yuk dan rsssn lo praznikov, daily except Saturday* g^ndayi and Holidajm. PROSVETA ■ • i ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravnllkl proatort: MIT South Levmdale Am Office of Publication! M07 South Lewndeie Am Telephone. Rockwall «804 „rEAB XXXIV. lieta Je $6.00 ¡fSEJS VSSfSJStS ,M,U4r> ___ __*■ «ücaeo. Uilnola. unde «m Act ol Ccama of March «. MM. CHICAGO. ILL« PONDELJEK. 15. JUNIJA (JUNE II). 1IU Subscription $6.00 Yeeriy ITEV. NUMBER 11? Acceptance for mailing et ipecial raU poetage provided for la section 1102, Act of Oct I. 1S1T, euthoriaed on June 4. 1111. isi odbili naskoke nemških lopnili enot na dveh frontah Srdite bitke pri Sevastopolu in H&rkovu te nadaljujejo. Japonske čete se izkrcale na ameriških otokih v bližini Alaske. VVashing-ton poroča, da je bilo petnajst japonskih bojnih ladij potopljenih, 22 pa poškodovanih v bitkah na Koralnem morju. Ameriaki "leteči tigri" razbili devet japonakih bombnikov t spopadih nad kitajsko fronto r«, 15. jun.—Sovjetske na jugu so odbile na-^nemških oklopnih kolon na pozicije pri Sevastopolu, ^ mnornarični bazi na Kri-[* Črnem morju, in Harko-strijskem središču Ukra-. se glasi danes objavljen i komunike. Nemci so bili i nazaj z velikimi izgubami, tler je vrgel v ofenzivo na i frontah sveže čete in nove ne enote, da zlomi odpor ■ brambovcev. Sovjetski nah. Nove bitke med Kitajci in Japonci divjajo zdaj pri Pu-kiangu in Iwu, nekaj milj stran t>d Cuhsiena. Moskva. 13. jun. — Sovjetske armade v Ukrajini so izvršile uspešne protinaskoke na pozicije nemškega vojaštva pri Har-kovu, se glasi uradni komunike. Sovražnik se je moral umakniti kot posledica teh protinasko-kov. Na fronti pri Sevastopolu, so-uuvjcuni j vjetski mornarični bazi na Kri-sili na*u kra jinsVi""fron-'mu ob Črnem morju, se ljute reljuje maršal Timošenko. «tke nadaljujejo. Nemške o-« bitke se nadaljujejo. I kloPne enoteus° 12vrflle več na: Vojne operacije so v teku sko- Padov' a ^J?1*"1*™™*1 v vseh sektorjih dolge fronte, ?U81.80 ^ 50,ner"f'h ta"" a razteza od Črnega do Bal-,k^ >n P°^°vah več drugih. fcmmoria V enem sektoriu' V dru«lh ■ektoriih fronte Prl t p^riK a 1 in i nif se ve roža-1 Sevastopolu so Rusi izvojevali Li/M? 4 I * .luapehe. Trije nemški pehotni od Moskve, je zadivjal .{V . ' .. . . . Id dvoboj. Iz tega se skleda se je Hitler odločil za no ofenzivo v upanju, da bo liovjetske armade. ton, D. Cm 13. juh. — •icni department • poroča, bataljoni so bili deloma zdrobljeni in razpršeni v enem sektorju. Ruski guerilci operirajo v o-zadju nemške bojne črte na Krimu. Ti so v zadnjih dneh pognali trinajst mostov v zrsk to se japonske čete izkrcale.z dinamitom in razbili nemške Aleutijskih otokih v bližini s tem prvič invadira- [aemlje zapadne hemisfere. i za posest teh otokov se na- .ujejo. [Jipenci so udrli na otok Attu, komunikacijske zveze v več kra- Berlin. 13. jun.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so nemške čete izvršile več uspešnih napa- ------------------------ dov na rug^g Vojtške pozicije pri kzi na skrajni zapadni strani Harkovu. Pri Sevastopolu se jjskih otokov. Japonske'grdlte bitke nadaljujejo. Napa ladje operirajo v bližini Harborja. Otok Attu Je di sovražnika so bili odbiti. . --------- . Kairo. Egipt. 13. jun. - Od iljen 1800 milj od Toki ja in ločilna bitka za kontrolo vzhod milj od San Franciaca, Cal. ne Libije je v razmahu. Feld anilo o izkrcanju sovražnih1 maršal Erwin Rommel, vrhovni je bilo objavljeno devet dni poveljnik osiščne oborožene si-japonskem letalskem napadu |c je vrgel oklopne kolone v Dlltfh UorV.». - — . _ _" . . I I »1___ Roosevelt odredil zbiranje kavčuka Predaednik apeliral na narod za sodelovanje Waehlngion. D. C.. 13. jun. — Star in obrabljen kavčuk se potrebuje pri izdelovsnju bojnih letal, ki bodo bombardirali Berlin in Tokio, je dejal predsednik Roosevelt v svojem apelu po radiu na ameriško ljudstvo, naj sodeluje v kampanji zbiranja kavčuka. Roosevelt je dejal, da se kampanja prične prihodnji ponde-ljek in da bo trajala do 30. junija. Gasolinske stanice po vsej deželi bodo sprejemale kavčuk in plačevale zbiralcem en cent I za funt. Predsednik je naglasil, da sta* dve stvsri važni v kampanji. Ena je izročitev starega | kavčuka, drugs pa zmanjšanje brzine avtomobilov, da se pri i hrani kavčuk. Na konferenci s časnikarji je Roosevelt sugeriral zmanjšanje brzine avtov za polovico, poleg tega pa naj omeje vožnje z avti. "Ko bo kavčuk zbran, bomo vedeli, kako velike zaloge so," je rekel predsednik. "V smislu u-gotovitev o zalogah bomo sesta vili načrte. Goteva Je ena stvar — skrbeli bomo, da bo Amerika imele detelj kavčuka za Izdelovanje bojnih letal, ki bodo metale bombe na Berlin in Tokio in vsa osiščna mesta in industrijska središča." Predsednik je pohvalil oljne kompanije in lastnike gaaolin-skih stanic, ki so obljubili popolno kooperacijo vladi pri zbiranju starega in obrabljenega kavčuka. On je naglaail, da se moderne vojne ne morejo voditi brez kavčuka. ruski milijoni pozdravili sklenitev pakta Popoln «NNOin med zavezniki doteitn ZAŠČITA PROTI AGRESIJI Dutch Harbor, ameriško mor- hčno, bazo pri Alaski. Mornar; Mornarični department je ob- gkih rokah m\ rezultat bitke med ameri- ' bitko proti britskim četam pri Tobruku, trdnjavi, ki je v brit- 10 in japonsko bojno morna- ^ • y tílada na Koralnem morju, ki je Korejska Vlaaa Mla več dni. V tej so enote ^i*ke bojne mornarice in le-potopile petnajst japonskih apelira za priznanje Cungking, Kitajska, 13. jun.