tt Poštnina plačana t gotovtoL sto IX., št. 28. („jutro" xvn., 159 a) Ljubljana, ponedeljek Ö. julija 1931 Cena 2 Din , ^.jn^tj.tiio r>iirtfijeva ulica o. — l ei et od 6t. öl22, 2123, 8124, 3125, 8126. inseratnl oddelek: Ljubljana, fielen« Durgova uL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica 6V 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št, 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-^artnpfia Ponedeljska Izdaja „življenje In svet" Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica S. Telefon it. 3122, 8123, 8124, 3125 ln 3126. vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poto prejemana Din 4.-, po rssnatel-cita dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka uMc* 11- TeJefoa fit. 2440. Celje: Strossm ayerj èva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Sestanek Schuschniss - Hitler Po doseženem načelnem sporazumu se bosta v kratkem sestala Hitler in Schuschnigg, da v podrobnostih uredita bodoče nemško avstrijsko sodelovanje Dunaj, 12. julija r. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, se bo v kratkem vršil sestanek med avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Schuschniggom in nemškim kancelarjem Hitlerjem. Sestanek se bo vršil najbrže v Berchtesga-denu ali pa v kakem drugem kraju vbližini avstrijsko-bavarske meje. Na tem sestanku bosta dr. Schuschnigg in Hitler osebno nadaljevala razgovore o bodočem razvoju obnovljenih prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Zlasti bosta pri tej priliki razpravljalao poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnošajev. Avstrijsko tolmačenje sporazuma z Nemčijo omajna osnova avstrijske politike, in končno popolno priznanje, da narodni socialisti vAvstriji ne prihajajo v poštev ne kot politični faktor ne kot pogodbena stran. Ta načela in pogoji so bili sedaj brez rezerve priznani. Zato nič več ne ovira normalizacije odnošajev med Avstrijo in Nemčijo, ki jih je že pokojni kancelar Dollfuss označil za enega izmed glavnih smotrov avstrijske politike. Avstrija je vselej poudariala svoj položaj nemške države v Evropi. Tudi v bodoče se bo ravnala po tej okolščini, kadarkoli bo šlo za realizacijo miroljubnih namenov z miroljubnimi sredstvi. Obnova normalnih prijateljskih in sosednih odnošajev z Nemčijo pa je naravno vezana na pogoj, da ne bo škodovala nikakršnim interesom katerekoli druge države. Doseženi sporazum je popolnoma v skladu z znanim avstrijskim stališčem, da se ne smejo na noben način kršiti legitimne pravice in interesi drugih držav. Avstrijska politika ostane tudi v bodoče v okviru rimskih protokolov in na osnovi pakta Društva narodov ter na osnovi načela o prijateljskih in korektnih odnoša-jih napram vsem državam sveta, ki priznavajo avstrijsko neodvisnost in se abstini-rajo od vsakega vmešavanja v avstrijske zunanje zadeve. Ta normalizacija zagotavlja samostojnost in svobodo Avstrije ter zaradi tega pomeni bistveno podporo za ohranitev miru v Evropi, ki je bila dolgo časa v skrbeh zaradi nekih napetosti v srednji Evropi. Nespremenjena ostane tndi avstrijska notranja politika, katere svrha jc pomir-jenje v notranjosti države. Kakor se je na odgovornih mestih čestokrat naglasilo, je pravica in dolžnost vsakega Avstrijca, ki je dobre volje, da pri tem sodeluje, to pa lahko stori lc v okviru domovinske fronte s tem, da se pokori njenemu vodstvu in da deluje le v skladu z občimi državnimi interesi, ki ne smejo trpeti nikake škode. Normalizacija odnošajev med obema nemškima državama v ničemer ne pomeni spremembe avstrijske ustave iz leta 1934. Prav tako pa tudi ne bo v ničemer vplivala na neomajno voljo zvezne vlade, da brani neodvisnost Avstrije z vsemi sredstvi, tako v notranje, kakor tudi v zuna-nje-političnem pogledu. Edina organizacija za ustvarjanje politične volje v Avstriji ostane domovinska fronta. Njene smernice se v ničemer ne spremene. V bodoče poleg nje ne sme delovati nikakršna druga politična organizacija. Pogoj za sprejem v domovinsko fronto ostane tudi v bodoče brezpogojno priznanje neodvisne krščanske demokratske stanovsko organizirane in avtoritativno vodene zvezne države Avstrije. Iz tega sporazuma jasno izhaja, da v Avstriji ne zdaj, niti v bodoče"ni mesta narodnemu socializmu. Proti nepopravljivim ekstremnim elementom, ki bodo, kakor prej so skušali širiti mržnjo in neslogo med ljudstvom, se bo tudi v bodoče postopalo z vso nepopustljivo strogostjo. Dunaj, 12. julija, r. V avstrijski javno-rti je včerajšnji sporazum med Avstrijo in Nemčijo splošno napravil velik vtis. Splošno se zatrjuje, da je sedaj končno avstrijska vlada začela urejevati vprašanje, ki je že ves čas, odkar je v Nemčiji zavladal Hitler, povzročalo avstrijskemu notranjemu in zunanjepolitičnemu položaju neko nestalnost in nejasnost. Le v nekaterih političnih krogih so z modusom vivendi nezadovoljni, heimwehrovci pa celo ne prikrivajo svojega presenečenja, ker so bili s tem v političnem pogledu docela izločeni iz vrste notranjepolitičnih faktorjev v državi in tako rekoč postavljeni pred vrata. Mussolini zadovoljen Avstrijski zvezni kancelar je seveda takoj obvestil italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija kakor tudi madžarskega predsednika Gömbösa o doseženem sporazumu. V brzojavki, ki jo je poslal v Rim. je Mussoliniju znova posebej zagotovil svoje prijateljstvo in svoj trdni namen, da bo nadaljeval politiko avstrij-eko-italijanskega sodelovanja. Mussolini mu je takoj odgovoril in jc izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad doseženim sporazumom med Avstrijo in Nemčijo. V svoji brzojavki jc omenil nedavni sestanek, ki sta ga imela na Rocci delle Caminate in na katerem mu je že ustmeno sporočil svoj neomajni sklep, da ostane italijanska politika napram Avstriji nespremenjena. Italijanska in madžarska vlada sta bili hidi službeno obveščeni o rekonstrukciji avstrijske vlade, ki se je izvršila po sklenitvi sporazuma z Nemčijo in po kateri je bil imenovan direktor vojaškega arhiva državni svetnik dr. Glaise-Horstenau za ministra brez portfelja, direktor kabineta zveznega kancclarja dr. Guido Schmidt pa za državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve. O sporazumu samem je Korbiro snoči objavil naslednje uradno poročilo: Pogajanja, ki so sc vršila nekaj časa med zveznim kancelarjem in nemškim poslanikom na Dunaju z namenom, da bi se normalizirali odnošaji med Avstrijo in nemško državo, so se sedaj zadovoljivo zaključila. Ta zaključek pomeni poseben uspeh politike zveznega kancclarja, ki je že doslej deloval z nezlomljivo vztrajnostjo, doslednostjo in državniško modrostjo za ©hranitev popolne neodvisnosti in načrtno notranjepolitično pomiritev Avstrije. Uspeha mu ni mogoče odreči. Avstrijska vlada ni nikoli negirala, da teži po taki normalizaciji med obema sosednjima državama, ki ju veže isti jezik. Pogoje za to normalizacijo je zvezni kan-cclar že ponovno jasno razložil vsej javnosti. Ti pogoji so naslednji: Nedvoumno in popolno priznanje avstrijske neodvisnosti in samostojnosti, priznanje načela gtedečnevmešavanja v avstrijske notranje zadeve, vpoštevanie dejstva, da so rimski protokoli iz leta 1934 skupno z naslednjimi protokoli iz leta 1936 ne- Nov zakon o zaščiti države Komunike je bil objavljen kmalu po seji avstrijske vlade, na kateri so sklenili za-varc vati položaj sedanjega režima v Avstriji tudi še na drugi način. Predvsem je bii sprejet novi zakon o zaščiti države, katerega določbe naj opravijo nedostatke kazenskega zakona glede kazenskih določb za napad na neodvisnost države za ogrožanje notranjega miru ter za sodelovanje v legalnih terorističnih formacijah in proti državnim organizacijam. Novi zakon kvalificira za zločin tudi vsako hujskanje k roparskemu umoru, požigom, nasilni sabo- taži, zlasti pri brzojavu in radiju, zbiranje sredstev za borbo proti režimu, uporabljanje sredstev, ki lahko motijo javna zborovanja, prireditve, sploh vse, kar lahko vznemirja prebivalstvo. Končno so po novem zakonu določene stroge kazni za razširjenje neresničnih vesti v svrho vznemirjenja prebivalstva, ali zbujanja nepo-voljnega vtisa v tujini. Vlada je razpravljala tudi še o drugih sredstvih, ki naj ji omogočijo ohraniti notranje in zunanjepolitični presti? Sodba Londona: Nov uspeh Neme! London, 12. julija. AA. Vest o sporazumu med Avstrijo in Nemčijo londonskih političnih krogov ni presenetila, že dva tedna se je mnogo šušljalo in ugibalo o tem sporazumu, vendar pa listi, ki tolmačijo mnenje poučenih krogov in merodajnih činiteljev, ne prikrivajo svojega nezadovoljstva, da se je vprašanje odnošajev med Avstrijo in Nemčijo uredilo preko zapadno-evropskih velesil, na katere se je zlasti Avstrija doslej vendarle v mnogočem naslanjala. »Observer« pravi med drugim, da ^o bile države, ki so sklenile lokarnsko pogodbo, z avstrijsko-nemškim sporazumom znova postavljene pred dovršeno dejstvo. Nemčija je s tem zelo konkretno odgovorila na nekatera izmed vprašanj v znani angleški noti. »Sunday Times« presoja sporazum nekoliko bolj mirno in ugotavlja le, da je Nemčija dosegla nov zunanjepolitični uspeh, ki bo v mnogočem pripomogel do večjega vpliva na srednjo Evropo, a jo hkratu tudi znova pribli^l bazenu. Prvi nemški komentar b^rün. 12 julija. Edini komentar o avstrijsko—nemškem sporazumu objavlja pozno ponoči izhajajoči list »Nacht—Ausgabe.