Tretja prošnja nemških kmetov konservativ- cev, to pa do c. k. ministerstva za bogočastje in podnk. Nemski kmetje konsei*7ati7ci so letoa deželneniu zboru štajerskemu predložili prošnj o, katero je podpisalo 676 srenjskib zastopov (2/3 7seh). V uji 80 prosili, naj bi ae teža^e odpra^ile, ki sedaj prebi^alst^o težijo radi no^ih šolskib razmer. Dvajset potlancev, \'oljenih 7 kmetskib skupinab, ki toraj govorijo 7 imenu 700.000 prebivalce^, se je krepko poteguilo za želje kmetov, pa bilo je zastonj. Liberalni poslanci bili so 7 7ečiui in so 7rgli 7se pod klop. Toda nemški kmetje ne od jenjajo. Mai*7c8 podpisujejo zopet prošnjo, katero pa bočejo poslati na Dunaj ^iaokemu ministcrst^u za bogočastje in poduk. Prošnja se glasi tako-le: nVdauo podpisani srenjski zastopniki močuo obžalujemo, da nam deželni zbor štajei-ski našib prošenj gledd aolst^a ni hotel uslišati. Toda st7ar je velike 7ažno8ti, naaa pra^ica pa jasna tako, da bo8emo 7sa posta^na aredst^a poskuaiti in 87ojim opra^ičenim zabte^am in željam do ob7elja7e pomagati, namreS I. da se ljudskim šolam 7rne vei ski zna8aj, II. da se obisko\'anje sol od 8. na 6 let skrči in stroaki za šolo zmanjsajo pa tudi z uvedenjem aolnine pra^icneje razdelij". Podpisani stenjski zastopniki prosiruo toraj najpr^lje, da se verskemu^poduku in odgoji daje prejanja 7eljava nazaj. Šola ima nalog deco iziejati ali odgajati. Toda odgoja brez nra^nosti ali poatenega krepostnega obnašanja je nemogo8a, a nravuost brez pia7e 7ere ne 7elja. Zato prosimo, naj se 7eiski znaeaj našim šolam da nazaj, uaj 7saka priznana 7erska dvužba zadobi postavno zagoto^Ijeno pravico uplivati zdatno na 7erski poduk in 7ersko odgojo u8e8e se mladeži. Sedanjo ueenje 7 Ijudskib šolab nam je premalo praktiBno. Podučuje se 7 predmetih, ki s potrebami 7sakdanjega ži^ljenja ali 7 cel6 nebenej Z7ezi niso ali 7 prenastranskej. Pogosto je naučna tvaiina pretežka za otroke in toraj ne upli^a dobro na raz^itek duše^nih zniožuostij; otioci so raztreseni in se odvadijo pra^ilnej mailji^osti, naposled ao še prisiljeni poseda^ati 7 šolskih klopeh, ko bi se uže vaditi in uriti imeli 7 opravilih za vsakdanji krub. Zato prosimo, uaj se pregledajo in predrugačijo aolska načela tako, da bo 7se bolj praktično, zlasti naj se Sletno šolanje ekiajša 7 61etno. Ob enem se naj u^edejo uedeljske šole, 7 katere naj zabajajo otroci 13 in 141etni, 8e kaže, tudi 15 in 161etui. Sedanje aolat^o se nam tudi predsago zdi in 7rbu tega so še šolski stroaki neprimerno in krivicno razdeljeni. To je ob8e znano in priznano. Zato prosimo, naj 8e žolski potroaki zmanjaajo, sedanjo nadzorst^o in 7odst70 šol predrugači in polajaa, zlaati pa se naj stroški tudi na tisto premožne starše vržejo, ki sedaj 87ojo deco sicer 7 aolo pošiljajo pa za 7Zdrževanje aol nic ne doplaSujejo sploh naj ae U7ede solniua (Scbulgeld), da bodo tudi tisti od aolakih stroškov zadeti, ki a) sedaj ne plačajejo uebenega ja7nega davka, nebenib doklad in b) kateri plačujejo samo ceaarsko daco, a nebeuib deželskib, okiajnib in srenjakih doklad. Vdano podpisani srenjski zastopniki predlagamo 070 proanjo 7isokemu c. k. ministerst^u za bogoSastje in poduk ter se zaupno nadejamo, da naa bode viscika vlada uslišala in državnemu zboru pa tadi deželnim zborom bitrej ko mogoSe izročila 7 obra^nanje doti8nib poata^nih 8rteže7.u