YU ISSIV 0040-1978 LETO XXX., ŠT. 6 Ptuj, 10. februarja 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Gradnja komunalnih objektov in cest (stran 3) Osnutek odloka o hišnem redu (stran 4) Pitanje prašičev (stran 5) Predstavljamo vam pevski zbor Videm (stran 7) Za 108. rojstni dan - nov gasilski dom (stran 9) Letos 25 let društva prijateljev mladine Ptuj Skupna seja predsedstva občinske konference SZDL, ZSMS in občinske zveze društva prijateljev mladine občine Ptuj, Na seji ocenili delo društva prijateljev mladine in razpravljali o problematiki dela občinske konference zveze socialistične mladine Ptuj. Občinska zveza društva pri- jateljev mladine Ptuj letos praznuje 25-letnico dokaj us- pešnega delovanja. V občinsko zvezo je danes vključenih 14 društev, ki so zaživela predvsem v zadnjem času, je v uvodnem referatu povedala sekretarka drifštva Lizika Lacko. V nadaljevanju je spre- govorila še o komisijah, ki delajo pri občinski zvezi ter o sodelovanju s socialistično zve- zo, zvezo borcev in mladino. Povezovanje s slednjo orga- nizacijo je še najbolj uspešno. Društva prijateljev mladine niso društva, v katerih bi se občani združevali zgolj iz osebnih interesov, ampak opravljajo člani teh društev družbeni interes in vzgojni mo- ment. Delo društev je posveče- no predvsem najmlajšim, to je pionirjem. Delo poteka v času šolskega pouka in interes ob- činske zveze je, da bo tudi v prihodnje, seveda v skladu z zakonom o združenem delu, še bolj skrbela za pravilnost družbenega usmerjanja naj- mlajših v naši družbeni skup- nosti in si prizadevala, da prek vzgoje, izobraževanja in kultu- re nudi otroku, kot bodočemu delavcu—samoupravljalcu, ne- moten razvoj. Tekla je tudi beseda o pro- blematiki mladih v občini. Vključevanje mladih v enotno fronto socialističnih sil je us- pešno, so kasneje ugotovili razpravljalci. Občinska konfe- renca ZSMS si prek izobraže- valnih seminarjev in drugih oblik izobraževanja prizadeva, da k delu privabi in organizira čim več mladih ljudi. Res je, da se pojavljajo pri delu dolo- čene težave, vendar bi morali prav mladi biti tisti, ki bi pre- magovali nastale težave. Učinkoviteje se morajo vklju- čevati v delo sindikata, kra- jevne samouprave, ZK in socialistične zveze. V razpravi je bilo ob koncu rečeno, da se tudi socialistična zveza mora v prihodnje še boljše in krepkeje organizirati, to predvsem v bazi. V to orga- nizacijo , bo potrebno vklju- čevati še več mladih, res je, da so mladi člani socialistične zve- ze, vendar bodo to morali dokazati tudi z aktivnostjo in delom. Letošnje prvenstvene naloge vseh družbenopolitičnih organizacij in društva prijatel- jev mladine pa so na področju kmetijstva, kjer bodo stekle javne razprave. Potrebno bo že sedaj evidentirati mlade za vo- litve, ki bodo prihodnje leto. OK SZDL Ptuj pa se mora v prihodnje še bolj posvetiti delu in življenju občinske zveze društva prijateljev mladine in sproti reševati kadrovske in druge probleme, kajti le dobro in konkretno medsebojno" so- delovanje bo rodilo zaželene sadove. zk V TOREK IN V SREDO J. IN 2. FEBRUARJA JE BILA NA OBISKU V PTUJSKI OBČINI MAJDA GASPARI, ČLANICA IZVRŠNEGA KOMITEJA PREDSEDSTVA CKZKS V torek dopoldan so se v domu Franca Krambergeija sestali sekretaiji aktivov ZK in predsedniki izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti. V delovnem razgovoru so Majdo Gaspari seznanili s konkretnimi aktiv- nostmi, s problemi in naloga- mi v bodoče ter o odzi^ javne razprave o osnutku srednjeročnega razvoja ptuj- ske občine in posameznih SIS, na katere do sedaj še ni bilo bistvenih pripomb. Majda Gaspari je podprla težnjo, da se tudi v ptujski občini ustanovi za vse samoupravne interesne skupnosti skupna organizacija strokovnih služb, ker bi bistveno poenostavilo in predvsem pocenilo njihovo delo. Opozorila je na nekatere pomembne naloge in pomanj- kljivosti v dosedanji povezavi interesnih skupnosti, pred- vsem pa na njihove dolžnosti pri uveljavljanju zakona o združenem delu. Isti dan popoldan je Majda Gaspari obiskala kolektiv TGA „Boris Kidrič" v I^dri- čevem in se pogovaijala s splošno delegacijo te delovne skupnosti. Iz razgovora je bilo razvidno, da tudi v TGA niso zadovoljni s funkcioniranjem samoupravnih interesnih skupnosti, še več, stanje ob- činske skupnosti zdravstvene- ga varstva so ocenili za ne- vzdržno. Majda Gaspari pa je opozorila še na pojav, ki ga je zaslediti tudi dnigod po Slo- veniji. Samoupravne interesne skupnosti si namreč preveč prilaščajo pravice odločanja, ki dejansko slonijo na nepo- srednih proizvajalcih — delav- cih. Zvečer je gos^a s sprem- stvom obiskala še Zavod dr. Maijana Borštneija v Domavi, nato pa si je o^edala še petrolov motel v Podlehniku. V sredo dopoldan pa je bila Majda Gaspari, skupaj s pri- marijem dr. Antonom Faza- rincem, predsednikom repu- bliškega komiteja za zdrav- stvo, gost v ptujskem združe- nem zdravstvenem centru. V prostorih splošne bohiišnice dr. Jožeta Potrča je najprej stekel razgovor v ožjem sesta- vu predstavnikov Zdravstvene- ga centra