« V svojem komentarju poudarja, da ie bil med Avstrijo in Nemčijo dosežen temeljni sporazum, ki predstavlja rešitev na_ petosti v tem delu Evrope. Politični položaj v Evropi je glede avstrijskega vpraša- nja rešen vsake negotovosti. Ves nemški narod bo ta sporazum sprejel z velikim zadovoljstvom- Ker je bil te sporazum skle. njen z vednostjo Rima, je s tem izključe na v bodoče tudi vsaka možnost konflikta med Nemčijo in Italijo zaradi Avstrije. Po načelnem sporazumu med Dunajem in Ber linom bodo sedai v kratkem sledili sporazumi o praktičnem izvajanju obnovljenega prijateljstva- Vsa sporna vprašanja bodo urejena na prijateljski način. Kar se tiče gospodarskih odnošajev med Nemčijo in 'Avstrijo, je to predmet bodočih pogajanj. Trikot Rim- Dunaj—Berlin Rim, 12. julija, r. »Popolo d'Italia«, ka je često igral vlogo osebnega glasila »Mussolinija«, objavlja danes očividno inspiriran članek, v katerem zavzema stališče k spo razumu med 'Avstrijo in Nemčijo- List s posebnim poudarkom podčrtava priznanje rimskim protokolom s strani Nemčije in naglasa, da bodo ti protokoli tvorili tudi osnovo nadaljnje izgraditve gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi strini. Priznanje neodvisnosti Avstrije s strani Nemčije predstavlja najvažnejši del doseženega sporazuma in na tej osnovi se bo gradila vsa bodoča srednje—evropska politika. List pri tem s posebnim zadovoljstvom podčrtava, da je dr. Schuschnigg sklenil sporazum z Nemčijo ob najtesnejšem sodelovanju Italije iter da ni ukrenil ničesar, predino ni vprašal za svet in mnenje Musolinija. Avstrijsko—nemSki sporazum predstavlja izvršeno dejstvo, na katerem ne more nihče več ničesar izpremeniti. Kancelar potuje t Rim Dunaj, 12. julija. w. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg bo najbrže v torek ali sredo odpotoval v Rim, da poroča Mussoliniju o sporazumu z Nemčijo in se z njim dogovori zlasti v pogledu gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo v skladu z rimsikimi protokoli. Ostavka Madariage Madrid, 12. julija, r. Stalni delegat Španije pri Društvu narodov Madariaga, ki je bil predsednik sankcijskega odbora, je podal ostavko na svoj položaj. Do ostanke je prišlo zaradi hude kritike levičarskega tiska. ki je skrajno nezadovoljen 6 predlogi Madariage glede reforme Društva narodov. Obvezno posredovanje dela v ČSR Praga, 12. julija, r. Vlada je izdala uredbo o obveznem posredovanju dela. V bodoče morajo delodajalci v teku 24 ur prijaviti pristojnemu posredovalnemu uradu vsaiko prosto delovno mesto, bodisi da ie postalo prosto z odpustom delavca ali nameščenca ali pa zaTadi povečanja obrata-Posredovanje je brezplačno in obsega vse panoge gospodarskega udejstvovanja. Pri posredovanju dela se bo oziralo predvsem na srtrokovno kvalifikacijo in telesno sposobnost nameščenca ter na njegove rodbinske razmere. Pri enakih kvalifikacijah imajo prednost oni, ki uživajo podporo od dr žave. in pa družinski očetje. Vse zasebne posredovalnice so ukinjene Obenem se ustanove tudi posebne posvetovalnice za izbiro poklica. Prehrana Anglije za primer vojne London. 12. iuliia. A A- Na seji gori j zbornice, ki je bila posvečena vprašanju prehrane prebivalstva za primer vojne, jo izjavil lord kancelar Hailsham na številne opombe raznih govornikov, da je vlada že opetovano razpravljala o vprašanju, ali hi mogel sovražnik zlomiti odpor prebivalstva z lakoto. Proti temu so možni trije ukrepi: povečanje lastnih pridelkov, prost uvoz živil iz tujine in postavitev velikih zalog živil. Povečanje lastnega pridelka bi prineslo koristi, ki so lastne vsaki decentralizaciji, velike zaloge pa bi bile združene z izdatki, ki zopet pred postavlja jo potrebno centralizacijo. Lord Hailsham je nato govoril obširno o povečanju pridelkov. Dejal je. da je pridelek živil od leta 1933 do 1935 narasel za blizu 20%. Na pudlagi ottawske pogodbe je vlada dobila v dominionih in kolonijah zadostno količino potrebnih živil za Veliko Britanijo. Poskrbeti je treba samo za prevoz teh živil v Veliko Britanijo, to pa je zopet odvisno od razpoložljive to-naže. Tudi največja tonaža pa bi 8 svoj^ strani zopet ne zadostovala, če bi promet ladij ne bil varen. Takom svojega nadaljnjega govora je lord Hailsham izjavil, da je Velika Britanija preskrbljena z žitom, moko in drugimi živili za približno 3 mesece in da bi nobene zaloge ne rešile Velike Britanije, če ne ohrani svoje moči na morju in v zraka. Abesinci zopet napadajo Hudi spopadi v okolici Desija in Hararja — Železniška proga je na več krajih porušena Rim, 12. julija, o- Sedai ee potrjujejo vesti o težavah, ki 60 nastale za Italijo v Abe. sdniji tudi po zasedbi Addis Abebe. Listi poročajo, da Abesinci nadaljujejo borbo proti Italijanom nele v krajih, ki še nißo okupirani, nego tudi v pokrajinah, ki so že v italijanskih rokah. Tako priznavajo, da je prišlo do krvavih spopadov v okolici Desija in drugod v severni Abesiniji, pa tudii v južnih predelih dežele. Izdano je bilo posebno službeno poročilo o abesinskem napadu na progo Džibuti—Addis Abeba, ki pravi, da so Abesinci izvršili n-apad zato. da bi oropali dva vlaka, ki sita vozila iz Dži-butija v Adis 'Abebo življenjske potrebščine- Napad je bil izvršen v četrtek zvečer. Italijani 60 pričeli Abesince takoj ob" koljevati. vendaT se je borba nadaljevala vso noč in šele zjutraj so se Abesinci umaiknili letalom ter se poskrili v bližnjih gorah. Na obeh straneh je bilo mnogo izgub- Džibuti, 12. julija, o. Po podrobnih informacijah je močna skupina Abesincev v četrtek zvečer zasedla del proge med Di-redavo in Adis Abebo 'Abesinci so razdrli progo na več krajih in celo na mestu, ki je samo 30 milj oddaljeno od Adis Abebe. Uničili so tudi vse signalne naprave. Podrli so celo vrsto telefonskih in brzojavnih drogov, zlasti med Ačaikijem in Modžom. Opazila jih je italijanska pa troia, ki je takoj pozvala večje oddelke vojaštva na pomoč. Italijani so nastopili z oklop. nimi avtomobili in letali. Abesinoi pa so se branili vso noč. šele v zgodnjih jutranjih urah so se umaiknili v planine- Maršal Graziani je odredil, da se proga nemudoma popravi in zavaruje- Rim, 12. julija, g. Danes so prispele semkaj poročila o hudi bitki, ki se je pred dvema dnevoma razvila v okolici Hararja med italijanskimi četami in iregularnimi abesinskimi tolpami. 'Abesinci so v velikem številu iz zasede navalili na italijanske čete, bi so odhajale iz Hararja na patrole v Okolico. Abesinci so jih obkolili in hkrati napadli z vseh strami. Po več ur trajajoči bitki, v kateri so imeli Abesinci veliko mrtvih in ranjenih, so se umaknili in razpršili. Italijanska letala so jih zasledovala ter večkrat bombardirala Ln obstreljevala s strojnicami. Izgube na italijanski strani še niso znane. Propagandna turneja abesinskega cesarja I>ondon, 12. julija. AA. Ilavas poroča, da bo ceear Hai le Selasi s svoio hčerko to poletje prepotoval vsa ameriška kopališča v svrho propagande za Abesinijo. Neka ame-riško-angleška filmska skupina je izjavila, da bo financirala to potovanje in ie v to svrho že določila 10.000 funtov šterlingov- Spor zaradi radijskih postaj v Adis Abebi London. 12. julija, r. Kljub zabrani abesinskega podkralja Grazianija angleško poslaništvo v Adis Abebi še nadalje vzdržuje v obratu svojo oddajno in sprejemno radijsko postajo. Graziani je zahteval naj po_ staja za dobo 14 dni ustavi vsako oddajo vesitii. Angleški poslanik pa je to zahtevo v sporazumu s svojo vlado odklonil V italijanskih krogih je to stališče Anglije izzvalo veliko ogorčenje. Angleška vlada je proti temu odloku Grazianija protestirala v Rimu. Washington, 12. julija- 'AA. Ker so italijanske vojaške oblasti v Adis Abebi prepovedale tamkajšnjemu ameriškemu konzulu uporabo privaitne radijske oddajne postaje. je nastalo v ameriških političnih krogih veliko vznemirjenje- Splošno se zatrju. je. da vlada sicer ne namerava zaradi tega formalno protestirati, da pa bo že v bližnjih dneh od italijanske vlade vendarle zahtevala garancije, da bo uporaba ameriške oddajne postaje v Adis Abebi najkasneje v 14 dneh speit dovoljena, ker je brez. žična zveza med Washingtonern in ameriškim poslaništvom v Adis Abebi nujno potrebna že zaradi zelo negotovega položaja v 'Abesiniji. Italija ne bo sodelovala ne v Bruslju, ne v Montreuxu BI m, 12. julija r. Na povabilo belgijske vlade je danes italijanska vlada službeno sporočila, da Italija ne bo sodelovala niti na konferenci lokarnskih držav r Bruslju, niti na dardanelski konferenci v Molitvena. Kot vzrok svoje odklonitve navaja italijanska vlada dejstvo, A M se morala na te konference povabit? tndi Nemčija, kar pa se kljub ponovni zahtevi Italije ni zgodilo. Svečana otvoritev nove železniške proge Kosovo polje—Pec Pe<, 12. julija, r. Danes je bila na svečan način otvorjena nova železniška proga Kosovo polje-Peč, ki predstavlja del tako zvane jadranske proge. Otvoritvi so prisostvovali prometni minister dr. Spaho, minister pravde Ovetkovič, generalni direktor državnih železnic inž. Naumovič, več senatorjev in narodnih poslancev ter drugi odličniki. Davi je prispel na postajo Kosovo polje posebni vlak oficielnih zastopnikov in drugih povabljenih gostov, katerim je bil prirejen svečan sprejem. Nj. Vel. kralja je pri otvoritvi zastopal diviziiski general Radivoje Ztatanovič. Otvoritveno svečanost ie otvoril prometni minister dr. Spaho s kratkim nagovorom, v katerem je očrtal pomen novo zgrajene proge ter naprosil zastopnika kralja, da otvori novo progo. Zastopnik kralja je nato s prigodnim govorom prerezal svileni trak, e čimer je bila proga otvorjena. Gostje