ISSN 0351-9716
SLOVENKE RAZISKUJEJO Z VAKUUMSKIMI TEHNIKAMI
Stanislav Ju`ni~1, Maja Rem{kar2
1Institut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana 2Institut "Jo`ef Stefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana
1 UVOD
IZVLE^EK
V letu fizike smo opisali dose`ke slovenskih vakuumistk. Povzeli smo nekaj drobcev iz uspe{ne kariere prve znamenite vakuumistke Herthe Ayrton, ki je v Angliji zaslovela z raziskovanjem oblo~nic. Po zgodovinskem uvodu smo opisali uspehe Serafine De`man († 1896) pri meritvah tlaka z vakuumskimi barometri in pri uporabi drugih eksperimentalnih tehnik v Ljubljani. Ob prvih korakih v znanost jo je spremljal brat Karel De`man, po njegovi smrti pa je z meritvami nadaljevala sama. Tako jo imamo za prvo pomembno ljubljansko eksperimentalno fizi~arko.
Marija Wirgler je bila prva slovenska profesorica fizike. Prva `enska z doktoratom iz prirodoslovnih ved je postala Ángela Piskernik, ki je pou~evala fiziko v Novem mestu in v Ljubljani. V njunem ~asu je bila ustanovljena ljubljanska univerza z novimi mo`nostmi za `enske raziskovalke. Emilija Mlakar, poro~ena Branz, je postala prva `enska z akademskim naslovom iz matemati~nih ved na Univerzi v Ljubljani leta 1928.
Po drugi svetovni vojni je veliko Slovenk za~elo raziskovati z uporabo vakuumske tehnike. Med prvimi je bila Snegulka Detoni, znana predvsem po raziskavah vibracijskih spektrov. Bibijana Dobovi{ek, poro~ena ^ujec, je po diplomi in disertaciji na ljubljanski univerzi med letoma 1955 in 1966 delala na prvem betatronu Nuklearnega instituta, dana{njega IJS v Ljubljani. Danica Burg, poro~ena Han`el, pa je kot prva ljubljanska in`enirka fizike postala vodilna raziskovalka prav tedaj izumljene Mössbauerjeve spektroskopije.
Slovene Female Research in Vacuum Techniques
ABSTRACT
In the year of physics the contributions of Slovene female researchers in vacuum techniques were described. The achieve-ments of Hertha Ayrton in arc light research are mentioned. After historical introduction we described the success of Serafina De`man († 1896) at measurements of pressures with barometers and other experimental techniques in Ljubljana. She was trained by her brother Karel De`man as his collaborator and after his death she continued the experiments on her own. She could be considered the first important Slovene female experimental physicist, working in the field of barometer techniques, and using sophisticated vacuum barometers already 150 years ago.
Marija Wirgler was the first Slovene female professor of physics, and Ángela Piskernik was the very first Slovene girl with Ph. D. in natural philosophy. In their time the University of Ljubljana was established with better opportunities for Slovene female researchers. Emilija Mlakar, married Branz was the very first woman to take a mathematical sciences degree at the University of Ljubljana in 1928.
After the second word war many Slovene women entered the field of physics research with the use of vacuum techniques. One of the first was Snegulka Detoni, famous for her work on vibration spectra. After her diploma and dissertation at Ljubljana University Bibijana Dobovi{ek, married ^ujec, began her pioneering work (1955-1966) on the new betatron at Nuclear Institute, today Jo`ef Stefan Institute in Ljubljana. Danica Burg-Han`el, as the very first Ljubljanian engineer of physics, became the leading researcher of the Mössbauer’s spectroscopy.
Slovenci se od nekdaj dobro zavedamo dose`kov znanstvenic. Raziskali smo razvoj od prvih knjig fizi~ark v na{em prostoru do na{ih prvih vakuumistk, ki so do{tudirale pred letom 1963.
