 9470 Matematiko fiziko, kemijo in druge predmete poučuje tudi za m.] t uro akademik-tehnik za nizek honorar. Cenjene ponudbi- na upravo «Jutra» pol «Vesten 5471». 96S5 Spreten inštruktor 7a knjigovodstvo, se išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Spreten 5373». 9087 z daljšo prakso na «Ford avtu, so takoj sprejme. -Ponudbe na tovarno kemičnih izdelkov Golob & Ko., Ljubljana-Vič. 9244 Prvovrstne šivilje za fino damsko in moško perilo sprejme takoj tvrdka Jos. Lenard, Ljubljana, Dunajska ce-ta 20. 9372 Mizarskega vajenca sprejme Ivan Sušteršie., Vižmarje 0, pošta St. Vid. 9347 Izprašan kurjač za parni stroj, dobi takoj službo. Prednost imajo ne-oženjeni. Ponudbe z navedbo plače poslati na upravo «Jutra» pod «Kurjač 5». 9497 Trg. nameščenec vešč slovenske korespondence, se išče za Zagreb za tehnično trgovino, katera ima tudi oddelek za uniformiranje. Prednost ima krojač, ki bi vodil krojaški oddelek. Reflektira so na stalnega in solidnega nameščenca. Pismeno ponudbe pod «Za 8224» na «Publieras» d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 9444 Vajenec za fotografsko obrt se takoj sprejme. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Marljiv C». 9483 Française donne leçons à enfant? et jeunes fille? sous — Française — «Jutro». 9090 Oui vent apprende lo français en échange de la langue slovenienne. — Conservation efc excursions 9697 Slamniki po najnovejših originalnih pariških in dunajskih modelih od 50 din naprej. — Preoblikovanje slamnikov točno in eolidno v domači delavnici. Svileni klobuki I»od lastno ceno pri M. Jeglič, modistinja, Slomškova ulica 27. 7135 IX/) pečate etikete, graverstvo , SITAR s SVETEKj l tf, LJUBLJANA S? J Jtra c**. J>/ Mehanična delavnica f od.-topi z vsem inventarjem in orodjem v večjem prometnem trgu Slovenije. Delavnica je dobro vpeljana, z dobrim renomejem, ter edina v tem okraju. — Poseduje tudi peč za einaj-1 i ran je koles. Vprašati v Slomškovi ulici št. 6. 9435 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon llibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg. 168 Vulkanizira ▼?e vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar t Ljubljani, Rimska c. 11. 270 Damski slamniki najnovejše oblike po konkurenčni ceni ee dobijo — kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni Alojzij Skrabar v Domžalah. 144 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril svojo krojaško delavnico in se najtopleje priporočam J. Šetina, Št. Vid 56 9324 Pekarija se išče v najem, ali kupi na prometnem kraju. Dopise n* npr. «Jutra» pod šifro • Pekarija 11». 9657 Па li bolezni 69 da takoj v najem dobro, 16 let ob- stoječi fotografični atelje v industrijskem okraju. — Lep dohodek, stanovanje zraven. Naslov v upravi «Joti». 9710 Potniki za povečane >like, se sprejmejo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljivost 6» 9482 Prodajalka mešane, galant, a!i delikatesne stroke, z večletnimi spričevali, se sprejme — po možnosti s kavcijo — v trgovino na račun. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiva prodajalka.». 9552 Sprejmem šiviljo na dom za fino perilo. — Naslov pove uprava «Jutra» 9546 Inteligentnemu gospodu, gospej ali gospodični, kateri poseduje dobro obleko ier obvlada slov. in nemški jezik, se nudi prilika dobrega in stalnega zaslužka s finim potnim službovanjem. Ročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo «Jutra» pod «St. 555». 9543 Učenec pošten in priden, se sprejme v trgovino meš. blaga. Ivan Lôschnigg, Šmarje pri Jelšah. 9517 Sprejme se učenec iz boljše hiše v trgovino z mešanim blagom. Hrano in stanovanje bo imel v hiši. — Ponndbe je poslati na tvrdko Josip Skcrl, Sevnica ob Savi. 9516 2 ključavničarja spretna za stavbna dela, in 1 stavbnega in galaterij. kleparja sprejmem takoj. V poštev pridejo le zanesljive in dela zmožne moči. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Ključavničarstvo». 9569 Kuharico samostojno, prvovrstno, in izvežbano sobarico ki zna šivati, išče ugledna tričlanska družina na deželi ob železnici. Nastop lahko takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjo službe in starosti, na upravo «Jutra» pod «Gorenjsko». 9588 Brivski pomočnik mlad in soliden, 6e sprejme Plača po dogovoru. — N. Srdar, Kamnik. 9600 Mlad železostrugar ki je že delal škatlje na strojih za štancanje, se sprejme pri Fûrstu, Zagreb, Vlaška ulica 63. 9586 Kuharica pridna in poštena, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj pri Fr. Prijatelju. Tržišče, Dolenjsko. 9599 Čevljar, pomočnik тзјеп finega dela, se sprejme takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Ivan Uafner, Skofja Loka. 9668 Krojaški pomočnik pre je v četrtek 15. t. ш. " I U—12 dopoldne v trgovini Magdič — Ljubljana. 9072 Službo skladiščnika ali potnika, iščem. Ponudbe pod «Zmožen 5301» na upravo «Jutra». 9676 Krojaškega pomočnika (Tagschneider) ter učenca sprejme takoj J. Sušnik, Seienburgova ulica št. 4. 9077 Gospodična zmožna kavcije, išče tne^ta v delikatesni trgovini ali kot blasrajničarka v re-firi v raciji Cenjene ponu ''>e na upr. «Jutra» pod -i «Zanesljiva 10». 9532 Mlad trg. pomočmv želi mesta v trgovini m- -stroke, kjerkoli. Gre te 'i kot skladiščnik. Ponudi na upr. «Jutra» pod Šifro «Skladiščnik 100». 9584 Mladenka poštenih staršev, stara 19 let, želi vstopiti v damski brivski salon kot učenka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Frizerka». 9583 Sobarica perfektna, pridna in poštena, z dobrimi spričevali, ki zna tudi nemško, se išče za takoj. Naslov v upravi «Jutra». 9682 Gospodična vzgojiteljica so išče za Subotieo k štiriletnemu otroku, ki zna perfektno nemško in hrvatsko, k boljši rodbini. Predstaviti se je v nedeljo in ponedeljek v hotelu «Union» pri portirju. Prinesti je seboj spričevala. 9673 Dober zaslužek se nudi gospodom in damam pri razpečavanju dobro idočega predmeta, ki ga kupi vsaka dama. — Vprašanja na naslov: Kla-frenfurt, Austria, Postfach 87. 9322 Služkinjo marljivo in pošteno, z dobrimi spričevali, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, iščem za takojšen nastop. — Emil Hirschl, Novska. 9561 Prodajalka izucena, se sprejme za trgovino na račun, proti kavciji 2000—3000 Din. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru. 9558 Kuharica ki je vajena samostojno kuhati in bi opravljala vsa druga hišna dela, se sprejme v službo. Naslov pove uprava «Jutra». 9539 Krojaški vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje po dogovoru. — Naslov pove uprava «Jutra» 9680 Kuharica ki zna samostojno voditi kuhinjo v zdravilišču, se išče za kopališče Laško. Uprava kopališča Laško. 