ŠTEV. 6. V LJUBLJANI, 11. FEBRUARJA 1984. KNJIGA 13. ZIMA V GOZDU NAŠA SVOBODNA VOLJA А1Л IMA ČLOVEK SPLOH SVOJO VOLJO? prašanje o svobodi človeške volje je eno najstarejših vprašanj človeške filozofije. V vseh časih je bilo to zelo sporno vprašanje, ki je gibalo prav toliko strast- _ nih pritrjevalcev, kolikor zani- kovalcev. Še danes pa ne vemo, da-li je znanost sploh sposobna, da odgovori nedvoumno nanj. Ena izmed skupin mislecev, ki ji prištevamo med drugim najbolj zveneča imena v zgodovini človeškega duha, trdi, da je človeška volja nesvobodna, da jo določajo nadosebne, posameznikovemu spoznanju nedostopne sile. To na-ziranje označujemo kot »deterministično«, nauk kot determinizem. Mohamed, ustanovitelj islama, ki ima še danes okrog 235 milijonov sledbenikov, je pri-digoval ta nauk in ž njim številni krščanski misleci, n. pr. Avguštin. Ti možje so trdili, da je človeška volja samo orodje božanskih namenov. Tudi Luther je v svojem spisu »De servo ar-bitrio« zastopal to mnenje proti velikemu humanistu Erazmu iz Rotterdama, ki je v spisu »De libero arbitrio« napadel determinizem. Ko je moderna doba s svojo znanostjo, prosvetljenostjo in s svojimi izumi pretresla do temeljev stare verske nauke, je naravoslovje ^alo determinizmu novih podlag. Odvisnost vseh duševnih dogajanj od možganskih in živčnih dražljajev je materialistično filozofijo podkrepil v naziranju, da je tudi človeška volja proizvod kemično-fizioloških sprememb v telesu. Nova sociologija je ugotavljala vplive okolice, zlasti gospodarskih razmer, na človeško duševno življenje in je učila, da voljo določa okolica. Nova biologija je odkrila* spet zakone podedovaiija in tudi moderna psihologija je z odkritjem podzavestnih in nagonskih vplivov na duševnost prišla do posledka, da proste volje ni. Zanimivo je tedaj, kako je znanost nastopila dediščino stare teologije in jo spremenila le toliko, da ne priznava kakšne vodilne božje volje, temveč jo nadomešča s pisanim številom vnanjih vplivov. Toda istoč"~no je druea skupina mi-elecev skozi stoletja poudarjala svobod- nost človeške volje. Erazma iz Rotterdama, zastopnika te miselnosti, smo že omenili. Veliko duhovno gibanje humanizma, ki je položilo temelje tudi moderni znanosti, je sploh zagovarjalo načelo človekove samoodločbe in s tem samoodločbe njegove volj'î. Poznejši filozofi, zlasti pristaši nemškega idealizma, so to naziranje izgradili v zaključen sistem, ki se mu je podredil tudi vodilni del protestantizma, smatrajoč Luthro-vo osebno mnenje za ostanek srednjeveške zmedenosti. Njegovo zahtevo po »svobodi krščanskega človeka« je ta smer raztegnila kakor na vsa verska vprašanja tudi na človeško voljo. Kant in po njem Schiller s'eieta s svojim nravstvenim naukom med pristaše tega naziranja v nasprotju z Goethejem, ki je videl v človeku na naravo vezano bitje. Tudi danes je glavni ugovor proti nesvobodi človeške \roije ta, da bi človek s takšno voljo izgubil temelje nravnega delovanja, vso odgovornost za svoja dejanja. Zakoni in vse uredbe bi postale nesmiselne. Temu nasproti je treba poudariti, da so bili baš veliki etiki in verski ustanovitelji pristaši nauka o n^vobodni volji, ne da bi se jim človeška nravnost videla zaradi tega ogrožena. Tudi moderni »ma-terialisti« živijo teoretično kakor praktično večinoma strogo nravno življenje in se zavedajo svoje odgovornosti. Nekje mora biti torej napaka v teh ugovorih proti nauku o nesvobcclni volji. Ne smemo namreč spregledati bistvene resnice: Tudi če bi biia človeška volja absolutno nesvobodna in bi io vodile neznane sile, bi se hoteči človek tega ne zavedal. Svoje odločitve izpolnjuje tako, kakor da bi bil svoboden, рЗ, Св m rav verjame še tako trdno v svojo nesvoHo Liost. V tem »kakor da bi« pa tiči vse nravstveno dejanje in za vsebino od'ocitev je popolnoma vse eno, kako si odgovarjamo na vprašanje ô svobodi ali nesvobodi volje. Mogoče da je svoboria volje samo iluzija, a že ta nalika »kakor da bi bili prosti« zadostuje človeka, da mu da občutiti vso daljnosežnos" svoje volje in njenih odločitev. ' če pa nima vprašanje o svobodi volje nobrnao-a praktičnega pomena, га s tem teoretično še davno nismo rešili. Zr.a- nost se le bavi ž njim in je posamezna važna vprašanja že rešila. Pred vsem je danes gotovo, îa popolne svobodne volje ni. Vplivi okolice, dednih nagnjenj, podzavesti itd. so tako močni, da jim ne moremo орогекаћ važne vloge pri nastanku kakšne odločitve. Tudi na dejstvo, da je sploh prišlo do kakšne odločitve, so vplivale vnanje okoliščine, namreč prejšnji dražljaji. Prav tako pa ni mogoče trditi, da bi posameznik n. pr. pod vplivom sugestije popolnoma izgubil vsako voljo in bi ga vodili samo vnanji vplivi. Saj se tuje volje niti ne zaveda in ji sledi, kakor da bi bila njegova. Uspešna sugestija je v normalnih razmerah mogoča le :edaj, če sta jo hotela oba dela zavestno. Da-li pa je ta odločitev nastala iz proste -/oije ali ne, to temeljno vprašanje ostane nerešeno. Podobno lahko trdimo v mnogih IZ NAŠE TOPONOMASTIKE STANKO BUNC Zadnji zvezek mariborskega »časopisa za zgodovino in narodopisje« prinaša na str. 113-8 in 153-7 razlago dveh slovenskih krajevnih imen iz ptujske okolice: Pesnice in Hajdine. 1. Imeni rek Piašnice na Poljskem Pomorju in Pesnice (z istoimensko vasjo) v Slovenskih goricah si jezikovno povsem odgovarjata. Pri imenu P i a š n i c a je razlaga od p i ase k (= pesek) radi geološke strukture Poljskega Pomorja stvarno popolnoma umi ji va; pri naši Pesnici, ki teče po glinasti dolini, se zdi taka pojasnitev neosnovana, a to samo na videz: tamkajšnje ljudstvo naziva namreč sleherno naplavino tekoče vode »p e s e k«, pa naj bo to potem pesek, glina ali karkoli. — Avtorju prof. Ilešiču je s podatki realij prof. Baša stvarna razlaga imena uspela, jezikovno plat na je pustil pisec nerešeno. Hude preglavice dela lingvistično izvaianje tako Pesnice kakor tudi Piašnice iz besede pesek oz. pia-s e k, ker historične forme ne izkazujejo nobenega sledu kakega s t za š t iz »—sk + s—«. Izpeljevanje iz besede pësh (brez sufiksa — t.lci-) je zavrnil kot neverjetno, češ, da se. da tak substantiv samo sunoriirati in da se z njim tudi sicer težko cnerira. Toda čemu v temo zavijati jasno stvar ? Pesnica in P i a š n i c a sta regularna zastopnika prvotne oblike pësi,nîca, ki ima za osnovo substantiv p è s t> (— posek, brez sufiksa —l.kh), katerega nekrtanio eksistenco izpričnieio poleg obeh na=ih Se fo"me; pnlj. p i a-sisty (poleg mlajšega piaszczysty, drugih primerih, da obstojajo nesvobod-ne odločitve, a nikakor ne, da obstojajo samo takšne. Pravega dokaza, da svobodne odločitve niso mogoče, ni podal še nihče in ga menda tudi nikoli ne bo podal. Na sami izkustveni podlagi odgovor ni bil mogoč. Zato prestavlja moderna filozofija vprašanje o svobodni volji v področje metafizike — kar pa ne pomeni, da naj bo samo predmet, fantastičnega igračkanja. Gre pač za predmet, ki mu samo izkustvo ne more do živega, temveč ima zanj tudi osebno prepričanje svojo besedo. Na vse zadnje si mora torej vsak misleči človek sam spraviti na jasno, da-li smatra voljo za svobodno ali nesvobod-no. Morda je Nietzsche še najbolje in za vse veljavno odgovoril na to vprašanje, ko je dejal, da ni niti svobodne niti ne-svobodne volje, temveč da so volje samo šibkejše in močnejše. Dr. g. v. stvorjenega od p i a s e k; prim. Loš, gram. pol. П, 54, 74), slov. pêsnat (poleg pešč-nàt; gl. Plet. II, 27, 29) in rus. supesb »peščena tla« iz sqpësl. (Miklošič, EWb 245). Pravilno etimologijo Pesnice je podal že prof. Ramovš, Hist. gram. П, 269. 