eo nato vstopili v vlak. ki je kot prvi vozil po novi progi. Na vseh postajah so se vrstili slavnostni sprejemi in prigodne svečanosti- Ob 11.20 je prispel vlak v Peč, kjer se je zbralo nad 7.000 ljudi. Na pozdrav predsednika občine je odgovoril minister pravde Cvetkovic. V Peči je bil nato banket. Zvectsr so se odličnikj vrnili v Beograd. Bede v Gdansku Varšava, 12. julija, r. Poljski zunanji minister Beck je snoči odpotoval v Gdansk, kjer b« ostal dva do tri dni. Svoje bir&nje v Gdansku bo izkoristil za to. da stopi v neposredne stike s predsednikom narodno socialističnega senata v Gdansku Greiserjcm in z visokim komisarjem Društva narodov Lesterjem. Beck bo poizkušal i osebnim posredovanjem odstraniti nastale spore. Če pa se mn to ne bo po«rečilo bo izvršil in. tervcncijo tudi v Berlinu. Velik uspeh čsl. notranjega posojila Praga, 12. julija. AA. Včeraj *e je «*-ključi la siibskrlpcija češkoslovaškega notranjega posojila za državno obrambo. Po doslej znanih podatkih se je nabralo okrog 2 milijardi 700 milijonov češkoslovaških kron. štiriurna avdienca Titulesca Bukarešta, 12. julija. AA. Včeraj opoldne se je vrnil iz Montreuxa v Bukarešto zunanji minister Titulescu. Ob 18. je bil v avdijenci pri kralju, ki je trajala vse do 22. ure. Titulescu je podal kralju podrobno poročilo o mednarodnem položaju ter o diplomatskih dogodkih v ženevi in Montreuxu 20 milijard za javna dela v Franciji Pariz, 12. julija. AA. Havas poroča: Snoči je imel minister za narodno gospodarstvo Spinasse govor v radiu, v katerem je poudaril, da bo vlada nadaljevala svojo ak- cijo, da se dvigne gospodarska delavnost v Franciji. Podčrtal je posebno, da bo vlada strogo kaznovala tiste, ki neupravičeno povišujejo cene in bo njihova imena objavila v vseh listih. Sedanji francoski zakoni ne dovoljujejo vladi, da hi delala tako ostro, kakor bi to želela in zato predložila v tej smeri nove zakonske načrte. Kar se tiče načrta o javnih delih, sporoča minister za narodno gospodarstvo, da se bo v treh letih za javna dela porabila vsota 20 milijard frankov. Ta javna dela bodo posvečena predvsem poljedelstvu, vinogradništvu, zboljšanju ljudskega zdravja, napredku znanosti, zidanju novih šol, razvoju sporta in tujskega prometa v državi. Rio de Janeiro. 11. julija AA. Hava* poroča: V Braziliji je bila odkrita nova. ekstremistična zarota, ki je hotela potegniti za 6eboj armado. Mnv/go oseb je aretiranih Odlikovanja finančnih strokovnjakov Beograd, 12. julija. AA. V imenu Nj. Vel-kralja Petra II. in z ukazom kraljevega namestniltva so na predlog finančnega ministra odlikovani: Z redom Jugosloveusk» krone 3. reda Jack Rief, pomočnik ravnatelja oddelka fondov v finančnem ministrstvu. z redom Jugoslovenske krone 4. re. da Maurice de Merville, inšpektor oddelka v finančnem ministrstvu, Octave BizaQue, tajnik Otomanske banke, z redom sv. Save 4. razreda Jacques Mavil, generalni tajnik Vzhodnega finančnega društva, z redom jugoslovenske krone 5. reda Maurice Jofre, od Združene pariške banke, vsi iz Pariza; z redom Belega orla 4. reda Vojin Djur:-čič, upravnik Državne hipotekame banke z redom sv. Save 3. reda Ljubiša Nikič, svetnik finančnega ministrstva in dr. Miloj-iko Vilimanovič. šef oddelka Državne hipotekame banke. Narodni železničarji so zaključil! kongres Predlogi za Izboljšanje železničarskega položaja — Nova uprava pod predsedstvom inž. Nikole Gjurica Ljubljana, 12. julija. Brez velikega zunanjega pompa, med stvarnim razpravljanjem o perečih stanovskih vprašanjih ter z jasnimi, vsega uvaže-vanja vrednimi sklepi, ki predstavljajo naj nujnejše zahteve naše »šeste armade«, se je danes dopoldne na Taboru zaključil 18. kongres Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Po včerajšnji konferenci je najprej do pozne noči zasedal odbor za sestavo kongresne resolucije, ob 20.30 pa so se deiegatje. člani centralne uprave in drugi gostje zbrali na verandi restavracije Zvezde k skupni večerji. Med sodelovanjem godbe in moškega pevskega zbora železničarskega glasbenega društva »Sloge« je večer potekel v naj lepšem prijateljskem razpoloženju. Za davi je bil napovedan odhod po mestu, a neprijazno vreme je bilo krivo, da je večina kongresistov po najbližji poti odhitela proti Taboru. Velik del udeležencev pa se je vendarle zbral ob vrtu kolodvorske restavracije na Masarykovi cesti, odkoder so z dvema društvenima praporoma ter z ljubljansko in smederevsko godbo odkorakali po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici, Tyrsevi cesti, Šelenburgovi ulici. Kongresnem trgu, Wolfovi ulici, čez trimostje in po Stritarjevi ulici pred mestni magistrat, kjer so člani centralne uprave položili pred spomenik blagopokojnega kralja Petra I. lovorjev venec s trobojnico, godba »Sloge« pa je zaigrala državno himno. Z Mestnega trga so železničarji odkorakali čez Vodnikov in Krekov trg, po Kopitarjevi ulici, Resljevi cesti, Komenskega ulici in Vidovdanski cesti v dvorano Sokolskega doma na Taboru, ki se je napolnila do zadnjega kotička. Pozdrav domačina in predsednika Delegate in goste, med katerimi so bili tudi direktor državnih železnic dr. Fatur kot zastopnik prometnega ministra, svetnik dr Ogrin za bana in bansko upravo in zastopnik komandanta divizije, je kot domačin nagovoril najprej ljubljanske oblastne uprave inž. Roglič, ki je posebej še pozdravil predstavnike oblastev, tovariških organizacij in tiska ter vse ostale goste, delegate in člane centralne uprave. Svojo dobrodošlico je končal z izrazom želje, naj bi kongres prinesel mnogo plodnih rezultatov za izboljšanje življenjskega in delovnega položaja železničarskega stanu in bi tako s konsolidacijo te naše najvažnejše delovne panoge pripomogel k izboljšanju celotnih razmer v državi. Ko je nato povzel besedo predsednik centralne uprave inž. Debeljevič iz Beograda, je najprej ugotovil, da po poročilu verifikacijskega odbora prisostvuje zborovanju 99 delegatov, ki so prinesli poverilnic za 35.000 glasov. Pred početkom kongresnega dela, je nato izjavil predsednik, počastimo najprej spomin enega največjih ljudi, kar jih je kdaj premogel naš narod, in obenem najpleme-nitejšega dobrotnika železničarjev in brodarjev, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Stoje je vsa množica v dvorani trikrat zaklicala: Slava! godba »Sloge« pa je intonirala državno himno. Ko se je predsednik inž. Debeljevič nato spominjal mladega kralja Nj. Vel. Petra II. je skupščina med živahnimi ovacijami vladarju, visokega kraljevskemu domu in Jugoslaviji sprejela vdanostno brzojavko. Na enako topel način so zborovalci poslušali še brzojavne pozdrave Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu in namestnikoma dr. Stankoviču in dr. Peroviču, nato pa še predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, prometnemu ministru dr. Spahu, pomočniku ministra inž. Senjanoviču, generalnemu direktorju državnih železnic inž. Naurnovi-ču, tehničnemu pomočniku generalnega direktorja inž. Jojiču, administrativnemu pomočniku generalnega direktorja Cugmusu, direktorju pomorske direkcije v Splitu inž. Stipanoviču, direktorju rečne plovidbe inž. Vukašinoviču, ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, predsedniku Lige jugoslovanskih železničarjev inž. Djuriču in predsedstvom bratskih stanovskih organizacij v Varšavi Pragi in Sofiji. Med kopo pozdravnih pisem, ki so prispela kongresu iz vseh krajev države in iz tujine, je bilo deležno posebno navdušenega sprejema pismo bratov Bolgarov, a mimo številnih drugih predstavnikov je zborovanju želel najlepšega uspeha tudi narodni poslanec g. Pleskovič iz Trbovelj. Ker je bilo vse delo kongresa do podrobnosti izvršeno že na številnih konferencah in sejah posameznih odsekov, je bila današnja skupščina v glavnem bolj formalnega pomena in je trajala komaj pičlo uro. Najprej je predsednik nadzornega odbora Stepanovič na kratko poročal. da je revizija našla vse knjige v najlepšem redu in zato predlaga ra/rešnico dosedanji upravi. Predlog je bil soglasno sprejet. Zatem je delegat Bosner iz Zagreba pripomnil, da skupščini ni treba posebej predlagati vseh specialnih resolucij in je prosil samo za potrditev sklepa, da se uvede enotna članarina po 10 Din za vso državo. V imenu odbora za sestavo resolucije je delegat Outrata prečital samo okvirno resolucijo po ka'eri kongres Združenja jugoslovenskih državnih nacionalnih železničarjev in brodarjev enodušno kon-statira: Železničarji ugotavljajo in zahtevajo Splošni položaj železniških m brodarskih nameščencev in delavcev je postal do skrajnosti neznosen zlasti še kar se tiče prejemkov, ki so znižani pod mejo eksistenčnega minima Zadnja redukcija prejemkov. skrajševanje delovnega časa de-lp.vcem. dejstvo, da se del uslužbencev ne prevaja po zakonu o državnem prometnem osebiu in na nonovno zvišanje stanarine državnih stanovanj, vse to je velik del osebja 'lasti pa nižje uslužbence in delavce spravilo v stanie prezadolženosti ozi roma insolvence kar ima slabe posledice tudi za narodno gospodarstvo samo ZJNZB se je kot predstavnik tega stanu zmerom iskreno in vdano trudilo, da popravi ta težki položaj in da vsem jugoslo- venskim železničarjem in brodarjem zagotovi vsaj znosne pogoje za življenje, kar je tudi v interesu države in prometnih ustanov. Kongres vnovič opozarja vse poklicane činitelje, da je rešitev gospodar sko-socialnega in splošno službenega polo žaja železniških in brodarskih nameščen cev in delavcev neodložljiva in da vsako zavlačevanje te