9593 Nadžagar verziran pred del avec za večjo žago v Sloveniji, se išče. Prednost imajo tisti, kateri so bili sami Žagarji in so delali pretežno v smreki. Ponudbe na naslov Dolenc - Hudovenik - Ja-vornik, Ljubljana, Beethovnova ulica 6. 9715 Šteparico in več Čevljarjev za galanterijska dela sprejme Peter Gregorc, Maribor, Pod mostom 2L 9700 (iščejo) Trgovski pomočnik vešč mešane 6troke in usnja, želi mesta v kaki trgovini, najraje v Ljubljani. Kastop s 1. majem ali takoj. — Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vesten 77». 9331 Kot hotel, sobarica iščem službo v mestu ali letovišču. — Naslov pove uprava «Jutra». Ô298 Ekonom z večletno prakso, zmožen v vseh panogah na kmetijskem polju ter z dovršeno kmetijsko šolo. želi pre-meniti mesto. Naslov pove uprava «Jutra». 8043 Inteligentna gdč. išče mesta v boljši hiši k enemu ali dvema otrokoma ali kaj sličnega. Vešča slovenščine in nemščine. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «St. 9423». 9423 Uradnica z večletno prakso, želi pre-meniti mesto. Naslov f»ve uprava «Jutra». 9418 Prodajalka dobra moč z večletno prakso, zmožna zastopati tudi šefa, išče namestitve za takoj. Ponudbe pod značko «Zanesljiva 16» na upravo «Jntra». 9365 Plačilna natakarica pridna in poštena, gostom zelo priljubljena, želi mesta v kaki boljši prometni gostilni — tudi v letovišču ali jo vzame na račun ali v najem takoj ali pozneje. Cenjene dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Plačilna» 9364 Mladenič perfektno izučen v lesni trgovini in v vseh pisarniških delih, išče službe za takoj ali pozneje. — Govori tudi nemško. Ponudbe na npr. «Jutra» pod «Lesna 10» 9302 Potnik sprejme razna zastopstva. Ponuditi pod šifro «Agilen potnik» na upr. «Jutra». 9011 Blagajničarka z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče mesta. Pomagala bi event. v trgovini ali pisarni. Naslov v upravi «Jutra». 9643 Kontoristinja vešča vseh pisarniških poslov, išče službe. Cenjene dopise na upravo «Jutra» pod značko «Poštena 19». 9649 Šofer samski, z večletno prakso, vešč vseh popravil, z dobrimi spričevali, želi stalno službe, najraje kje na de-želi. Cenjene ponudbe na npravo «Jutra» pod značko «Zanesljiv 24». 9606 Trgovski pomočnik manufakturist, mlajša moč ter dober prodajalec, išče službe. Nastop 1. junija. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod «Agilen 20». 9587 Gospod ki bi položil večjo kavcijo, išče mesto v pisarni, ev. bi pristopil kot družabnik s 30—40.000 Din. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod «Stalna služba 6». Gospa zmožna voditi trgovino z mešanim blagom, z lastno koncesijo, išče namestitve. Prevzame tudi mesto gospodinje. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «U. J.» 9670 Mehanik mlad in samostojen, iz^ež-ban v v6aki mehaniški stroki, išče dela. Sprejme tudi mesto mojstra. Naslov v upravi «Jutra». 9593 Gospodična knjigovodkinja — z dolgo prakso, strojepiska, zmožna slovenske in nemške korespondence, išče mesto v Ljubljani. — Ponudbe pod «E. E.» na upravo «Jutra». 9695 Prodajalka-pletilja strogo poštena, s svojim, strojem in stanovanjem, išče primernega mesta ▼ Ljubljani. Ponudbe na npr. «Jutra» pod «Spretna 13». 9653 Absolventinla trgovske šole išče primernega mesta. Gre nekaj časa tudi brezplačno. Naslov v upravi «Jutra». 9681 Krojaški krojitefj perfekten v najnovejšem francoskem moškem in dam-skem kroju io izdelovanju modelov, išče mesta. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «St. U». 9691 Prodajalka mešano galant, stroke, dobra moč. vešča slov. in nemškega jezika, išče mesto pod znaiko «Zanesljiva» na podružnico «Jutra» v Celju. 9709 Gospodična stara 27 let, в srednjo izobrazbo, lepega vedenja in lepe pisave, želi mesto v kaki mlekarni, trafiki ali delikatesni trgovini, brezplačno — samo za hrano in stanovanje. — Nastopi takoj. Ponudbo pod šifro «27 let» na upravo «Jutra» 9716 Gospodična z izobrazbo, prodajalka, v trgovini z meš. blagom in dobro izurjena v gospodinjstvu, želi radi domačih razmer premeniti službo v mestu ali na deželo. Naslov pove upr. «Jutra». 9426 Dekle pridno in pošteno, izučeno v šivanju, išče primerne elužbe. Naslov pove upr. «Jutra». 9707 Visokošolec s trg. akademijo, vešč 6lov., ital. in nem. jezika, išče službe pri kaki tvrdki ali pisarni. Pismene ponndbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Visoko-Solec». 9698 Puch-avto štirisedežen, z elektr. razsvetljavo. novo pneumatiko, novo streho, dobro ohranjen. se po zelo nizki ceni proda. — Naslov v upravi «Jutra» 7903 Damski plašč rabljen, kožuhovinast, se ceno proda. Naslov v upr. «Jutra». 9602 Velika palma vrtna, se ugodno proda pri hišniku na Miklošičevi c. št. 6. 9609 Sviloprejke in 2 stelaži, se prodajo. — Naslov pove uprava «Jutra» 9620 Fotoaparat 9 x 12, dvojni anastigmat, proda Rožanec, Sv. Petra cesta št. 2Д1 — Komisija. 96-1 Proda se kolo na novo lakirano Naslov v upravi «Jutra». 9660 Fotoaparat 13 X 18 6e poceni proda. Naslov pove uprava «Jutra» 9661 Svileni klobuki najmodernejši v vseh modnih barval, -e dobe od 120 Din napr« j pri Z Mahnič-Gorjanc. Kopitarjeva ul 1 Istotam se «prejemajo vsa popravila 3800 ■IIIBIIIIIIIIRRIIIIII ftlomo zajamčeno prvorazr. blago v poštnih omotih razpošilja proti povzetju po tvorniških cenah stara špecijalna veletrgovina Jut. Schmidlin i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike! 7962 »«■»■■■■•■■■■■.an Pisalni stroj dobre znamke, se iadi od-potovania proda. Pismena vprašanja pod «Schmidt-Bross» na upravo «Jutra». 9579 Knjige: znanstvene, medicinske in beletristične se prodajo v Šelenburgovi ulici št. 4/1. 9374 Medena posteljica lepa, se proda za 400 Din. Ogled med 9,—12. uro. — Naslov pove uprava «Jutra» 9582 Indian Scout motoeikelj, se ceno proda. Na ogled pri P. Škafarju v Ljubljani, Rimska c. 11. 9596 Sedlo poceni naprodaj. Poizve so v upravi «Jutra». 9613 Polkrita kočija velik štedilnik, stiskalnica za sadje in razni kletarski stroji ter potrebščine se prodajo. Pojasnila daje II. Ravtar, Ljubljana, Jurčičev trg 3. 9616 Samo radi „Varta" baterije se nikdo ne pritožuje. 9255Ш Električni aparati za čiščenje prahu, kompl. samo 1500 Din. Podjetje za tehn. in elektrotehn. naprave Slavo Kolar, Dunajska cesta 22. 9632 Avto Daimler reneralno repariran, se pro-la. Naslov v upr. «Jutra». 9634 Zaklopna kamera 13 X 18, Dagor J-180 in objektiv Cellor F-180, po-coni naprodaj. Naslov pove oprava «Jutra». 9662 Lokomobilo Volfovo, 25 HP, dobro ohranjeno, proda Joško Majaron, lesni trgovec v Borovnici. TO 2 železna štedilnika (eden zidan) in peč za ža- tovino, se proda v Zgornji iški, grad Lukman. 