2. še veliko bolj zavozlana in umetna, a precej malo verjetna je druga etimologija. V imenu H a j d i n a, ki nima nič skupnega ne s Hajdi (Ajdi, pagani) in ne s ha j din o (ajdo), se пш je po mnenju prof. Kelemine ohranil jezikovni ostanek ustanoviteljev tega kraja, ilirskih Noričanov, na katere spominja osnova ganda II canda = laberje, reber. IZBOLJŠANJE ZVOČNEGA FILMA Inženjerji Westwern Electric Company so predvajali v družbenih laboratorijih film, ki visoko nadkriljuje vse, kar se je doslej ustvarilo na tem polju. Zvočna aparatura je brez popačenja oddajala vse zvoke od 30—10.000 hertzov (tresljajev na sekundo) To so dosegli ne le z izpopolnjenim filmom, na katerem so se registrirali zvoki, marveč tudi z novimi zvočniki, ki z lahkoto zmagajo vse zvočne frekvence. Zvočnikov je za filmskim p'atnom troie. Prvi oddaja samo zvoke od 30 do 500 hertzov, drugi od 300 dd 5000, tretji pa visoke tone od 5000 do 10 000 tresljajev na sekundo. Predvajanje filma z novo aparaturo je očaralo vse poslušalce. Filmani koncert orkestra je kazal očitne nedostat-ke, če so ga predvajali na normalni aparaturi. Tako so se n. pr. ponekod sicer videle kretnje dirigenta ali zvokov ni bilo slišati. Na novî apqrnturï r>a so se vse te vr-zeM 'znorvolnile. Slišali so se vsi nainižji in najvišji toni, ki jih more dojeti uho. JUŽNOAFRIŠKA PRAZGODOVINA IN IZVOR EVROPSKIH RAS ugène Pittard, profesor antropologije na vseučilišču v ženevi, je nedavno predaval o umetniških najdbah iz jam po Južni Afriki. Gre za podobe ljudi in živali, vsekane v stene. Če so tudi barvane — rumeno ali rdeče, belo ali črno — jim tlej stopimo v paleolitik, ob čigar koncu se pojavijo kovinski predmeti. Po najnovejših odkritjih sklepajo, da je Afrika šla tudi po sličnih stopnjah, samo da afriška prehistorična doba sega še dalje nazaj kakor evropska. Jamske vklesane in barvane podofce E BUŠMANSKE RISBE V Številnih jamah Južne Afrike najdemo bušmanske freske, ki predstavljajo večinoma živali in le redko ljudi. Risbe kažejo svojevrsten naturalizem etnologi pravijo slike. Obilo takih prazgodovinskih vrezanic so odkrili po Španskem in po Južni Franciji. Spadajo po večini v paleolitsko (jamsko) dobo, zlasti v magdalènsko razdobje, ki že pozna obdelan kamen. Prazgodovina, kakor veste, se ne šteje po stoletjih niti po tisočletjih, ampak po najdbah, ki so nam razodele zaporedne tipe okamene-lega človeka ali vrste izginulih živali. Po krajih, kjer so pomembne najdbe prišle na plan, so imenovane torej dobe, ki oblegajo po več 10 000 let: mous^êrien, solutréen, aurignacien, magdalénien. Po- nahajamo zlasti po Bulmanskem (za Bo-schimens ali Bushmens sem v zadnjih mesecih čital: Grmičarji, Grmovnjaki). Pleme zavzema dandanes razmeroma majhen pas severnozapadno od Kapske kolonije, včasi pa je segalo do Velikih jeze/. V poslednjih stoletjih pa so Gr-movnjake potisnili na jug bojevitejši Zu-lukafri, Evropci, posebno Nizozemci. Angleži, Buri. Grmovnjaki, o katerih nam je lani ali predlanskim v Ljubljani predaval neki Nemec, niso črnega p'emena, marveč so žolti. Ker pa nimajo etnične niti jezične sorodnosti z azijskimi ljudstvi, jih ne vedo kam nasloniti. Za civilizacijo so gluhi, avstralskimi domačim se kosajo za najnižjo stopnjo v človeškem r^rhi« V Evropi naletiš še pogosto na krive pojme tako glede na pitmena, ла mvujij pj Aiiiki, Kakor glede na stopnje njih omike. V 19. ali ze i.8. stoletju je bil razloček med obema zemljinama iiemara prav velik: manjši je bil n. pr. v 15. stoletju. Črnska država Benin j? tedaj cvetela in imela nekolikšno prosveto. Ustvarila je lepih sprmpn'kov iri пптр^јпп, osobito bronastih, kakršne vidiš po etnografskih muzejiu. ^aane so tudi zanimive lesene rezharije iz Копт;а. Vendar to so izdelki stalnih poljedelskih narodov. Grmovnjaki pa so še napol nomadski lovci. Ali to jih ni oviralo, da ne bi bili ustvarili izrazite umetnosti, ki se je razprostrla po vsej Afriki, koder se je različno razvijala. Pri Grmovn^akih ie ostala približno še na prazgodovinski stop-nu. Nekatere " iviire ce ôkamenele, fosilne, sodobne izginulim živaiim, mamutom ah ^uoaiom (bivolom =i'nih in zvitih rr^fyj, ki jih predstavljajo. Druge, novejše, prikazujejo še žive vrste, kot antilopo ali noja. Največkrat so to lovski prizori, manj često bitke med Bušmani in Zuluji, to pa kaj preprosto, skoraj shematično risani, vendar izredno močni, razgibani. Evropski ku-bistični slikarji ki so sicer dolžni nre-cej zahvale umetnosti drugih afriških pokrajin, niso nikdar dosegu tolikšne s.a-mohotnosti niti krepčine. Slika »Lov na antilope« te nehote spomni Gorjupovih »gazel«. Odkritje umetnosti po južnoafriških jamah, kakršno nahajamo po Evropi v stanju sledov, na novo otvarja pereče vprašanje: odkod so evropske pasme? Da so te prišle iz Afrike, ne iz Azije, ta domneva ima svoje zastopnike. To se je utegnilo zgoditi v prastarih časih, ko gi-braltarski »most« še ni bil podrt, ko se je še afriško obrežje držalo Italije, »si-cil-ko tunjHjski most«. Mogoče se je prehod izvršil v manj bajni dobi, preko Egipta in Sirije. V tej deželi so se namreč našle skulpture,. jako podobne južnoafriškim jamskim podobam. Drugo zanimivo dejstvo: »Grimaldijevi negroidi«, najdeni v jami blizu Mentcna 8 m globoko, kažejo iste razsežnosti v lobanji kot pri Grmičarjih. To bi bili torej nfši predniki, daljni pradedi. E. P. KDO BO ZMAGAL? Na progi New York-Chicago se vrše poskusi s svojevrstnim avtobusom na tračnicah, ki je baje hitrejši od lokomotive »Burlington Expressa« у*^ ..... SPOMINI NÀ BRATISLAVO IZZA SLOVANSKEGA PRAVNIŠKEGA KONGRESA UNIV. PROF. DR. METOD DOLENC I C] a ira!«, bo že kako šlo, so si mislili pred dobrimi tremi leti slovenski pravniki, ko je v Du- ,_ brovniku na petem pravniškem kongresu naše kraljevine Jugoslavije vznikla misel, naj se sestanemo pravniki vseh slovanskih držav v 1. 1933 na skupnem kongresu v Bratislavi. Drugi, tudi jaz sem bil med njimi, smo bili večji pesimisti: bili smo tako rekoč trdno prepričani, da bo tak kongres splaval po vodi! Koliko upornih strokovnih zaprek, pa še v3eobča težka gospodarska depresija. To se ne da kar tako premagati. Danes, štiri mesece po kongresu, pa moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je stvar vendar le šla in še prav dobro. Zasluge za to ima pred vsem Bratislava sama, zatočišče vseslovanskega pravniškega kongresa, in po njem slovanski »pravniški apostol« odvetnik dr. Ciril B a-rinka. Treba pribiti : če bi ne bilo tega moža, bi se vse dobre namere razblinile v nič, vsak drug bi bil obupal in se vdal v usodo, češ, kar ne gre, pa ne gre. Njemu pa se je posrečilo, da smo vendar potovali na kongres pravnikov slovanskih držav ter ga častno in koristno opravili. * Odbor J. Č. lige je izrazil željo, naj bi o tem kongresu poročal na društvenem sestanku. Prav rad sem se tej želji odzval, seveda s polno zavestjo, da moje poročilo ne sme biti juristično razglabljanje o pomenu in vsebini vprašanj, ki so se tam razmotrivala, ampak résumé vtisov, ki jih je mogel dobiti vsak kulturni delavec in ki zanimajo vsakogar, ki je prežet slovanske miselnosti. Po tej ugotovitvi pa menda ne bo treba še le poudarjati, da se hočem pri spominih na Bratislavo izza slovanskega pravniškega kongresa držati strogo resnice ter brez pretiravanj pa tudi brez črnoglednosti nanizati nekoliko vprašanj in misli, ne da bi hotel zabavati, ampak globlje informirati. Da se bo pri tem povedalo to ali ono »izza kulis«, stvari gotovo ne bo škodilo. II Kongres se je zval oficialno »Prvi kongres pravnikov slovanskih držav«. Koliko trenj, koliko nevšečnosti je bi'o zaradi tega naziva ... Druga, morda bližja DR. METOD DOLENC misel o nazivu bi