rešitve lahko rodi usodne posledice. Zato zahteva kongres, da se vsemu že lezniškemu in brodarskemu osebju zagotovi eksistenčni minimum. Nujne obravnave in^ rešitve je potreben problem delavcev državnih prometnih ustanov, a reši naj se v smislu dosedanjih predlogov in zahtev združenja Nainujneje ie treba razveljaviti zadnjo uredbo o naiemnini v dr žavnih stanovanjih ki je velikemu delu osebja, zlasti pa onim. ki so s službo vezani na državna stanovanja, še bolj poslab šalo že itak težavni gmotni položaj Z za konom naj se izvede revizija razvrstitve osebja pomorske uprave, ki io ie uvede' zakon o državnem prometnem osebju iz leta 1932. in na podlagi te reviziie nai se izvrše vsa doslej neizvedena napredovanja v tej stroki. Z zakonom naj se regulira položaj uslužbencev in delavcev državne rečne plovidbe in hkratu naj se zavarujejo vse niihove pravice Vi «n «ì jifc irir?r>V>"; doslej Za izboljšanje stanja železničarjev in brodarjev naj se brezpogojno čim prej izvrši temeljita reviziia vseh obstoje čih zakonskih predpisov, ki regulirajo gospoda rsko-socialni in službeni položaj železniškega in brodarskega osebja in da se pri tem omogoči sodelovanje ZJN2-B Cen- tralna uprava naj vse sklepe strokovnih odsekov temeljito obdela in s potrebnimi dostavki predloži v odločujočo instanco ter poskrbi, da bodo ugodno rešeni. Svoje posebne re«ob«-<: ^»dložili odseki strojne službe, poslovodij, prometnih uradnikov in prometnikov, nameščencev administrativne, računske in ekonomske stroke, dnevničarjev, rečnih brodarjev in delavcev brodarskih delavnic, banovin-skih železničarjev iz Požarevca. železničarjev s proge Lsora—Pribinič, postajnega osebja, delavcev, tehničnega in progovuega osobja. uslužbencev oddelka za gradbo železnic. vlakovnega osebja in revizorjev, skladiščnega osebja in pa splitska oblastna uprava Hkratu odreja resolucija, naj nova uprava v smislu sklepov zadnje plenarne seje in sklepov predkonference pripravi nekatere nujne izprtmembe in dopolnitve društvenih pravil, o katerih naj r.ato sklepa prihodnji kongres. Izvolitev nove uprave Vse resolucije so bile soglasno sprejete, nato pa je bil na predlog predsednika kandidacijskega odbora Jovanoviča iz Saraje va med živahnim odobravanjem izvoljen naslednji odbor predsednik inž. Nikola Gjurič podpredsedniki Milko Vuletič. Aleksander Petrovič. Rado Lukovič, generalni tajnik I ovo Bakič. tainika Milivo-je Priča in Vaso Babič blagajnik Joža Si-mončič v revizijski odbor pa Franjo A rtič iz Maribora Trifunovič iz Beograda Ka-petanovič in Nikolič iz Subotice ter Mi-hajlovič iz Sarajeva Med navdušenimi ovacijami zborovalcev je bil dosedanji predsednik inž Debeljevič. ki iz zdrav stvenih zadržkov ne more obdržati svoje funkcije, v priznanje njegovih dragocenih zaslug za organizacijo izvoljen za častnega člana Ko je predsedujoči zaključil zborovanje je predsednik ljubljanske oblastne uprave inž Rofilič povabil udeležence, naj se v čim večjem številu udeleže izletov, ki jih jutri prirede posamezne skupine v najlepše kraje Slovenije Za učiteljsko stalnost Odločilna beseda z banovinske skupščine Jugoslovenskega učiteljskega združenja Ljubljana. 12. julija. Na dnevnem redu banovinske skupščine Jugoslovenskega učiteljskega združenja, ki ge Je vršila v pet^k in soboto v Ljubljani, Je bil na dnevnem redu tudi referat učitelja Vojteha Debeljaka iz Škofje Loke o pomenu učiteljske stalnosti za Solo in državo. Iz zanimivih in aktualnih izvajanj povzemamo: Učiteljska stalnost j« za učitelje najvažnejše iin najnujnejše načelno vprašanje, ki vsako leto resneje kliče po rešitvi. Z ureditvijo tega vprašanja učitelji ne bodo koristili le sefoi, temveč tudi narodu in državi. Lete 1920. Je büo rojstno leto združenja, šest let pozneje so se učitelji strnili v enotno falango. Danes je združenje najmočnejši predstavnik stanu. A skoro vsa ta doba pomeni hkratu dobo borbe za uöäteljlsko stalnost. Leta 1932. Je narodna skupščina sprejela predlog o avtentičnem tolmačenju 5 110 uradniškega zakona iz leta 1931., ki govori o prestanku službe, ln s tem so učitelji Izgubili stalnost v službi. A že 8 71 zakona o uradnikih iz leta 1923 in 8 99 zakona o uradni kih iz leta 1931., ki določa, da se smelo državni uslužbenci premeščati na prazna mesta tudi brez svoje volje, če Je dana neizogibna službena potreba. sta ukinila stalnost na službenem mestu. Ker zahteva po stalnosti ni utemeljena samo s stanovskega, temveč tudi a čisto šolskega in narodno-prosvetnega stališča, predstavlja stalnost na mestu prvi pogoj za napredek Sole in za uspešno delo učitelja med narodom Stalnost pomeni jedro vsega pravnega položaja učiteljstva Učiteljevo delo v Soli in izven nje je z°lo kočljivo, ker nima opravka z mrtvimi akti. temveč z živo dušo naroda Njegovo delovno področje je izredno obsežno, zakon o narodnih So'ah sam mu nalaga tudi izven, šolsko delovanje. Svoj odnos do izven Sol skega dela ie učiteli-stvo že ponovno točno opredelilo. Vršilo ga je m sra vrši z ltubez-niio pogwtokrat v naitečtih okoliščinah, na kulturnem, gospodarskem prosvetnem In socialnem polju. A v interesu uspešnega javnega dela. kf sloni z'asti na deželi v orromrti večin? na nlegovih ramah. uči. te-H^tvr» po pravic' pričaVuie. da bo už1v*.lo v<5o oporo iavnosti in zaščito pri oblasteh. To ie potrebo tudi zavolio t p sra. ker vräi učiteljstvo svoie dHo kot državni ororan. pa se ob nomanikanhi zašč'te v vsakem primeru ruši tudi avtoriteta nlegovega služVneea položaja m s tem avtoriteta dr žavn» uprave- Zaves»t da Je zaščiten pri svojem delu s staVnostlo bo učitelju dajala poguma za u«tvarianje. Izostale bodo grožnje in maščevania. vpl'v lajiških krogov na personalno umsvetno poMtiko bo potisni?1" v stran Uči t "lin neb o treba lern a ti obzira do onih. s katerimi prihaja pri svojem izvenšolsken de'u v navzkrižje zaradi njihovih osebnih ambicij Mimo pravnega pa je važ°rt tudi duSevni moment. Le človek ki se bo čutu varnega in zaščitenega, bo lahko brez pridržkov uspeško delal med narodom. Učitelj, ki bi moral kalkulirat; kakor trgovec tri se uravnavati kakor *>arometer, ne bo mogel imeti pravega poleta Nestalnost in bojazen pred zamerami mu narekujeta um'k. S trm pa je seveda naibolj oškodovan narod sam. ki je ogoljufan v napredku svo-iih kulturnih 'n gospodarskih dobrin. Podeželje. ki Je najbolj naravno torišče zdravih narodnih sil. ne sme trpeti zaradi po-sameznikov Pedagoško psihološke pogoje za uspešno de'o med narodom mora vsak učitelj Sele ustvariti A dosegel jih bo 'e z varnostjo ki mu jo daje stalnost na mestu. Zavedati se je treba, da je vzgojno delo zasnova, ki Je ni mogoče poljubno vezati ali nadaljevati kjerkoli. Nesistematične in prepogoste spremembe pomenijo zastoj. Stalnost učitelja v službenem kraju pa narekije tudi gospodarska stran učitelja samega Trden gospodarski fundament je najboljši pogoj za reševanje naših stanovskih in idejnih vprašanj. Znan je stari slovenski rek. da se pravi trikrat «eliti prav toliko kakor enkrat po-goreti. Selitev pomeni v vsakem primeru tudi gospodarski udarec za učitelja prina-Sa pa mu tudi moralno ponižanje in fizično trpljenje. A kar je najhuje, nestalnost krivi ljudem tudi znažaj. Narodni učitelj mora hiti čim bližji staršem svojih učenev. A če se učitelji v kraju neprestano menjujejo, kako naj se ustvari res prisrčna, globoka vez med šolo is domom? Učitelj ne pride do rednega dela, a otroci ne do rednega pouka, šola je živ instrument, ki ne prenaša poizkusov brez notranjih pretresljajev. Smotri šolskega dela so nam v učnih načrtih točno začrtani. Učitelj, ki pozna duševno obzorje svoje mladine, k' računa z okoliščinami, ki so mu starši prijatelji, bo gotovo laž« dosegel svoj smoter kakor premeščen učitelj novinec. Neodgovorni krogi, ki predpostavljajo oßebne interese zdravim šolskim in prosvetnin. razlogom, zlorabljajo svoj slučajni vpliv proti učitelju in s tem škodujejo državi in njcmu Učitelji se nahajajo v položaju, ki iz leta v leto glasneje k!iče po stalnosti Oddaja boljš'b mest se vrši brez razpisa, brez konkurence, čeprav bi morale odločati v prvi vrsti kvalifikacija jn socialne razmere prosilca, se službena mesta oddajajo po čisto drugih, osebnih vidikih. Tako se dogaja da učitelji z najboljšimi kvalifikacijami in Številnimi družinami leto za letom vlagajo prošnje za premestitev v krai, kjer bi lahko svoje otroke šolali Dolgih trinajst let so učitelji brez stalnosti zaradi česar trpita šola in pouk. Pri namestitvah stopajo v ospredje oziri, vezani na prijateljske stike, ustvarja se pro tckcionizem. nepoklicani činitelji odločilno posegajo v personalne prosvetne zadeve. Nestalnost U6tvarja ogromno škodo, pa tudi mnogo de'a ki ga povzročajo premestitev Zahteva po stalnost' nj nova. pa prinašajo premestitve še neko zlo: bolezenske dopuste. Znano je da »e število bolezenskih dopustov veča. čim več je premestitev Zahteva po stalnosti ni nova. Poudarja se že vse od leta 1923. In organizacija Je od tega leta vedno in povsod zahtevala njeno uzakonitev. A na žalost so vsa prizadevanja kljub neizpodbitnim utemeljitvam ostala brezuspešna. Praktično stalnost bi dosegli z izpremembo I 97 zakona o narodnih šolah. Premestitve naj bi se vršile samo ob koncu šolskega leta. med letom pa le v primerih, kjer govore zdravstveni razlogi in kjer gre za premestitev zakoncev v isti kraj. Po službeni potrebi naj hi se premestitve vršile le tedaj, če jih zahteva resnična potreba (če se zapre Sola ali razred itd.). Premestitve na-j se