Ptuj z gosti, Pogo- vaijali so se o položaju zdrav- stva v ptujski občini, o nalogah in predvsem o poteku priprav na integracijo zdrav- stva v občinah Ptuj in Ormož. Po tem, ko so goste seznanili s celovitimi problemi na tem področju, so si skupaj ogledali še prostore bolnišnice, novo zgr^enega laboratorija in zdravstvenega doma. M. Ozmec Anton Fazarinc in Majda Gaspari sta si ogledala novi zdravstveni dom in bolnišnico. Foto: Ozmec Majda Gaspari na razgovoru v zdravstvenem centru Ptuj. Foto: Ozmec Začetek javne razprave o kmetijstvu Na posvetu predsednikov in se- kretarjev krajevnih konferenc SZDL, ki je bil prejšnji ponedeljek v Ptuju, so se med drugim dogovo- rili tudi o tem, da bodo v vseh kra- jevnih skupnostih izvedli javne raz- prave o kmetijstvu. Te razprave bi naj bile v času od 12. februarja do 6. marca, na njih pa bi se dogovo- rili, kako se organizirati v kmetij- stvu in uveljavili nove družbeno- ekonomske odnose. Gre torej za preobrazbo vasi v srednjeročnem obdobju — v skladu z določili zakona o združenem delu. V teh razpravah je treba najti jasne odgovore na vprašanja, kaj v današnjem času kmeta ovira, da ne napreduje še hitreje in kako se organizirati, da mu bo to omogo- čeno. Pri tem gre tudi za ustrezno organiziranost v okviru kmetijske- ga kombinata in kmetijske zadru- ge, povezano s tem pa je treba uskladiti interese s predelavo in prodajo, zlasti pa upoštevati zahteve našega tržišča. Svet za družbeno-ekonomske od- nose v kmetijstvu pri občinski konferenci SZDL Ptuj, ki je nosilec javne razprave, se je sestal v pone- deljek in se podrobneje pogovoril o organiziranju javne razprave o kmetijstvu. Določili so tudi večje število kmetijskih in drugih strokovnjakov, ki bodo dajali uvodne misli na javnih razpravah in kmetovalcem tudi odgovarjali na vprašanja v zvezi z novo organizi- ranostjo kmetijstva pri nas. Na seji pa so obravnavali tudi osnutek sa- moupravnega sporazuma o ustano- vitvi in delovanju samoupravne in- teresne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v ptujski občini. V skladu s sklepi posveta, so se v nekaterih krajevnih skupnostih že sestali izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL in razpravljali, kako sprejete naloge kar najbolje uresničiti. Tako so v Rogoznici sklenili, da bodo imeli javno razpravo o kmetijstvu predvidoma 12. in 13. februarja. V KK SZDL Kidričevo pa so sklenili, da bodo razpravo organizirali med 20. februarjem in 6. marcem in sicer v Apačah in pri Kungoti, kamor bodo usmerili tudi kmetovalce iz Njiverc. Podobne sklepe so sprejeli tudi v drugih krajevnih skupnostih, kar kaže, da bo javna razprava izvedena v skladu z dogovorom. mš. . . Slovenska Bistrica ,^ruženo delo - vzgoja in izobraževanje" v sredo, 2. februaija 1977 so člani komiteja OK ZKS Slov. Bistrica na razširjeni seji, ^upaj z izvršnim odborom občinske iz- obraževalne skupnosti, obrav- navali predlog programa meseca vzgoje in izo&aževanja, katerega bi izvajali pod geslom »Združeno delo-vzgoja in izobraževanje". Uvedba tega meseca bi pome- nila v bistriški občini pomembno novost in veliko pridobitev v smeri srednjeročnega razvojnega načrta vzgoje in izobraževanja občanov. V tem mesecu naj bi vseh sredinah obveščali delovne ljudi o sodobnih izhodiščih vzgoje in izobraževanja, o pomenu razvoja go^odarstva in družbenih slu3) ter sprožili v vseh sredinah aktivnost, da bi ob- stoječe kadre kar najbolje iz- koristil. Te obveznosti so bile sprejete tudi v družbenem dogo- voru o enotnih osnovah kadrovdce poUtke v regiji. Ob tej priložnosti so člani komiteja ocenili tudi minula praz- novanja v okviru tedna Komunista v občini Slov. Bistrica. V. Horvat SVOBODA - KULTURNA VREDNOTA Malo je bilo doslej v Ptuju osred- "Uih proslav ob slovenskem kultur- "em prazniku, ki bi bile tako ma- »vno obiskane kot je bila letošnja. V dvorani narodnega doma v Ptuju * je v petek zvečer zbralo čez 400 "''^anov, da bi obudili spomin na velikega Prešerna, prisluhnili čudo- ^o doneči slovenski pesmi. Pri tem niso bili razočarani. Slo- venski oktet, cvet slovenskih grl, se je ptujskemu občinstvu predstavil z novim programom, ki ga je pripravil v počastitev letošnjega dvojnega jubileja tovariša TITA. Škoda besed za opisovanje, oktet je treba poslušati, slišati. Po prvem delu programa je na proslavi spregovoril ptujski rojak, Sergej Vošnjak, ravnatelj mestnega gledališča ljubljanskega. Izvlečke iz njegovega govora objavljamo na 7. strani. Po govoru je slovenski oktet nadaljeval s programom, ki ga je občinstvo nagrajevalo z navdu- šenim ploskanjem. To je oktet ,,prisililo*', da je občinstvu pripravil še tretji, neplaniran del koncerta in zapel nekaj svojih pri- ljubljenih pesmi. V počastitev slovenskega kul- turnega praznika so bile proslave po krajevnih skupnostih, šolah in tudi v posameznih delovnih organizacijah — od sobote do torka, na sam dan praznika. Bogate kulturne programe na pro- slavah so pripravile šole, prosvetna društva in pevski zbori. F Slovenski oktet je navdušil Ptujčane. Foto: Kosi Dvorano narodnega doma je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Foto: Kosi Na seji sveta za družbeno-ekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL Ptuj, ki je bila v ponedeljek, so med drugim obravnavali in potrdili osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju samouprav- ne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v ptujski občini. Predlagali so dopolnitev, da je treba iz združenih sredstev, ki bodo letos znašala predvidoma 5,280.000 dinarjev, financirati tudi pospeševalno službo na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric. šm. . . 