bila, da naj bi ga imenovali »vseobči kongres slovanskih pravnikov«. To bi omogočilo udeležbo vsem pravnikom slovanske narodnosti, zlasti pravnikom ruske emigracije, ki so ostali pri svojem starem ruskem državljanstvu, a žive izven svoje domovine. Pa je bilo zopet ugovorov, da bi bili potem izključeni pravniki neslovanske narodnosti, čeprav žive v slovanskih državah kot njihovi državljani. Slovenci smo se toplo zavzemali za čim splošnejšo obliko, za vseobčo udeležbo. Rešitev vprašanja glede naslova je dolgo kolebala, nazadnje smo jo prepustili drugim, ki zastopajo višje število takih udeležencev, ki bodo osebno sodelovali. Mišljeno je bilo, naj bi se z nazivom »Prvi kongres pravnikov slovanskih držav« privabili tudi pravniki iz Sovjetske Rusije in je ta naziv končno obveljal. Pokazalo pa se je, da ni bilo pravnikov iz Rusije, a odbiti so se čutili pravniki — ruske emigracije in tudi rusinski pravniki. Niso se prijavili, Rusini so celo sklicali svoj poseben pravniški kongres mesec dni pozneje v Prago ... Udeležba iz češkoslovaške in Poljske je bila številna, iz Jugoslavije častna. Slovencev nas je bilo dvajset, Hrvatov mnogo manj, Srbi so pripotovali deloma posamič, zverine pa skupaj z Bolgari na posebni ladji, ki jih je vozila po Donavi iz Beograda do Bratislave in še dalje — po kongresu — do Dunaja in nazaj. V Beogradu so se vršile skupne prireditve v svrho medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Kakor vse kaže, je bilo skupno pripotovanje Srbov in Bolgarov na kongres eden izmed lepih pozitivnih uspehov v borbi za idejo kulturnega zbliževanja slovanskih pravnikov. III Kam naj se skliče prvi kongres pravnikov slovanskih držav? V tem pogledu Še le pozneje, nekoliko tednov pred napovedanim dnem kongresa v Bratislavi so se čuli glasovi nezadovoljstva, češ, da bi bila reprezentativno bolj poklicana Praga za prvo kongresno mesto .., Toda tisti čas je bilo ponovno sklepanje v tem pogledu že izključeno. Praevenire, pretek, je bil že izvršen, rekli smo si, da pride Praga itak kmalu do tega, da nas pozove in sprejme v svojo zlato okrilje; saj bo prihodnje leto proslava stoletnice rojstva velikega češkoslovaškega pravnika evropskega formata Antonina Rande, Pogled na BRATISLAVO z razvalinami starega gradu smo imeli po razvoju dogodkov vnaprej začrtano pot. Prve klice za oživotvorje-nje kongresa slovanskih pravnikov so vznikle na 3. »sjezdu češkoslovaških pravnikov« baš v Bratislavi, ki se je imenitno opravil 1. 1930, pri katerem pa so sodelovali kot priče in gostje tudi že pravniki iz Poljske in Jugoslavije. Tam in tedaj izkazano gostoljubje mesta Bratislave in zlasti še vnetost že imenovanega iniciatorja ideje vseslovanskega pravniškega kongresa dr. Cirila Barinke, dalje geografska lega mesta Bratislave v centru slovanskih držav, pa tudi češkoslovaške republike same, je opravičevala naravnost predestinacijo Bratislave kot kraja, kamor naj se vabijo slovanski pravniki na skupni kongres. V resnici vsaj jugoslovanski pravniki nismo niti mislili na to, da bi se naš prvi slovanski kongres vršil kje drugod ko v Bratislavi. IV Ali se je Bratislava smela smatrati za pripravno mesto za kongres tako velikega obsega in tako značilnega pomena ? Vprašanje se more mirne duše potrditi. Bratislava je drugo kulturno žarišče češkoslovaške republike. Imela je že v 16. stoletju svojo univerzo: Academia Istropolitana. Nekako na razkrsju med zapadnim in vzhodnim svetom, vsa obkoljena od slovanskega življa, je prevzela že konec 15. stoletja vodilno vlogo kot torišče in zatočišče tedanje kulture in civilizacije. Njena srečna lega v plodo-nosni donavski ravni, bogastvo njenih prebivalcev, ki so se smeli že od leta 1271 dalje imenovati za meščane, množina kulturnih spomenikov v Bratislavi, vse to jo jt naravnost predestiniralo za sed°ž vladarjev. Po bitki pri Nlohaču 1. 1526 je postala ogrska rezidenca Habs- buržanov; 1. 1563 se je dal nadvojvoda Makso v Bratislavi kronati; odtlej pa do 1. 1830 je bilo 10 kraljev in 8 kraljic iz hiše Habsburžanov v Bratislavi krona-nih. V 17. stoletju je bilo Bratislavi raz stališče češkoslovaške zgodovine usojena zelo važna vloga: Tu so se zbrali in zbirali češki in madžarski evangeljski ple-menitaši, da se posvetujejo o skupni oor-bi zoper habsburške težnje po rekatoli-zaciji. V tem stoletju je pričela tudi tiskana slovaška književnost baš v Bratislavi svoje življenje in to mesto je lilo izhodišče vseh naporov za narodno pro-bujevanje Slovakov. V 18. stoletju se je koncentriralo plemstvo v Bratislavi in postavilo visoko število krasnih plemiških palač. V 19. stoletju so živeli v Bratislavi in delovali največji češki prosvetni prvoboritelji kot Fran Palacky, Pavel Šafarik itd. Pa to so — rekel bi — samo vnanji obrisi zgodovinskega pomena Bratislave, ki nimajo baš mnogo stika s pravniško vedo kot takšno! Vprav v poslednjem pogledu pa se nam zopet pokaže Bratislava v najlepši luči. V njenem mestnem arhivu so listine iz časa od postanka Bratislave v 1. stoletju po Kristusovem rojstvu, ko se že omenja grad Bratislava, danes razvalina, ker so ga 1. 1811 av-striiski voiaki italijanske narodnosti zažgali, pa do 14. stoletja, a vseh teh listin je 9000. Le-té pa niso samo ohranjene, amoak tudi strokovnjaško urejene in za to dostopne znanstvenemu svetu. V mestnem arhivu ima Bratislava tudi svojo zemljiško knjigo, ki seže od srede 15. do srede 19. stoletja in je živa priča smo-trenega vodstva rrestne uprave in pra-vosodstva. Ta zemljiška knjiga velja kot najpopolnejša v Evropi. Le še eno naj pripomnim : Madžari so v 19. stoletju restavrirali nekdanjo bratislavsko akademijo, a češkos'ovaška republika je dala Bratislavi polno univerzo s pravniško, fi'ozofsko in medicinsko fakulteto; le teološke nima. Cut hvaležnosti mi narekuje srčno do'žnost, da poudarim važno vlogo, ki jo je prevzela bratislavska univerza po svojem rektoratu, senatu in zlasti po agilnih strokovniaških močeh pravniške fakultete tiri kongresu. Vsi so predniačili drus> pred drugim, vsak in vsi so se izkazali na svoiem polju v najboljšem smis'u besede. Posebej pa naj navedem še tistega činitelja mesta B"atis'ave, ki ji stoji načelu. to je župan dr Krno: On nam je o času kongresa nrinra"" Bratis'^vo rn najudobnejše zborovališče. V O predhodnih pripravah tako obsežnega kongresa, ki naj bi združil pravnike petero slovanskih držav, ne bom mnogo govoril. Vse delo je slonelo na ramah generalnega sekretarja dr. Cirila Ba-rinke. On je osebno potoval od centra do centra pravniških združenj v vseh slovanskih državah. V medsebojnem pritrjevanju njegovim predlogom je bilo izbrano prvo predsedstvo kongresa, je bil določen strokovni program, pa tudi ias kongresa. Poskrbljeno je bilo, da izdelajo strokovnjaki za poedina vprašanja iz različnih panog pravne znanosti ?voje glavne in stranske referate, ki naj bi se že vnaprej razposlali v tiskani obliki ostalim interesentom. Bratislavski generalni sekretariat kongresa je izdal knjigo »Uporedna slovanska pravnicka terminologija«, iz katere so mogli slovanski pravniki zajemati poznanje tehničkih izrazov iz pravne stroke, ki jih na va ini besednjaki seveda ne navajajo. Tudi za družabnost ob času kongresnih dni se je ugotovil točen program. Gle-dališčna predstava »Prodane neveste« s sodelovanjem umetnikov pevcev raznih slovanskih narodov, ki bi peli vsak v svojem jeziku, prvi večer: družabni sestanek v mestni reduti drugi večer, in »trgatev grozdja« zadnji podvečer naj bi udeležencem nudili razvedrila in zabave. Pomembnost pravniškega kongresa je poudarila sama vlada češkoslovaške republike, ki je aranžirala odkritje spomenika