2 PISATELJICE OVAKUUMSKIH TEHNIKAH IN NA[E PRVE [TUDENTKE FIZIKE
Novi ljubljanski knjigarnar Janez Kersnik Mayr je ponujal Ljubljan~anom fizikalna, matemati~na in astronomska dela Marije Kunic, poro~ene von Love (Kunitz, Cunitz, † 1664), `e leta 1678. Med 2566 Mayrovimi naslovi je bila njena knjiga domala edina, ki jo je napisala `enska roka.
Nedale~ od slovenskega narodnostnega ozemlja je prva dama matematike Maria Gaetana Agnesi (* 1718; † 1799) leta 1750 zasedla katedro za matematiko in naravoslovje na bolonjski univerzi. Pet let pozneje je tr`a{ki profesor matemati~nih ved Franjo Orlando `e nabavil njeno knjigo o analizi za pouk bodo~ih ladijskih kapitanov. Orlando je u~il {tevilne Slovence; tako so na{i predniki `e dolgo vedeli, da matemati~ne in fizikalne vede niso povsem mo{ki poklic.
Med prvimi knjigami o trdni snovi in kristalih so v knji`nici ljubljanskega Liceja nabavili delo Elizabete Fulhame, `ene dr. Thomasa Fulhama. V visoki angle{ki dru`bi je razpravljala z najpomembnej{imi znanstveniki svoje dobe, predvsem z Josephom Priestleyjem. Njena razmi{ljanja o flogistonu so bila zelo zanimiva za Lavoisierja v Parizu. @al je Lavoisier izgubil glavo nekaj mesecev pred izidom Elizabetine knjige, ki je vsebovala celo zametke poznej{ega odkritja katalize.
Slovenske vakuumistke so se za~ele uveljavljati pred dobrim stoletjem, ko so se ob `enskah na univerze poznega 19. stoletja za~eli mno`i~no vpisovati {e tujci kot druga nova vrsta {tudentov, ki je dotlej domala ni bilo. Tako se je tik pred prvo svetovno vojno podoba predavalnic nenadoma mo~no spremenila.
Med prvimi vakuumistkami se je v Angliji uveljavila Phoebe Sarah Marx, po poroki znana kot Hertha Ayrton. Herthin o~e je bil poljski `idovski priseljenec, ki je v Angliji vodil majhno draguljarno in urarstvo. Matemati~ne vede je {tudirala v Cam-
28
VAKUUMIST 25/4 (2005)
ISSN 0351-9716
Slika 1: Katalo{ki zapis Matije ^opa o knjigi Madam Fulhame v ljubljanskem licejskem katalogu (NUK, rokopisni oddelek; E. Fulhame, An Essay on Combustion with a View to a new Art of Dying and Painting. Wherein the Phlogistic and Antiphlogistic Hypotheses are Proven Erroneus. J. Cooper, London 1794. Prevod: Versuche über die Wiederherstellung der Metalle durch Wasserstoffgas, Phosphor, Schwefel, Schwefellber, Gesch-weeltes, Wasserstoffgas, Gephosphorte Wasserstoffgas, Kohle, Licht und Sauren. Dieterich, Göttnigen 1798)
bridgeu, vendar v njenem ~asu tam `enskam {e niso izdajali diplom; dobila je le potrdilo leta 1880. Zato je morala opraviti dodatne izpite in diplomirati na Londonski univerzi. Kmalu po diplomi je spremenila ime iz Phoebe v Hertha. Jeseni 1884 je obiskovala predavanja v laboratoriju profesorja Williama E. Ayrtona, s katerim se je naslednje leto poro~ila. Leta 1895 je za~ela objavljati poskuse z razelektritvami v oblo~nici v reviji The Electrician, ki jih je leta 1902 povzela v knjigi. Leta 1899 je postala prva ~lanica presti`ne Institution of Electrical engineers. Tam je kot prva `enska predavala o oblo~nici, pozneje pa je s podobno temo nagovorila {e Kraljevo dru`bo v Londonu. Dogodka sta vzbudila {tevilne odmeve celo v tisku zunaj strokovnih krogov.