-1 Člani provizorične korejske vla- Važen odlok vladnega odbora Kompanija mora zviiati mezde Nii ladij, 22 pa poškodovale.' de nahajajo tukaj in vo- bitkah v zraku so ameriški | dij'0 priprave za revolto v Ko-sestrelili čez sto japonakih ^ ¿.oti Japoncem, so apelira-Pfl,h letal lli na zavezniške države za pri- Amerika je v tej bitki izgubi- znanje. Zunanji minister T*> 1 »«no tri ladje. Te so bile le- J0wang je naglasil v apelu, ds ^osee Lexington, rušilec hoče Koreja zavzeti svoj pro-»n tanker Neoaho. Letalo-J gtor v grupi združenih narodov Lexington je eksplodiral'ki te bore proti osišču — "»"'j proč od pozorišča, kjer' j* nahajal, ko so ga napadli ""»ki letalci in podmornica. I 92 odstotkov članov po- ** * je reiilo.fi Ruska vojaška misija dospela v Mehiko Mexico City, 13. jun. - Ruska ~ 'Mexico Uity, is. jun. — --Nadaljnje poročilo pravi, da vojaška misijs petih članov Je lta in poslušale naznanila, oddajana po zvočnikih, o sklenitvi zgodovin skega pakta vzajemne vojaške pomoči med sovjeti, Ameriko in Veliko Britanijo ter dosegi apo-razuma o vojni in povojnih problemih. Zlasti naznanila glede ustanovitve druge fronta v E vropi v tem letu je bilo navdu šeno pozdravljeno. To jo v soglasju z deklaračljo, katero je podal Stalin L maja, da mora biti nacljska Nemčija poražena v tem letu. Trije komunikeji so bili objavljeni. Eden je vaeboval na znanilo, da se Je aovjetaki ¿una nji komisar V, M, Molotov nahajal v Londonu, drugI, da je obiakal Wsshington, kjer je kon feriral s predsednikom Roose-veltom, tretji pa je vsebova obria dvajsetletno pogodbe, ki sta Jo sklenili Ruaija in Velika Britanija. Vaà naityanila ao bUa po radiu oddaljena po vaej Ru siji. yellko veselje Je zavladalo po vaej deželi. Stalin in premier Churchll sta iàmenjala čoatitke in izrazi la zaupanje ter vero, da bo skle- tanijo in Ameriko. Londe«. 13. jun. - Velika Britanija in sovjetska Rusija ata se slovesno obvezali, da bosta vzdrževali oborožen mir prot Nemčiji, ko bodo neeljl poraže-hl v tej vojni, zaeno pa sta ae odpovedali vmešavanju v notranje zadeve drugih narodov. Zunanji minister Anthony Eden je v svojem govoru v parlamentu orisal razgovore, ki ao ae pričeli, ko je Molotov dospel v London zadnji mesec in potem odpotoval v Washington On je dejal, da je bil dosežen popoln sporazum med Rualjo, Veliko Britanijo in Ameriko. Pogodba je bl-podplsana v Londonu 26. ma-, pet dni po prihodu Molotova tik pred odhodom slednjega Ameriko. Podpis pogodbe je zaključil pogajanja, ki so se prišela v Moskvi v decembru preteklega leta. Doznava ae, da Je Ruaija __j veliko koncesijo na prigovarjanje Johna G. Winanta, a-merlškega poslanika v Londonu. Odpovedala aa je zahtevi glede postavitve predvojnp meje z »eltiškimi državicami. Jclavne provizije pogodbe do-ločejo vzajemno vojaško pomoč v vojni proti nacijekl Nemčiji in njenim satelitom in zaščito pro-bodočl agresiji. Ruaija se ne bo pogajala s Hitlerjevo ali katero koli nemško vlado, če se ne odpove agresiji v Evropi, in sklenile ne bo seperetnege miru t Nemčijo ali njenimi zavetniki. Po aaključenju vojne bodo zavezniške države sodelovale v naporih aa vzpostavitev miru. varnosti in ekonomske blaginje Evropi V veeh ozirih bodrf upoštevale Intereee adruženlh narodov ter nudile druga diugi vso mogočo pomoč. Velika parada Chicagu Cez sto tiso^ ljudi sa udeležilo shoda v Soldiers Fieldu Chlcago, 15. jun.—Od deseta ure včeraj predpolne do 1:30 da nes zjutraj se je vršil pohod po aveniji Michigan od Chicago ave, do Rooseveltove ceste. Domneva je, da se je pohoda, ki je tra jal skoro šestnast ur, udeležilo 585,000 ljudi. Cikažani ao sijajno proslavili dan ameriške zastave, dan združenih narodov In MacArthurjev dan. Pohod, kateremu se ne more primerjati noben drugi v zgodovini mesta, Je aranžirala oi vilna obramba. O obisku Molotova Chicago. — Zadnji četrtek, dne U. junija, je ameriški tisk prvič poročal, da je bil ruaki zu nanji komlaar Molotov v Waah ngtonu, toda urednik Proavete e Izvedel za obisk Molotova Šti-{Protest, poslan ri dni prej. Bilo je 7. junija, ko1 ao sedeli skupaj pri kosilu v domovi gostilni v Clevelandu minister Franc Snoj, Etbln Kri atan In urednik Prosvete po aa-ključku