9714 Gričar & Mejač Šelenburgova ulica Pravi angleški gumiplašči od 200 Din naprej Nepre-močljivi lodni za pelerine, plašče in športne obleke. 80 Lokomobilo 25 HP. Woîfnvo, rabljeno, dobro ohranjeno ia polno-jarmenik (55 cm premera) proda Joško Majaron, Borovnica. 70 Sveže ribje olje najboljše znamke se dobi v lekarni dr. G. Plccoli, Ljubljana. J.unajska c. 6. Naročila se točno izvršujejo. 480/1. Knjigovezniški šivalni stroj бкого nov, se proda v Starem Vodmatu, ZavTti št. 9. 9568 Šunka Ëo C Din in salame po 10 lin kg se dobiva pri konj-бкет mesarju Rudolfu Puš nik, Tržaška cesta št. in v Mostah v podružnici. 9486 Sulnisbo mast zajamčeno čisto domačo k slanino soljeno in sušeno « salamo " prvorazredno ■* Clf • ■ mu m• atf razne vi ste konzerve mesnate, od sadja in zele-njadi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Mo Schmldim i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajo cenike t m Kuhinjsko pohištvo popolnoma novo, belo cmaj-lirano, se proda Naslov v upravi «Jutra». 9280 Pohištvo iz trdega lesa, spalnica, 2 postelji, 2 nočni omarici, 2 omari, miza, 4 stolice, umivalnik, cvetlično stojalo, se ugodno proda. Po- i'asnila daje županstvo Raj-lenburg. 9192 Lokomobila s celo ž a g i n o garnituro (polnojarmenik, transmisija, jermena itd.) se ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra». 9164 Skobelni stroj (Hobelmaschiue) in stroj za prešanje sena v najboljšem stanju, malo rabljena, se prodasta za 14.000 in 7000 Din. Palouc Rečica ob Taki. 9136 Hrastovo jedilnico črno polirano, elegantno, v najfinejši izdelavi, proda po nizki ceni fg. R e p š e, Ljubljana, Poljanska cesta št. 21. 9387 Pohištvo Elegantna jedilnica in spalnica iz trdega lesa, se radi selitve poceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 9383 Lep «Landauer» stiskalnico za seno in dva tovorna avtomobila poceni fi r o d a F. Stupiea, Ljub-jana, Gosposvetska c. 1. 9303 Pisalna miza se proda za polovično ceno Naslov pove uprava «Jutra» 9537 Razglednice od vojne poškodovane vasi na Krasu, prodaja Iv. Ste-pančič, Pobrežje, PolEka 11 pri Mariboru. 9557 Par sto kartonov (škatelj) močne, 19 X 32, poceni prodam. — Naslov pove uprava «Jutra». 9i Motorno kolo «Nekarsulm» 5 HP, dobro ohranjeno, brezhibno, ceno proda Franc Boštar, Jesenice, Gorenjsko. 9342 Osebni avto šestsedeini, znamke «Perl», se poceni proda. Naslov v upravi «Jutra». 9333 Stavbeniki, pozor! Cgodno prodam takoj 8 nosite (Traverze) 6.60 m dol- ?e in 36 cm visoke. Anton etkovšek, Logatec. 9490 Došlo! Došlo! Vrtnice, dalije ln gladijole ravnokar došle v različnih barvah. Lepo-tično grmovje, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. 9442 Kuhinjsko pohištvo in Smyrna preproge prodam. Naslov pove uprava «Jutra». 9650 Garnitura postelja, nočna omara in umivalnik se proda za 1500 Din v Hrenovi ul. 7/1. 9322 Motocikl (priklopni motor na zadnjem kolesu) izvrstno ohranjen, prodam za 3000 Din. Frido Malgaj, Gotovlje. p. Žalec. 9592 Salonska ura 2 m visoka, posebno pripravna za kavarne, pisarne ali čakalnice, 68 proda za 1500 Din. Na ogled pri urarju I.nd. Zajcu, Zaloška cesta 27. 9608 Deutzer Dieselmotor brez kompresorja, Fabrikat Deutz 30 PH. 2 leti v pogonu, se zaradi elektrifikacije proda. — Nadalje dva čistilna stroja «Reform». Fabrik.4 Seek. enodelni, v dobrem Ftanju. proda Alojzij Zorčič. valjčni mlin. Breg pri rtuju. 9643 Delikatesne mesne izdelke kot: praška šunka, hrenovke, safalade, šunkarica, pa-pneirana in prekajena slanina, salami in klobase vseh vrst, domača mast itd. priporoča trgovcem in gostilničarjem — ter društvom za prilike prireditev — tvornica mesnih izdelkov, Ljubljana, Dolenjska cesta 23 (Zeleni hrib). Telefon 164. — Prvovrstna kakovost! Nizke ceno in točna postrežba! 9438 Zahtevaj samo «I d es» črnilo v korist Jugoslov. Matice. 128 Železne stopnjice okrogle (Wendltreppe) ЗЦ metra visoke, 1.40 m premera, dalje 2 železni peči in 25 m3 rabljenih steklenih šip, 5 in 3 mm debeline, pripravne za fotograf, atelje, se proda. Vpraša se v Beethovnovi ulici 6. 9302 Svinjsko mast pristno po 22 Din n o d i (večje množine popust) Iv. Javornik. mesar in preka-jevalec, Šolski drevored — stojnica poleg Zmajevega mostu — stanujoč na Domobranski cesti štev. 7. 9651 Kopalna banja kompletna s pečjo, knrljivo z drvi ali premogom, popolnoma nova, in 1 postelja iz medenine z nočno omarico, dobro ohranjena, se poceni proda. Najlov v upravi «Jutra». »684 Proda se kolo skoraj novo. Poizve se v Puhovi dclavnici na Kar-lovski cesti št. 10. 9690 Pozor, strugarji! Stružnica za obdelavo lesa na nožni pogon e priklopno žago po jako ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi «Jutra». 9706 Orehe domače, prodaja M. Geršak v Ljubljani, Prečna ul. 4, vhod Mestne zastavljalnice 6»26 Bel krompir zdrav in prebran, franko vsako postajo Slovenije nudim po Din 76 100 kg. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Krompir 76». 9630 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, juvelir Ljubljana, Wolfova nI. 3. 64 Zlato, srebro ln srebrne krone kupim ter plačam po najvišjih cenah. F Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 135 Drva in oglje kupuje in prodaja eamo na vagone, proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana. Knafljeva ulica 15. 31 Krožnike steklenice in kozarce, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe pod šifro «Gostilna 5327». 9627 Medeni nastavki pultni iu izložbeni, za delikatesno trgovino, se kupijo. Ponudbe pod značko «Delikatesa» na upr. Jutra. 9628 Železna postelja zložljiva, z železno mrežo, se kupi. — Naslov naj se pusti v upravi «Jutra» pod značko «Železna». 9395 Pisalno mizo že rabljeno, potrebujemo. Cenj. ponudbe pod značko «Pisalna miz3 20» na upr. «Jutra». Slamoreznico v brezhibnem stanju kupim Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Slamoreznica». 9717 Pomarančne lupine suhe. v vsaki množini se kupujejo. — Pojasnila daje Anton Kane sinova, Židovska ulica ne Pletilni stroj velik, kupim — Javornik, Studenci pri Mariboru. 9328 Najugodnejši nakup in prodaja zemljišč, stavb i. dr. posreduje «Agrarni biro». Ljubljana, Seienburgova 7, I. nadstropje, nasproti pošte. Preklic nalogov vedno mogoč, nihče ni vezan na kake odpovedne roke. Običajna provizija plačljiva samo ob sklepu kupčije z našimi interesenti. Kdor proda sam, no plača nič. — Kupoprodajno pogodbe brezplačno! 7130 Gospodar, poslopje hišo z gostilno, trgovino z mešanim blagom, mesarijo, vinograd, travnike, njive, gozde, vse skupaj 50 ora^ lov, 300 hI vina. vinske sodo itd., na glavni cesti Sv. Barbara v Halozah, prodam radi obiteljskih razmer. — Cena se izve pri ogledu. Naslov pove upr. «Jutra». 