Po mo`evi smrti si je Hertha v doma~i hi{i postavila laboratorij, londonska Kraljeva dru`ba pa jo je nagradila s Hughesovo zlato medaljo za raziskovanje oblo~nih razelektritev. Od leta 1905 do leta 1910 je za mornarico razvijala standardizirane ogljikove elektrode. Med prvo svetovno vojno je izumila ventilator kot obrambo pred nem{kimi bojnimi plini, vendar ga armada ni sprejela.
V habsbur{ki monarhiji so dekleta tisti ~as ob~asno dobivala dovoljenja za poslu{anje univerzitetnih predavanj, vendar o rednem vpisu ni bilo govora. Za reden {tudij je bilo treba opraviti maturo, tu pa so bila vrata dekletom v 19. stoletju {e povsem zaprta. Prvo dekle se je smelo redno vpisati na filozofsko fakulteto Dunajske univerze leta 1897, na dunajsko medicinsko fakulteto leta 1900, na univerzo v Heidelbergu aprila
VAKUUMIST 25/4 (2005)
1900, na univerzo v Gradcu leta 1897/98 in 1901 in na univerzo v Innsbrucku leta 1904. Vendar je {e posebno v Avstriji {tevilo {tudentk ostajalo majhno, le na cesarskem Dunaju je doseglo 5 %. Angelika Sze-kely (* 1891; † 1979) je prva habilitirana docentka fizike na gra{ki univerzi iz naravoslovnih predmetov.
3 PRVA SLOVENSKA PROFESORICA FIZIKE MARIJA WIRGLER
Marija Wirgler (* 1879) je bila prva akademsko izobra`ena slovenska `enska v fizikalnih vedah in v naravoslovju sploh. Po gra{ki diplomi se je leta 1905/06 zaposlila na prvi slovenski Mestni vi{ji dekli{ki {oli v Ljubljani in pou~evala matematiko, fiziko in prirodopis do preimenovanja {ole v Licej leta 1909/10.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovnih ali matemati~nih ved je postala Koro{ica Ángela Pisker-nik (* 1886; † 1967) 28. 10. 1914 na Dunaju. Pou~e-vala je fiziko v Novem mestu in v Ljubljani.
^eprav je bila Knafljeva {tipendija dne 6. 11. 1678 ustanovljena brez izrecne omejitve na mo{ki spol, jo pred prvo svetovno vojno ni dobilo nobeno dekle. Prvi sta jo v znesku 600 fl za {tudij na Dunajski univerzi dobili {ele Amalija [imec leta 1915/16 na Medicinski fakulteti in grofica Viktorija (Victoria) de Mestri na Filozofski fakulteti, leta 1918 pa {e Hedwig Ebner na Filozofski fakulteti.
Dr. Marta Blinc in dr. Dora Kokalj sta po upokojitvi Marije Wirgler na @enski realni gimnaziji pou~evali kemijo in matematiko kot varuhinji kemijskega kabineta. Ljubljan~anka Marta je podobno kot Wirglerjeva diplomirala iz kemije, matematike in fizike, zato je ob~asno pou~evala {e fiziko. Bila je teta poznej{ega akademika Roberta. Marta je objavila vrsto znanstvenih del s podro~ja kemije in mikrobiologije. Bila je prva predsednica Zveze mikrobio-logov Jugoslavije in je ob {tevilnih priznanjih prejela {e Pre{ernovo nagrado.
29
ISSN 0351-9716
4 BAROMETRI SERAFINE DE@MAN V LJUBLJANI
Serafina je med prvimi Ljubljan~ankami veliko prispevala k razvoju slovenske fizike in meteorologije. Po smrti brata Karla († 11. 3. 1889) je nadaljevala meritve vremenskih razmer v Ljubljani in s tem dopolnila prvo dolgoletno neprekinjeno zbirko meritev v na{i prestolnici. Merila je vse do svoje smrti leta 1896, samostojno torej kar sedem let. Ni se poro~ila in je ve~ino svojega dela dobesedno posvetila eksperimentalnemu delu.