velikega slovaškega politika iti pisatelja Svetozarja Hurbana-Va.jarskega, a globoko razumevanje za prave cilje kongresa je pokazala bratislavska univerza, ki je sklenila, da o priliki kongresa podeli častni doktorat prava dvema Poljakoma, enemu Bolgaru in dvema Jugoslovanoma. Od pravkar opisanih obširnih priprav za kongres se niso docela smotreno obnesle tiste, ki so se tikale strokovnih predavanj. Nekateri priglašeni poročevalci so se opravičili, da ne morejo prevzete naloge izvršiti, drugi so sicer predavanja pripravili, pa jih niso priobčili v tisku ; še drugi so to sicer storili, pa n;so ver utegnili svoiih poročil razposlati ,so-poročevalcem. To so pač težave, ki se pcrajaio pri vseh velikih kongresih, kjer je število predavanj ali poroči' zelo veliko. Za Jugoslovane pa omenjenih težav ni bi'o: Vse je šlo gladko, referati so bili tiskani in pravočasno razposlani; ko je en ppročevplec žaram prezr ios'enostfc odpovedal svoje poročilo, pa je stopil ira- gi na njegovo mesto. Vse strokovne pravniške revije v Jugoslaviji so pozdravile kongres s posebnimi razpravami ali članki. Iz vseh je zvenelo veliko zadovolj- TEHNIČNI NOVI LADIJSKI ŽERJAVI Kakor na kolodvorih tako se mora tudi v pristaniščih došlo blago naglo spraviti naprej, da ne dela ležarina prevelikih stroškov. Nakladanje in razkladanje blaga z ladij je treba čim bolj pospešiti, kar se da doseči samo, če je na razpolago zadostno število pripravnih dvigal. Za prekladanje blaga služijo dvigala na ladjah in na kopnem. Idealno stanje je doseženo takrat, kadar lahko obe vrsti vzajemno delata, ne da bi se motili, še boljše pa je, če je ladja sama zadostno opremljena z dvigali, da se ji ni treba posluževati velikih žerjavov na pomolih, ki tisti čas lahko pomagajo slabejše opremljenim ladjam. Najstarejša dvigala na ladjah so bili nakladalni jambori in vitlji. ki so se spočetka posluževali na roko. kasneje pa so človeško silo pri nj:'b nadomestili stroji. Te pri- stvo, da se naj zgradi na kongresu trden temelj za nadaljnje bratsko delovanje vseh slovanskih pravnikov. D A L J K OBZORNIK mitivne vrste dvigal so kasneje dopolnili še na ladijskih krovih postavljeni hidravlični, parni in električni žerjavi s trdno, samo v enem krogu vrtljivo ročico, ki se pa tudi niso izkazali dovolj elastični za vse potrebe pri nakladanju in raztovarja- nju ladij. Vzrok je v tem, da se kljuka, i» katero se obešajo bremena, pač lahko giblje v eni sami krožni črti in je treba spravljati vse tovore v to območje, kar je ne samo zamudno, marveč zahteva tudi dosti delovnih moči. Da se odpomore tem nedostatkom, je neka tovarna konstruirala zdaj ladijska dvigala, pri katerih lahko niha ročica ne samo v krogu, marveč sp tudi cela giblje v velikem kotv navzgor in navzdol, tako da obvlada kljuka za obešanje tovorov razmeroma zelo ve''ko piosnev. s katere se lahko pobirajo tovori ali pa odkiadajo nanjo. Nekatera tpka dvip-nla so bi's že postavljena na večjih tovornih parnikih in so se prav dobro obnesla. Nakladanje aH razkladanje opravljajo hitreje in za poslugo je potrebnih manj ljudi. Vsako dvigalo lahko zmaguje do 3000 kg težka bremena in blago lahko pobira v premeru 6 do 18 m. Dvigala. ki se vsa grade na električni pogon, so zelo nagla in okretna. Vsako lahko «pravi v določenem času delo treh navadnih ladijskih dvigal. tnj PRAH BOŠ... Hiše ob železnici ali v bližini tvornic ne ostanejo dolgo bele. Premogovni prah jih naglo pokrije z neodpravljivo črno prevlako. Živo staničje ni pa nič odpornejše nego kamen, opeka in cement; tudi človeški drob se ne more ubraniti v podobnem položaju mineralizaciji. To ni gola podmena, marveč je opazovano in dognano dejstvo. Avtopsija (raztelesi-t.ev) je pokazala, da so pri rudarjih, pri starih kurjačih lokomotiv ali pri premo-gonoscih na ladjah notranji deli tako rekoč prežeti s črnim drobirjem. Temu pravijo antrakoza (anthracosis). Poleg premogovnega so pa še druge vrste prahu v ov/dušju. Z rudarsko »antrakozo« se da primerjati »silikoza«, »kalikoza«, t skistoza« itd. pri kamenosekih, cementar-jih, sadrarjih ali maltarjih itd. Tu ne gre za malenkosti, saj na lanskem zdravstvenem shodu v Lyonu so učenjaki trdili, da so domala vsi prebivalci velemest kolikor toliko »silikotični«, s kremenom prepojeni. Vendar se ne razburjamo nad mero. V nasprotju z živalskim ali rastlinskim prahom, ki je pogosto kužen, je rudninski prašek vobče nebrižen. Malce utegne ovirati pravilno delovanje tkiva, v katerem si je po nezgodi izbral bivališče, dalje pa ne gre njegovo kvarno učinkovanje. Neke vrste prah je baje celo dobrodejen. Ogelni prah štejejo nekateri za izvrstno razkužilo prebavilom. Glede apnovitega prahu je celo odličen profesor farmacevtske fakultete predlagal, naj bi se vzel za podlago obrambe proti bacilu tuberkuloze. * Vendar s tem še ni rečeno, naj kratko malo preziramo splošno uimo, kakršen je prah. Marsikatero zrnce, ki ni prav nič sumljivo glede okužitve, utegne biti dovolj rezko ali ostro, da rani sluznico v sapniku in napravi pot škodljivim mikrobom. A tudi če tega ne stori, otežkoča pa vendarle dihanje in daje srcu preveč posla. Kaj bi se torej dalo ukreniti proti pra-šini Navaditi se na primer, da bomo dihali samo skozi nos Ako so konji v kame-no)ornih odpornejši proti obolenju na pre-dušnikih ali na pljučih, so zato, ker dihajo samo skozi nozdrvi. Nadalje mislijo poklicani činitelji na to, kako bi »razpra-Sili« ozračje velikih naselbin, tovaren ali delavnic, to pa z aspiratorji, z vetrili, z električnimi zbiralniki in drugačnimi pripra- vami. Tako smemo opravičeno upati, da se množina nesnage skrči na najnižjo mero, ki jo dihala še preneso ali pa jo fago-citi nevtralizirajo. Idealna rešitev pa bi bila seveda v tem, da se vrnemo na kmete, kakor je nedavno predlagal dr. Henri Bouquet (Revue Générale des Sciences, 31. III. 33.) Mogoče se kedaj to zgodi. Saj bi ne bilo prvič, da utrujena civilizacija poišče oddiha na ta način. »Multa renascentur quae jam cecidere ...« je dejal rimski pesnik ... Kar ni, še lahko se zgodi. Emil G. BREZPOSELNOST V ANGLEŠKEM HUMORJU • Vidite, gospod, to je edini stroj, ki utegne rešiti vprašanje brezposelnosti. Izvrši delo enega samega moža in potrebuje za ravnanje sto ljudi.. .t »Passing Show«, London IZ „MINIATUR" Si Л KIJA N A Ž E L J E Z N OV Л - K O K A L J ZADREGA Jernej je sedel pri četrtinki in pokimaval. »Kaj loviš misli?« ga je ogovoril Janez in prisedel. »Ne lovim jih ... Polovil sem že vse proslavljene misli slavnih mož ter jih podaril svojemu narodu kot svojo lastnino. Izčrpal sem zaloge svoje fantazije, izčrpal tuje miselne zakladnice in zdaj sem pred gordij-skim vozlom. Živim od misli, ker kaj drugega ne znam ...« »Res tvoja zadrega je navidezno velika. Vendar, prijateljček«, ga je potrepljal po rami, »vrzi se na prevode! Prevodi so »dernier cri« po vsem svetu, zlasti pa še pri nas... in tudi dobro neso!« »Bože, kako sem bil omejen, da nisem videl čez plot svetovnega književnega stališča: Kradi pošteno in piši poleg svojega skromnega imena kako ime desetega svetovnega čuda!« Jernej je izpil v dušku kozarček cvička in se zadovoljno smehljal. Gordijski vozel je bil presekan. ŽENIN DNEVNIK Mož je našel ženin dnevnik. Pozabil je celo oditi v kavarno na popoldansko črno kavo. Prečital jc dnevnik in pohitel v kuhinjo. »Take nesramne neumnosti pišeš!« je za-vpil. »Zmešana si ko kako predvojno petnajstletno dekle! Zabavljaš čez me! Obkladaš me z nevzgojencem, tiranom in sanjariš o nekakem vitezu! šema! Kaj sem ti storil? Na vsaki strani ponavljaš: molk! Molk je moje življenje!