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. februarja 1977- XEDNI1 Kultura samoupravne družbe Za nami je vrsta proslav in kulturnih prireditev, ki so jih pripravili naši kuiturno-prosvetni delavci, orf-anizirale druihenopoli- tične organizacije, izvajali pa naši otroci in delovni ljudje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, sodelujejo v pevskem zboru, dramskem ali recitacijskem krožku... Z vsemi temi prireditvami in proslavami smo počastili naš slovenski kulturni praznik, se oddolžili dr. Francetu Prešernu, pesniku, ki je dokazal, da je tudi jezik malega naroda, takrat še naroda hlapcev, sposoben izpovedati najobčutljivejša čustva, da je enakovreden vsem drugim jezikom. Napačno bi bilo, če bi se zadovoljili samo s tem, če bi živeli in delali enako naprej, čez leto pa se s podobnimi prireditvami spet spomnili našega kulturnega praznika. Akcija socialistične zveze in sindikatov o animatorjih — navduševalcih kulture v vsaki krajevni skupnosti, v vsaki temeljni in drugi organizaciji združenega dela, mora postati množična zavestna akcija vseh delovnih ljudi. Da je to možno je dokazala lanskoletna akcija časopisa Komunist, ki je pod geslom: ČLOVEK. DELO, KULTURA — razgibala domala vso Slovenijo. Zavedati se moramo sedanjega trenutka množične kulturne akcije za preobrazbo celotne družbe. Gre za preobrazbo tudi družbene zavesti o kulturi, za dojemanje njene resnične razsežnosti in za celovitost pojmovanja človeka kot kulturnega bitja v naravnem in družbenem okolju, ki si ga oblikuje sam. Kultura je sestavni del vseh prizadevanj na gospodarskem, političnem in družbenem področju za nadaljnjo preobrazbo naših družbenih odnosov na temelju socialističnega samoupravljanja, v krepitvi vloge delovnega človeka in njegovega dela kot najvišje vrednote. Kultura je proces samoupravne preobrazbe družbe, uveljavljanja resnične neposredne demokracije, s tem pa ustvarjanje resnične svobode človeka in njegovega ustvarjanja. Pri tem se moramo zavedati, da smo v šoli samoupravljanja dejansko vsi učenci, če je pri tem kdo učitelj, je to lahko samo praksa samoupravljanja, ki jo vodi teorija naše Zveze komunistov in pobudnik samoupravljanja tovariš Tito. Praksa samoupravljanja se spreminja, oblike samoupravnega dela in vključevanja kulture v združeno delo so različne, številne so oblike njegovega razcvetanja. Lansko leto nam je na tem področju dalo dovolj izkušenj, ustvarjeni so bili trdni temelji zja nadaljnje delo, določeno mesto poklicnih kulturnih ustanov, brez katerih si ni moč zamisliti kulturnega življenja ljudi in njihovih skupnosti. V neposrednih stikih z našim delovnim človekom vse bolj spoznavamo, da se oblikuje, počasi in vztrajno, kultura osvobojenega dela, kultura svobodnega človeka. In prav od tega delovnega človeka se moramo in se lahko učimo. Ob tem spoznavamo, da kultura niso samo knjige, slike, plošče, predstave... marveč, da je kultura ena od oblik človekovega življenja in človekovega obnašanja. Prav v letošnjem jubilejnem letu, naših 40 let, se moramo na marsikaj spomniti, kar nam bo vzor za kulturnejši jutri. Spomnili se bomo, kako so se pred vojno spoznavali tovariši komunisti, ne le po njihovih političnih stališčih in pogledih na družbo, temveč tudi po njihovem obnašanju. Kako te je pozdravil, ti ponudil roko, te vprašal in se vključil v tvoje probleme, kako se je obnašal do tebe, do svojcev do okolja, kakšen je bil v težkih trenutkih. Tudi to je bil del kulture, ki jo moramo v naši socialistični samoupravni družbi razvijati naprej. Če bomo upoštevali to, potem bomo dnevno lahko tudi spoznavali, da so naši ljudje, delavci in kmetje, preprosti občani, kot radi pravimo, bolj kulturni, bolj zavzeti za svoje kulturno, življenje, kot bi sodili na prvi pogled, kot ocenjujemo z vidika lastne samozaverovanosti. Končni cilj našega dela, naših prizadevanj je ustvarjanje nove kulture in novega svobodnega človeka. Pri tem se moramo opirati na našo preteklost, na našo tradicionalno kulturo, ki je nastajala skozi stoletja, vendar le do neke mere. Ne gre vleči vsega balasta preteklosti naprej, temveč le tisto kar je dobro, kar predstavlja temelje za graditev naprej. Težko je to doseči v eni sami generaciji, vendar naša generacija mora napraviti kolikor je največ v njenih močeh, da našemu delovnemu človeku ustvarimo novo kulturo. Na našem območju, zlasti v Ptuju in v Ormožu imamo mnogo sledov starih kultur. Zato smo toliko bolj odgovorni za pravilno