Serafina in Karel De`man sta februarja 1857 prevzela meteorolo{ke meritve opazovalnice drugega reda v Pre~ni ulici od ljubljanskega telegrafskega uradnika J. Zeilingerja. Skupno sta merila dobra {tiri desetletja. Med pogosto bratovo odsotnostjo je Serafina ve~krat merila namesto njega in se je tako dodobra izpopolnila pri uporabi termometrov, vakuumskih barometrov, merilnikov padavin in drugih eksperimentalnih priprav. Imamo jo za eno prvih ljubljanskih eksperimentalnih fizi~ark in meteoro-loginj, specialistko za barometre.
De`mana sta uporabljala predvsem tri merilne naprave za vsakodnevne meritve ob 6., 14. in 22. uri (1): – barometer v posodi Karla Kappellerja (* 1816; † 1888) z ETH v Zürichu, umerjen pri dunajskem osrednjem zavodu za meteorologijo in geomag-netizem. – Augustov psihometer, postavljen na severni strani opazovalnice. Napravo je leta 1825 in 1828 razvil gimnazijski profesor Ernst Ferdinand August (* 1795; † 1870), ki je leta 1827 postal ravnatelj realne gimnazije v Kölnu. – Posodo za lovljenje atmosferskih usedlin ombro-meter s Kappellerjevo merilno cevjo, postavljeno na strehi ljubljanske {ole.
Parni tlak sta De`mana ra~unala po Augustovih tabelah, prirejenih na 0° Réaumurja. Do leta 1854 so v Ljubljani merili le temperaturo in tlak, vla`nosti pa {e ne (2). Dne 21. 10. 1881 sta De`mana prejela z Dunaja termometer, merilnik padavin, ki sta ga na dobavnici sicer pre~rtala, in merilnik snega.
Serafina je skrbno hranila vse objave o meteorologiji. Poleg lastnih objav v Laibacher Zeitung je shranila {e kranjsko ~asopisno poro~ilo o nenavadnem rde~em snegu leta 1846, potresu na Kranjskem leta 1873 in o svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 (3), kjer so ustanovili mednarodno meteorolo{ko organizacijo MMO z 20 dr`avami in prvim predsednikom Christophom Heinrijem Diederikom Buys-Ballotom (* 1817; † 1890) iz Utrechta. Kongres je dal pobudo za raziskovanje merilnika relativne vla`nosti, ki bi bil natan~nej{i od psihometra (4). O krvavo rde~em snegu je De`man {e posebej poro~al pri Dunajski akademiji;
Slika 2: Serafinine in Karlove meteorolo{ke meritve za leto 1857 (De`man, 1858, 14–15)
"sne`inke" je Karel Dragotin Rude` († 21. 1. 1885) poslal v De`manov De`elni ljubljanski muzej. Tam sta jih De`mana opazovala pod mikroskopom in odkrila njihovo opalescenco, v usedlini pa barvaste delce velikosti med 2 µm in 20 µm.