konference u slovensko politično akcijo v SND, Tedaj je naju minister Snoj vprašal, veva, da je bil Molotov v Wash i ngtonu. On Je vedel ta Slavnostni program se Je ta vajal popoldne v Soldlers Fiel du, kjer ae zbralo čez sto tlaoč ljudi. Na ahodu ao govorili Donald M. Nelson, načelnik odbora za vojno produkcijo, Ullnolakl governer Green, Župan Kelly, general W. K. Gunther In druge promlnentne oaebe. Unije Ameriške delavake federacije In Kongreaa industrij skih organizacij ao bile čaatno zastopane na shodu in pri paradi Vlada nastopi proti sleparjem t Kontraktorji, ki «oi iufajo vladp, bodo kaznovani Domače veiti CeSka vlada bo maščevala nad naci ji zavez" niikim driavam, obsoja nemški toror NADALJNJE EKSE-KUCIJE CEHOV ondon. 13. jun. — Čehoslo- tt)wiii ^^ _ _______ vaška vlada v izgnanstvu Je za- ko j" ko"j*a pr išefin' kds j Te od-1 pretila, da se bo maščevala nad šel — ampak Otvar je strogo naolJI zaradi masnih eksekuolj tajna, dokler ne pride uradno čeških rodoljubov. V protestu, -............ki ga Je naslovila vsem aavea- nlškim vladam, je ostro obsodila nacljsko barbarstvo ln terorizem. "čehoalovaška vlada bo storila potrebne korake ln ae maščevala nad Nemci za zločine, la-zvršene nad češkim narodom," ne v naporih, da oni, ki ao lavr-šfll zločine ali ao odgovorni aa nje, dobe zasluženo kazen." naznanilo. In tako je bilo Clevelaadake veatl Cleveland. — Dne 10. t. m. se je smrtno ponesrečil pri c*elu Frank Wlnter, atar 33 let ln rojen v Clevelandu. KlekMnl vnwnw naa aveder ga Je tako močno streael, . . . t «»odnehala da Je padel a 12 čevljev visoke- £ «T. 1 ga odra in aa ubil. Zapušča še-1 no, ataršo in brata pri vojakih. ¡SfiA Cehoslovaškl protest je .1^1 Istega dne umrl Frank Zakraj- f»voru general. Vladlalava BI šek iUr 61 let ln rojen v Puze- kor.kW, predsednika poljske Z pri Velikih Laščah na Do- vlade v izgnanstvu v Londonu lenjskem. V Ameriki je bil 40 P® J katerem jaob«^U atm tu zapušča šeno dva sl-|maano pobijanje ln mučenje Po- ljakov. Slkorakl je dejal, da ao nacljl poklali na stotlaoče Poljakov ln da drže čez milijon Budi v koncentracijskih taboriščih, kjer Jth pretepajo ln mučilo. Več tlaoč Poljakov so nacljl deponirali. Bere. ftvios, ll Jun. — Praška rodlopoataja, katero kontrolira- Wsshln«ton. D. C.. 12. Jun. — Senat je sprejel predlog glade odvzetja državljanaklh pravic kontraktorjem, ki Imajo vladna naročila ln kateri ao apoananl za krive goljufanja vlade. Predlog Je bil sprejet potem, ko Je odaek za mornarične zadeve objavil poročilo t ostro obsodbo kon-traktorjev ln firm, ki skušajo o-sleparlti vlado. Za sleparijo aa smatra sleherno nepravilno poročilo vladnemu departmentu glede dejstev, ki se nanašajo na izvedbo provizij z vlado akle-njenih pogodb. Vsi oni, ki bodo »poznani aa krive, so podvrženi zaporni ln denarni kazni ln Izgubi državljanskih, pravic. Zaporna kasen je deset let zapora, denarna pš plačitev $10,000. Senatni odaek za mornarične zadeve pravi v svojem poročilu, da nekatere firme ln kontraktorji, ki imajo vladna naročila ln privatna, predlože račune glede česa, ki ga delavci porabijo pri izdelovanju blaga ae privatnike, vladi. Nekatere firme ln kontraktorji, ki ao na ta način goljufali vlado, ao bili še kaznovani. Kongresnlk Ewlng Thomaaon, nova, dve hčeri, brata ln tri sestre. alevenakl zdravnik Plalnsfleld, N. J. — Kalph S. Ferenčak, aln slovenskega prl-seljenca, je pred dnevi dokončal medicinske študije ln prejel dok- torsko diplomo aa Uog laUn*. - - • MH|U ^ ^ du. On jSTprvl aloveniki I jSa^^MfaH^^Sa^SSSSSSiSS^^^f^MSS^ w#w Y rK dl umora Relnharda Heydrioha. podnačelnlka Gestapa, nemške tajne policije. Med ftrtvam! je bilo enajst žensk. Prejšnji dan ao naclJaki strel-ski oddelki ustrelili 21 čeških rodoljubov. B tem Je število žrtev krvave nacljake čistke na-raatlo na 326 To število pa ne u ključu Je 400 ljudi, ki ao jih nacljl pobili v vasi Lldlol v bližini Klad n« To vas so nacljl poru- Revizija nabornega zakona odobrena Pomot «vejcom vojakov predlagana iviaona »o vu ■«> »aviji pum- Waehlnflon, D. C. 12. Jun; Hšlll do tal po obtožbi, da so pre-Clanl odsekov za mllltarUtične bJvtld „kiivall morilce rablja zadeve obeh kongresnih zbornic ^j^ar^ba, so se izrekli aa revizijo nabor- ^^ nvmikv ČAsniksrska ^^Tî^^ ntî iT ££ i»H»tura DNB poroča, da mi bili rednlkl družin ln oni, kl mora-| J£Wvild Vi.i v .ti- tih s morilci Heydrlcha. Zadev- jo skrbeti aa od njihovega za služka odvisne oaebe. pozvani v armadojiokler ne bodo drugI,. -U4#vanju pr#biv.lcev. ki ao podvrženi vojsškl službU^ ^ J nA[ü v nav«m pod zastavo. Slednji demokrat Iz Texeaa ln načelnik goino armAdo Is moških, ki nI odseka za vojaške zadeve, Je na- maj0 ^ njihovega zaslužka od znanll, de Je vlada plačala 9281,-730 več kontraktorjem. ki ao gradili vojaška strelišča pri taborišču Devleu, Wilmington. N C. Odrejene je bile pretakava tudi firmam ln kon Amerika obnovi , pošiljanje iivil v Afriko Amerika. D C., 12. Jun — Državni tajnik Cordell Muli Je neznenil, da bo Amerika obno-' vile pošiljenje »Ivil, blaga In drugih potrebščin v frencejeko ervemo Afriko Pošlljenje je bilo ustavljeno, ko je Pierre Levai prevzel vodetvo frenrueke , vlado . r I proti drugim .....