9253 Enodružinsko hišo v dobrem stanju, z nekaj zemljišča, v mestu ali okolici, event. v večjem trgu Slovenije, kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene pod značko «Resen kupec» na upravo «Jutra». 9425 „Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 24 proda: HISO, visokopritlično, 3 sobe, elektrika, parketi, vodovod in vTt, v Ljubljani — 115.000 Din; VILO, novozidano, 2 lepa stanovanja, delavnica 40 m', v predmestju — Din 165.000; TRG. HISO, najprometnej-ša cesta Ljubljane — Din 250.000; HISO, hlev, dvorišče, vrt. v Šiški — 60.000 Din; TRGOVINO meš. blaga z visokopritlično hišo, prometno predmestje Ljubljane — 125.000 Din; VILO, visokopritlično, komfortno, 6 sob, v Spodnji Šiški — 180.000 Din; VILO, novozidano, na Mir-ju, 6 sob, lep vrt. Din 200.000; HISO, visokopritlično, novozidano, 2 stanovanja po 3 eobe, ni čisto dogo-tovljena, blizu Sv. Križa — 70.000 Din; HISO, enonadstropno z go-Btilno, prometna cesta, centor Ljubljane — Din 250.000; TRGOVINO, BRIVNICO, lepa hiša, 4 orale posestva, večji kraj Dolenjske — Din 72.000; GOSTILNO v trgu Savinjske doline, enonadstrop* na hiša, gospodarska po-elopja, 2 orala zemljišča — 125.000 Din; KMETSKO POSESTVO z malim preužitkom, 18 oralov, polovica zaraščen gozd, pri Jurkloštrn — 60.000 Din: KMET. POSESTVO, krasno 70 oralov, 1 uro od Ljubljane, po ugodni ceni; LEPO STAVBISCE tik ko-lodvora v Ljubljani po 35 Din. 9671 Zemljišče za vilo parcelirano ali neparcelira-no, severno mesta, kupim takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» jpod šifro «Takojšnje plačilo». 9410 Lepe stavbene prostore v Spodnji Šiški pri Ljubljani tik železnice, pripravne tudi za kakšno industrijo, se ugodno proda. — Dopise pod «Ugodna prilika» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 9401 Parcelo 400—000 m1 kupim v bližnjem predmestju. Ponndbe z navedbo cene na upravo «Jutra» pod «Parcela 10». 9459 Reflektanti, pozor! Ne pozabite, da bo dne 14. aprila ob 9. uri vsled pre-žalostnih družinskih razmer na dražbi prodana takozva-na trgovska «Zlata jama» v Trebnjem. — Starovpeljana močna trg. hiša z vrtom, tik dekanijske cerkve. — Dražba na licu mesta. Pogoji zelo ugodni! Ogleda in poizve se pri Josipu Novak Trebnje 3, Dol. — Varščino ca. 6000 Din jo položiti pred dražbo. 9318 Majhno posestvo naprodaj za 20.000 Din. — Vae Mogoljnice štev. 40 y Grabnah, Goričan, Griže pri Celju. Pojasnila daje Goričan, Ljubljana, Skofja nI. št. 17. 9578 Dve hiši gospodarskim poslopjem oda Jožef Kozina v Domžalah št 43. 9321 Enonadstropna hiša s 6 stanovanji in vrtom za zelenjavo, ee proda. — Maribor, Betnavska c. 23. 9559 Naprodaj je več lepih travnikov s prostorno šupo, in nekaj travnikov, katere se odda tudi posamezno. Naslov v upravi «Jutra». 9551 Enonadstropna hiša z vrtom, pripravna za vsako obrt, tik glavne ceste, so tako j po ugodni ceni iroda Kupen stanovanje akoj na razpolago. Pojasnila daje Karolina Plaser, Radeče 153 pri Zidanem mostu. 9512 Umetni mlin se proda Kapaciteta 1500 kg dnevno, deloma na paro. deloma vodo ter z možnostjo elektrifikacije. Nekoliko zemlje, oddaljenost od kolodvora 1 km. Cena 400.000 Din. Cenjene ponudbe na upravo «Jntra» pod šifro «400». 9591 Trgovska hiša se kupi v Ljubljani. — V poštev pride samo centrum. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Hiša». 9545 Enodružinska vila v Mariboru, Celju ali Ptuju z vrtom iu prœtim etano-vanjem, se kupi. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Vrt». 0635 Vilo ali hišo eno ali dvodružinsko, kupim v Ljubljani, če je stanovanje na razpolago. Ponudbe Zagreb I, Pošt. pretinac 222 9604 Majhno posestvo ali hišo, kjer bi se lahko vodila majhna trgovina, iščem v najem. Naalov na upravo «Jutra» pod oglasno štev. 9594. 9594 Hiša na prometnem kraju blizn Ljubljane, se proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 9625 Enonadstropna hiša v predmestju, 5 minut od tramvajske postaje, 5 sob, 2 sobici, predsobica, shramba, verandi, kuhinja, klet, podstrešje, parket, elektrika, mestni vodovod, drvar-niča, pralnica in vrt, se proda. Prosto event takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kras». 9667 Kolonija Marija Brezje ugodna prilika za 8 lepih domačij. Pojasnila pri kreditni in stavbni zadrugi «Mojmir» v Mariboru. 9702 Posestvo oralov, v lepi ravnini, se vsled starosti ugodno i Mari- proda. Hoče 33 pri 9701 Enonadstropna hiša velika stanovanja, elektrika, velik vrt, so proda. Stanovanje prosto. Maribor-Studenci. Sokolska ul. 12. 9704 Trgovski lokal manjši, se odda na prometni cesti proti odškodnini. Naslov pove uprava «Jutra». 9279 Lokal na izredno lepi točki sredi mesta, pripraven za vsako trgovino, se pod primernimi pogoji odda. Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Bodočnost». 9505 Gostilno na prometnem kraju na račun išče kavcije zmožna gospodična. Dopise na npr. «Jutra» pod «Prometna £6» 9491 Trgovec ki je opustil «vojo trgovino, išče v najem gostilno na prometni točki. Ponndbe z opisom na npr. «Jutra» pod «Prometna točka». 9519 Znova znižana je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica. — Lokal obstoji iz 2 poslovnih prostorov, ki se od-dasta tudi posamezno. K enemu spada stranska eoba. 94 ftonercmju Velika soba lepo opremljena, z elekti razsvetljavo, se odda enemu ali dvema gospodom:!. Naslov pove uprava «Jutra» im Stanovanje elegantno in čisto, z vsemi pritiklinami, v Mariboru se zamenja z enakim v Ljubljani, takoj ali v j..-se-ni. Naslov v upr. «Jutra-8013 Zamenjam stanovaiije 3 sob, kuhinje in pritiklin, v me6tu, za manjšega. -Naslov pove uprava «Jutra» 01-1 Mesečna soba so takoj odda. Naslov \ uprava «Jutra». ;>, Ena ali 2 sobi neopreniljeni, s separirauiin vhodom, v bližini «odiši-j, ozir. frančiškanskega mom se iščeta za takoj. Ponudi- ■ pod «Pisarna 7» na uprav,, «Jutra». 054,' Stanovanje 1—2 sob e kuhinjo in pritiklinami, ee išče v Si^li, — Kdor ga preskrbi, dol-i 500 Din nagrade Sporočila pod «Stan 20» na upravo «Jutra». 9310 Sobica v srodiDi mesta, se o-K i šivilji, ki šiva po Iji.-aH. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Soba na vrtu- Na stanovanje in hrano .»e sprejmejo gospodje, dijaki ali gispoličtie. Krrlov pove uprava «Jutra». 0"itl Opremljena soba majhna, z električno razsvetljavo, se takoj od-ia. Naslov pove uprava «Jutra» P3č0 Sobico če mogoče v mestu, zra-nu in čodno, išče gospodično ki je ves dan odsotna. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Sobica 2». 9377 Soba z eno ali dvema posteljama, se odda, lahko tudi s hrano. Naslov pove uprava «Jutra». 9601 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, najraje blizu kolodvor iščeta 2 gospoda. Ponudi -na npr. «Jutra» pod fdfr > «Kolodvor 16». 