Tabela 1: De`manovi povzetki lastnih, Serafininih in J. Zeilen-gerjevih meritev iz let 1857 in 1858 (K. De`man, Naturwissenschafte in Krain. Jahresheft Krain. Museum (Ljubljana), 1858, pp. 3–6, 12–15)
Koli~ina:	Pogostost meritev:	Enota:
Temperatura	Mese~no povpre~je ob 6h, 14h in 22h, najvi{je in najni`je temperature v posameznih mesecih	Réaumurjeve stopinje
Tlak	Enako	Pari{ke linije, reducirane na 0o Réaumurja
Parni tlak	Enako	Enako
Padavine (megla, de`, sneg, nevihta)	[tevilo dni s padavinami v mesecu, koli~ina padavin, se{teta po posameznih mesecih	Pari{ke linije
Obla~nost	[tevilu obla~nih dni v mesecu	
Smer vetra	Po mesecih	
Medtem ko so med 12. 6. 1850 in 30. 6. 1851 v Ljubljani vna{ali meteorolo{ke meritve v lastoro~no narisane preglednice, sta Serafina in Karel {tevilke `e vpisovala v uradne obrazce dvojnega A3-formata, ki so jih z Dunaja razpo{iljali po vsej monarhiji (5). D o
30
VAKUUMIST 25/4 (2005)
ISSN 0351-9716
leta 1888 je izpolnjene obrazce podpisoval Karel kot "Deschmann", v naslednjih letih pa jih je podpisovala njegova sestra kot "S. Deschmann". Ob glavi preglednic sta navajala merilne naprave, predvsem Kappellerjev barometer. Merila sta ob sedmi in deveti uri zjutraj. V preglednico sta zapisovala namerjene tlake in temperature, medtem ko sta {tevilo vetrovnih dni, padavine in strele posebej se{tela v obrazcu desno spodaj (6).
Svoje rezultate sta sproti objavljala v kratkih zapisih pri Laibacher Zeitung. Dne 28. 1. 1857 sta objavila celo stran A3-formata svojih meritev. Zgornji del po dolgem razpolovljene strani sta napolnila z meritvami vlage, temperature v stopinjah Réamurja in padavin za posamezne mesece leta 1856. V spodnjem delu ~asopisnega lista sta objavila po en odstavek o zna~ilnostih vremena za vsak mesec preteklega leta. Podobna, vendar kraj{a poro~ila sta objavila ob vsakem za~etku novega leta (7). Enake meritve za leti 1856 in 1857 sta obenem z dodatnimi podrobnostmi objavila v glasilu Muzejskega dru{tva (8).
Dne 13. 12. 1860 sta objavila podatke o tlaku, temperaturi in drugih zna~ilnostih vremena na dan objave in napoved za naslednji dan, podobno kot beremo v sodobnih ~asopisih. Napoved sta ponovila 11. 1. 1869 in {e pozneje (9).
Serafina je `e uporabljala evropske vremenske karte z izobarami za obdobje od 1. 1. 1888 do 31. 12. 1888 in na dan 16. 10. 1872 za ZDA z izotermami, narisanimi v barvah. V letu svoje smrti (1896) je uporabljala celo zemljevid sne`ne odeje, izmerjene po vsem svetu. Zbirala je tudi meritve drugih vremeno-slovcev (10). Tako je Serafinina zapu{~ina kar prava zgodovina kranjske in celo svetovne meteorologije druge polovice 19. stoletja.
De`mana sta razpravo Das Klima in Krain objavila brez oznake avtorstva v knjigi zdravnika Keesba-cherja. De`man je imel tedaj 62 let; tako imamo razpravo upravi~eno za krono njegovega in Serafi-ninega tedaj `e ~etrt stoletja trajajo~ega vodenja meteorolo{ke opazovalnice v Ljubljani.
De`man je uporabil le svoje in Serafinine meritve iz let 1872–1881. Omejitev na ta desetletni ciklus je nekoliko presenetljiva, saj so tako Zeilinger kot pozneje De`mana merili `e vsaj od leta 1857 dalje vse tabelirane koli~ine z izjemo {tevila dni s strelo in gromom v posameznih mesecih ter vla`nosti v odstotkih. De`mana nista ra~unala povpre~ne obla~nosti, temve~ sta pre{tevala le {tevilo obla~nih dni v posameznem mesecu.
Serafina De`man spada med prve uspe{ne ljubljanske fizi~arke, posebno izurjene za merjenje tlakov v barometrskih vakuumskih ceveh. H~i Karla De`mana je `ivela v Ljubljani, vendar ni nadaljevala meritev tete Serafine.