—..... — .--------^ . _ . . . , traktorjem, ki so o^mljeni, da na mee« od pleče vojakov k tej so grmadili profita na račun e-|veotl pa bo vlade dodala $26 na meriških davkoplačevalcev oaleperili vlado. al dokazi so bili odkriti pri ia- Gesta- povci so našli v navalih na ata-novanja orožje, strelivo ln odkrili celo tajno radlopostajo. Mnogo prebivalcev Je bilo v aktivni službi sovražnikov Nemčije Kongres zniial vsoto za relifna dela Waehlngton, D. C , 13. jun. — Nižja kongresna zbornica je a 277 proti 53 glasovom znižala vaoto za financiranje gradnje rellfnlh projektov na $260,000,-000, kar pomeni, da bo 350,0(Xi vlsnlh oseb delavcev, ki so uposlenl pri teh ČUni odeekov eo sorejeli projektih, odslovljenlh V sad-«Ste de svojci tZ. kUlOŽe njih dvanejstih meeaeih J. bilo rr^l d^v^oTiooro Že- upoelenih 750.000 delavcev, po m pf^m juliju pe bo število p^lo pozvani pod zaatavo spadajo v razred 1-A. Akcija odsekov pomeni, da bosta obe zbornici odobrili revizijo nabor nega zakona. Kakoi hitro bo predaednik Roosevelt podplaal WiD, bodo vsi naborni uradi instrulranl. naj Izločijo rednike družin Iz voja ške službe do nadaljnjih navodil. Milltaristlčnl krogi v Wa-shlngtonu so prej izjavili, da bo Amerike lahko formirala mo- ln Zvišanja davka na eigaroto Washington, D C., IJÍ Jun -Kongresni odaek za pota ln er odet ve ae Je izrekel se aviše-nje davka na cigarete aa pol centa ne zavoj in na vozne listke za ženo In nadaljnjih deset dolarjev za vsekege otroka Španski zunanji minister odpotoval v Italijo na 400,000 Načrt Je bil po jetfu v nižji zbornici poelan ae-netu, kjer bo najbrže tudi odo-bren Ameriška letala so spustila na tla v Turčiji London, 12 jun — Ust Dolly ■ Berlin, 12 lun. - Tukajšnja I BkeU h Je dobil poročilo od Mdiopoetaja poroče. da se Je Jefe dopisnike v Ankari, da ao špenaki zunanji minister Ha se morale tri ameriške bojna mon Moreno Buner uetavtl v letale epustitl ne tle na turškem za potovenJe ne vlakih, avtftbu- i Berlinu na svoji poti f^l^li. Jll ■■ + » + «h m leulih ne deeet odatotkov (kjer bo Imel seagovore s Mueeo- le ne poti v Koveetopol, ^»vjet ^nj^vek JeTt oSSSZ S»Mem V Berlin je dospel Iz1 .ko mor^ boo ob črna« oZk eudi de bo prišla v fede- Parlia, kjer sta ga sprejele In morju, ketero "P*^ HlUer-^¿^d^na vsota sle poadrevUo nemški p^lenik Ot- ^ UglJ- Cl^UaUk^po. mlllj^ilarjev letno ko. P-1 to Abetz^ In Italiji ^^^ aledlce zvišanje davka iGlno Gull m t PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO W LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE . Oiyn of aad publish«! by IIotmm Nation*] SeneíU m p« m Zdruwne dita«« (iivn Chicago) la ae lato. fJJO sa poi, lata. I1M sa íetri lato/ se Cklcogo ta 17JS sa cato lato. fJ.TS sa pol tota; sa Iw Subscripltoa ratos: Un tbe UoUed Statos (s Caaada St OO par year. Chicago and Cierno fTJ SSJO par year. I oglaeoe po áogororu.—Roirsplsl Soplsar ta ¿tankov sa aa vratajo. Rokopési litararaa vaebtno (¿rttoa. poveatl drama, peami UdL) sa vniejo peiiljatolju la o sluíaju. «a Je ptlleftll Advertís ing ratos o* »'jcM^-ni Mtnutaipii al and unsolicited articles will not hg returned. Other such as stories, plays, poems, etc- will ha returned to accompanied by soli-addressed and stamped Naslov na m kar ima stik s PROSVETA 2117-11 So. Lovndole Ave.. Chi raps. Illinois MEMSEN Or THE FEDERATED PRESS naselbin Datum v oklepaju na primer (June 90, IMS), poleg vi na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina vita Jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi. imena Pono- Amerika je edino upanje Nekako pred dvema tednoma Je bil izvršen na Češkem napad na Reinharda Heydricha, nacijskega "protektorja" Češke in Moravske in prvega za Himmlerjem na čelu zloglasne Gestape. Heydrich je bil na splošno znan kot Hitlerjev vrhovpi rabelj, kajti odredil je čez milijon eksekucij večinoma nedolžnih ljudi. Neznani napadalci so ga smrtno ranili in pred nekaj dnevi je umrl. Takoj po napadu na Heydricha so nacijski teroristi na Češkem začeli streljati talce, čisto nedolžne Cehe, v besnem maščevanju, ker niso mogli dobiti pravih krivcev, de danes ne vedo, kdo je povzročil smrt velerablju Heydrlchu, ampak nacijskih gengster-jev to nič ne moti; po nscijskl barbarski "justici" je ves češki narod kriv Heydrichove smrti in število po nedolžnem ustreljenih Cehov je do 9. junija prekoračilo 300. Mi, M že mesece in mesece z grozo čitamo o streljanju tisočerih in tisočerih talcev v Srbiji, Banatu in na Slovenskem, vemo, kaj se to