9613 Opremljeno sobo s kuhinjo ali z uporabo hinje, iščem (iroti dolr; plači. — Naalov v up: -. «Jutra» pod šifro «L. Л » 9«--;з 2 prazni sobi na periferiji Ljubljane, 2 minuti od elektr. postaje, oddam 6 1. majem. Pismene ponudbe pod šifro «Periferija 15» na upravoištvo «Jutra». 9511 Trgovskj lokal v zvezi e potrebnim stanovanjem v prometnem kraju so išče za takoj. Prevzame se tudi dobro idoča trgovina v najem. Dopise pod «Promet 1897» na npravo «Jntra». 9398 S 15. t. m. se odda v najem dobro idoča špecerijska in delikatesna trgovina v zvezi z zajtrkovalnieo, na prometnem kraju v Sp. Šiški. Naslov pove uprava «Jutra». 9629 Trgovski lokal se išče na prometnem kraju v sredini mesta. Ponudbo pod «Takoj 5321» na upravo «Jutra». 9631 Trgovski lokal na prometni točki v sredini mesta, so išče za takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Lokal 2000». 9636 Lokal primeren za krojaštvo, s stanovanjem, iščem v mestu ali na deželi. Ponudbe pod šifro «Krojaštvo» na npravo «Jutra». 9540 Gostilno in trgovino ali tudi posamezno, s stanovanjem, iščem v najem v mestu ali večjem kraju. Ponudbe pod šifro «Kjerkoli» na upravo «Jutra» 9642 Skladišče s tremi oddelki, se odda Poizve se pri tvrdki M. Teršan, Ribja ulica št. 1. 9678 Trgovina z mešanim blagom v velikem industrijskem kraju v Sloveniji se vsled dražin-sklb razmer pod ugodnimi pogoji odda v najem. Pismene ponndbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Takoj». 9705 Trgovina na prometnem kraju pri glavni cesti, dobro vpelja. na, se po dogovoru odda v najem. Dopise na npravo «Jutra» pod «Vpeljana 14» 9708 Gospod se sprejme na stanovanje т zajtrkom. Naslov v upravi «Jutra». 9GI13 Dve veliki sobi se oddasta gospodom, pripravni tudi za pisarno. — Električna razsvetljava blizu električne postaje. — Naslov pove uprava «Jutra» 9618 Prazna soba s posebnim vhodom iu električno razsvetljavo, se odda. Kje, povo upr. «Jutra» ПС39 Gospodična ali mlajši dijak dobi bico z vTtoni, event. tudi hrano. Naslov povo upravi «Jutra». 9604 Iščem sobo v sredini mesta. Pismene ponudbe na upravo «Jutra« pod šifro «15. april». 9W> Dva gospoda ali gospodični se sprejmeta na stanovanje in hrano Naslov pove uprava «Jutr:) • Stanovanje obstoječe iz 1 sobe io ' -hinje, se takoj odda 1 I Rožnikom pri Bajerju. Stanovanje 60ba in kuhinja, Stnžiee iri se takoj odda v najem — Poizve se v gostilni Ka-movž. 9o-"l Dva gospoda se sprejmeta na stanovanje in zajtrk. Naslov v uprav «Jntra». Stanovanje odstopim tistemu, ki pripomore soli-l-nemu in poštenemu, trgov, sko dobro izvežbanemn n -spodu do primerne služb" Dopise na npravo «Ju'r-' pod «Marljiv 20». P''!l Solnčna soba novoopremljena. v bližini bolnice, elektrika, pari'', prost vbod, se takoj odda solidnemu gospodu. Poljanski nasip (Kodeljevo) 2"" 9010 Stanovanje 3—5 sob s komfortom. v mestu ali v bližini S* Petra iščem Plačam dobro Ponndbe: Zagreb I, Poštni pretinao 222- ««03 Stanovanje ,„h. kuhinje in — ■.>»;3tn J» 'OČj» "Knnirresnppa t" ca upravo v.. Š». trga. pritiklin bliii-.. Pd-Jotra» 9652 Opremljeno sobo . posebnim Thodom elcltr. razsretljato, — 0.jtbm. Naslov т ta-upr. 9674 Sobica . , ■ remljena, t rso po-jSo'. tO odda • 1. jna-in-76. solidnemu go-î.'aslov pote npr. 8688 Sostanovalka !(irejme na stanovanje trj„n. .VaslOT port npr. , 9686 Miren gospod „ . 15. aprilom prtpro Eobit:» z zajtrkom. — .r. ra upfavo «Jutra» snačko «Zn Zmerna cena». 9692 Sobo ! in mirno, s separat-vtodom, išče boljši îjj,] ia takoj. Ponndbe > «Takoj 5392» na upr. 9713 Lepa soba posteljama, «e takoj Naslov pove uprava „. 871« Gospod , iprejme takoj v sredini ,.-a r.a brano in etanova-: >:-:t. pe gprejme tudi sois nralec. — Naslov pove -jt.-i «Jutra». 9711 Na stanovanje Mariboru, I» sprejme fi-pospod s brano ïn itorr.. N'aelov pri podnii-; .Jutra» v Mariboru. 9699 Тгк. mešan, blaga зЗлшш-а Kranj, ee odda aajem a ti na raîun agil-lu, nooZenjenemu trgev-rr.ii sotrudnika. — Imeti ! 753j 30~«0.000 Din tovioe ali prvovrstno bariju F-'i manjši gotovini, ednust imajo tukajšnji, to zmožni trgovino sa-ostojro »oditi, ki so pro-tojaMina, ter jim je stlica Kranja mana. Fo-;i uzodni. Ponudbe je --tftviii na imetnika: Frane ijillč. Kranj. 9086 3000 Din posojila •m proti sigurni garan-; in obrestim. — Rabim ;nf>. Ponudbe na upravo nra> [kid šifro «Usluga» 956? s(!(H) Din posojila ■ trgovec proti garanciji ■ ki m obrestim. Cenj. -iHibe na upravo «Jutra» vW>. 9033 25.000 Din mmlim proti pigurnermi r.-i v u in zmernim obre-iii onemu, ki mi preskrbe vpoljan vinotoč ali rhno. rlobro irtofco polni v najom ali na ra-л pa lahko in dobro 'i'/ii'' pri kakšnem pod-•;u kot skladiščnik, nad-iratelj pri kakšnem delu. » r -oče ? ptanovanjem * rralo odra?lo rodbino. -1'lhn ta upravo .«Jutra» t2n.(XX) Din». 9623 Družabnik trafiko v centru Ljub-a f* takoj sprejme. — ■•rrbrn kapital 10.000 Din portudb* pod šifro rafik.i 44-14» na upravo 9670 l'J * Mlada dama '"'izentna. želi v fvrbo ■ vneea življenja znanja ■ štingviraDim, dobro 'snim gobpodom. Repne na upravo «Jutra» «Odločba*. 9569 Mlad gospod ■•''"Vn in trgovsko \t-želi znanja § mM •i.T^rno gospodično l>rote-'infovpke veroi*poveai. — '-krec г č-a^tna zadeva, pi-* ? polnim naslovom šifro «Spomlad 1926» apravo «Jutra». 9533 3 mladi gospodiči '•■io znanja v svrho za-'■[19 kore?poûpodičnami. Dopise • i k o pod «Živko», «Bo-»Milivoj» na upravo Hra». 9585 Dve mladenki Î7 in 20 let, žplita "'nja r enakima boljšima rft,loir.a, v 6vrho tkup-\ planinskih izletov. — '"iT,a ponudbe e polnim klorom pod značko «Pri-,*plRa družba» na upf. •itm». 9624 Orehi Pa?fee se zahvaljujejo 'laike pirhe. 9597 Gopodlčna o ž na, dobro situirana simpatična. Seli resnega r. inteligentnim, do '•"' -larim viSJim urart-"i. hivajočim v Ljnb-Ponudb» tia uprave •T rod šifro «7,n»fa-ir.foligent». — Tajnost '^mïena. 9656 Spomini! tudi nerazumljivo. — ■fiar gre za svidenje ved-1 prezre«. Določi Ti svi-,!5i»- — Pftîjnbe vedli» "'»la. 9693 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiiraml: A. F., Bački mlin, B. 3., Dober raslulek 2007, Dobi» šivilja, Dobrosrčnost, Delaven 83, E. H. F. L., Ključavničarska tovarna, Karikatura I, Karmen, Motorno kolo Б027, Mizarstvo, M. JI., Mimo življenje. Maj 26, Mlad vrtnar 25, Miren 80, Najas £1, Nastop takoj, Osrečuj bodi srečen, Osamljen* 23, Odmffv, Pomlad 4Б85, Popoldan, Potnik 56, Poštena in pridna 3, Pridnost £0, Pisarniški proetori, Pomladni dnevi. Pomanjkanje znanstva. Planine, Rentabilnost, Stepari-ca, Solnčno, Srečna pomlad, Sigurnost 81, Sredi mesta. Samostojna 85, Stalno 45, Stanovanje 21, Ste-Bograf, Stalno 4, Trgovski lokal 4012, Takoj 45/7, Trgovina 8807, Ugoden вакар 9063, Ugodno 88, Veletu-riet. Varno 22, Večje, Vil» 4080, Vzgojiteljica 40. Wn-mie Ward, Vesten 14, Vesten 67, Vešča 1095, Zmožnost 32, Zanesljiva moč 88, Zaeedeno ozemlje. d 4 ИЈЛЛ Katera učiteljica v starosti do 32 let, bi poročila tovariša — šolskega upravitelja? — Popise pod «Tovariš 35» na upravo «Jutra». 