ovrednotenje starega, ki bo prispevek h kulturnejši podobi našega okolja in pri snovanju nadaljnjega razvoja. Gre za spoznanje, da kot zavestni ljudje ne smemo uničevati vrednot, ki so bile nekoč ustvarjene, ki so kljubovale času in mnogim rušilnim silam, da smo to dolžni ohraniti in vgraditi v novo. Toda ta kulturna dediščina od prazgodovine naprej na naših tleh ni last samo občanov naših občin, temveč je last vse slovenske skupnosti za nekatere primere lahko trdimo — last vsega človeštva. Zato je toliko večja naša odgovornost, da opozorimo, da zbudimo kulturno zavest vse slovenske skupnosti, da pri tem pomaga, da bomo lahko s skupnimi sredstvi ohranjali našo kulturno preteklost. Preseči je treba kratkovidno miselnost, iz trenutnega sistema financiranja in ekonomskega položaja izhajajočo, da je vsak v celoti odgovoren na svojem področju in uveljaviti solidarnost tudi pri ohranjanju naše dediščine, našega skupnega kulturnega bogastva. Poučevati žejnega, da žeja kvarno vpliva na organizem, ob tem pa mu ne ponuditi vode, da bi se odžejal, je licemerstvo, demagogija, ki nima nič skupnega s kulturo in s socialistično solidarnostjo. Vse to mora biti stalno prisotno pri našem delu, ko ustvarjamo in odločamo, ne pa le ob kulturnih praznikih. Gre za stalen in celovit odnos do kulture, ki ne sme biti podoben odnosu do slaščic po kosilu, kulture ne smemo pojmovati kot okrasek kot konjiček posameznih zanesenjakov, temveč mora biti to odnos do nečesa, kar je nujno, kar je neizogibno v našem vsakdanjem življenju, kar nam pomeni orožje v rokah delovnega človeka. Prav tega odnosa pa se bomo uspešno učili le v praksi socialističnega samoupravljanja, v neposrednih stikih z našimi delovnimi ljudmi in z njihovim odnosom do kulture. Franc Fideršek SKRB ZA PTICE Delavci gozdnega gospodarstva Maribor, TOZD kooperacija Ptuj so pred začetkom letošnje zime raz- delili šolam na območju ptujske občine 600 kg hrane za ptice pevke. Šole, oziroma pionirske organizacije pa so se obvezale, da bodo hrano redno trosile pticam. Štirim šolam na območju manj razvitih predelov ptujske občine pa so razdelili tudi 8.000 dinarjev za nabavo krmilnic. Pomanjkanje plina v jeklenkah Plin, ki ga uporabljamo v gospodinjstvu za kulianje in ogrevanje stanovanj, pridobivamo kot stranski proizvod pri kemičnem razkroju surove naite. To opravljajo rafinerije nalte v Sisku, Bosanskem Brodu m na Reki Vse so združene v okviru petrokenigske industr^e IN A iz Zagreba. Neposredno od proizvajalcev dobivata v naši republiki plin dve plinarni, in sicer ljubljanska in mariborska. Dobivata ga v posebnih železniških vagonih za prevoz pUna in ga nato utdcočinjenega polnita v jeklenke, kijih imajo gospodinjstva. V drugi polovici preteklega meseca je normalno obratovala le rafinerija na Reki, v Sidcu imajo letni remont, v Bosanskem Brodu pa zmanjšano proiz- vodnjo, verjetno zaradi kakšne napake. Zato je prišlo do pomanjkanja oz., kot večkrat govormio, do redukcije plina. Ta bi naj po sporočilu petro- kemgske industrije znašala okrog 30 odstotkov. Zato nas je zanimalo, ker plina zelo primanjkuje, kolikšno je to zmanjšanje v resnici, ki ga potrošnOci občutimo. V normalnih razmerah, ko je bilo plina dovdj, smo za naše območje potrebovali na dan približno 180 jeklenk. Toliko so^a porabile ustanove kot so šole, vrtci, obrati družbene prehrane v delovnih organizacgah in vsa gospodinjstva. Za primerjavo naj omenimo, da smo pred približno osmimi leti na teden porabili petkrat manj plina. V sedanjili razmerah, ko plina *primanjkuje, ga je trgovsko podje^e Les, ki ga dobavlja za našo in del sosednjih občin, v štirinajstih dnevih dobilo od 180 do približno 360 jeklenk. Po aobi oceni znaša omenjena redukcga, ki bi naj bua 30,%, pri nas kar okrog 80%! Za tako nastalo stame niso ,,krivi" v mariborski plinarni, niti delavci TOZD Trgovina v LES-u. Kot smo zvedeli, je pomanjkanje plina v decembru in januarju reden pojav vsako leto, ker naše rafinerije nimajo toliko prostora, da bi v poletnih mesecih, ko je proizvodnja večja od potrošnje, plin lahko vskladiščili za kaaiejsi čas. Vzrok za sedanje pomanjkanje, ki je večje od običajnega, smo že navedli. Naj ob tem še malo razmiSjamo. Postavljamo si vprašanje, ali so proizvajalci gospodinjske opreme, ki proizvajajo plinske štedil- nike, peči in grelce, pri tako veliki proizvodnji pomislili na oskrbo s plinom? Dejstvo je, da je ogrevanje s tekočim gorivom in plinom najcenejše m to pogojuje povečano povpraševanje potrošnikov plina m tekočili goriv. Enako vprašanje bi lahko postavili tudi projektantom naprav za ogrevanje v stanovanjskili hišah in v naseljih. Največ plina, ki ga sedaj dobavljajo plmarnam, je potrebno za plinske napeljave v mestih in naseljiii, kjer je potreben stalen pritisk. Kaj pomeni za phnske napeljave zmanjšan pritisk pa bolje da ne omenpmo. Potem so tu še podjetja, šole, vrtci, obratidru^ene prehrane, ki phn nujno potrebujejo za normalno obratovanje. Tem potrošnikom se v sedanjem trenutku daje prednost in to bi naj ostali razumeli, kar