5 SNEGULKA DETONI
Notranjka Snegulka je postala prva diplomantka profesorja dr. Antona Peterlina leta 1944. Po disertaciji pri akademiku dr. Du{anu Had`iju (1956) se je zanimala za vodikovo vez in za strukturne formule sulfinskih kislin. Leta 1958 je dobila osemmese~no {tipendijo danske vlade za raziskovanje mikrovalovne in infrarde~e spektroskopije na Univerzi v Kopenhagnu pri profesorju Baku. Na Danskem je imela dve predavanji o vodikovi vezi, obenem pa je objavila tri ~lanke skupaj s profesorjem Bakom in sodelavci.
Tabela 2: Brat in sestra De`man analizirata svoje meritve meteorolo{kih veli~in (K. De`man, Das Klima in Krain. In: Krain (ed. Frederich Keesbacher). Ljubljana 1883, pp. 24-25)
Koli~ina:	Enota:	Povpre~na vrednost	Vsota	Maksimum	Minimum	[tevilo dni	Smer
Temperatura	Stopinje	+		+	+		
Tlak	mm Hg	+		+	+		
Parni tlak	mm Hg	+					
Vla`nost	%	+			+		
Obla~nost	1:10	+					
Padavine	mm		+	+		+	
Strela						+	
Veter	[tevilo dni						+
VAKUUMIST 25/4 (2005)
31
ISSN 0351-9716
Leta 1960 je nadome{~ala prof. Had`ija, ki je bil eno leto na {tudiju v Ameriki. Vodila je vaje iz njegovega predmeta in sodelovala pri eksperimentalnem delu s feroelektriki s skupino profesorja Blinca na Institutu "Jo`ef Stefan". Leta 1961 je Snegulka skupaj s prof. Blincem in sodelavci prejela Kidri~evo nagrado za raziskave feroelektrikov z vodikovimi vezmi. Raziskovala je infrarde~e in ramanske spektre organskih molekul z vezmi S-O, Se-O, P–O in C-N in organske kisline z mo~nimi in {ibkimi OH-vezmi ter objavila pomembne rezultate.
Od leta 1976 je imela na podiplomskem {tudiju kemijskotehnolo{ke smeri v Ljubljani predavanja o infrarde~i in ramanski spektroskopiji in rentgenski analizi polimerov. Na {tirih mednarodnih simpozijih in kongresih je imela referate o vodikovi vezi. Objavila je skupno 47 ~lankov v sodelovanju s skupinama profesorja Blinca in profesorja Had`ija ali sama. Sodelovala je celo v dveh v tujini objavljenih knjigah. Leta 1979 je bila habilitirana v Ljubljani, leta 1980 pa je bila izvoljena za izredno profesorico. Sredi 1980-ih let je objavila odmevne raziskave vibracijskih spektrov v sodelovanju z akademikom dr. Had`ijem in dr. Ljubom Goli~em. Snegulkino delo je bilo tako pomembno, da nekatere njene dose`ke {e danes citirajo (11).
6 BIBIJANA ^UJEC IN JEDRSKE REAKCIJE
Razvoj moderne fizike majhnega in hitrega je potekal nekako vzporedno z ustanovitvijo nove ljubljanske univerze, ki je kon~no ponudila kolikor toliko enakopravne izto~nice na{im fizi~arkam. Emilija Mlakar, poro~ena Branz, je kot prva `enska diplomirala iz matemati~nih ved na ljubljanski univerzi. [tudij je kon~ala na pedago{ki smeri matematike leta 1928 kot trinajsta ljubljanska diplomantka (12), predavala pa je na klasi~ni gimnaziji v Ljubljani.