9585 Klavirji Tovarna ia zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentom ralličuih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico • Konserva-torij in za druge institute se izvršujejo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerne cene tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Ilil-îerjéva ulica 5. 9611 Lekarna na dalmatinskem otoku, dobro idoča, se proda ali Odda v najem pod ugodnimi pogoji. — Naslov: A. Buechicb, Trieste, Piatza S. Caterina 4. 9466 Nič ni treba plačati za ogled razstave, ki bo od dne 11. t. m. dalje ob priliki otvoritve tadružno-trgovskega doma «Produkcije» na TriaSki cesti 26/38 (Vrtna kolonija Stan in Dom), kjer si lahko vsàk ogleda bogato zalogo ma-nufakture, najnovejših dam-skih plaščev, konfekcije, perila, čevljev, klobukov, dežnikov, modnih izdelkov, porcelana, emajlirane posode, najmodernejšega pohištva, specerije itd. itd. 9C46 90 vrtnih miz se proda. — Istotam se posodi klavir Mestni trg 25,1. 9647 Juristi pred I. državnim izpitom. Ako potrebujete dobrega korepetitorja, javite svoj naslov upravi «Jutra» pod značko «Korepetitor». 9607 Maline ka — otok Krk Hotel «Slavija» Penzija 53—60 Din. — Milo podnebje, izleti v okolico, kopanje, veslanje. — Se priporoča Dinko Radič. 9684 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, dà izvršujem vsa soboslikarska dela točno in po nainiijih cenah And. Jager, Rimska c. 5. Klavir jako dobro ohranjen, dober glas, se ceno proda. Naslov pove upriva «Jntra». 9612 Dober kontrabas in klavir kup) Sokol v Trbovljah. 9665 Mlad pes volčje pasme, se proda po zelo nizki eeni. Naslov v upravi «Jutra». 9531 Mlad volčji pes ali druge pasme, dober čuvaj, se kupi. Ponudbe pod «Mlad pes» na npr. «Jutra» 9529 Krasen pes (doga) 9 mesecev star. in psica, oba izvrstna čuvaja, se goda sta. — Pušnik Tine, imska cesta 19. 9487 Kroglje ca keglanje in balinanje iz pravega «Lignum San-ctum» izdeluje najceneje «Veha«, Ljubljana. Pisarna «Ljubljanski dvor», Praža-kova ulica. 9712 Vzorčno stavbo za stanovanje in pisarne s preizkušnjo cenenih, solidnih gradbenih ustanov po-»Uvi giâdb. oddelek «Mar-stan», Maribor. K sodelovanju vabljene najboljše tvrdke gradbene industrije. 9703 Pes volčje pagine, &tar 6 mesecev, čistokrven, izboren čuvaj, že precej dreriran, prod;» v dobre roke. Na«ldv upravi «Jutra». 9637 Volčja psica dobra čuvajka, naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra» 9619 Istrski braki Oddajo pe mladiči rešastib istrskih brakov po 200 Din pri 6 tednih, % rodovnikom. Člani «Kluba ljubiteljev brakov» jih dobe brezplačno. Tudi nekAj odraslih p«ôv je i* razpolago. — Pearna Podgôra» na Vrhniki. 9520 Pes volčje pasme popolnoma ?тв, z rodovnikom, strokovno dresiran, ki izvaja 14 točk in je tudi izvrstpn sledovalrr4, zanesljiv čuvaj in o>ebno spremljevalec, se proda. — Naslov pove nprava «Jntra» 9719 ј^ффЦми^ Izgubil seni 9. t. m. zvečer v kavarni Krapš ali na potu iz te kavarne do Prisojne ul. št. 6 rjavo denarnico t legitimacijo, fotocrafijfcihi in 900 Din gdtovine. Posten najditelj naj odda denarnico v Prisôjni ulici 6 ali poglje n® naslov: Dt. I. Uafnpr, Prisojna ulica 6. Dobi obilo nagrado. 9617 Buffet in raenso prodam ali oddam v najem Več ee izve v buffetu pri gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. 9039 Revizije, bilance, organizacijo uprave, upeljavo knjigovodstva, izvensodne poravnave trgovskli, obrtnih in industrijskih podjetij oskrbuje* mo točno, kulantno ln zajamčeno tajno. Vprašanja pod «Kocesijonirani revi-tijlkl bureau» na sprave «Jutra». 7903 Trgovec na deiéli, Zeli partijo ma> nnfaktamtga blaga v komisijo. Garancija prvovrstna. Ponndbe pod «Konkurenčni artikel» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 9397 Z malimi eiroiki prihranite večje izdatke, ako shranit* čez poletja tvojo kožuhovino pri L, R o t, kfznarstvo, Mestni trg 3, Ш POZOR 115 ženini in neveste! Žimnice matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan. tapetnik Krekov trg štev. 7 Toleu Mestnega r'ntra* cxwoooooooooœoooooaaooooooc ti an Ul« шЉ m w u. S» a» a, ta it NAJB OLJI I ZA KURJE SMRT ZUUEYIMA' Zahtevajte samo originalni „Smrt žulje* vima"! U apotekama in drogerijama 1 zavo 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO. Beograd Kondfna 11 is9- Jurišičeva 6. Sudnička ul. 3, dobavlja privatnikom dvokolesa (biciklje) m dele za iste, šivalne stroje, nogometne žoge, tehnične potrebščine po najnižjih cenah Spotina društva, mehaniki in obrtniki dobe popust. 79 Zahtevajte brežplačni ilustrovani cenik. HainovejŠB izna dba Brez kvarjenja blaga kemično sneženje in vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana Selenburgova ulica o/l Giince - Vič 46 120-a HSHES&Š ČISTO LICE dobite zajarn-ч-по z medi-insko-biološkim sredstvom «Venus» ter eo Se s p r v i ra tnem uporabe izgube vse puri,-, zajedaleo, ,-olnčne pege, moiuiji. ptke itd., koža Lica dobi mladostno svežost in rožnat videz. — Garnitura 110 Din. — Azijski sok za rast obrvi in irepainio, 45 Die. — Wîbfa pospešuje tadi rast obrvi in trepalnic ter jih pobarva istočasno v temni barvi, 60 Dia. — Al-bula najboljša franc, krma Ca negovanje polti, 85 Din. — «Ciannereeae» Irancoski tekoči puder, nenadomestljivo za plese, 50 Din — Diamant daje motnim očem krasen in sijajen blesk, 50 Din. — Preparati, zajamčeno «eškodllivi — SchrOder-Schenke, Pari«, Curih. Zastopnik Milan S. Hojka v Zagrebu, Knkovičeva ul. 8a Zahtevajte brezplačne cenike in navodila. 47-a ННИНННЕа Zdravje ie pol bogastva. Za uspešno duševno in telesno delo tei za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatiml Detaml, ker one povzročajo močne potresljaje. — Nosite tudi Vi PALIHA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako Izdržljive in še ceneje ko-USnje. £9 s »«■■■■■■■ПП111Ш Sifon in platno za životno in posteljno perilo v najboljši kvaliteti po najnižji ceni priporoča trgovina perila hs » Hed. Šare Selenburgova ulica št. 5 ммшннамшшн! Prlporoôt se nevo in moderno urejeno specijatno 121-a podjetje za fino in elesontno pohištvo Tovarna pohištva A. AMANN, Tržič. -«redna novost t —— Patentna preproga-postelja ki ne potrebuje modroca In jo vsaka osoba lahko nosi na rokah in ki Je potrebna v vsaki hiši in hotelu, kopališču in ladji stane samo Din 390*> po poštnem povzetju. Nadalje imam veliko skladišče perja: za zglav-nike In blazine kg Dtn 60-—, pol-belo kg Din 100— 152-a Josip Brozovk kemi&ka čistlona perja Zagreb« Boikovlčeva ulica itev, 18. manmiimiin S s POZOR! Lep prostor POZOR! ZA BALSNCANJE popolnoma prenovljen, kakor tudi HLEV 3146 a sta na razpolago v gostilni ,Prf belem konjitku1 Liubliana Ambrožev trti 3. V II »TRIGLAV" Dj*6kl prelaz 2, Narodni trg, SPLIT se priporoča bratom Slovencem za poset — Postelja za osebo 25 Din s svečavo in postrežbo, obed 16 Din S četrt vina. — Kuhinja slovenska. — Pos režba dobra. 