vedno ni tako. Zato |e delno nerazumljiva vročekrvnost nekaterih potrošnikov,ki ne razumejo, da nekdo pač mora imeti prednost. Seveda pa se strinjamo s tem, da naj ta prednost ve^a resnično tistim, ki plin najbolj potrebujejo. Bralcem predlagamo, da si v teh dneh pomanj- kanja plina, pomagajo z drugimi oblikami ogrevanja. Tu mislimo na štedilnike in peči na trda goriva in elektriko, čeprav je res, da je takšen način dražji. Naj še povemo, da proizvajalci plina zatrjujejo, da bo pomanjkanje trajalo le do prve polovice februarja. Up^mo, da bo temu res tako. Ko že pišemo o plinu, naj omenimo tudi, da laliko plin nabavite le z ustrezno nabavno izkaznico, ki jih izdajajo pooblaščenci maribordce plinarne. Ti so tudi edini, ki vam lahko uredijo priklop plina na štedilnik, ker mora to zadostiti vsem varnostnim predpisom. Tako bo vse opravljeno po normativih in za to imate tudi jamstvo. Verjamemo, da bi lahko to opravil marsikdo od nas, vendar opozarjamo, da so posledice nestrokovnega ravnanja s plinom lahko usodne. L k. Skrb ; za delovne invalide : Problem invalidov v delovnj] cvganizac^ah je sicer širši, vendj ga v vsaki organizac|i rešujejo p, svojih možnostih, često pa tudi ^ to pozabljajo. Ta problem j, prisoten tudi v delovni organizaci TGA „BGtis Kklrič" v Kidrič« vem. V tej delovni organizacij j namreč vse več delovnih invalida oz. delavcev, ki so za delo man zmožni in za katere bi bilo treb; najti ustreznejša delovna mesta Ta problem bo v Kidričeven precej omilila realizacga samo upravnega sporazuma o zapoditi 50 delavcev v podjetju LES Ptuj Nekaj primerov pa bodo v TQ rešili tudi z revizqo invalidski] delovnih mest, ki jih bodo opravU v delovni skupnosti skupnih slu^ Kljub vsem tem prizadevanjeu bodo v TGA do leta 198( potrebovali še - nadaljnjih 5{ delovnih mest za mvalide Predvidevajo, da bi ta delovni mesta odprli v novih obratih, t jih načrtigejo. S tem bi i sredigeročnem obdobju problen z^oslitve invalidov v T(y Kidričevo zadovoljivo rešili. Zadovoljevanje kulturnih potreb zaposlenih Na pvni tribuni v tednu Komunista pod geslom ČLOVEK, DELO, KULTURA, Id je bila pred dvema mesecema v TGA Kidričevo je bilo zelo kritično poudaijeno, da nikakor ne moremo biti zadovoljni s kulturnim življenjem delavcev in to ob dejstvu, da v mnogih slovenskih delovnih organizacijah že aktivno delajo v tej smeri in žanjejo prve, dobre uspehe. Ta ugotovitev povsem drži, kajti v TGA je v tej smeri bilo doslej napravljeno bore malo. Zato je tudi ob razpravah o osnutku temeljev kadrovske politike TOZD in TGA kot celote za obdobje 1976 do 1980 ponovno poudaijena zahteva, da je treba dati zadovoljevanju kulturnih potreb zaposlenih precej več poudarka in seveda tudi sredstev. To je zajeto v omenjenem osmutku, kjer prav tako ugotavlja, da v mnogih delovnih organizacijah animatorji kulture (to so delavci, ki se načrtno ukvarjajo z organizacijo kulturnega življenja delavcev) žanjejo lepe uspehe, medtem ko se v TGA o tem šele razmišlja. Zato bodo v TGA Kidričevo v prihodnjem obdobju najprej raziskal kakšno je sploh kulturno življenje njihovih delavcev, sporazumeti se bi treba s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, da v bodož( zagotovijo v svojih programih ustrezno vsebino in način zadovoljevanj kulturnih potreb delavcev v TGA. Prav tako si bodo v tej delovij organizaciji tudi v naprej prizadevali, da bodo podpirali pa tuj oiganinidii amatersko dejavnost na kulturnem področju. Pri tem je najpomembnejše, da bo treba čimprej zaposliti delavca, S| se bo profesionalno ukvarjal s problematiko kulture zaposlenih delavcev, To pa bo že velik korak naprej, kajti čeprav ne smemo trditi, da doslgi TGA ni prav nič storjenega za kulturo, saj so vsa dosedanja leta gmotm podpirali razna kulturna prosvetna društva, vendar pa to ni bik or^nizirana skrb za kulturno življenje delavcev. Osnutek je ton pipravljen v javni p razpravi pa ga bodo delavci prav gotovo še dopolni in ga nato sprejeli kot svojega za nadaljni razvoj l^tumega življenja. F. Mešk« 25. JANUARJA LETOS SO SE DELAVCI PROIZVODNEGA PODJETJA „OLGA MEGLIC" IZ PTUJA NA REFEREN- DUMU ODLOČILI ZA ZDRUŽITEV V SOZD ELKO MARIBOR. O PRIPRA VAH IN IZVEDBI REFERENDUMA IN O TRENUTNEM POLOŽAJU V DELOVNI ORGANI- ZACIJI JE IVO PREAQ SEKRETAR OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK POVEDAL NASLEDNJE: „Olga Meglic" postaja močnejša »Prve priprave za združitev so stekle že lani in sicer bi se naj „01ga Meglič" združila z maribor- - skim Primatom. No, kasneje so stekli pogovori o združitvi z Elkom IZ Maribora- Najprg smo o združitvi razpravljali člani ZK- Pogovon in razprave so stekle po oddelkih plastike, tapetništva, orodjarne, profilirnice, ključavni- čarstva in drugod. Naloga članov osnovne or^mzacge ZKS je bila, da informirajo vse delavce o pomenu in važnosti te združitve. Okrog 150 delavcev smo tako v celoti seznanili o referendumu. Po enem mesecu smo bili pripravljeni in 25. januaga je referendum usgel z 90,5 odstotka. Člani osnovne organizacije ZK smo aktivistično delovali, informi- rali