izvajajo samo po prošnji učiteljstva, službena mesta naj se razpisujejo in oddajajo, kakor določa zakon o narodnih šolah. ki pa bi bil potreben še nekaterih iz-prememb Učitelji, o katerih se domneva, da so karkoli zagrešili, naj se postavijo v disciplinsko preiskavo. Naše načelo bodi, naj se nihče ne premešča proti svoji volji brez poprejšnje disciplinske preiskave. Stalnost je najvažnejša in najpomembnejša zahteva vsega učiteljstva v državi, ki ve. da potrebuje mir in oporo zakona, če hoče z uspehom služ'ti napredku šole. narodne prosvete in države. Umor Strajnška pojasnjen Izvršila sta roparski umor dva brezposelna delavca, ki sta neznano kam pobegnila Maribor, 12. julija Večdnevne intenzivne poizvedbe in preiskave v zadevi bestialnega roparskega umora v Mejni ulioi št. 32. o čemer smo obširno poročali in katerega žrtev je postal 681etni upokojeni finančni preglednik Ivan Strajnšek, eo prinesle zadovoljivo razjasnitev z ugotovitvijo nosilca in sokrivca. K razjasnitvi je pripomoglo več okolnosti. zlasti dejstvo, da sta 231etni brezposelni delavec Karel Stern, stanujoč pri Devici Mariji v Brezju, in 281etnj brezposelni delavec Ivan Koiar, stanujoč na Pobrežju, Stranska uhca 4, nenadno izginila iz mariborskega področja. S tem je bila pokazana smer preiskave, ki je rodila pozitivne uspehe. Izkazalo se je namreč, da je bil Kolar 9voječasno sosed Strajnškovih in da je stanoval v Mejni ulici št. 30. Kolar je bil kakor temna eenca nad živ-ljenjem pokojnega Ivana Strajnška. Izvablja! je od njega zneske ki mu jih je Strajnšek dajal, ker se ga je bal. Važna je v tem oziru izpoved 16!etnega delavca Vladimir-ja Peterina ki sta ga Stern in Kolar vabila v svoje društvo, da bi skupai okradln Strajnška, o katerem je vedel Kolar povedati, da ima doma 28000 dinarjev. Tudi je Peterin izjavil, da >e svojecasno izvršil Kolar pri Strarnšku vlom in mu odn«*sel 2000 dinarjev Iz tega je možno oklepati, da je dal pobudo za roparski umor Kolar, ki je pač, kakor je razvidno, edini vedel za denar, ki ga je imel Strajnšek v svojem stanovanju. Peterinove izpovedbe 6egaio na popolnoma konkretno torišče, saj je pri zasliševanju na policiji dejal. da ie pred mesecem srečal Sterna, ki mu ie prigovarjal, naj bi se naslednjega dne ob določeni uri našla na Kralia Petra trsu v Mariboru, da se natančno dogovorita glede vloma, ki naj bi ga skupno izvršila v Strajnlkovo stano- vanje. Ob tej priliki mn je Izročil še 10 dinarjev za nabavo potrebne municije za primer, če bi se morala poslužiti1 v samoobrambo samokresa, ki ga je imel Štern. Peterin p« se ni hotel udeležiti zločina in je s Sternom prekinil vsakršne stike. Ni pa Šternovih namer prijavil oblastvom, ker se je očividno Sterna bal. Preiskava je bila olajšana tudi s priznanjem Sternovega očeta, 6tanujoČega v že navedenih barakah pri Devici Mariji v Brezju, da je njegov sin Karel prispel usodnega dne okoli 8. zjutraj domov in 6i umil roke. nato pa šel od doma in se odtlej ni več vrnil. Identifikacija zločinca sledi tudi it podanega opisa Karla Sterna, ki je bill na Pobrežju zelo znan. Opis se natančno sklada z opisom, ki ga je bòia podala stranka Strajnškovih Elizabeta Hrastnikova. Karel Stern je nadsrednje, močne postave in ovalnega, polnega obraza. Na sebi je imel rjavo obleko s sivkastimi črtami. Vse domneve da bi bil zločinec pobesnil preko meje, so se izkazale za neresnične. Kaže, da ie zločinec s Kolarjem izginil proti jugu. To izpričuje okolnost. da ga je usodnega dne popoldne videl neki znanec, ki Sterna in Kolarja prav dobro pozna, kako sta stopala skozi vas Slivnico pri Mariboru. Kolar je imel v desnici aktovko- Nedvomno je pobudnik za zločin Ivan Kolar. ker je dobro poznal razmere pri Strajnškovih in ker t« stotice, po katerem je teologija v šibenik« razpuščena. Stanje je postalo nevzdržno, ker sta dva vodilna funkcionarja teološkega zavoda odstopila, a ni nihče izmed duhovnikov hotel prevzeti praznih mest Tudi ameriški rekord Sodnik Mac Leeds v New Yorku, ki je po dovršeni službeni dobi nedavno stopil ▼ pokoj, se ponaša z nenavadnim rekordom. V svojem sodnem poslovanju je izrekel sodbe v 5000 primerih ločitve zakona- O tem je napisal knjigo, ki se je izvrstno prodajala. On sam je preživel 28 let v srečnem zakonu. Ima osem otrok, ki so se vsi srečno poročeni in nobenemu Se ni prišlo na misel, da bi se razporočiL Objave Zaradj narodnega praznika francoske republike bo 14. t. m. na francoskem konzulatu v Ljubljani od 11. do 12 ure recepcija. Turnir v Podjebradih Podjebradi, 12. julija. V 6. kolu turnirja so bile vse partije prekinjene. Frydman stoji boljše proti Treybalu, Skalička bo najbrž izgubil proti Pelikanu. Pire je igral proti Foltysu Collejev sistem. Končnica Je za Poltysa ugodnejša. Opočenski je pred zmago proti Fazekašu, partija Aljehin -Thomas bo skoiaj gotovo remis, nejasen Je položaj v partiji Steiner - Stahlberg, Men-čikova stoji slabše proti Richterju, nejasen je tudi položaj partije Zinner - Petrov. Flohr je dobil proti Eliskasesu kraljico za trdnjavo in lovca, a je nato izgubil več kmetov in ima ob prekinitvi Eliskases izredno nevaren napad. Stanje po 6. kolu: Frydman 4% (1), Aljehin, Foitys 4 (1), Eliskases." Pelikan, Pire, Steiner 3 (1), Flohr (2), Opočenski, Richter, Stahlberg 2 V, (1), Menčikova, Skalička 2 (1). Petrov 1 y, (2), Zinner 1 % (1), FazekaA, Treybal 1 (1), Thomas (1). V ponedeljek se bodo igrale prekinjene partije. >v je opravilo svoi posel v dobrih 2 urah zadovoljivo in v redu. ©j »morski miting Državni prvak v olimpijskem desetoboju je postal Haškove® Malina rie — Uspelo mladinsko tekmovanje Maribor, 12. julija Na stadionu Železničarja se je vršil v soboto in danes popoldne olimpijski de-setoboj za prvenstvo Jugoslavije, ki je bil zdiužen z mednarodnim juniorskim lahko-atietskim mitingom. Tekmovanje je priredi' JLAS v organizaciji mariborskega Že-'ezničarja in je bilo pod pokroviteljstvom mariborske mestne občine. Za državno prvenstvo v olimpijskem de-setoboju je startalo samo 7 tekmovalcev, doiim je na juniorskem mitingu nastopilo okoli "C mladeničev. Državno prvenstvo v olimpijskem dese-toboju si je priboril član Haška Edvard Malinanč ki je dosegel 5181 točk. Sledijo kot 2 Marjan Ferkovič (Hašk) 4798, 3. Srdian Jurkovič (Concordia) 4629, 4. Milan Kleut (Žel. Maribor) 4291, 5. Vika Merzelj (Maraton Maribor) 4147, 6. Franc Sef (Ha"k) 4123. 7. Stefan Balgavi (Sašk, Sarajevo) 3854. Zmagovalec Malinarič je dosegel v posameznih disciplinah naslednje rezultate: Tek 100 m 12, skok v daljino 6.30, met krogle 10.13, skok v višino 1.70, tek 400 m 57, 110 m zapreke 18.01, met diska 31.87, skok ob palici 2.90, met kopja 40.5, tek 1500 m 5:08. Juniorji v borbi Na juniorskem mitingu so bili doseženi tile rezultati: Met krogle, 5 kg, juniorji C: 1. 9ka?a (Primorje) 12.68, 2. Hallegger (GAK) 11.96 3. Smerdu (Železničar, Maribor) 11.63. Met krogle 4 kg, juniorji B: 1. Zorko (Železničar) 14.H), 2. Linder (Železničar) 13.88, 3 lile (Hašk) 13.81. Tek 1000 m: 1. Takač (Slavija. Varaždi ) 2:44, 2. Košir (Planina) 2:46. 3. Frank (GAK) 2:50. Tek 100 finale: 1. Hübl (GAK) 11:6, 2. Steska (GAK) 12. 3. lile (Hašk) 12.1. Štafeta 4X100 m: 1. GAK, 50.02, 2. kombinirana štafeta Primorja, Ilirije, S'avije, Haška 50.06, 3. Železničar 50.08, 4. Maraton. Maribor, 52. Met diska: 1. Skaza (Primorje) 37.93, 2. Kranjčič (Železničar) 33.09, 3. Lipovšek (Maraton) 32.93. Met kopja: 1. Zorko (Železničar) 46.19, 2. Lonxarič (Maraton) 41.64, 3. Hallegger (GAK) 38.27. Skok v daljino: 1. Hallegger (GAK) 5.95, 2. Zorko (Železničar) 5.94, 3. lile (Hašk) 5.92. Skok v višino: 1. in 2. Pollak (Primorje) in Lužnik (Maraton) 1:55, 3. — 6. Smerdu, Zorko, Gregorič (vsi Železničar), Vahtar (Primorje). Po tekmovanju so se zbrali atleti pred tribuno, kjer je v imenu mestne občine dr. Senkovič izročil zmagovalcu v olimpijskem desetoboju krasen pokal. Drugoplasirani je prejel lep pokal Železničarja, ostali udeleženci pa plakete. Nemčija : Jugoslavija 3:2 Zaradi nevihte je bila včerajšnja single igra med Mitìcem in Menzlom prekinjena Nemci pa so nato brez boja prepustili Jugoslaviji dve točki Zagreb, 12. julija. zel in Lund. Tudi naš kape tan dr. Malan- Današnji tretji dan evropskega finala v tekmovanju za Davisov pokal je prekinil dež. že zjutraj je deževalo, dopoldan se je pa vreme zboljšalo in ko se je ob 14.30 pričela prva igra, je bilo na prostoru Akademskega tenis kluba na Salati zbranih veliko število gledalcev, čeprav manj kakor prva dneva. Okoli 16. je nastala silna nevihta, ki je tekmovanju napravila konec in je balo nadaljevanje preloženo na ponedeljek. Nemca Cramm in Henkel sta že po doublu zapustila Zagreb in se z vlakom odpeljala na Dunaj, odkoder bosta nadaljevala pot z aeroplanom do Berlina in od tam v Wimbledon. Nemški zvezni kapetan je zato določil, da igrasta mesto nju Men- čec je zaradi indispozicije Punčeca ln Pal-lade postavil Kukuljeviča in Mitiča. žreb je določil, da igrata najprej Mentzel ln Mitič. Tekmovanje se je začelo točno ob 14.30. Nemec je bil očitno boljši in je v prvih dveh setih zmagal s 6 : 4 in 6 : 3. Nadaljnje tekmovanje je prekinila nevihta. Najprej je bilo sklenjeno, da se bosta igri jutri nadaljevali. Nemci pa so se naenkrat odpovedali nadaljevanju single iger z utemeljitvijo, da se jim mudi v Berlin. S tem je bilo evropsko finale za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo zaključeno. Jugoslavija je dobila skoraj brez boja dve točki in je končno stanje 3 : 2 za