pravi. Razumemo smrtno agonijo, v kateri se dsnes nahajajo nesrečni bratje Cehi in lahko nam je simpetizirati z njimi— —ampak gole simpatije, niti naše niti vsegs ostalega svobodnege sveta, ne bodo ustavile ubijalske roke nemško-nadjskege barbara, no bodo rešile Cehov, ki so danes po nedolžnem obeojeni v smrt... Cehoslovaški narodni svet v Ameriki je 9. junije speliral na ptedsedniks Roosevelta, naj izreče krepko svarilno besedo, katdrt morda oplaši nacijskc morilce in prepreči nadaljnje moritve Prsgi in drugih čeških mestih. Eksekutivs Cehoslovaškega narod nega sveU, ksters ims svoj stan v Chicsgu, je brzojavila predsed biku Rooseveltu sledeče: "Rabelj Honry Heydrich Je mrtev. Ne stotin»—In morda Jih bo na tisoč»—nedolžnih čeških isicev sdaj pada pod kroglami ia maščevanja sa Heydrichovo smrt. Ml verujemo, de ste Vi edini, ki lahko>ueteviie okrvavljeno roko maščevalcev s močnim svarilom, kakršno Je bilo ono. tikajoče se strupenega plina. V svoji agoniji Vaa ponižno proelmo. isrecilo svarilo, če mlallte, da Je umestna VI ste naše edino upanje." Da—predsednik Roosevelt, Amcriks, je edino upanje milijonov ljudi v Evropi, ki jih je nacifašistični barbarizem obsodil v smrt in kstere zdsj polagoma ubijs ns debelo! Kekor Je Ameriks edino upsnje zs Cehe, tako je tudi za Slovence, Srbe, Poljske in vse druge, ki so zsdnjs tri leta žrtve nad-fašističnih tolovsjev. GUvno je, deli se vsi ti milijoni, vse te žrtve—zsveds jo, kje Je njihovo upsnje, deli se tege zs vede jo ameriški Slovenci, Srbi, Poljski in vsi ostali. Naša želja je, da bi predsednik Roosevelt, če izpregovori svs-i ilno besedo zs Čehe, uključil tudi Jugoelovsne in ostale zaaužnje-nc narode, ki morajo že mesece pokladati svoje talce na irtvenik —ds bi odločno povedal barbarskim morilcem v Berlinu, da ubi janje nedoUnih talcev, kjer koli jih ubijajo, ne ostane brez pravične kazni, kadar oborožene sile demokrscije zssedejo Nemčijo Italijo, Madžarsko. . . Ameriko naj pove nn ves glas, ds najodločnejše obsoja sistem talstva kot prenizkoten in nevreden civiliziranega človeke, zato se ne bo ona nikdar poslužlls tega brutalnega sistema nad Nemci, Italijani in ostalimi, ki danes izvršujejo to zločlnstvo-odločno pa bo vztrajala, da vsi oni Nemci, Italijani, Madžari In drugI, ne glede na to, kdo so in kako na viaokem so bili, ki so aktualno vršili taisto in ubijali talce, prejmejo zasluženo kazen brez pardona in brez odloga. flRj To bo morda pomagalo-tollko slabše pa za krivcc, če ne bo nič pomagalo! Skupna uprava Združenih narodov Oni ideelisti, ki so tik pred vojno agltirali za "unijo takoj," to je združitev vseh demokratičnih detel peni eno ccntrslno vlsdo, nsjbrtc niso upali, da se njihov ideal vsaj deloma uresniči že med Etni irul,lry J" *C I*!4!* Združenimi državami In Anglijo, čeprav 'samo za dob«, v»jnc"-am|>ak, kako bo po vojni, ne vr danes še nihče. . ' • ineVl JC hU° JU?Hn° »P0"**™, da «ta Amerika ln Anglija zedlnill njuno produkcijo vojnega materiala in živeža Otto velesili sta postavili »kupen "h^rd* ali odbor, ki bo uprav^ Ijal proizvodnjo bojnega materiala v interesu obeh; nadalje le bil i meno ven akunen "bosnl," ki bo skrbel ra prehrano obeh zavoje-vanlh držav, bonald M Nelson, šef ameriške prekrije ze vojno m kapitan Oliver Lyttlcton, šef angleška produkcije bojnega ma-lerlala, ata na čelu prvega odbora. me Skupna uprava obeh veleeil pa ne bo hkrl>da le za ameriške ln angl.-ške potr. be, temveč bo gledala. tU tudi Rusija Kitajaka in ostale drta$e na strani demokracij dobe dovolj iH.trrbne bolne opreme, kakor tudi dovolj Živil. ^ Medtem ae vrše |**ajan)a med vodilnimi Združenimi narodi sa uredltov trgovine po vojni na podlagi emerttkih "lend-leaanlh" sporazumov Vsa ta pogajanfa težijo ss usten, vltev novega siat< me Iz katerega bodo izključeni carinski zid«, ,n konkurenčni motivi Kakšen bo uspeh tega, se še ne ve, VImI«. Je j.ano de ameriška vlada te danee močno pritiaka za uvedbo čim inme.. vomr™^' ^^ Zdru**n|h n«rodov na gospodarim polju po Če se to uresnlči-bo položen temelj zs bodočo Unijo narodov kstera seveda ne pride takoj po vojni, bodo pa tukaj pogoji za njen razvoj. ~ » -a j» «o O oblakih in drugo La i rob«, Fa^—Pred štirimi leti je bila vsa naša družina v Balti moru, Md. Meni se je tam tako dopadlo, da sem rekla, da se morem še kdaj tja podati. Tam smo videli Shot Tower, ki so ga postavili leta 1828. Najbolj zanimiv pa je Fort McHenry—tisti zakupi in celice od čaaa vojne z Anglijo. Prve dni maja mi mož pravi "Veš kaj, ti vedno praviš, da bi šla še enkrat rada v Baltimore pa pojdimo v nedeljo." Tako smo tudi storili 10. maja, na materinski dan. Ko pridemo v Baltimore, vidimo na napisu, da je 27 milj do Aberdeena, kjer je veliko vojaško taborišče. Tam je pri vojakih tudi Oscar Godi na, sin upravitelja Prosvete. Brez obotavljanja vozimo kar naprej. Tam