smo in bili tudi nosilci nekaterih nalog. Mirno lahko trdim, da smo naloge dobro opravili. Sama združitev pomeni za našo delovno organizacijo mnogo. Nekatere rezultate uspešnega dela in sodelovanja vidimo že danes. V manj razviti krajevni skupnosti Cirkulane bomo že v letošnjem letu pričeli s pripravljalnimi deli gradnje novega sp^ecializiranega obrata za proizvodnjo pnevmatike in hidravlike. V tem obratu se bo lahko zaposlilo okoli 150 ^udi. Tudi obrat v Dobrini bomo morah posodobiti in morda celo preuaneriti V Dobrini je pletarski obrat, ki bo po združitvi še ostal, vendar moramo temu obratu zagotoviti tržišče. Tukaj je zaposlenih okrog 12 delavcev. Izdelujejo pa predvsem pletene izdelke, kot recimo košare, pletenke, otroške vozičke, vrtne garniture in podobno. To so zelo cenjeni izdelki, tudi lepega videza 1'ako so gjlasovali mladi ^ PtujiL Glasovali so ZA so in velike praktičnosti, žal ps ugotavljamo, da je tržišče za te izdelke preslabo raziskano. Tudi temu obratu prinaša združitev boljšo prihodnjost," je zaključil Ivo Preac, finalni kontrolor I delovni organizaciji „01ga Me^č' iz Ptuja. zk V Dobrini so zaposleni delavci doma in iz okolice ŽetaL T*o pa pri stroju za lupljenje vibovih šib. Takšna je košara za knih, v Dobrini upajo, da jo bodo prodali Odločfla sem se za združitev Foto: P" IrSlUVIK -10-februarja 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 NOVI ZAKONI pred ZBORI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE v sredo po pustnem torku sta klicani ločeni sqi zbora zdruz^ ^ dela in zbora ob črn Ačinc SR Slovenije. Oba ^^a imata v glavnem enak m red- Obravnavala bosta '^Sematiko razvoja kompleks- P^^ometa v SR Slovengi, Srfleročni plan v^rževanja in !rUnie magistralnih m regional- ^^ cest v Sloveniji za obdobje do t 1980, poročilo komisge IkupSčine in več predlogov ^^ri"^ravnavai^u kompleksnega prometa, je poudarjeno v gra^vu, Lramo izhajati iz dejstva, da je Slovenca vključena v enoten n goslovanski prometm sistem, ki in Dovezuje z drugmii gospodarski- mi m družbenimi funkc^ami. Pri tem je treba še posebg poudariti izoostavMen kopenski in pomorski ^ometm položaj Slovenije, ki bo W še večjo vlogo v bodočem razvoju. Geografska lega Slovenije jugoslovanskem in evropskem prostoru nudi izjemne možnosti za vključitev v širše prometne t(^ove, ki naravno povezujejo zahodno in severno Evropo s Sredozemljem in Bližnjim vzho- dom. . . V zvezi z vedno vecjo industrializacgo vzhoda, naglo narašča prevoz surovin in potroaiih dobrin, kar poraja nove probleme v prometni povezanosti tega prostora kot celote, z drugimi deli Evrope in sveta. Mednarodni polož^ in vloga neuvrščene Tako se bo jutri, 11. februpja 1977 sestal družbenopolitični zbor SO Ptuj in razpravljal o predlogu svojega poslovnika, na- da^e o predlogu resolucije o poUtiki uresničevarga družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976-1980 v letu 1977, o poročilu o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje od Kptembra 1975 do julija 1976. Sklepali bodo tudi o predlogu odloka o ustanovitvi občinskega štaba^ za teritorialno obrambo, poslušab poročila o delu komisge za prošrge in pritožbe skupščine občine Ptuj v dvletnem obdobju, o delu komisge za ugotavljanje izvora premoženja v letu 1976, ^paU o izvolitvi sodnika z l?stnos^o delavca sodišča zdru- ^nega dela Maribor, o predlogu sklepa, o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju nove^ člana Komis^e za ugotavljanje izvora premoženja, imenovali bodo tudi predstavnike družbene skupnosti v zbora delovne skupnosti Ljudske m štud^ske knjižmce v Ptuju ter osnovne šole Hajdina, ob koncu pa obravnavali predloge in ^Prašarga delegatov. Za v torek, 15. februaija 1977 P^ je ddicano skupno zasedanje ^Dora združenega dela in zbora "ajevnih dcupnosti občine Ptuj. uvodnih formalnostih bodo ueiegati poslušat poročilo k predlogu resolucge o politiki «esiucevanja družbenega plana ^cme Ptuj v fctu 1977 in poročilo o delu zveznega zbora Jugoslavije v svetu nudi tudi nove možnosti za reševanje prometnih in drugih infrastrukturnih pro- blemov v našem prostoru. Prav tako je treba upoštevati narašča- joči tujski promet in dejstvo, da se sodobno gospodarstvo vse bolj usmeija na hiter in kvaliteten prevoz, kar omogoča predvsem cestni prevoz, zaradi večje možnosti prilagajanja zahtevam tržišča pa ima določene prednosti tudi železniški prevoz. Poleg tega celovitega vprašanja prometa in plana cest, bosta zbora skupščine SRS dclepala tudi o predlogu zakona o varstvu prebivSstva pred nalezpvimi boleznimi; nadalje: - o predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zako- na o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizac^ah, ki se poleg sol ulwarjajo z izobraževalcem; - predlog za izdajo zakona o ravnanju z odpadki, s tezami za oaiutek zakona. S tem zakonom se želi doseči predvsem, da se v čim večji možni meri omeji nastajanje odpadkov, da se odpadki vračajo v surovinske vire, v okviru tehničnih in gospodar- skih možnosti, da smotrno in urejeno ravnanje z odpadki, od