Med ljubljanskimi fizi~arkami se je {e posebej uveljavila Bibijana Dobovi{ek (* 25. 12. 1926, Ljubljana) iz dru`ine strojnega tehnika in uradnice. Podobno Mariji Wirgler in Ángeli Piskernik je osnovno {olo in gimnazijo kon~ala pri ur{ulinkah. Po koncu nem{ke okupacije je {tudirala pri Plemlju, Vidavu in Peterlinu. Po diplomi leta 1950 je Bibijana {tiri leta delala na fizikalnem institutu SAZU, nato pa na njegovem nasledniku Nuklearnem institutu, dana{njem IJS. Raziskovala je fotonuklearne reakcije na novem betatronu Darka Jamnika, ki so ga kupili leta 1954 kot najnatan~nej{o napravo za raziskovanje jedrskega fotoefekta v energijskem obmo~ju do 30 MeV. Prav zato so meritve Bibijano {e posebej veselile. Jamnik je diplomiral leto dni po Bibijani na pedago{ki smeri ljubljanske fizike, doktorirala pa sta istega leta.
Tabela 3: Prvih dvanajst `ensk z diplomami in doktorati iz fizike in meteorologije v Ljubljani do leta 1963
Ime in priimek	Datum diplome (mentor)	Datum doktorata (mentor)
		
Bibijana Dobovi{ek ^ujec	1950 (A. Peterlin)	1959
Danila Nemec (meteorologija)	1954	
Marija Robavs (meteorologija)	1954	
Milena Bevc (meteorologija)	1958	
Jelena (Alenka) Hudoklin Bo`i~	1958 (Pedago{ka)	1968 (M.V. Mihailovi})
Cvetka Bartol (pedago{ka)	1958	
Alenka Kmecl (meteorologija)	1960	
Danica Burg-Han`el	1960 (A. Moljk)	1973 (A. Moljk)
Petra Beniger	1962 (I. Ku{~er)	
Helena Velikonja	1962 (A. Ho~evar)	
Ana Rudolf	1962 (R. Blinc)	
Marija Simoni~ (pedago{ka)	1963	
32
VAKUUMIST 25/4 (2005)
Bibijana je merila spekter protonov, izsevanih iz jeder silicija, fosforja in `vepla pri obsevanju z zavornim sevanjem iz betatrona. Raziskovanje jo je leta 1959 pripeljalo do disertacije z naslovom Fotonuklearne reakcije z ozirom na Wilkinsonov model. Maurice Hugh Frederick Wilkins (* 15. 12. 1916) je, podobno kot pred njim Rutherford, uspe{no pre{el iz divjine Nove Zelandije med uspe{ne britanske fizike. Svoj model je razvil na Univerzi Kalifornija med {tudijem atomske bombe, ki pa ga je razo~arala in usmerila v raziskovanje DNA. Leta 1962 je za prispevek k odkritju DNA dobil del Nobelove nagrade iz medicine in fiziologije. Tedaj bi si nagrado pri raziskovanju DNA seveda zaslu`ila tudi fizi~arka Rosalind Franklin, ki pa se ji zaradi zapostavljenosti `ensk `al ni uspelo prebiti do priznanja. Franklinova je na povabilo dr. Had`ija ve~krat gostovala v Sloveniji.
Po poroki je Bibijana prevzela mo`ev priimek ^ujec. Leta 1961 je od{la na postdoktorsko izpopolnjevanje v Pittsburgh. Tam je raziskovala jedrsko strukturo s poskusi na ciklotronu, ki je pospe{eval devterone do 15 MeV. Onstran morja so ji sledili {e doma~i, mo` in h~erki.
Leta 1963/64 se je z dru`ino preselila v bli`njo Kanado; predavala je na univerzi Alberta v Edmon-tonu in merila na 5,5 MeV Van de Graafovem pospe{evalniku. Naslednje leto je od{la na univerzo Laval v Quebecu, kjer so leta 1963 namestili pospe{evalnik enake vrste, ki so ga pozneje raz{irili na 7,2 MeV. V Quebecu je ostala vse do upokojitve leta 1993. Leta 1966 je bila izvoljena za izredno profesorico, leta 1970 pa za redno profesorico. Bliskoviti uspehi so se kar vrstili. Raziskovala je spektroskopijo jeder ob preu~evanju jedrskih reakcij z devteroni. Med preu~evanjem te`jih jeder se je lotila {e astrofizike. Kot znanstvenica ji danes sledi predvsem h~i enakega imena, ki si je za poklic izbrala kardiologijo. Najmlaj{a h~i Ana Marija ^ujec je {tudirala fiziko po materinih stopinjah.