« »če molčim, preprečim prepir. S teboj vendar ne smem govoriti vsega, kar mi je na srcu, temveč samo to, kar je tebi všeč! In zato pišem ... dnevnik!« »Vražja!« je vzkliknil razburjeno, zavihtel ženin dnevnik in ga vrgel v štedilnik. Ogenj je poživel in veselo zaprasketal. žena se je sklonila globoko nad posodo, ki jo je pomivala. Molčala je. Del njene duše je ginil v plamenih. URADNIŠKI TERMOMETER Počasi leze termometer kvišku. Denar pa kopni z besno naglico. Noben vremenoslo-vec ne more prerokovati izprcmembe v da-tumovem porastu. Od prvega do drugega je hiter tempo, od drugega do prvega pa polževo pomikanje navzgor... Kdaj bo prvi? In če je prvi, kaj potem? Javna delitev plače... in potem spet ina-zovanje termometerskega datumovega stanja ... In tako iz meseca v mesec, iz leta v leto . . . Nikoli ni matematičnega počitka in brezskrbnega odmora... IZ DEL HERMANA BAHRA UČINKI VOLJE Ne pravim: ne smeš jesti mesa! Ampak pravim: kdor je meso, mora imeti tudi moč, usmrtiti žival z lastno roko. V naših časih se onesveščamo, ko se zakolje prašič, toda njegova pečenka nam ugaja. SMRT Ljubim smrt. Ne kot odrešiteljico, kajti ne trpim na življenju. Ne, ampak kot tzpc-polnjevalko. Smrt mi bo prinesla vse, česar manjka. Šele potem bo dozorela setev mojega življenja. Smrt mi ne vzame ničesar, temveč mi da še več. To zdaj vem, in če mislim nanjo, mi je prav tako pri srcu kakor tedaj, ko smo še otroci čakali na božično drevo: sedeli smo v temi, toda skozi priprta vrata je sijal žarek prijazne svetlobe. ŽENSKE Od Danteja in trubadurjev preko Sha« kespeareja do Goetheja in do romantike je bila ženska velika pomočnica možu, da je mogel iz vsakdanjosti v večno in skoraj smo pozabili, da je morala biti ta metafizična stvar, ki je bila ženska, vendar le človek, ki smo jo mogli videti. NATURALIZEM Naturalizem je ali odmor za okrevanje stare umetnosti, ali pa je odmor za pripravo nove: na vsak način pa je le vmesno dejanje. ELEONORE DUŠE Takšna je bila tedaj. Takšna je bila še, ko sem jo bil videl 1891 v Petrogradu v omotici očarljivosti... Takšna je bila, ko se je 1892 prvič prikazala na Dunaju. Posrečilo se ji je, da je stisnila ves pekel svojih strasti v divji trenutek, ki ga je tako, kakor ga je čutila izbruhnila še gorečega in z vso lavo... Imela je moč nad našimi čuti in našimi živci, moč, ki je gledališče pred njo ni poznalo. ALKOHOL, ŽELODČNI KAMNI IN POAPNENJE ŽIL Nihče ne dvomi o tem, da čezmerno uživanje alkohola človeškemu organizmu škoduje. Po najnovejših raziskovanjih ameriškega učenjaka Lcaryja se pa zdi zelo verjetno, da zmerno uživanje alkohola zdravju lahko koristi. Leary se je opiral na dejstvo, da se najde pri alkoholikih mnogo manj želodčnih kamnov kot pri popolnih abstinentih in da se pri alkoholikih nikakor ne pojavlja poapnenje žil prej kakor pri abstinentih. Nasprotno se je dognalo, da je ožilje nri ljudeh, ki uživajo alkohol vedno le zmerno, v razmerju s starostjo izredno dobro ohranjeno. Ta pojav razlaga Leary tako, da alkohol razkraja holesterol, organsko spojino, ki je velikega pomena 1 pri tvorbi želodčnih kamnov i pri poapnenju žil ali arteriosklerozi. t.,- . -.....»...... liplllf igli ■ JI ШШШ шг ; ш ■BSH il: Es; i!iSI t- 1Ш iPiP .'v'. Levo zgoraj: Hsingking, nova prestolnica Mand-žukua, raste iz tal. Na sliki nova pravosodna palača. — Levo spodaj: Novo »morsko čudo«. Spuščanje nove angleške podmornice »Severn« v morje. — Zgoraj v sredi: Krotka mlada veverica. ■— Desno spodaj: Lepota tehnike: Nočna slika ogromne gradnje novega mostu čez Mali Belt na Danskem. Zgoraj desno: Strauss komponira. Skladatelj Rihard Strauss, ki bo letos star 70 let, komponira novo operno delo »Molčeča žena« na svojem domu v Garmischu SRČNI ZVOKI TONE C L FA K (Iz zaprašenega pisma, ki ga je pisal naiven človek in ga k sreči ni oddalj iedel sem ob postelji, na katero ^^^ Te je priklepala težka bolezen, iTrpela si in čakala ozdravlje-•rL\ nja, meni so se pa odkrivale Čudežne stvari. Spoznal sem veliko vrednost zdravja, velik smisel življenja, pa tudi strahoto smrti, ki je trdovratno segala po mladem bitju. Ob Tebi sta se borila za premoč ledena mrtvaška groza in sončen vrisk življenja. Nihče od nas, ki smo Ti delali druščino, ni vedel, komu bo sojena zmaga. Tudi zdravniki ne. Skrbno so prihajali in ostajali resni tudi pri odhodih. Brez moči in odpora si bila izročena mučni negotovosti. Oboje je utegnilo priti: ozdravljenje ali smrt... * Kadar se človeku kaj odmika, dobiva zanj šele pravo ceno. Tebi se je odmi-kalo življenje, z njim si zgubljala vse. Pošastna usodnost je stegovala roko, da Te udari in oropa vsega, kar pomeni življenje za mladega človeka. Težko Ti je moralo biti! Težke so bile zlasti noči v samotni bolniški sobi. Vsemu trpljenju se je pridružilo še razmišljanje, ki človeka v najhujših bolečinah najbolj trga. Samotne noči brez spanja so prava mučilnica. Tebe ni mogel nihče rešiti iz nje. Kazalo je, da se samo s smrtjo vsega odrešiš, da Te čaka ena sama kratka pot iz bolnišnice v grob. Vzlic vsemu si ostala mirna. Čudil spm se. Dostojanstveno si prenašala veliko trpljenje . . . * V redkih urah najine skupne samote sem spoznaval vso trpko lepoto mladostnega iskanja. Po dolgem, grenkih preizkušeni polnem času, si mi znova izkazala edinstveno zaupanje. Z njim si mi poklonila nikdar pričakovano darilo. V Tvojem najtežjem času sva se spet našla. Vse, kar naju je ločilo, je splahnelo v nič. Na vse preživeto sva se ozrla kakor na mučne, svarilne sanje. V njih je toliko neizži-vetih hrepenenj in toliko grenkobe! Marsikaj je moralo priti, da sva se prikopala do novega zaupanja in svetlih spoznanj. Velikokrat se je življenje z vso neizprosnostjo zarotilo proti nama. A zlomilo naju ni. Meni je dalo jeklenih moči! Moč, prav jeklena moč je potrebna ?a dandanašnje dni. Brez nje in brez jasnih pojmov o svetu ne kaže hoditi po njem. Pa tudi samemu je pot skozi življenje puščobna. Zdrav klic narave druži ljudi in ta je tudi naju zvabil v novo predanost drugega drugemu. Zdaj, ko je na tehtnici za Tvoje življenje mladost premagala smrt, zdaj, ko se ti vrača zdravje in so najtežje skrbi pokopane, zdaj pričakujem, da se odzoveš najglob]im ukazom srca. Glej, da česa ne stons, kar Ti utegne biti večno žal. Za nobeno ceno ne smeš zaživeti zadušeno, k tlom pritisnjeno, v moreče prilike zakopano življenje! * Po človeških, v srce in pamet zapisanih zakonih, je Tvoje mesto ob moji strani. Družabni zakoni in težke prilike naju še ločijo. Premagajva jih, da zaživiva novo, ljubezenske sreče polno življenje. V času, ko je milijonom vzet kruh in ugrabljen dom, ni lahko piti iz studenca sreče. Toda midva ne hlepiva po razkošju. Notranje ubranosti, tovariškega sožitja se nama hoče. A prav zanj je treba mnogo moči. Ona je poroštvo zmage. Zmagati morava! Rešena si smrti, reši se tudi počasnega zamiranja. Za najino novo življenje ne smeva poznati nobenega oklevanja več. Daj svoji mladosti sproščenega izživet ja ! Ne okuj se s predsodki, ne išči ute-šitve v trenutnih omamah. Vse, kar je šlo mimo Tebe, naj Ti bo samo v svarilo. Raztrgaj kopreno vnanjega videza, ne podlegaj varljivemu lesku, okleni se jedra, ki si ga izluščila iz težkih spoznanj. Potem Ti ne bo svet puščobna praznota razočaranj, temveč sončen vrt izpolnitve. ¥ Ne daj, dekle, da bi bilo zaman vse prestano trpljenje! Vzljubi življenje kakor vzljubi mati v mukah rojenega otroka. Veruj vanj kakor verujejo tisoči in tisoči, ki si s trpljenjem utirajo pot v nov svet. Če je Tvoj korak še slaboten in plah, stopi z mano naprej. Postani mi tovarišica in jaz Ti bom razumevajoč tovariš. Tovarišico si želim, ne suženjsko priklenjene žene! Stopi z mano v veliki