nastajanja do odstranjevanja, prispeva k ohranjevanju naravnih m z delom pridob^enih vrednot oko^a. skupščine SFRJ. Razpravljali in ^lepaU o poročilih pa bodo delegati obeh zborov na ločenih sejah, ki bodo sledile dcupnemu zasedanju. Pofeg točk dnevnega reda, ki smo jih že navedli za družbeno- politični zbor, bosta oba zbora obravnavala še predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah m merilih za podeljevale priznaval- nine udeležencem narodno- oosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, nadalje o predlogu odloka o davkih obča- nov v občini Ptuj in o predlogu odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ptuj v prvem polletju letošnjega leta. Sklepali bodo še o so^agu k združitvi živinorgsko- veterinarskega zavoda v Ptuju v delovno organizacgo z nazivom Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, o prenosu pravice uporabe na zgradbi stare sole v Vitomarcih na krajevno skupnost Vitomarci in o predlogu odločbe o prenosu pravice upravU^anja na nekaterih gozdovih v družbeni lastnini na kmetgski kombinat Ptuj. Obravnavali bodo tudi osnutek odloka o potrditvi tržnega reda na tržnici v Ptuju in delegatska vprašanja. Na seji zbora krajevnih skupnosti pa bodo dodatno sklepali še o predlogu odloka o čiščenju jarkov m potokov v občini Ptuj in o predlogu odloka o določitvi imen in poteka ulic, cest in poti v mestu Ptuj. V temeljnih delegacijah po krajevnih skupnostih in v TOZD so delegati podrobneje obravnavali gradivo, ki je bilo pripravljeno za 28. sejo posameznih zborov skupščine občine Ptuj. Predsedniki zborov so že sklicali seje in sicer po nekoliko drugačnem razporedu kot je to bil običaj doslej. Gradnja komunalnih objektov in cest v letu 1977 PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČE- VANJA DRUŽBENEGA PLANA NAŠE OBČINE ZA LETOŠNJE LETO PREDVI- DEVA TUDI GRADNJO KOMUNALNIH OBJEKTOV IN CEST. O TEH GRAD- NJAH JE TOVARIŠ VAJN GERL UVODOMA DEJAL: „V tem predlogu je med drugim zapisana tudi vsebina razvoja takoimenovane komu- nalne infrastrukture. V njej je opredeljena nadaljnja pot dejavnosti posebnega družbe- nega pomena, ki izhaja iz resolucije srednjeročnega raz- vojnega programa. Da tak plan lahko uresničimo, je potrebno vsaj enkrat na leto kontrolirati njegovo vsebino. Tako lahko ugotovimo, kaj iz programa smo v minulem obdobju izvršili in katere aktivnosti naj predvidimo v programu za leto 1977, ki so seveda sestavni del srednje- ročnega programa. Tako se torej odvga postopek uresni- čevanja skupnega dogovora in sporazumevanja delovnih ljudi in občanov, ki smo ga po vsebini skleniH za obdobje 1976-1980 in to vsebino hkrati tudi uspešno izvajamo. Rezultati naših skupnih priza- devanj v izgradnji družbeno pomembnih objektov kot so ceste, vodovodi, kanalizacija in pc^obno, sestavljajo skupaj z izvršeno vsebino dejavnosti sredrgeročnega programa do- bro osnovo za nadaljnje izvrševanje postavljenih nalog in ciljev, ki smo jih planirah." — Katere naloge bomo v tem letu na področju komu- nalne dejavnosti izvajali v naši občini? „S področja gradnje vodo vodnega omrežja bomo izvršili dela, ki so nam ostala iz programa za preteklo leto. Sem spada dmga faza sekundarnega vodovodnega omrežja v Majšperku in gradnja razdelilnega voda Zakl. Nadaljevali bomo dela pri gradnji vodovoda v Slovenske gorice, v naslednjih odsekih: Podvinci—Gabernik in Rogo- znica—Formin ter dokončanje del na odseku Rogoznica— Podvinci. Pričeli bomo tudi z deh pri gradnji razdelilnih vodov v Rogoznici in na Selah. Pri izvajanju del nam bodo v pomoč ponovno priskočili brigadirji, ki so se v preteklem letu uspešno vključili v delo. Na področju urejanja kana- lizacije: — izgradnja hidrocentrale Srednja Drava II pogojuje med drugim tudi urejanje vrste vprašanj zaščite voda in varstva okolja ter pomeni hkrati temeljiti poseg v naš prostorski plan. Še pred obratovanjem hidrocentrale, ki bo predvidoma v tem letu, bo potrebno zgraditi nasled- nje objekte: čistilne naprave ter levi in desni obrežni kolek tor. Navedel sem le gradrge pomembnejših objektov, ki tvorijo takoimenovano komu- nalno infrastrukturo." — Kakšna pa je vsebina razvoja cestnega omrežja? ,4^rav na tem področju smo se v, minulem obdobju zelo zavzeli, kar nam dokazuje naslednje: — uspešno izvedena akcija za vpis posojila za ceste; — sredstva iz samoprispev- kov, ki so združena za modernizacijo cest; — vrednost opravljenega prostovoljnega dela. Menim, da je navedeno d(±az naše visoke samouprav- ne socialistične zavesti in hkrati naše spoznanje, da izvajamo proces odmiranja državnih administrativiuh ukrepov, s katerimi smo v preteklosti urejevali te zadeve. V letošnjem letu bomo modernizirali naslednje lokal- ne ceste: Grajanščak—Mestni vrh, Pacinje—Velovlak-Do mava, Cirkulane-Medribnik, Podlože—Sestrže in Juršinci— Gomila. Republiška skupnost za ceste bo pričela z modemiza cijo cestišča Ptuj—Žihlava na odseku Podvinci—Pacinje in Ptuj-Senarska na odseku Nova vas Janežovci in Ptuj-Budina. Hkrati bo iz programa lokalne skupnosti za ceste