7 DANICA BURG-HAN@EL, RAZISAVE SNOVI Z MÖSBAUERJEVO SPEKTROSKOPIJO
Dr. Danica Burg-Han`el je po maturi na ptujski gimnaziji {tudirala v Ljubljani in diplomirala marca 1960 kot na{a prva in`enirka fizike, prva diplomirana fizi~arka zunaj pedago{ke usmeritve in petin{ti-rideseta diplomantka na "~isti" fiziki. Imela je {est so{olcev in so{olki An~ko Rudolf in Alenko Velikonja. Obe so{olki sta diplomirali leta 1962: An~ka pri dr. Blincu, Alenka pa pri dr. Ho~evarju.
ISSN 0351-9716
An~ka se je pozneje zaposlila pri Iskri Elektrooptiki v Stegnah, Alenka pa je do prezgodnje smrti predavala na Srednji tehni{ki {oli v Ljubljani.
Danica se je zaposlila na IJS in tam sprva sodelovala predvsem s svojim mentorjem, dr. Antonom Moljkom. Dve leti pred njeno diplomo je München~an Rudolf Ludwig Mössbauer (* 1929) v svoji disertaciji odkril brezodrivno resonan~no absorpcijo `arkov gama v trdnih snoveh in zanjo med raziskovanjem na MIT leta 1961 dobil Nobelovo nagrado. Odkritje je kon~no poru{ilo pregrado med jedrsko fiziko in fiziko trdne snovi (13) in tako na eksperimentalni ravni nove vakuumske tehnike zdru`ilo temeljne kvantne raziskave z uporabnimi preu~evanji novih materialov. Obetajo~a novost je {e posebej pritegnila Danico. @e pred doktoratom pri dr. Moljku (1973) je razvila doma~ Mössbauerjev spektrometer za raziskave magnetnih lastnosti, faznih prehodov in elektronske strukture `elezo vsebujo~ih materialov. Z novo metodo je sodelovala z ve~ laboratoriji IJS ter z nem{kimi in francoskimi raziskovalci. Objavila je nad sto publikacij, ki so ji leta 1978 prinesle presti`no nagrado Sklada Borisa Kidri~a.
8 SKLEP
Vakuumska tehnika je usmerila razvoj sodobne fizike v zadnjem stoletju. Razvijala se je vzporedno z vstopom prvih akademsko izobra`enih fizi~ark v raziskovalno dejavnost. Zato ne presene~a, da so prve slovenske fizi~arke prav posebno dejavno delovale pri uvajanju vakuumskih eksperimentalnih tehnik v znanost in gospodarstvo.
9 LITERATURA
1K. De`man, Meteorologische Beobachtung zu Laibach im Jahre 1865.
Jahresheft Krain. Museum (Ljubljana) (1856) 11 2H. Mitteis, Uber Meteorologische Linien. Izvestja gimnazije v
Ljubljani (1854) 7 3Arhiv Republike Slovenije (AS), Privatni Arhiv Karel De`man, fasc.
854, {k. 20
4S. [ubic, Manometer – Hygrometer. Wien. Ber. II 73 (1876) 531 5AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 15 6AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 17 7AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 19 8K. De`man, Meteorologische Beobachtung zu Laibach. Jahresheft
Krain. Museum (Ljubljana) (1858) 1–18 9AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 16 10AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 18 11Sporo~ili dr. Veronike Kralj Igli~ dne 16. 5. 2005 in 8. 10. 2005 12D. Krsti}, Mileva & Albert Einstein ljubezen in skupno delo. Didakta,
Radovljica 2002, p. 100 13Sporo~ilo mag. Djordja Krsti}a dne 16. 5. 2005 in dr. Danice
Burg-Han`el, 15. 9. 2005
VAKUUMIST 25/4 (2005)
33