Nemčijo. Definitivno so odobreni načrti za palačo vseučiliške knjižnice v Ljubljani Sredstva za kritje stroškov se bodo — kakor navaja poročilo banske uprave, iz katerega črpamo te podattke, — v glavnem našla iz posojila pri Državni hipote karni banki, ki bo dala na razpolago 7.500.000 Din, in iz fondov za vseučiliško knjižnico, ki jih zbirata banska uprava in ljubljanske univerza Z graditvijo bo mogoče začeti že konec avgusta in pri te m velikem gradbenem delu bo dobilo zaslužek lepo število obrtnikov in delavcev. Odobreni načrt se v glavnem naslanja na že znani načrt univ. prof Plečnika. Vendar omogočajo nekatere izprvmembe ugodnejšo rešitev tlorisa in preglednejše, bolj monumentalno oblikovano glavno stopnišče. Stavba bo stala na veliki parceli za poslopjem banke Slavije ter se bo na slanjala na že stoječe stavbe nasproti Kri- imela štiri nadstropja in podstrešje. Na notranji strani četverokota bodo ob treh straneh hodniki vezal- vse prostore knjižnice in skladišča knjig z glavno dvorano, čitalnico. Srednji notranji trakt pa bo imel le stopnišče, ki bo vodilo v veliko čitalnico v prvem nadstropju. Mojster Pleönik je vložil v ta načrt obilo truda in ljubezni in je po dolgoletnem študiju ustvaril reštev, ki bo za stoletja v kras Ljubljani. Za zelo posrečeno se smatra tudi rešitev štiristran-skih stopnišč, ki vežejo po6a.mezne trakte velikega štjrikota med seboj. Ob čitalnici bosta dva lifta, v katerih Se bodo prevažale knjige 'z skladišč. Najskrbnejše je razdeljena razmestitev vseh potrebnih prostorov, zlasti lepo pa bo urejena velika čitalna dvorana, ki bo segaa od prvega do tretjega nadstropj .-----j— — — —— - — » i — —----"-c --- " • žankam in Napoleonovemu trgu. Zgradba I visoka bo 10 m, široka lo m, dolga pa 4C bo imela približno obliko štirokota s po vpreòno 45 m dolgimi stranicami. Visoka bo 22 m in bo imela ravno streho, krito z bakreno pločevino. Fasada bo ob vseh treh cestah izdelana v enotnem slogu V Knežji ulici bo glavni vhod z veličastnim porta lom. Od glavnega vhoda bo šel po sredi dvorišča še srednjn dvoriščni trakt proti glavni čitalni dvorani. Ta trakt bo imel samo hodnike .in mogočno stopnišče ter bo delil od štirikota zunanjih traktov omeje no dvorišče v dve dvorišči, ki bosta merli približno po 8 m v širino in 18 m v dolženo. 2e letošnjo pomlad je univerza dala s poskusnimi vrtanji določiti kakovost zem ljišča. Vrtanja so pokazala, da moremo ra čunati z dobrimi temelji iz žive skale še le v globini 25 m. Temelji knjižmee bodo zaradi tega zelo razširjeni, tako da bo domala vsa ploskev pod trakti podbetonira^a s temeljno betonsko ploščo, ki bo enako merno porazdeljevala pritisk stavbe na slabotno zemljišče Knjižnica bo nad kletjo in pritličjem I m. Svetlobo bo prihajala vanjo «koza dve velinkanski okni, ki bosta gledali na Vego vo in Gosposko ulico. Sredi dvorane bo š" tretje veliko okno, ki bo segalo do stropa čitalnice in bo dobivalo svetlobo z raasež-nega dvorišča. V dvorani sami bodo v sre dini na razpolago katalogi, tu se bodo od dajale knjige, dočim bodo na levi in desni čitalne mize. Dohod v dvorano bo skozi glavni vhod v Knežji ulici, stopnišč« bo okrašeno z mogočnim stebrovjem. Stropo vi v vseh nadstropjih bodo iz rebrastih železobetonsikih plošč, saj bodo nosili ogromno težo. Nad glavno či ta/l no dvorano bo v četrtem nadstropju nizka dvorana, ki bo uporabljana za potrebe univerze. Vsa zgradba bo ogrevana s centralno kurjavo, velika čitalna dvorana tn vestibul s «stopniščem vred pa « toplim zrakom. Prof. Plečnik je poskrbel, da bo zunanjost po vzdignjena z odlično fasado. V njej se bosta izražali najbo'JSa kakovost gradiva in monumentalni način errad'tve V pritličju bo knjižnica vsa obložena z Propagandna vožnja motociktistov Ob priliki kongresa narodnih železničarjev je Hermes razen drugih sponlnih prireditev izvedel tudi velikopotezno moioctr kbis-tiàno dirko. Odbor prirediteljev, k^ je zbral okoli sebe veliiko število mot oc ük listo v, se je dbbro zavedal, da z ozirom na obstoječe raj.iere n« more priredili kake pompozne dirke, ki zahteva od tekmovalcev posebno konstruirane stroje in vecye dena-rne žrlve. Da pa tekmovalnemu stremljenju večine motociiklistov kolikor toliko ugodi, si je zamislil tekmovanje v obiiki ocenjevalne vožnje, kakršne prirejajo tudi povsod v 4ujini- Ne gre tu za kako vratolomno brzino ali p«a nevarno akrobatsko zavijanje v raz.ični.h legah proge, temveč za že v naprej preračunano dosego predpisanega voznega čaea pri pakiranju določenih kontrol na progi. Pri tem ae od tekmovalca zahteva budno zasledovanje funkcioniranja motorja na vsej vožnji. Proga včerajšnje vožnje je šla iz Ljubljane izipred delavnice »Triixnph—Au-to« na Celovški cesti sikozi Škofjo Loko, deJje po Poljanski dolini v Žriri in skozi Lagartec in Vrhniko nazaj v Ljubljano, kjer je bil cMj pred Narodnim domom na Bleiweisovi cesti- Dolžina proge znaša okoli 100 km. Seveda je vladalo med modociklisti m to vožnjo precejšnje zanimanje, kajti pn:jav do sobote zvečer ni bilo nič mani kot 32-Neprestano deževje po noči na nedeljo ter na dan samega tekmovanja je od sodelovanja odtegnilo 17 pri javl jenih d rkačev in se je na slartu javnio srmo 15 koraižnih mo_ tociklistov. Čoprav e^a jim neugodno vreme in razmehčana proga dokaj otežikočala vožnjo so b li sikoraj vsi kos svo ji nalogi. Rezii'taiti, ki so se izražali v točkah, so bili: 1. Pollak Fran 250 točk, 2. Pollak Ivan 250, 3. Hribermk 247. 4 Pol š-ik 241, 5. Ja-koo:č 233.2, 6- inž. Lukman 209, 7. Horjatk 223. 8 S muc 217. 9 Pay-r 214. 10- Arko 305. 11 B^irm,garten 305, 12. Hobacher 172. Za-acV defektov na motor ih ste odeto, ni'i. d^k^^fi Skon»e in Pr-^b'1. Tekmovanje za Davis p. prekinjeno ★ Olimpijska kolesarska dirka Zagreb, 12. julija. Danes se je vršila tretja izbirna kolesarska dirka, ki naj bi določila šest naših najboljših dirkačev, ki bodo zastopali našo di^ žavo na olimpiadi v Berlinu. Proga je bila ista kakor zadnjič ter je merila približno 100 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Prosinek (HiKC) 2:53.45, 2. Ivkovič (Gradjanski) 2:57.33, 3. Gärtner (Ljubijo niča) 3:59.46, 4. Erdely (Beograd) 2:59.58, 5. Valant (Ljubljanica) 4:02.21, 6. Pokupec (Gradjanski) 3:06.40, 7. Ormož (Železničar) 3:07.22, 8. Faninger (Gradjanski) 3:09.45, 9. Banek (Gradjanski) 3:13.33. Na vsej progi je divjal močna nevihta. Zaradi tega so danes doseženi rezultati precej enakovredni' rezultatom na zadqji dirki. Jutri zvečer se bo sestal Kolesarski s* ver ter bo določil končnoveljavno sestav naše olimpijske kolesarske ekipe. SK LJubljana. Drevi ob 19. seja trprav«. nega odbora v klubski pisarni, Beethovnova št. 9. obdelanim podpeSkim kamnom. Od pritličja do glavnega venca bo fasada obložena z opeko in različnim kamnom, ki bo tudi različno obdelan. Okna bodo umaknjena nekoliko navznoter, v sredini pa bo stal mogočen bronast steber z lepim kipom. V višini pritličja bosta stala pred glavnim oknom dva bronasta centavra. Celotno zgradbo ho zaključeval mogočen venec iz plošč brušenega umetnega kamna, podstrešje pa bo imelo okna le na dvorišče. Poročilo baeske uprave poudarja, ob zaključku: vse, kar moremo reči o tem načrtu, je da je mojster Plečnik položil v načrte vso svojo ljubezen, ogromna izkustva in znanje in da nam je omogočil zgraditev sekularne zgradbe, ki jo bodo občudovali še pozni rodovi. Kutoinje — 3 učni predmet \ Avstraliji primanjkuje gospodinjskih nameščencev. Sedaj so se oblasti odločile napraviti temu konec na ta način, da bo uvedle kuhanje kot obvezni predmet v šolah. Zanimivo pa je. da tega predmeta niso uvedli samo v dekliških šolah, temveč da so pritegnili k temu tudi fante. V Melbournu vodijo kuharske tečaje za finte kuharji najboljših hotelov. Spočetka moška mladina ni bila posebno navdušena za novi predmet., potem je dobila veselje zanj in uspehi so tako dobri, da so pri nekem tekmovalnem kuhanju deških in dekliških šol zmagali dečki. Žirija je menila, da so bile jedi, ki so jih pripravili dečki, okns-nejše Zdaj si deklet* prizadevajo, da bi pri nnslednji tekmi popravile svoj poraz. Leteče igralske družine Italija, kier igralske družine neprestano potuie:o iz kraja v kraj in kjer stalnih ansamblov po gledališčih tako rekoč ni, je kila menda prva, ki je pograbila idejo av-tomobiliziranih gledaliških in pevskih družin. Ta »Tespidina kola« na motor spadajo danes že k rednemu italijanskemu gledališkemu obratu. Sedaj je storila Rusija še korak dalje. Organizirala je potovanja umetniških družin z letali. Ansambel Velikega gledališča v Moskvi je na krovu celega majhnega brodovja letal odpotoval na sever, kjer so tudi veliki kraii zavolio slabih železniških in cestnih razmer skoraj odrezani od kulturnega življenja. V Rusiii so letala doslei posebno radi uporabljali kinematografski operaterji. Tako ie pred kratkim z letalom pristal v pamirskem ozemliu operater, ki }e tam predvajal filme. Liudstvo se je tedaj prvič seznanilo s kinematografom. rrni hiuldlilji it h h hjljulijiiljuuuulili INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Žena v sodobnem svetu Poziv ženam vsega sveta Zbor filatelistov bo v Subotici Hkratu ho velika mednarodna razstava znank Mednarodna ženska zveza za žensko volilno pravico je izdala na vse včlanjene organizacije iz raznih držav tale poziv: >V današnjih žalostnih časih poziva zveza žene vsega sveta, da se združijo v delu za demokracijo in mir Ve žene ne morde dopustiti, da se vam kratijo va.