v bližini Baltimore je pri vojakih tudi Adolph Hribar iz Lloydella, ali takrat nismo vedeli, da je tam. Privozlmo v Aberdeen. Tem v bližini je vojaško taborišče, kjer je žf nešteto barak in še vedno jih grade. Nekako v sredini taborišča je veliko poslopje, kjer sprejemajo obiskovslce. Tam je velika plesna dvorana, čitalnica in mize za biljardne in podobne igre. Tam so bili obiskovalci iz vseh krsjey in različnih držav—matere, očetje, bratje, sestre, žene, ljubice. Tam človek res vidi vsakovrstne prizore Naj omenim, da je pri vhodu v taborišče vojaška strsža in strsžnica, kjer se mors jsviti vsak obiskovslec zs dovoljenje predno more iti naprej. Poveda ti je treba, koliko je oseb v skupini, kdo so in kogs žele yideti. Ko smo mi tja prišli, smo dognali, ds je šel Oscsr Godlna v Baltimore na obisk nekih prijateljev in sicer je šel prvič iz taborišča, odkar je tam in tako zamudil obiskovalce. Tam ao fantje zelo veseli oblsks svojcev ali prijateljev, ker to jim nudi nekoliko spremembe v vojaškem življenju. Reči moram, da imajo res vse lepo urejeno, vse čisto in v redu in vsi so videti veseli, čvrsti ln zdravi. Mi smo se tsm zamudili kako uro ln se pogovarjali s tem ln onim. Dva vojaka sts bila Iz Chlcaga, eden od nil Ju rodom Slovak, ki pozna Oscarja Še od doma. Rekel je, da bo Oscarju hudo, ker je ravno tisti dan odšel. Čas je hitro tekel in postajalo je iß pozno za nas, kajti iz Aberdeena do Latroba je 230 milj. In tako smo se odprsvili proti domu. Teden pozneje, v nedeljo, 17. junijs, pa smo šli ns obisk k Av-u Lawrencu i v West Newton Sti pogovorili, posebno še, ker smo vsi doma iz istih krajev Primorske. Klunovi so kupili veliko hišo ze dve družini Popravili so jo in dali polovico v najem. Pri hiši imajo precej zemljišča, tako da posadijo krompirja, koruze in sploh vsakega malo. Njih starejši ain je pri vojakih, kamor je šel prostovoljno. Nedeljo pozneje, 24. maja, pa smo šli pogledat v Imperial naše prijatelje Gorenčeve in Jam-nikove. Mrs. Gorenc poznajo či-tatelji Prosvete po njenih dopisih. Ona ima pridno družino. Dvan fanta delata in dobro zaslužita, "pedo" pa lepo mami izročita. (S tem se ne more pohvaliti vsak oče in mati.)' Mrs Gorenc ima fa-avo, ki daje dosti mleka in n*m je postregla z njim. Mr. Gorenc dela v majni. Od tam smo šli k Jamnikovi družini, s katerimi smo že stari znanci. Spoznali smo se pred desetimi leti. Njih vsa družina je napredna, posebno pa mrs. Jamnik je zelo zavedna žena. Kakor zmiraj, tako so nas tudi ta dan prijazno sprejeli in postregli, za kar jim najlepša hvala. Tudi iz Latroba ih okolice odhajajo fantje k vojakom. Klobučarjev! imajo že dva sina v armadi. Dne Ä. aprila jih je šlo 175. Tukaj jim priredijo pohod za odhodnico z godbo srednje šole, veterani in Boy geouti, na <*elu parade pa so konji. Vpo-klicanci gredo v povorki, šest deklic pa nese zastavo poševno, na katero gledalci mečejo denar. Ta denar potem razdele vpoklicanim fantom. Naša dolžnost je, da jim pokažemo, da smo z njimi in po svoje pomagamo do zmage, katero moramo doseči za vsako ceno. Do sedaj smo se zatekali pod okrilje demokratične Amerike, ako pa nas porazi fašizem in hit-erizem, kaj potem? Vsi bomo posUli sužnji barbarizma in ti-ranstva ln tedaj bi se šele pričelo naše trpljenje, in to ne glede na starost. Tudi tisti, ki se-dsj mislijo, da ni dosti rszlike, t>i sprevideli in čutili, kakšen bi bil preobrat, in to posebno za nas delavske sloje. Torej ku-jujmo obrambne bonde, kajti s tem pomagamo vladi ln sebi. Mary FradeL Slika kaše govornike, ki so nastopili ns konferenci reprosontan tov delavskih unij. ne kateri Je bila razprava glede sblranja pri apevkov v pomoč Rusiji. Od levo na deeno: Lulao Ranier, filmska igralka, škof Francis T. McConnell ln Jack Kroll. član ekaokutiv-noga odbora unije Amalgameied Clothing Workera. večletni blagajnik drultva SNPJ v Lowberju. Meseca januarja nam je na seji Westmoreland ske federacije povedal, de ai Je zgradil novo hišo tam zraven, kjer je prej živel in nas povsr bil, naj ga obiščemo. Tako smo šli omenjeni dan. a ko pridemo tja, je bilo vae zaprto, nikogar doma. Od zunaj smo videli, da je hišica čedna—bungalow in na lepem prostoru. Potem smo se odpravili naprej v Lowber Nekako sredi poti med Lowberjem in West Newtonom smo došli majhnega konjička, ponyja, ki ga je jezdil fentek star štiri ali pet let, na drugi strsnl poleg pa koraka velik mož svetlih las. To je bil Avgust Lawrence, na ponyju njegov sinček. Ustavimo sc se mslo pogovorimo. Povemo mu, ds smo bili pri njegovem domu ln ds smo namenjeni v Lowber k Josephu Klunu. večletnemu tajniku društva SNPJ. Lawrence prayl, da se bomo videli pri Klunovih. Ko pridemo h Klunu, je bila doma sama Angela Otroci in Jole ao bili zunaj, vsak po svojem opravku it me hi pride domov njih drugi sin, kateroge je Angela poslali. naj gre