moderniziran tudi odsek ceste Videm—Leskovec, ste- kla pa bo tudi gradnja novega mostu pri Boriu. Nav^el sem vrsto aktivno- sti iz programa gradnje objektov komunalne infra- strukture. Ob tem bi opozoril, da je izvedba navedenih del odvisna od našega pristopa do izvajanja vsebine samouprav- nih sporazumov o združe- vanju sredstev in financiranju razvoja cestnega gospodarstva in vodovodnega omrežja v občini Ptuj. Prav ta vsebina pa je ključ izvajanja, saj vemo, da je dohodek temeljna kategori- ja planiranja. O tem bomo razpravljali v naslednjih dneh, zato opozorilo vsem, da odgovorno pristopijo k izva- janju vsebine sporazumov." — Ko ste govorili o programu dela, ste omenili, da moramo opraviti tudi naloge, ki so bile v programu za preteklo leto. Kje so vzroki, da omenjenih nalog nismo izvedli? ,J^rav o teh vzrokih bi lahko ddgo razpravljali. Me- nim, da so vzroki naslednji: — omenil sem že, daje ddiodek temeljna kategorija planiranja. Zavedati se moramo, da sredstva za izvedb o plana niso ' vnaprej zagotovljena, zato smo tudi v lanskem letu Ferdo Vajngeri: „Vsq enkrat letno kontrdirati vsebino plana, če ga hočemo uresniči- ti". Foto: zk zabeležili izpad sredstev, predvsem od gospodarstva in nekaterih sredstev, ki bi jih morali občani združevati v okviru krajevnih skupnosti. — neodgovoren pristop nekaterih posameznikov ali skupin k realizaciji takšnega srednjeročnega sJi letnega plana; — možna zapletenost v posameznih postopkih, ki jih moramo opraviti pri zago- tovitvi vseh pogqev za izvedbo plana v Poimenova- nem planskem obdobju, ki ga predstavlja tudi leto 1977; Verjetno obstaja še vrsta drugih vplivov na vzroke za izpad sredstev in izvajanje plana. Mislim, da te vplive in vzroke lahko ugotavljamo le sprotno, to je naša slabost, ker bi jih moraU prq predvideti in tako bi skrajšali njihovo vsebino aH drugače povedano, krčili takšne izpa- de," je ob koncu dqal Ferdo V^ngerl. V eni od prihodnjih številk našega Tednka bomo sprego- vorih tudi o finančni plati izvajanja planov. 1. kotar Most čez Dravo na Boiiu bodo začeli graditi že v letošigem letu, sredstva bo zagotovila republiška dcupnost za ceste. Foto: R Vaščani Sp. Velovldca so lansko leto s prostovdjnim delom in z lastnim denaijem veliko prispevali k modemizacgi ceste Podvinci—Sp. Velovlek. Foto: R Zaščita naše kulturne dediščine J^edvomno je res, da moramo j^^o kulturno dediščino varovati ohranjati za poznejše rodove, . 'sniu nas zavezujejo tudi ^'oječi zakonski predpisi. Toda tem moramo storiti vse, da to ^^stvo naše preteklosti ne bo ^menjevalo samo našega obča- • temveč širšo družbeno skup- ni sa' ^^ l^ulturna dediščina Ptuja «nio naša, temveč je last in po- nom^^^ slovenske družbe. Z zako- kult urejena zaščita ijih"'^"'^ spomenikov, nekateri od ^ celo mednarodnega pome- na, vendar zakon ne zagotavlja vsega tistega, kar ta zaščita zahte- va. Ta problem je bil eno od osred- njih vprašanj na seji izvršnega sve- ta skupščine občine Ptuj. O tem je že prej tekla beseda tudi na seji skupščine kuUurne skupnosti obči- ne Ptuj. Enotno je bila izražena zahteva, da naj izvršni svet SO Ptuj prek izvršnega sveta SR Slovenije zahteva, da se ta prob- lem začne obravnavati v okviru republike in konkretno reševati v interesu vse slovenske skupnosti. l/vršni svet skupščine občine Ptuj je o tem že obvestil republiške organe. Pri tem je poudaril, da se v celoti zavedamo obveznosti, ki jih imamo, da pa moramo istoča- sno zagotoviti, da zaščita kulturnih spomenikov ne bo ovirala nadaljnjega razvoja naše občine in ožjega mestnega območja. Nujno je, da najdemo skupno rešitev, ki bo sprejemljiva tako za širšo družbeno skupnost, kot za občino Ptuj, predvsem pa za mesto Ptuj, katerega razvojni načrt je že urba- no verificiran. mg Komisija pri izvršnem svetu SO Slovenska Bistrica je v lanskem letu, v sodelovanju s pristojnimi upravnimi in stro- kovnimi službami ter v so- glasju s krajevnimi skup- nostmi, izdelala urbanistične rede za skupno 55 večjih nase- lij na območju občine. Te osnutke urbanističnih re- dov so sedaj poslali vsem kra- jevnim skupnostim, zlasti kra- Razgrnitev urbanističnih načrtov jem, ki jih obravnavajo, kjer jih bodo na ustreznih mestih razgrnili. V načrtu pa imajo tudi posebne razgovore s kra- jani, da bi tako v vseh prime- rih našli kar najbolj realne in praktične rešitve. Javna razgrnitev urbanis- tičnih redov bo v vseh krajev- nih skupnostih trajala do kon- ca februarja, ko jih bodo na podlagi dopolnitev in predlo- gov občanov dokončno spreje- li. V. Horvat 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 10. februarja 1977- TEm^Tlj ORGANIZACIJA SAMOUPRAVUANJA _V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH_ Samoupravni razvoj krajevnih skupnosti Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem zbora občin skupščine SR Slovenije ugotav^a, da je večina krajevnih skupnosti na obmogu Slovenge že poskuša- la prilagoditi svojo notranjo organizacijo samoupravganja kra- jevnim razmeram, velikosti, potre- bum in interesom prebivalcev. Ustavno koncepcijo kr