170-a ri MM lÈlÈl vsake vrste moderne transportne naprave železne konstrukcije i90i-a dobavlja najceneje „Hi a t" i L tvornka vagoneta ZAGREB, Na Kanalu 10 — Telefnn 24—50 IVAN ЈДХ in SIN LJUBLJANA Gosposvetska cesta št. S Najboljši šivalni stroji in pletilni ssroji. — Izbome konstrukdie ln slegintna izvršitev Iz tovarne v Uncu. Ustanovljena 1. 186/. Vezenje poučuje brezplačno. - Po-samezni deli ko. les in Šivalnih strojev. 10-letna garancija. Pisalni stroji Adler In Urania. Kolesa iz prvih tovarn Nrkepp, Styria, Wafleitrid, Xayscr. Mr avtomobil 40 HP, šest do sedemsedežni, v zelo dobrem stanju, malo vožen, s komplet* nim priborom, takoj po ugodni ceni za oddati. Ponudbe pod šifro „Dober voz" 3046 » СОССОШГЦГУЛ Iz konkurzne mase Marije Stermann v Ljutomeru se proda =HOTEL= x gostilno, kavarno la mesarijo ter moderno hladilnico na električni pogon. — Hotel je enonad-stropna nova stavba z 9 sobami za tujce, 2 gostilniškima sobama ter vel ko kavarno vse novo slikano in z električno razsvetljavo. Celo podjetje se proda z opremo ali brez nje. — Vabim interesente na ogled In ponudbe. — Upravitelj konkurzne mase : 3i4i Dr. Srosmann. □□□CnilDŒEDŒDDOD HOD Zajamčeno ve 10 in več m*, 3" močne kupi takoj tvrdka K. I R. JEŽEK, Maribor Melje 103. 315Š proda na stoječem mestna občina Novo mesto iz svojega okoli 1 km od kolo* dvora v Novem mestu oddaljenega gozda. Smreke merijo približno 1224 m3 In borovci približno 129 ms. Prodaja se potom javne dražbe, ki se vrši v nedeljo 18. aprila 11. ob desetih dopoldne v pisarni mestnega županstva. Do istega dne In ure vlože lahko kupci tudi pismene ponudbe. Vsak ponudnik mora položiti 10 % varIČIno. DražbenI pogoji in seznam mere dreves Sta ni razpolago in vpogled v občinski pisarni, kjer si jih lahko vsak interesent pogleda. Smreke in borovci se razkažejo po občinskem logarju v gozdu. Županstvo mestne obline Novo mesto. 3105 a dne 8. aprila 1926. Oriiinnlne potrebščine za opalogrsph. Preservat in Fixât in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUOVIG BARAGA 112 IV LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6. Telefon št 980 HesssoT HOTEL „OESTEBRHCaiSCHEB HOF" Wien, I. Rothenturmstrasse 18 ogel (Flelschmarkt; 120 sob moderni komfort, zmerne cene, restavrant (,Jutro' naročeno.) § Hessov hotel „St. Stefan" (Kônig von Ungarn) Wien, I. Schu-441 lerstrasse 10. — Tekoča voda in telefon po sobah. Sobe s kopeljo. Manufakturna trgovina z vsem inventarjem, sredi Celia, se radi izselitve PRODA. 3125 Več v manufakturi H. SCHMIDT — Celie, Gosooska ulica. Krasni dunajski modeli v salonu P. BARBORIC\ ffeZnurnitfi Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60■— na• 125-a prej, cvetlice, trakovi i. t. d. Preoblikovanje slamnikov po najnovejii modi Cene priznano nizke i Cene priznano nitke. že nad trideset let staro, dobro vpeljano tovarniško podjetje kovinske stroke družabnika s 500.000 Din kapitala. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod označbo „Že nad trideset let". ^ a Pil Iti Mula ala dobra aspevajoce Miilriiifa pilMt v večjem prijaznem mestu Slovenije sprejme ^ družabnika v svrho izplačila dedičev umrlega družabnika. Potreben je kapital 250 do 300 tisoč Din. ~ Osebno sodelovanje ni pogoj. — Cenjene ponudbe je poslati pod „Industrij* 300" na upravo Jutra. KrapinskeToplice Ural Zagreb«, Hrvatska. 42° C termalna veda Ia blato кагатЈЈо ram* prottn, iaehlaa, tanake bolezni L I. d. Soba a potno oakrbo dnevno Sin SO*— da 80'— aa oaebo. T pred- In poaeaanl znat-rti nopaaa. Tojaika godba ta drago aabave. Ko-polji v MU, laataa elektrik» гаха«еП|ата Ltd. Pojasnila, obvestila in prospekte da]e kopallina 90-a oprava Krapinske Toplice. î Svilene klobuke in slamnike v veliki izberi, dobro blago niuke cene nudi modni salon Stuchlg-BUašhe Židovska ulica št. 3 t Zadruga mesarjev in prekajevalceT v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član in mnogozaslužni odbornik, gospod Janko Janežič mesar danes ob 1. uri popoldne preminul. Pogreb se vrši iz deželne bolnice v ponedeljek popoldne. Ljubljene. 10. aprila 1926 I Brez posebnega obvestila Uestsl pogrebni zarod. V globoki žalosti naznanjamo,da je naš srčno ljubljeni dobri soprog, oče, brat in stric, gospod Ivan Janežič mesar v soboto, dne 10. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 12. aprila 1926 ob 5. uri popoldne iz mrtvaSnice v državni bolnici na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. aprila 1926. Marija 3aneilt roj. HebK| soproga Mira, Pani, Silva, Danica, Vera, Maifl. hčerke — Tone, Janko, sinova — Franc 3aneiK, brat — Mlcl Pretnar roj. ЗапеВД sestra ter vsi vnuki in vnoklnje. 3160a Edino največje in najmodernejše pod* jeî]e te vrste v SJovrniji. k et MEZN7\Rie Raoe. Maribor. Glavni trg štev. 21. Tel. infarurban 47Б Brzojav Meznaric Maribor. Trgovci, zahtevajte ponudbe. da je tvrdka B. VESELINOVIC ■ dr. v Mariboru za praznike znižala cene za 20 vo in uvedla novost, da vrne denar začetkom maja nazai za blago, ki se ie kupilo pri nas meseca aprila LI. Kateri dnevi so določeni v to, se ie to strankam Se sporočilo, coto shranite koplje blokov naSe blagajne, da jih pozneje vpoSliete. Poglejte si naio zalogo, niste obvezani, de kupite i lia, Ш. ils. liiiip Dobra hrana in pijača brezplačno. Cîe Скзцш Rsu-nis, M Sti ntfque, ,i pomorske vožn e v Južno Ameriko, Avstralijo, Дг-fjentiriijo 'ti Jlan »tSo Z;i dr i-ziae poljtdelcev ie brezplačen prevoz v Sao Paolo. tozadevna pojasn la in vo^ne listke da c zastopnik iiii Kraker. Ljiifti Kolodvorska ui;ca šs. 35, Najboljša so še vedno 142-a PUOii-kofesfi Solidne cene! Plačljivo na obroke! §gre. Vok == Ljubljana ===== Mmn Novo mesto. Nagrada novo dvokolo ali športni oîrcà d voziček Kdor kupi ali posreduje, da prodi podpisana tvrdka 10 novih dvoko es I ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pnevmatiko aH otroški športni vozčen. Zahtevajte cenik. — Prodaia na obroke. Največje skladišče dvokoles otroških vozičkov in pneumatike — ,,TRIBUNA", tovarna dvokoles. otroških voz čkov in delov, Ljubljana, Karlo.ska cesta štev 4. 