šc pravice, niti se jim ne morete prostovoljno odreči, ne da bi s tem slabile 6vojo lastno moč, ki jo potrebujete v službi skupnosti. Zato pozivamo žene in «nože, naj delajo na to, da bodo zad.-ve žen, demokracije in miru čim tesneje povezane. Žensko gibanje temelji na spoštovanju Slovakov e osebnos-ti, na pravičnih odnosih med spoloma in na pravilnem vrednotenju razi iòni h sposobnosti in na enakopravnosti v pravici do dela. Demokracija temelji na istih principih: na razredni pravičnosti, sodelovanju vseh državljanov pri organizaciji skupnega življenja naroda, priznavanje svobode in njene posledice odgovornosti, ki jo svobodno izvaja individualna disciplina. Tudi mir temelji na enakih principih: pravičnost med narodi, namesto siile pravica, vzajemno delo med narodi, ki naj vsem prinaša čim večjo 6vobodo in blagostanje. Prihodnje leto 1937- nam bo anketa, ki jo vodi Društvo narodov, odprla vpogled v položaj žen vseh držav glede njihovega gospodarskega in državi ja nsknga stanja. Prvič izraža nefka svetovna organizacija* (moških) željo, da dobi točno sliko o ženskih pravicah in o njenem zapostavljanju, o njenih zmagah in porazih. Danes Se ne vemo, kakšna bo ta slika. to4a če Ho zadovoljiva, nas bo oh.rabrila. da bomo uporabile svojo mo5 za reševanje vznemirja jočih problemov sedan;ega ča-sa. Če ho pa slika nepovolina. bo pojač;,a naš čut za solidarnost, da bomo pomagale vsem ženam, ki se bore za svoje pravice, v zavesti. da s tem koristimo vsemu človeštvu Zdaj pretresa svet senca totalitarne države. zatira spoštovanje osebnosti, sta vi ja silo nad pravičnost in slepo pokorščino nad svobodno priznavanje discipline: razen tega pa ustvarja nazadnjaško organizacijo." kjer ima besedo edino!e mož in kjer se ženina dejavnost in izkustvo ne moreta uveljaviti. Vera v demokracijo je izginila in ljudje zastrupi;en: s p^onalando so se odrekli svoii lastni volj1 =voH pre^oM in svojemu življenju pred trranijo in egoizmom diktator iev. Bled, julija Gorenjska je bila letos močno prizadeta zaradi slabe zime. Odpadlo je mnogo tujcev, ki predstavljajo v zimskem času edini zaslužek prebivalstvu. Obetali so si, da bo poletna sezona boljša. Tudi to se ni zgodilo. Do začetka julija je bilo silno muhasto vreme. Deževalo je vsak dan v večjih ali manjših presledkih. Šele v juliju se je položaj izpremenil. Nastopilo je nenadno toplo vreme in na mah so oživele letovi-ščarske postojanke. Bled ima izredno veliko gostov. Vse narodnosti so zastopane, prvačijo pa seveda Jtigosloveni, zlasti iz južnejših krajev. Mnogo je tudi Nemcev, vendar ne toliko kakor druga leta, ker imajo pač težave z deviznimi predpisi. Vendar so Nemci izmed ino-zemcev na prvem mestu. Okoli Parkho-tela in Toplic se suče pisana mednarodna družba z najnovejšimi proizvodi poletne mode in dobi gledalec vtis, da se nahaja na znameniti Promenade d'Anglais v Niči. Na A kar se tiče zemelj, kjer se demokracija še spoštuje — vsaj službeno, — se mare o njih reči, da so žal pojačile napetost med državami, ker niso drsale besede, ker so izdale Društvo narodov in pristale na to, da se uniči mola država, ki jo je porazil sovražnik, opremljen z najstrašnejšim materialom moderne vojne. Naj vse strašno trpljenje, kii ga preživljajo narodi, navdahne žene vsega sveta z novo energijo, z iskreno vero in prosvet-Ijenim duhom, da odvrnejo to naraščanje grozot. Združimo svoje meči s silami poštenih mož in ustvarimo svet, kjer bo lojalno sodelovanje in prijateljski sporazum omogočili, da vsi narodi r šijo svoje lastne nacionalne itn mednarodne težave i ii naloge. Tečaj za kulturno delo med našimi ženami Poglobitev kulturnega dela je potrebna zlasti med ženami na deželi. Tu se odpre hvaležno polje dela vsem izobraženkam, ki jih je usoda zanesla na deželo, bodisi' da so se poročile z možmi, ki vrše svoj poklic med kmečkim prebivalstvom, bodisi da so našle tamkaj svojo eksistenco kot učiteljice, zdravnice, oskrbne sestre, poštne uradnice. Današnje življenje zahteva od teh žen. da stopijo iz svojega službenega področja tudi v javnost, čeprav je mnogim težavno, ker niso na to pripravljene. Da to pomanjkljivost šol sik e izobrazbe naših deklet nekoliko nadomesti, ie naša Ženska zveza sklenila prirediti izobraževalni tečaj za kulturno delo zlasti med kmečkimi ženami- Predavanja bodo tal^. 1. Gospodarstvo — osnova političnega in družabnega dogajanja. 2. Žena in pc-litika (pomen ženinega sodelovanja v političnem življenju). 3. Ženine naloge v javnih korporacijah. 4. Pomen svetovnega (mednarodnega) gospodarstva za posamezne narode. 5. Gospodarska in politična demokracija — osnova svetovnega miru 6- Kulturne naloge intelektualke med našimi kmečkimi ženami. Tečaj bo v dneh 24. 25. in 26 avgusta na šentjakobski meščanski šoli (morebitne spremembe bodo pravočasno ja v'irne). Prispevek za reži :ake stroške ie 30 Din. Prijave je treba poslati na Jugosiloven"iko žensko zvezo, v Ljubljani. Stamčeva ulica 1. jezeru je opaziti le malo čolnov — pripeka je prehuda, vse išče blagodejni hlad v senčnatih vrtovih. Mladina je željna -lesa, toda tudi starejši svet se prav rad poizkuša na parketu ali na improviziranem plesišču na vrtu Tudi ples je v znamenju današnjega časa. Spričo tako hude vročine strogi modni predpisi, ki so običajni v mondenih letoviščih, ne veljajo. Pleše se z odprtimi ovratniki in v kratkih rokavih. Plesni tempo je vročini primerno umerjenejši. Tako je tudi prav, kajti baš med plesom se nudi najboljša prilika za koketiranje, ki je na Bledu na zelo visoki stopnji. Seveda ne pleše vse, kar je na Bledu. Prelepa okolica je preveč mamljiva. Na razpolago so udobni avtobusi, ki so vedno polni izletnikov v daljno in bližnjo okolico. Proti večeru se vračajo z izletov in zabavišča so zopet nabito polna. Poleg mon-denega smokinga in fraka — vročina je popustila — kajpak ne manjka tudi kratko-rokavnikov in platnenih oblek. Zakaj bi si Prvi korak v smeri sanacije bi bila natančna bilanca. Omenjeni prevzem »Feniksa« bi se mogel zgoditi takole: Na osnovi bilance bi se ugotovila dejanska vrednost vplačanih prihrankov, odnosno njih nominalna vrednost. Ta zmanjšana vrednost bi se označila na vsaki pol:ci. Razlika med dejansko in nominalno vrednostjo bi se knjižila pri zadrugi kot zavarovančev delež. Teh deležev ne bi smel nihče na noben način vnovčiti in bi se amortizirali s čistimi dohodki zadruge. Tako dolgo, dokler ta razlika v vrednosti ne bi bila izenačena, bi zadruga to razliko vodila kot fiktivne terjatve svojih članov. Zadruga bi imela na ta način takoj formalno nadomeščene vse predpisane premij-ske rezerve. Dospele zavarovalnine bi se likvidirale v v šini zmanjšane vrednosti z dodatkom vseh pozneje vplačanih premij v polni višini, ker bi bila nova vplačila čisto zavarovana. Deleže bi zadruga 'kupovala v razmerju z amortizirano vrednostjo, to je izplačevala bi v gotovini vse one vsote, ki bi bile deležem že odobrene ali bi se iz čist;h dohodkov odobrile. V teku časa bi vsak zavarovanec dobil na ta način polno vrednost svoje police, a ostal bi imetnik deleža, katerega vrednost Hi se vsako leto dvignila za znesek odpadajočega dela čistih dohodkov. Zadruga bi tedaj, ko bi bil na ta način izravnan ves sedanji primanjkljaj, mogla zadružnikom izplačevati izvestne dividende. Spomenica z vsemi že omenjenimi zahtevami se izroči tudi ministrstvu za trgovino in industrijo. Iz akvaristove torbe Nekaj o Barju in ščukoglavi kljunačici Pokresna doba tja do oktobra je za nas akvariste gotovo najlepša, kajti povsod sta vodna favna in flora v bujnem razvoju. Zlasti Ljubljansko barje je v tem pogledu pravcat raj, dasi jc dandanes že precej izsušeno- Pred kakimi JOtKJ leti pa se je razprostiralo veliko plitko jezero v zdaj tako plodni .kotlini s pocd.n mi na-sclb nami mostičarjev- Prei love: so pod vplivom z juga čez Kras prihajajočih trgovcev posi'al i čolnarji in prevažali na sever namenjeno blago z južne na severno obal jezera Ko so v tretjem preikrščanskem stoletju prišli Kelti, je bilo jezero de'oma /e zamočvirjeno. Rimljani so pa začeli Barje kultivirati, o čemer priča cesta, ki so jo našli 3 m pod današnjo površino in ki je menda spajala Babno gorico z južno obalo Barja. Po umiku Rimljanov so se kultivirana zemljišča spet zamočvirila. Tako je stalo Barje do 18. stoletja, ko so ponovno zaieli izsuševanie in leta 1 "80-je začela oJtekai'i voda tudi po tedaj iz-gotovljcnem Gruberjevem prekopu- Po zaionu zvezde velikega Korzičama so nadaljevali dela. poglobii'i vLjubljarri strugo Ljubljanice in porušili jezove, ki so nadaljevali dela: poglobili v Ljubi jeni kakor ga ovira novi jez še dandanes. Na Barju je nastalo tedaj tudi omrežje etra-donov in tudi Ižanska cesta je bala leta 1827- dokončana. V začetku druge pedo-vice 19. stoletja sta bili koriti Ljubljanice in prekopa še poglobljeni zagledala pa sta beli dan tudi Zornov graben .in Karlov-ski most. Kiljub vsemu temu sla. kar bo starejšim Ljubljančanom in Barjanom še dobro v spominu, poplavi leta 1888. in 1803. pretvorili Barje dobesedno v jezero. Zate.m jc sledila iponovna poglobitev Gru-berievea: s poglabljanjem Ljubi jamice, kakor vobče znano se pa ukvarjajo že več decenijev do današnjih dni ★ Znano je, da je množica rib navajena tako na morsko kakor tudi na presno in mešano vodo. Taka ribica je na primer š:ukoglava kljfunačica (Hemnrhamphus fluviaitilis Bleck.), ki živi ob obalah Indijskega morja in ki se z lahkoto privadi presni vodi. ki ji dodamo nekaj soli. Ribica ie le 6 do 8 cm dolga, zelo sloka. dolnja čeljust jc pa kljunastto podaljšana. Halja ie rumenozelena. proti trebuhu pojemajoča. Na dolpi': strani pred plavuitmi so klinaste črne črte, samec pa ima na daleč nazai pomaknjen:'" hrbhv plavuti rdečo pego, sicer je pa tudi šibkejši od samice, kar nas spominja na zobokrape, 6 katerimi ima naša riba tudi to skupno lastnost. rr»lj pono'n'ma razv'tr mladiče. S:cer ie pa izrazito površinska ribica, «kremna in trdna zahteva pa najmanj 22°. prekaša :ih na tudi d'alino več. Ža] ;e v naših akvarijih še neznana- O.S. 42 letno potovanje dopisnice Bakar, 12. julija Kar 42 let je potovala dopisnica iz Pule, ki jo je 27. februarja 1. 