svet, kjer me čaka še mnogo borb. Daj mi zanje opore, osreči me in hodi pogumno z mano. Spoznala boš, da je v žrtvovanju za velike reči tudi velika sreča. Kličem Te in koprnim po Tebi! Pridi! Življenje naju vabi. Mladost terja svoje pravice. Zadostiva jim! ZAKONI MED SORODNIKI it 1,1 «Tj e v časih, ko nihče ni imel poj-Ж j ma o podedovainih zakonih, Jr so široke množice smatrale za- « J kone med krvnimi sorodniki za vzrok marsikaterih dednih napak pri otrocih. Pomisleki zoper takšne zakone so bili zmerom večji in bolj splošni, ker so se ljudje že po naravi sami ogibali takšnih krvrnih zvez in videli razen tega najbrž tudi v konkretnih primerih samo slabe vzglede. Zgodovina uči, da tega stališča niso zavzemali zmerom in pri vseh narodih. O starih Egipčanih, pa tudi o Perzijcih in Inkih vemo, da se njihovi plemiči, posebno pa vladarski rodovi niso strašili zakonskih zvez v rodu. Iz teh zakonov so se rodili neštevilni potomci, ki niso imeli — kolikor lahko naknadno sodimo — nobenih telesnih ali duševnih hib, najmanj pa takšnih, ki bi morale biti po prej omenjenem mišljenju neizogibne. Sicer pa ni treba posegati v predkr-ščansko dobo, če hočemo ugotoviti, da ni bilo vselej tako usodno, kakor je zdaj ali je bilo pred kratkim, če so se poročili med seboj krvni sorodniki. Čeprav med najožjimi sorodniki, pa vendar v razmeroma tesnih sorodniških odnoša-jih so se mešali med seboj vodilni krogi večine kulturnih narodov ter tako po nagonu vzgajali v svojih potomcih vedno znova one lastnosti, ki so se najbolj vidno pojavljale pri njih. Trezen opazovalec bo končno tudi v živalskem svetu našel kopico primerov, da krvno sorodstvo samo ne povzroča poslabšanja plemena, temveč se je celo pokazalo kot odlično sredstvo za vzgojo najbolj plemenitih vrst. Pri tem pa so vendar stavljene meje, ki se nikakor ne smejo prekoračiti. Če se parijo zelo sorodne živali dalje, moramo računati, da se bodo pri zarodu kmalu pokazale slabe strani, ki jih dotična vrsta živali prej sploh ni kazala, kot n. pr. manjša plodo-vitost, večja dojemljivost za bolezni ali živčne motnje, sami pojavi, ki moraio gojitelja privesti do tega, da z drugačnim parjenjem spet osveži kri pri teh živalih. Slično so opazovali pri nekaterih rastlinah; tudi pri njih se pokaže po dolgotrajnem samooplojevanju — če je sploh mogoče — da so semena manj vredna, medtem ko dobijo rastline po oploditvi s tujih rastlin iste vrste nove življenjske sile. številni raziskovalci, ki so se pred desetletji bavili z zvezami v krvnem sorodstvu — pred vsem pri narodih, ki so zaradi krajevne ločitve ali drugih razlogov živeli popolnoma sami med seboj — so ugotovili, da je bilo zdravstveno stanje teh ljudi •/ splošnem zadovoljivo, ponekod celo prav odlično. V dobi, ko prepreza železniška mreža vse še tako skrite predele in so se sploh izboljšale prometne razmere, najbrž vsaj v Evropi ni več mogoče najti takšnih krajev. Za vse trditve o neškodljivih posledicah krvnega sorodstva med zakonci pa ni mogoče navesti splošnih dokazov že zaradi tega, ker se mora po raznih statistikah o teh zvezah sklepati baš na-«protno. številke govore tako jasno, da ne moremo mimo njih. Po njih ni nobenega dvoma, da so zakoni med sorodniki združeni z velikimi nevarnostmi in so številne resne bolezni med njimi mnogo češče kot med ostalimi. Dasi so mnenja o večji dojemljivosti za gluhonemost ali slaboumnost pri otrocih staršev, ki so sorodni po krvi, še zmerom deljena, je več kot dovolj znano, da so nekatere hude očesne bolezni, med njimi obolenje mrežnice, ki se polagoma spremeni v popolno slepoto, več ali manj dedne in se pojavljajo pred vsem pri otrocih takšnih staršev. Kakšni so vplivi krvnega sorodstva na potomstvo, o tem imamo največ podatkov v znanosti o dednosti. Če je rodbina dojemljiva za neko bolezen, n. pr. za očesno bolezen, slaboumnost ali gluhonemost, se lahko to zlo sploh ne pokaže pri otroku, če se kri bolezenskega nosilca pomeša z zdravo; zato pa je tem bolj verjetno, da se bo bolezen pojavila pri otroku, če sta starša tega otroka sorodnika, ki sta oba nosilca. one bolezni. Brez pomislekov bi torej lahko sklepali krvni sorodniki zakone — kolikor je to sploh dopustno po naših zakonih — le tedaj, če sta oba dela popolnoma zdrava; morda bi takšna združitev zdravega z zdravim še celo oodvoiila dobre lastnosti vsakogar izmed njih in ustvarila duševno in tele=no visoko potomstvo. Seveda se skorai nikoli ne da dokazati, da ne bi bili kjerkoli ostali sledovi škodljivih dednih l"«tnosti, tako da končno ne nreo<=taia dm™p"a kot svariti vse prpfi zakoni s krvn'mï «orndrflW d?si se overila teorr^'"".0 n*3 zago- varjati in so v posameznih primerih sploh neutemeljena. Gotovo pa je, da morajo krvni sorodniki, če stopajo v zakon, zelo skrbno pregledati svoj rodov- nik in ga natančno preiskati glede morebitnih telesnih ah duševnih hib pri sebi in prednikih. Dr. h. n. ■л MAkCilTA ♦ 'МЛТС H ES iT r NADALJEVANJE E Zlato neprestani struji ljudi, ki se pretaka po aveniji Casuarina, je tudi kakega pol tucata sa-J moanskih žena, ki so žene ali vdove nemških naseljencev. Vse so v sorodu z znamenito osebnostjo Nove Gvineje, s kraljico Emo in so tudi vse kraljeve samoanske krvi. Sedaj pa so že v letih, zato izgubljajo njih postave prožne oblike njihove slavne mladosti, še vedno pa hodijo ponosno kakor kraljice. Strast, ki žgeče tli v ženah njihovega plemena, še zmerom sije iz njihovih velikih temnih oči ter ima še vedno moč, da razvname moške, ki križajo njihova pota. Te žene imajo velik vpliv na Novi Gvineji. Ob strani svojih mož so krčile džunglo ter ji iztrgale ogromne prostore zemlje, kamor dotlej še ni stopil beli človek. Brez strahu so krotile divjake in jih tiščale v jarmu Z novimi gospodarji so tudi zanje nastopili težki časi. Toda ostale so na mestu in se bore na ostankih svojega nekdanjega zemljišča s pomočjo svojih otrok v nadi, da jim bodo enkrat mogoče vrnjene njihove pravice. Najmočnejša osebnost, ki je sploh prišla v Rabaul, je bila kraljica Ema. Prišla je na Novo Gvinejo že pred leti, ko je bil otok pod oblastjo Nemške novo-gvinejske družbe, ki je igrala v kolonizaciji Nove Gvineje približno isto vlogo kakor angleška Vzhodna indska družba za britske kolonije. Bila je žena nemškega naseljenca, ki je pa zelo zgodaj umri. Izkazala se je kot sijajen pionir ter postala s časom prava kraljica Nove Britanije, kjer je njena neupogljiva volja in mogočna osebnost držala v strahu in poslušnosti stotine diviakov. S tcbr.-kom in suknom je odkupila od sosednih divjaških poglavarjev ogromne komple- kse zemlje. Plantaže in trgovina sta ji prinesla veliko premoženje. Njena lepa hiša, ki je sedaj prazna, je nekaj milj izven Rabaula. V dnevih, ko je živela na višini, se je razprostirala škrlatasta preproga od ceste do hiše, da bi si njeni gostje ne zamazali čevljev. Hiša je bila polna dragocene oprave, ki si jo je dala pripeljati naravnost iz Nemčije ter je s časom postala tudi dragocen muzej vse tamošnje primitivne kulture. Tedaj je bila tudi izredno lepa ženska in se je dobro zavedala svoje lepote in moči. Omožila se je drugič ter zopet postala vdova, nakar si je nabavila še tretjega mcža, avstralskega Angleža. Po vojni se je izselila s svojim mladim možem ter zapustila otok. S seboj je vzela še mlado domačinko kot služkinjo in spremljevalko. Podali so se v Evropo, da si ogledajo svet. Obiskali so mnoga velika mesta. Čudna trojica: mlad zapravljiv Avstralec, starejša samoanska žena in pa mlado divjaško dekle. Slednjič so dospeli v Monte Carlo. Mož je bil lahkomiseln zapravljivec ter je mislil, da lahko razmetava ženin denar. Ona je poznala