pok licet očsitf. Poeedll smo se in ee pot govarjali in kmalu pride Jože, Angela pa začne pripravljati, de nem poet reže. Cos nekaj čaaa pride še Lawrence s ponyjem in sinčkom—meni se je teko lepo vldoto. Pri Klunovih smo se do Kako ee piše Hormlnlo. Pa^-V 107. števil-il Prosvete sem čital dopis na-ega rojaka Franka Krolla iz 3utta, Mont., v katerem opisuje, tako je začel pisariti v Prosveto. Navaja, ko je čital razne dopise, da je tudi njega prijelo, kako bi in njegovi dru- mogel napisati kolono dolg do-/ton. On je že P** Pravi, da so bili vsi napori zaman in šele po daljšem posku su mu je uspelo, da je napisal kolono dolg dopis, i Kako je dosegel to, si je zsželel dvekolon-skegs dopisa in tako dalje. Ja. je res tako: če ima človek milijon, potem še bolj hrepeni po drugem milijonu, če se zanima za to. In izgleda, da se Frank precej zanima za pisanje in za dosego svojega cilja. Soditi po tem njegovem dopisu, bo naša stopiška fsra nekega dne imela še piseteljs v deebl Franka Krolla. France, le naprej do svojega cilja In ne {x>daj ae niti daš, ti že stopijo na prste. Ampak če bi samo pri tem ostalo, bi še bilo, ali gre dalje, da ti stopijo tudi na glavo in želodec. 'Takrat je pa že od sile in moraš izpljuniti, pa naj bo že vroče ali mrzlo. Torej upam in želim, da Frank nekega dne prodre s svojo robo in jo postavi na trg za kako odškodnino. Mogoče bi pri tem še jaz imel malo biznisa s prodajanjem magazinov ali knjige. Frank, zakaj pa ne bi hotel prav fletno opisati našega Gorjanske-ga hriba od vrha do tal, pa tudi sv. Jero s cerkvico vred in sv. Miklavža, ki varuje naše gore, kot pravijo? Sem gotov, če bi začel to opisavati, bi bila prava storija, zanimiva za nas vse, kajti človek rad čita nekaj izvan-rednega. In s takim čitanjem si člqvek tujdi čas prežene in komaj čaka, kdaj bo spet izšla druga revija. Lahko pa čita tudi z namenom, da se bo tudi njemu v glavi posvetilo, da bo tudi sam kaj napisal. Na tem mestu izrekam Franku Krollu priznanje za njegov trud in vztrajnost pri tem napornem delu, katerega je pričel kar na svojo pest, ne vedoč, dali bo uspel ali ne. Res je vsaka šola težka. Začetek je prav trd oreh, toda sem pa tam se komu le posreči prodreti skozi to tr njevo pot do boljšega koščka kruha in boljše bodočnosti, to je, če ima talent in pa vztrajnost. Toda če je človek omrih-ljivec, si pa ni vredno s tem glave beliti. Ne vem,„ kaj je z Martinom Hudaletom tam iz Wilmerdin-ga. Že precej Časa nisem videl nič izpod njegovega peresa v Prosveti. Mogoče ga je vročina zdelala ali pa je preveč zaposlen, tako da nima časa misliti na pisavo. Ko se bo malo ohladilo, bo mogoče zopet kaj napisal za naše čitatelje. In ko to pišem, je res vroče—v moji sobi je 96 stopinj, mogoče je drugod še več. Pred par dnevi smo imeli prav hud naliv zvečer'in tudi še ponoči je padalo, tako da so se lahko flance prijele, kdor jih je posadil pred tem dežjem. i Frank Fink. Is coloradaklh hribov Creeied Butte. Colo.—Zopet sc mslo oglasim iz naše Sibirije, kjer se nahajam že 44 let. Tukaj je zdaj začelo zeleneti drev- w n ml- , laSt ,n t0 ,e 06 cne str*nl. kajti kajti pravijo, če se le zs Iss po- na drugi strani je še dosti snega Včeraj, 3. junija, smo imeli prvi dež to pomlad, ko pa danes zjutraj vstanem, vidim zunaj tako slano, da je vse belo kot sneg. Žena je posejala par solat, če bule in druge reči, pa tudi rože; gredo je ogrelo solnce in je vse ozelenelo, zdaj pa je vse črno, vse pomor j eno od mraza. Potem pa naj si človek poma ga naprej. Od ene strani te tol če vojna, od druge pa Bog ali narava. Človek res ne ve, v katero stran bi se obrnil: spodaj je trdo, zgoraj je pa visoko. Ne kaže nič drugega kot da čakaš in te bo že smrt rešila teh nadlog. Tako je, dragi moji. Ko pride leto, je še slabše. Ampak prišlo bo še slabše; lahko bo še tako slabo, da tudi avtomobila ne boste več videli, kajti se bo zaobrnilo, ko se bodo industrijska kplesa ustavila. Ne želim nikomur nič slabega, ampak zdi se mi, da nas čakajo še slabi časi. Tudi mladina ne more iti naprej tako kakor gre dandanes. In ta mladina je vsa spridena. Po 20. leta hodi lepo opravljena kot milijonar, pa'Še namaže se, lepo popenta in druge take reči Potem, ko skonča šolo, išče dela in ga dobi v fabriki ali v majni. Dobi pedo in jo da mami, takoj drugi dan jo pa pobara za denar, da gre na ples. In tako gre dan za dnem. Mama mu mogoče da trikrat več kot je dobila od njega, ali oče o tem nič ne ve. Pride peda in jo da zopet mami, potem pa pravi, da bi rad avtomobil. Mama ga vpraša, če ima denar. Sin pravi, da bo kupil na odplačila. Mama: "Imaš denar za gasolin in olje?" Sin: "Saj dajo na kredit." Potem pride kara in vse je veselo, češ, imamo novo karo. Ampak ko pride peda, ni za hrano, kajti zaslužek je šel za odplačilo na karo, za gasolin in olje. Potem mora biti še za ples in tudi