1S94. napisal Ivan Malešic in naslovil na Lovrenca Cuculila v hukuljanovu pri Bakru. Odpošiljateli je umrl že pred 27 leti. Dopisnica je že vsa pocečkana in je na njej vrsta žigov, ki pričalo. da je svoje potovanje na prav M a tudi čez Ameriko. Zadnji zig je udarila na dopisnico posta Skrlievo dne 23. junija lelos Na dopisnici ie znamka za pet krajcarjev. kaj takega ne privoščili — saj plačajo vsi isto ceno in tudi v postrežbi ni nobene razlike. Dojim se plesa željni sučejo večinoma v Parkhotelu ali v Toplicah, je shajališče kopalccv na nasprotni strani jezera. Voda jc menda pretopla, da bi se telo dovolj ohladilo. To bo, tako vsaj mnogi zatrjujejo. tudi glavni vzrok, da večina sploh ne gre v vodo, ampak leži raje udobno zlck-njena na solncu. Sramota bi bila, da bi se vrnili domov bledoliOni — moda zahteva, da si dodobra prepečen, sicer ti nihče ne verjame, da si letoval. Sploh ima moda odločilno besedo — tudi pri kopanju. Vse mogoče in nemogoče kopalne kostume je videti. Dcrnicr cri najnovejših dunajskih, pariških in angleških modnih listov. Kakor mavrica sc zdi vsa ta pisana družba. Škoda je prelepe kopalne obleke, da bi se zmočila. Nikjer ni zapisano, da bi se moral kopati v vodi — saj zadostuje sončna kopel. Zato imajo imenitnejši kar po več vzorcev kopalnega pribora — za vodo in za solnce. Za takozvano očesno kopel, ki je pri letoviščarjih oziroma -kah tudi v visoki čisli, pa se kajpak zelo podajo najnovejši kopalni plašči. Zlasti temno pomarančasti in rdečkasti so posrečeni in tudi imenitni Jugoslovensika f Moteli ja je postala v zad-njem času zelo aktivna- Z vesel cm lahko ugo'ovimo njen razmah, ki se opaža zlasti pri mladini. Razstave, ki jih prirejajo filatelici vsako leto. ka/ejo po svoji vrednosti in učinkovitosti vsestranski napredek- Potrebujemo samo še lepih znamk, za katere se bo tujina bolj zanimala kakor za dosedanje izdelke naše markarnice. ki so pod vsako kriitiiko. L'parno, da se bo naša želja kmalu izpolnila, saj se bo začela v kratkem zidaki nova palača za tiskan ie znftmk in so moderni stfroji za izdelovanje znamk v bolj-ših vrstah tiska, kol:kor nam je znano, že v Beogradu. Letošnji kongres filatelistov bo od 5. do 8. septembra v Subotici. FUaiteMstična zveza si je izbrala to mes.'o zaradi tega. ker bo praznoval tamkajšnji fiilatelisticni k'ub »Brč_ ka« let»s svojo petna'stletnico. Kongres bo pod visokim pokroviteljstvom Nj Vis. kra. Ijcviča Tomisfava. Z njim bo združena razstava znamk, za kaitero se je oglasilo že izredno veliko število razstavi:a!cev iz naše države in iz tujine. Zlasti velika obe'a biti Maribor, 12 julija. Današnje deževje je f>reprečiAo mnoge načrte, ki so si jih napravili mariborski planinci, kopalci in izletniki. Od slabega vremena pa so bili deležni koristi gostilničarji in kavarnarji, ki so imeli polne lokale. Prijateljski večer mariborskih šahistov je bil sinoči pri »Novem svetu-« Na večeru so izročili prehodni pokal letošnjemu zmagovalcu mariborskega šahovskega turnirja Mariborskemu šahovskemu klubu. S prisrčnimi besedami je pozdravil v uvodu vse navzočne predsednik Mariborskega šahovskega kluba g. Golouh. Nato je g. Ostanek podal pregled izidov šahovskega tekmovanja im g. Lukež je v imenu šahovske sekcije UJNŽB kot lanskega zmagovalca izročil prehodni pokal v roke predsednika MŠK g. Golouha. Prisrčne besede, ki so iz-podbudile k sodelovanju mariborskih šahovskih edinic, sta ob zaključku izpregovo-rila profesor g. Sila in g. dr. Danev Na Dravskem polju gorijo domačije V Braunšvajgu pri Racah je zgorela hiša posestnika Štefana Jakoliča. Plameni so Ljubljana. 12. julija. Tekma zidarjev in tesarjev Na vrtu znane KregaTjeve gostilne v Stepami vasi se je danes popoldne vršila pod okriljem zidarskega in tesarekega društva zanimiva strokovna tekma, ki je kljub deževnemu vremenu privabila množico radovednih gledalcev. Pet zidarjev in trije tesarji so se srečali v preizkušnji, kdo je hitrejši, pripravnejši in natančnejši v izvajanju ßvojega dela. V žiriji 7.a zidarje so bili stavbnika Ivan Bricelj in Vinko Križaj ter zidarski mojster in strokovni učitelj Rudolf Saksida, za tesarje pa mojstra Josip Kregar, ki ie prav tako strokovni učilelj na obrtni šoli in Pavle Pavčič iz Most. Tekmovalci so prejeli naloge tako, da se niso mogli zanje posebej pripraviti, in sicer so morali zidarji v 15 minulah vsak zase zgraditi stebrič iz 38 in pol opek, tesarji pa v istem času ravno in racionalno ob-tesati tram. Od 12 dosegljivih točk so Rosegli zidarji Lojze Svelek 9, Jože Jakopin 9 Tone Žitnik 6, Jože Bricelj 4 in Mita Jakopin 4, a tesarji France Brajer 11. Loi-ze Hlebš 7 in France Lampič 6. Pri oceni je žirija upoštevala vse možne moment-?, tako izvedbo, pri zidarjih pravilnost vezave in uporabljeni čas. A medtem ko so tesarji pokazali e splošnem prav skrbno, lično delo. ie mogla žirija pri njihovih zidarskih tovariših ugotoviti, da opeke po večini ne vežejo pravilno Strokovno šolstvo bi moralo zidarskemu na raščaju nuditi več praktičnega, nazornega pouka, a zato bi bilo hkratu treba, da pri de med učitelje več. zidarskih strokovnjakov. Tekmo, ki je vzbudila mnogo živahnega zanimanja med občinstvom, bodo še večkrat ponovili. Strela je zažgala kozolec Danes sredi popoldneva je nenadno nastala nevihta, ki je trajala samo kratko časa. Med velikim nalivom je padala tudi toča in udarjala strela. Okoli pol 4. je treščilo v Zg. Šiški v kozolec posestnika — koža izgleda vse bolj rjava. Sicer se pa kopljejo le bolj otroci in pa časih celo kopalni mojster. Za vse to je seveda treba imeti kaj pod palcem. Seveda so tudi taki, ki jim je dovolj videz. To se dogaja zlasti ob nedeljah. Takrat se z izletniško ali obratno karto pripelje dosti Ljubljančanov, ki ostanejo čc/. dan na Bledu in se sučejo v medna rodni družbi, kakor bi to bil njihov edini poklic. Blejčani jim tega ne zamerijo — samo, da prinesejo denar. Vrvenja in hrupa je na Bledu dovolj. Povsem drugačna slika se ti pa nudi nekoliko višje proti Julijskim Alpam, tam pod Bogatinom s svojimi zakladi. Kdor ljubi mir in mu ni do modnih uspehov, gre v Bohinj. Že sama jezerska ravan je tako tajinstveno mirna in mračna, da človeka nehote prisili k mirnosti. Hrup bi se Bohinju ne podal in hvaležnie moramo biti oblastem, ki so s posebnimie eukrepi onemogočile, da bi se Bohinj približal Bledu. Hoteli po bohinjski dolini niso tako polni kakor na Bledu. Semkaj prihajajo le resnični prijatelji narave in taki, ki jim je mir resnično potreben. Seveda se najdejo tudi taki, ki tudi v tem vzglednem miru ne najdejo mira. Med slednje moramo tudi prištevati okoli ude'ežba razstavi jalcev in ob i skoval cev ts bližnje Madžarske. Tudi iz Ljubljane se je doslej prijavilo nekaj razstavljavcev; nekateri se pa najbrž še bodo. ker je rok za prijave do 1. avgusta- Za najlepše zbirke je razpisanih skupno 18 raznih nagrad. Razen razstave bo v Subotici velika bor za znamk, za katero se je priglasilo že tudi nekaj nemških trgovcev- Vse kongresne prirediitve bodo v mestrri Kaz ni. Za to priložnost bo odprta tam tudi posebna pošta s specialnim žigom. Za udeležbo kongre-sa in razslave ie do-voljena polovična vozna cena. Vsi udeleženci naj si kupijo pri odhodu celo voaov-n;co m rumeno legitimacijo. Povratna vožnja bo brezplačna. s?.rr>o legitimacijo bo treba žigosal!) v kongresnem uradu. Baje je javil svoi prihod na kongres tudi naš poštni minister, ki se bo ob tej priložnosti informiral o vseh željah naših fila'elwbnv. Vse informacije, k: «o v zvezi s kongresom in razstavo, daje tajništvo fi'atfcÜsficnega društva »Baoke« v Subotici. zajeli tudi hišo soseda posestnika Ivan* Forstner ja. V Hočah pa je upepeldl ogenj domačijo posestoice Eli za beste Benini čev«. Vzrok požarov je najbrže zlobna požiralce va roka. Tatovi in tihotapci Neznanci so vdrli v tvornico Ivana Mu koliùa v Siovenjgradcu in odnesli razrn« stroje, orodje in nekaj dtrugih reči v vrednosti nad 20.000 dinarjev. Posestniku Francu Ko re !u na Ojstrici so ukradli «likov« kobilo. Mehaniku Francu Horvatu je izginil iz neke garaže v Frančiškanski ulici dik. namo. Na Glavntm trgu 'e zasačil stražmfc 431etnega Jakoba Š.. ko ;e ponujal kmeticam saharin. Stražnik ga je aretiral m «r1 hairin zaplenil. Novorojenčkovo trupelce v potoku V potoku Globetki v Prlekiji sta našla kopalca trupelce novorojenčka, ki je že» nekaj dni ležalo v potoku. Razite'esenje ie dognalo, da je bil novorojenček, k i ie ženskega spola, vržen v potok. Ob'astva T**»*, vedujejo za detomorilko. fn gostilničarja Antona Pogačnika te gA zažgalo. Na pomoč prihiteli domači gasMU ci, ki bo rešili Se del kozolca. Zgoreüi eq trije Stanti, v katerih j« bila naložena, to« telja. Zaradi naliva ni bflo nevarnost* m hišo, ki je od kozolca oddaljena kakih M korakov. KOLIČ DUBROVNIK VELEFRODAJA VINA Skladišča: BEOGRAD, TeL 26—270 29—(2» « 30—808 ZAGREB, lei