sicer dobro način mirnega otoškega življenja, toda prav nič evropske zahrbtnosti in požrešnosti. Vedela je za moževe številne ljubezenske pustolovščine in nekega dne ga je ustrelila, z drugim strelom pa upihnila še sebi življenje. Usmiljenja so vredni otroci, ki so se rodili iz tega mešan ;q plemen Mnogi žive na teh otokih — lepi. toda nemoralni in zavrženi spački. Zdi se. kakor da bi ne bili podedovali nobene lepe lastnosti fvojih staršev. Vzgoja v Nemčiji ali v Avstraliii jim je le nazorno pokazala, da jih beli človek ne smatra za polnovredne brate. Zato iščejo pozabiienja v alkoholu. Ko =e omieio. ee pokaže njihova prava divjaška narava. Eden glavnih vzrokov za moje potovanje v Južno morje je bil, da se izognem dolgočasju. Južni Pacifik ni kraj, kjer bi lahko živela bela ženska — vsaj trajno ne. Moreče podnebje kmalu ubije telo in dušo. Erotični dražljaji, ki jih kraljuje visoko na griču Namanula, »govori samo z bogom«. In slednjič to strašno, živce ubijajoče umiranje. O tem zloglasnem novo-gvi-nejskem spominu sem cula že davno prej, preden sem dospela do otočja. Zle na- Glavorez iz osrednje Gvineje z bojnim Ščitom tropsko podnebje prerado vzbuja, niso v nikaki zvezi z ljubeznijo. Podoba je tudi, da tod ni mesta za družabne ambicije. V prejšnjih dneh Nemci niso puščali belih žensk na otoke, kar smatram za zelo pametno stvar iz raznih vidikov. Sedaj so prinesle ženske s seboj vse malenkosti in družabne zapreke, ki jih je skuhala civilizacija. Na ljudožrskem otoku Rabaulu žena navadnega uradnika nima dostopa na čaj k ženi državnega uradnika, koje odnosi z višjim upravnim osobjem se omejujejo le na poklone. Zena guvernerja pa, ki povedi so me spremljale že od Diana do Sydneja. Že tam se je pol tucata domačinov zabavalo, pripovedujoč mi strašne stvari, ki me čakajo na tamošnjem otočju. Ko so minevali dnevi na otoku, sem začela uvidevati, da me ne bo napadla nobena večja bolezen. Čeprav nisem jemala velikih doz kinina, nisem čutila nikdar mrzlice. Tudi korale so predstavljale neprestano nevarnost za plavače. Majhna praska je lahko veljala ud, če ne celo življenje. In če so ti neznansko majhni organizmi zašli v uho, so lahko povzročili strašne bolečine. Toda s časom sem začela verovati v no-vogvinejski »spomin«. Ves dan bije človeku po glavi neko zamolklo bobnenje in celo ponoči v spanju nima nikdar popolnega miru. Ta daljni vsiljivi in neopazni ritem uspava v možganih vse. Najprej sem si mislila, da je to le fantastičen videz, toda zastor se je počasi spuščal, tako da nisem niti opazila, kje je stvarnost in kje so sanje. Postopoma sem tako tudi jaz zapadla v iluzijo, da je v teh razpaljenih. pekočih dnevih in milih nočeh le sedanjost resnična. Če bodočnost skriva kake probleme, — maskee. Ma-skee je izraz otočanov, ki pomeni: »saj je vseeno«. Od začetka so me še pisma, ki sem jih dobivala iz domovine, nekako vzdrami-la iz te letargije. Sčasoma so se mi pa zdela kot vesti z drugega sveta, ki so me silila, da po nepotrebnem napenjam svoje možgane ob imenih in zvezah, ki se niso več tikale mene. Morala sem se truditi, da si prikličem v spomin kako ime ali okoliščino, ki gta že davno izgubila zame vsako vrednost. V teh krajih, kamor kane le malo vesti iz velikega sveta, in ki so poleg tega za življenje tod brez vsakega pomena, se ne briga človek za svet in njegove dogodke. Še nekaj časa po svojem povratku z Nove Gvineje se nisem zavedla opustošenja, ki ga je ta novogvinejska bolezen napravila v meni. Še vedno sem živela na otokih. Končno sem se le izkopala iz tega morečega pozabljenja, toda imela sem občutek, kot bi se izlečila težke duševne bolezni. D A L, J K ŽENSKA KAZNILNICA V NEW YORKU o 35 minutah vožnje z nadzemsko železnico v New Yorku prispe« do Greenwiclia, kraja, kjer se dviga nova ženska kaznilnica. Na zunaj bi jo smatral za običajen building. Nič obzidja, ničesar na tej veliKi zgradbi z zidovi iz rdeče opeke, kar bi pozivalo pozornost ljudstva. A vendar so tu zaprte vse ženske, ki so se ^pregrešile nad zakonom«, zlasti pa nad moralo, kajti odstotek prostitutk je velik. Tu je pisarna. Velik, svetel in vesel rtro stor. Pokažemo naše dovolilnice. Majhen štrk in železna vrata se avtomatično od prejo. Z nadstropja v nadstropje Ker je ravnateljica odsotna, nas vodi miss Ruth E. Collinsova, -superintendaat-ka<, skozi vseh enajst nadstropij tega poslopja. Iz sosednega sodnega poslopja je dospel trop novih »klientk«, večinoma mladih žensk s pretirano oksigeniranimi lasni". Najprvo jih povedejo v antropometični oddelek, nato jih višja paznica usmeri proti prham. Ko so se osvežile in očistile, dobe hišni kroj: grobo, uebarvano obleko z rjavimi žarki, manj elegantno, nego je obleka, ki jo morajo ostaviti. Pet dvigal, ki jih upravljajo jetnice, popelje novinke v razna nadstropja, kjer prevzamejo svoje celice. Veliko dvigalo dvigne tudi nas v trenil v enajsto nadstropje. Tam so »roof gar-dens-, vrtovi na strehah, kjer prebijejo jetnice svoje »proste* ure. Visoka in Široka omrežja zabranjrejejo vsak poskus sa. momora. »Roof gardens« so podobni velikim tičnlcam. številne jetnice sedijo na klopeh in ležalnih stolih. S tega visokega zrelišča, lahko opazujejo mesto do Hudsona. Gramofon poje modno popevko, nekje igrajo partijo basket balla. Nekje drugje se vdajajo druge jetnice miniaturnemu golfu in nedaleč od tu igrajo partijo namiznega tenisa. rPing pong« razveseljuje dve mladi zamorki. Druge jetnice, ki nimajo nadarjenosti za sport, se zabavajo s cigaretami. Največja kazen, ki lahko doleti ameriško jetnico, je ta, da ji odvzamejo tobak. Čudovito je, koliko kadijo Američanke. Od celic do jedilnih dvoran Celice so svetle in čiste. Vsaka ima okno iz motnega, nelomljivega stekla. Jetuica ima na razpolago majhno, belo lakirano postelj z žimnico, rjuho, blazino, pisano odejo in umivalnik s toplo in mrzlo vodo. Večina jetnic je svoj »home« (domovanje) uredila prijazno: s cvetkami, slikami, preprogami, blazinami, če bi ne bilo pred vrati železnih zapahov, bi mislili, da smo v kakšnem penzionatu. Celo nadstropje je namenjeno bolnišnici, ki jo vodi zdravnica s tremi pomočnicami. Operacijska dvorana je vzor svoje vrste. Tudi zobni oddelek je ultramoderen. Spalnica je prostrana in vse postelje so z novim izumom napravljene tako, da omogočajo položiti bolnico v vseh položajih. Ženske s spolnimi boleznimi ležijo v posebnem oddelku. Kokamomanke in morfinistke odpravijo s posebnimi metodami, пакаг jih pošljejo v poljedelsko naselbino v Greycourtu, SO milj od New Yorka. kjer jih vprežejo v poljska dela. Velike socialne organîza- cije se zavzamejo za ozdravi: enko, čim iz-da zdravnik dovoljenje, da sme v svobodo. Nadaljujoč naš obisk smo dospeli do pralnice, ki je opremljena z vsemi modernimi pripravami in napravami: kotli na paro, električni sušilniki, umivalni stroj: i. t d. Tu vlada paznica v črnem edina aastavljenka v »barvnem« kroju. P o dre- se, f električnih šivalnih strojev. Tudi tu delajo jetnice za druge kaznilne zavode v mestu. Hiša ima svojo kantino, v kateri si dobro zapisasie jetuice privoščijo laliko kakšen pritoljšek. Do tri dolarje na teden lahko izdado za cigarete, tobak, vžigalice, slaščice, maslo, ameriški ali švicarski sir, Nova ženska jetmšmca v NEW YORKU jenih ji je 55 jetnic. Ne delajo samo za hišo, temveč za vse ječe v mestu. Na d'au operejo l'o 6000 kosov. Za nadstropje nižje so kuhinje, ki se bliskajo od čistoče s svojimi kotli na paro, e'eetrfôntml ognjišči, stroji za vsa kuhinjska dela, baterijami jedilnega pribora, Jetnic-e kuhinjske pomočnice izgledajo zelo prijazno v svojih črnih oblekah s širokimi, belimi a v