151 ALUMINIJ kompletna garnitura 12 kom kakor na sliki franko dom IKZ.»H. BUH Prati predplačili! ali pawetja. Cerkven; zvonovi, armature m surov odlii. ovinska industnja d-'avêt*^ X X H X X >c У X i -л X K л X X r\ X_X_X X X_X_X À _ »v_y\ % Otročji paradiž ** Prvovrstna penzija za otroke — tudi brez spremstva — v neposredni bhžini morskega obrežji. Gradež Voditeljica ga. dr. Hofmannova. Otroci se lahko osebno prevzamejo v Ljubljani 1. majnika, 1. junija in 1 julija 1962 a i ojasnila da e sa. dr. Hofmannova. Gorica, Via Sa'cano ,YXXX XXXX XXXX X XXX XXX XX ишиими Telefon 747 Telefon 747 Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno je mogoče Ecuoiti na debelo Se pri Centralni vinarni d. d. Ljybiiai)a*fpodnjd Soška, Franko&anska ulica 11 3115-a ШВЗ â s s a a a □ a a a a a a a a □ s 0 a B B s a a trgovski dom 0 Mariboru Velika pomladanska prodaja se prične od 1. aprila do 25. aprila po vseh oddelkih v Trgovskem domu Prodajalo se bode vse moderno volneno blago moško sukno, za ženske obleke, kamgarn, kover-coat itd. Svileno blago v nad 300 novomodnih barvah. Pralno blago, pol delen, kambrik, plavina (druck) cefir, najnovejši pomladanski vzorci. Karo moda v volni, kotonu, cefirju, pol svili in svili, nad 500 novih lepih vzorcev. Platno, sifon, robci itd. ter vse vrste blago po že znano nizki ceni. " Pogled na velikansko razstavo »Pomlad" nudi vsakemu prijeten spomin na veletrgovino 1тШ dom y Mariboru □ □ □ □ ID E □ ID □ El □ □ E E E E E Resna ženiina ponudba! Podeželski trgovec in posestnik, sredi 30tih, pri etne zunanjosti, dobro situiran, z zdravo tigov no v Mariborski oblasti (v bližini mesta) želi v svrho skorajšnje ženitve znanje z ljubkim dekletom neomadeževanega življenja v starosti od 22 d j 34 let. ^rednost ima o one z dežele, če mogoče iz trgovskih k-ogov in ki imajo zan manje za gospodarstvo. Zeli se nekoliko premoženja. — Samo resne, neanonimne ponudb , če mogoče s sl'ko, katera se v vsa em sluča u diskretno vrne, na se naslovilo na Oglasni zavod Ko-waMï Marbi.r Sl>m*knv tr < 1« p«d T ha sreta ' чј,>. □ H ИХШШС шшшхшдшшшш!дш11пааши1шшдтд Restavracija, pivnica in delikatese „KASINA" Telef. 35-25 BEOGRAO Terazije 25 Servira v restavraciji v zimskem vrtu, v pivnici In v bloskopu izboma jedila domače In tule kuhinje, izvrstne pijače, slaščice in delikatese. » > Godalni koncert vsak večer ob 6. uri. 3029 a Dežni s plaši moški, iz močne angleške gumirane tkanine Din 220, double 350, impreg. cover-coat 500, dež. jopa 100, us-njati suknjič 960, otročja gumi pelerina 100, damski gumi plašč 250, kakor tud; hlače, obleke, površnike tei sploh vso konfekdio razpošilja po zelo znižani ceni veletrgovina K. STERMECKI CELJE STEV. 20 Vzorci se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci engro cene зшнвнкннннненнб Razprodaja konkurzne mase I. Baloh-a v Mariboru Gosposka ulica 15, obstoječe iz galant, modnega blaga, igrač ter raznega pletenega blaga in drobnine, se vrši od 14 aprila 1926. naprej. Razprodajalo se bode po večjih ali manjših partijah. Trgovci se opozarjajo na ugodno priliko z ozirom na nizke cene. — Ogled blaga dnevno od 11-12 ure po prijavi pri konkurznem upravitelju dr. Danilu Komavli, odvetniku v Mariboru. 3150 пезвезшоеиезејезезее: Pozor! znižane cene za PEUOEOT kolesa in motocikle. Oglejte si zalogo pri generalnem zastops vu O. Žužek, Ljubljana Tnwènw'ew« ni. 1» 7av*er*ewa u'. 11, Edina strokovna delavnica za popravila in predelavo pletilnih strojev vseh vrst za , ročni in motorni pogon ISrgurevié ! Barta, Ljubljana Siedall&ka stolba 3. (zraven Kina Matica). Zastopstvo najboljših tovaren za pletilne in šivalne ■Фоје za pletenine. Stroji vedno na zalogi, kakor tudi igle in vsi sestavni deli. Pri nakupu strojev ponk brezplačen. ?ï»varnlâke cene, solidna in točna postrežba. : !-9-i 167 a Revmatizem, Zahvalna izjava. (eoi gospod t. I. RflHLEJEV. Moi oče boleva na revmatlzmu že mnogo let. Dar.es mi piše, da je bil zaznal za Vaš izum ,,Radio Balsamika", ki je tako hvaljen, ktr da je v istini tolikim pomogel Moj oče da ie tudi pred nekoliko meseci dobil lonček „Radio Balsamika", ki je ako dobro učinkoval oz. mu pomagal. Na žalost na ni mogel več dobiti toliko hvaljenega zdravila, kateri mu je izmed vseh zdravil, Id jih je dodej uporabljal, največ pomagal Ker se moj oče nahaja v drugi državi, v Italiji, prosil me je, da mu naročim ,Rad:o Baisamika" ter vas prosim, da mi takoj, prejemši to pismo, pošljete proti poštnemu povzetju na moj naslov 6 stekleničlc „Radio Balsamika" za revma-liem. Oosplč, dne 2, oktobra 1925. Z velespoštovanjem Janko Gracin Zdravilo .Radio Balsamika* izdeluje prodaja in razpošilja po povzetju laboratorif „Radio Balsamika" BEOGRAO, Kosovska ulica 43. 1ппапп1]сп1ш]0ошпооошопшоштош11пзпг' од1шш1цшишш[шшшшш1шшзат[шшд зпооосп Ako hočete nad 1 milijon časopisnih čita-celjev seznaniti s svojo tvrdko v svrho nabave in nakupa blaga, s svojim hotelom, restavracijo, kavarno itd. potem nam pošljite kratko sestavljeno oglasno besedilo, ki ga bomo priobčili v sedmih •lajvažnejših italijanskih dnevnikih, izhajajočih v Trstu, Milanu, Genovi in Rimu. Inseracijske stroške 600 Din je treba priložiti naročilu ali jih istočasno nakazati po banki. Pobližja pojasnila daje: Publicita G. Cehovin Trteste, Viale XX Settembre 65 I. .Јошшшшапоппсхјоахоиш p S o □ R jj Dne 24. tei 25. L m. ob 8. uri se vrši na licu mesta prostovoljna javna dražba tovarne tehtnic in gospodaiskih stro.ev v Strnišču pri Ptuju, žel. postaja Sv. Lovrenc na Drav. nolju. Likvidačna masa sestoji lz kompletno urejene г modernimi stroji opremljene delavnice, 1 kovačn:ce, 1 kolarnice in 2 skiad šč, večje zaloge raznih tehtnic, strojev za izdelovanje masla, železa, jekia in drugih surovin. Dražba na 24 L m. velja le oni n. ki reflektirajo na odkup celega podjetja, doč m se vrši dne 25. t. m. dražba v detailu. Natančne informaoie ter dra beni pogo i so na v ogled pri podpitanih likv datorjih: Anton Ogorelec 1. r., Maribor, Trisâka cesta £tev. 20 Alfred Kramberger 1. r., SlrnlSče pri Ptnin 3137 »»<-»♦»♦«»»»«-1 IVAN ZAK0TNIK i MESTNI TESARSKI MOJSTER T"etM " 379 \ Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe ostrešja u palače, hiše. tile, tovarne, cerkve in Î xvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, pavi- » (jonl, verande, lesene og aje L L d GitdlM lesenih moštev, jezov in mlinov.' ♦ Parna Xaga. 42-« Tovarna furnirji. -.................................M », i m Urejuje in izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, Za Narodne,- tiskamo dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v r.iuhljani »»»»«»«M»*»»»*