bani i. Kuhinjska višja paznica nam je pokazala pekarno, hladilnice. električne hladilnike in drugo Jedilni list tega dne, ki je obešen na steno, naznanja: za zajtrk črno kavo ali čaj, pecivo, maslo, za lunch: črno kavo, riž, pečeno meso, zelenjavo in krompir; za diner: sek-Иапо meso, krompirjev pire, čokoladni pud'us Zelo živahen obrat je tudi v nižjem nadstropju, kjer ropcče neprestano dvaj- sadje, pisalne potrebščine, * rižev puder, parfemirano milo, čipke. Vsaka celična četrt ima svojo jedilnico in svojo dvorano za razvedrilo. Jedilnice imajo majhne mizice in lakirane stolice v zeleni barvi. Predstavljaš si, da si v slaščičarni. š o kakšna malenkost Kaj naj še povemo o tej ultramoderm jetnišnici? V kratkem dobi svoj kinematograf. V njeni gledališki dvorani, ki ima vrteči se oder, se vršijo tudi službe božje raznih veroizpovedi. V govorilnici skrivnosti niso mogoče. Tudi obiski odvetnikov se vršijo v steklenih predelih v navzočnosti paznice. Odvetnikom je prepovedano govoriti tiho ali prožiti jetnicam karkoli v podpis braz dovoljenja ravnateljstvu. Vsa večja dela opravljajo črne jetnice, ki jih privedejo zjutraj iz kaznilnice >Tombs« in jih odpremijo proti koncu ak prostor se lahko hitreje segreje na primerno temperaturo in zrak v njem ostane zmerom č;st. Moderne plinske peči se dado prilagoditi vsakemu slogu pohištva • tako da se z njimi harmonija prostora le še poveča. Pri nobenem drugem običajnem sistemu kurjave se ne da temperatura tako lepo regulirati kakor pri kurjavi na plin. Z vrtenjem znpirke se da j.ikost plamena poljubno spremin'ati. Zapirke, spojene s temperaturnim regulatorjem, avtomatično vzdržujejo v prostoru temperaturo, ki si jo želimo. Nikoli ne bo v sobi prevroče. Tvkoli premrzlo in peči s takimi avtomatičn;mi temperaturami regulatorji najekonomične-je izrabi;aio pl;n Če upoštevamo vse te prednosti in udobnosti, pridemo do zaključka. da kuriava na pl;n ni mnogo d-až-ja od drugih načinov in da je vredno preračunati, če ni povsod tam, kier uvqj pl-norne res moH"iie tarife, plin še celo najbolj ekonomičen. tnj. NOV NAČIN, KAKO SE POKONCUJE BOROV PRELEC Iznašel ga je prof. Dyk na visoki šoli za zaščito gozdov in za poljedelstvo v Brnu. Vodilo ga je dejstvo, da samice, ki so se pravkar izlegle iz zapredkov, razširjajo močan duh, ki privabi samce iz velikih daljav. Pri bubah z ženskimi metulji je zato treba, trdi učenjak, z dovajanjem umetne toplote doseči, da se zelo zgodaj izležejo, preden začno v prosti naravi bube dozorevati. Tako dobljene samice je nato treba obesiti v gozdovih v primernih kletkah. Samci prilete nato v velikih množinah in se polove v pripravljene pasti Ko se potem tudi v prosti naravi porajajo samice, jih ostane zelo mnogo neoplojenih, ker je bilo prej že toliko samcev uničenih Seveda ta način uničevanja ne velja za gozdove, Ki jih je napadel borov prelec v velikem obsegu. Kjer se pa borov nre'ec še ni tako zelo razpesel, ta način oač pomaga, da se škodljivec preveč ne razširi. LEPO. OBNAŠANJE NEKAJ ZA VSE Modra barva pomiria rdeča draži. Bolniki s sladkorno- boleznijo izločijo vsak dan s sočjo lahko pol do 1 kg sladkorja. * Strah ustvarja infekcjskim boleznim ugodnejše pogoje, ker slab' organizem in povečuje »dispozicijo« za obolenje. Očesno jabolko ima premer 20 do 25 mm. * Otroška soba bi morala biti dostopna scncu. kajti brez sonca živi otrok prav tako težko kakor rastlina ali žival Sončna svetloba Cn dela veselega in mu vrhu tega uničuje škodljive klice bolj gotovo nego vsa/ku dc=.;r»f">kcit?'ko sredstvo Otroške sobe m1 severno stran so torej kvaren nesmisel. asa Ali ste se že kdaj opazovali, kako poslušate sogovornika? Ali posvečate vso svojo pozornost, njegovemu pripovedovanju? Morda pa napravljate vtis, kakor da komaj čakate, kdaj preneha govoriti in da začnete pripovedovati vi? Ali niste imeli že kdaj v očeh ali na licu oni usodni izraz, ki le prejasno kaže, da mislite med pripovedovanjem na vse nekaj drugega kakor pa na ono, kar vam pripoveduje sogovornik? Proučite se in doženite, h kateri skupini spadate. Ali k prvi — izjemni, ali k drugi, ki obsega skoraj vse poslušalce? če ste v kavarni, restav-rantu ali v kakem drugem javnem prostoru, morate še posebno posvetiti pažnjo le svoji družbi. V * A M M Mat v treh potezah. Rešitev problema 55 Ta štiripotezna igra od kombinatorno zelo nadarjenega Herlina je po svojem slogu krepak protikomad k logično-strategični smeri nove nemške šole. Prične se z nedolžnim dvojnim šahom 1 Tf7—g7+, Kg8 : h8 (Kf8, 2. Db4-l-j in po smešnem spopadu 2. Db3—g8+, Sfrt : gS, 3.Tg7:h7+, Sg5 : h7 pride- humoristična končnica 4. g6 -—g7 mat. жл mislece glave Št. 82 Kapitanov trik Neko ameriško ladjo, na kateri je bilo od 30 mornarjev polovico belcev, polovico pa črncev, je zalotil vihar na odprtem morju. Morali so pripraviti reševalni čoln, v katerem pa je bilo prostora le za 16 mož. Kapitan bi rad rešil v prvi vrsti bele mornarje, vendar si ni upal odriniti črncev. Po-služil se je zaradi tega naslednjega trika. Razpostavil je mornarje v določenem redu v krog ter začel šteti tako. da je vsakega devetega moža izločil in ga poslal v čoln. Na ta način se mu je posrečilo, da je bil vsaki-krat, ko je obšel krog, deveti mož belec, ter je tako rešil vseh 15 belih mornarjev. V kakšnem vrstnem redu je razpostavil mornarje pri štetju? Št. 83 Geometričniflik v eni potezi Narišite kvadrat z obema diagonalama, potlej nad zgornjo in spodnjo stranico kvadrata enakokraka trikotnika in spojite slednjič vrhova teh dveh trikotnikov z daljico. Poskusite narisati nastali geometrični lik v eni potezi, ne da bi po kateri črti dvakrat vlekli s pisalom. št. 84 Zemljepisno vprašanje Koliko vzporednikov (vključno ravnik) ima zemeljska krogla? Rešitev k št. 80 (Poštni konji) Kralj je naročil na poštni postaji 15 konj za izmeno Rešitev k št. 81 šejkova oporoka Ker je šejk dejal sinovoma: »Čigar vel-blod se bo zadnji vrnil iz svetega mesta, tistemu zapuščam vso svojo oblast in imetje.« sta sinova enostavno zamenjala velbloda in/ uprizorila hitrostno tekmo. Zdaj jc bilo namreč vsakemu ležeče na tem, da prvi predirja romarsko pot, če je hotel da bo njegov velblod zadnji. N'a' ta način sta najhitreje in brez goljufije izpolnila očetovo naročilo in zmagovalce v tekmi je postal šejkov dedič. Paula Henneberg: ZIMA V PARKU PROBLEM 56 Tretja nagrada na turnirju švedske šahovske zveze. f g Ш m m Ш4 цж ЖШп Ђ * m m ^ mm I s Цј s Ш s ш ш Wrn IPI B mL шл IBÉ тж. ш m m Ms m i шт Ш љ Ш mL шш џшџ 110 wm Јшк vmÈ. c d e f g h RISARSKA U G A M K A »ZDAJ GREŠ PA Z MENOJ!« Ni vam treba rezati očrtanih delcev. Vzemite svinčnik in zamažite prostorčke označene s pikami Ko ste izčrtali vse prostorčke, dobite sliko Poskušajte in če vam je uspelo, uganite, kaj ste narisali. Rešitev dobite prihodnjič z novo risarsko uganko REŠITEV RISARSKE UGANKE fej I-f T) | V PREDZADNJI ŠTEVILKI PRIGODA NEDELJSKEGA JAHAČA. Neizpolnjena zelja Neki zbiralec sipominov po slavnih možeh ie prosil nekoč ameriškega generala Sher-mana, naj mu pošlje svoj avtegram in koder las. General mu je odgovoril: — Zal. ne morem ustreči! Mož. ki je dajal moje avtograine, je ob službo pri meni; vota k, ki mi služi, ie oleSast, tako da ne morem ugoditi vašima željama. Nagrada Ruskega generala in državnika grofa Fe-dorja Vasilieviča Rof»tof)"'iia (1765—1826), ki ie dal 1. 1812 zažgati Moskvo, da bi prisilil Napoleona za umik. eo nekoč vprašali, zakaj ni knez. — Tega ie kriva huda zima v Rusiji. — Kako to? — Prav lahko. V Petrogradu so ponudili orptu knPŽii naslov ali toppl kozyli iz so-bolov'ne Ker >p takrat zelo mrzlo, si je oče rajši izbral kožuh.