za ''železno". Ampak to ni dovolj, treba je dobiti še "sweet heart", ko gre fant na ples, ln tudi brez cigaret ne gre in brez "železne vode". Potem, ko se na ložita v avto, se okrepčata z "železno", potem pa hajdl v dir, da i?re kara kar po luftu, iz enega grabna v drugega. In zgodi se nesreča, klic po pomoči, kara polomljena ln razbita. Ko se izvlečeta iz avtnih razvalin, ali pa jih drugi izvlečejo, kaj bo pa zdaj? Kara ni plačana, mladina potolčena in tako je polka brez muzlkanta. Tako se godi dandanes, vsaj m PONDEUEK, 15 JUNIJA v neštetih slučajih, ampakJ povem da tako ne more iti J prej- Toda, ko se bo zaobrni bo že prepozno. Taka Je duJ nja mladina. Mi nismo bili uk Ampak naša mladina mora Z ti denar, če dela ali ne m pot2 pravi, da je Amerika (jkJ Saj je tudi Hitler rekel da | za boga Evropi, ampak ga bo Roosevelt naučil plesa, da bo v, del, kdaj je začel vojno J^ m sUm, da se bo prihodnjo jen nekaj zgodilo, kajti Amerika i dela zaman noč in dan za pon Hitlerja in njegovih hlapce Star sem 72 let in še danes b lan, tod,a ko pride dan, da i hudič vzel Hitlerja, bom kmj flaško "železne vode" in p5 po eni nogi. Samo mi moran pomagati noč in dan nasi no domovini Ameriki, da pride čii prej ta dan, ko bo poginil ta pr, kleti nacifašizem. Živela dem< kracija! * In vi unionisti, udarite p Johnu L. Lewisu. On ni za dn go kot da dobi brco. Je podobe sekiri, ki seka na dve strani. Jj nisem nikdar zanj glasoval tudi moji sinovi ga ne volijo. Paul Panian. 11 Glas is mormonske dežela Helper. Utah.—Ker se bolj p redkoma sliši iz naše mormonil naselbine, bom jaz malo poroč Kar se tiče delavskih razmer, i ne moremo pritoževati, to je, < je dosti dela, ker premogovni delajo s polno paro, kar prej bilo tukaj ta čas ali skozi poletj Delavcev že sedaj primanjkuje rovih, kajti dosti jih je že šlo i druga dela in pa v armado. Vreme smo dosedaj imeli pr cej stanovitno. Tudi prijetna p mlad je nas obiskala, kot nava< no, toda bolj s hladnim obji mom. Ko je bilo sadno drevje najlepšem cvetju, je pnhrumi mrzli sever s sneženim plašč« in «kozi mrzlo noč pomoril vi cvetje. Ko je drugo jutro poi jalo solnce, je prej snežnobe cvetje zadobilo temno barvo ■ odpadlo. In tako je Sla pomla od nal—"vzela jo je zima, mraz kot pravi pesem. ' • Anion Taskar. i Vsakega malo ImperiaL Pa.—Dne 16. maj smo se udeležili—vsa naša dn žine—veselice tukajšnjega dru tva ABZ, ki je slavilo svojo 4( letnico. Udeležba je bila pra lepa, prišli so tudi iz zunanji naselbin, med njimi tudi moj prijateljica Helena Robič, taji ca društva 186 SNPJ. S Helen| se poznava že par let in sva seznsnili ns sej! federacije. On ima v Imperialu sestrično Kati rino Kokel. Ko smo se pogovarjale, je| nama pristopil br. Frank Augu štin in mi dejal, da me želi ne kdo spoznati. Bila sta mr. u mrs. Bogataj iz Power PoinU O., kjer živita na farmi. Bog» taj mi je rekel, da ga j« ns far mo pregnala rudarska dopisi ja. Oni so pred več leti živel v Moon Runu. Rekla sta, da & tata Prosveto (dnevnik) in m dala priznanje za moje dopi« in naj še kaj napišem, kajti pa sebno rsda čitata dopise. Hvali| zs priznanje. ■ Čas ns veselici je hitro pote kel. Br. Bogataj dobro razumi položaj premogarjev. Njih «n je za nekaj mesecev dobil uri laubH, kakor menda tudi vec drugih farmarskih sinov, da pomagajo na kmetiji. Mrs Bogataj mi je potožila, da je bila tudiv Ohiu velika slana, da so pokole breskve, grozdje in drugo im dje. Med pogovorom spominjali tudi Antona Vaieo-tinčiča, farmarja in dobrega ijj pisniks. Prosvete On je resnico povedsUKM (Dalje as S. strani» «m KIM nortai vojakom na fronti. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 15. junij» Domače v-iL V Salt U*9' tyju je bU v državm jetn^ ustreljen Hrvst Nik Oblico » rsdl umora Markota Lav*» Dolarske vesli. FolaU) ^ darake stavke je v glavnem * vedno neizpremenjen InosemalTo Delavci v An*»J' pravijo, da jim škod. nemi* odškodnina. . Sovleiske ResiJe. Sovjetski de legst je, ki so prišli v Hs»r£ „ujsjo velike - sije vsekomur. ki hoče S Rusijo. Aeta trn poti na fronto. (Izvirno poročilo Prosveti) 28. maja 1942. Kanadskih vojakov vidimo veliko in povsod po Angliji. Tako smo jih navajeni, da so nam ka-cor naši domači vojaki. Pa ni prav, ker Kanada nima obvezne vojaške dolžnosti. Vsi njeni vo-aki so prostovoljci. Po pravilu )i morali biti oni, ki si "prosto volijo" svoj vojaški stan, boljši vojaki, kakor jih imajo dežele z obvezno vojaško službo. Naj že bo kakorkoli, bojim se, da prevečkrat pozabljamo na dejstvo, da so Kanadčani med nami sami irostovoljci. Povedati vam hočem o svojem znancu iz Kanade. Čakal je na avtobifs. V uniformi navadnega britskega vojaka, le "Canada" je iilo rdeče uvezeno na njegovo ramo. "Koji broj, molim, ide tamo do Oxford Cirkus?" Od kdaj ijovore Kanadčani srbohrvaščino? Da, on je Kanadčan, priseljen iz Jugoslavije. V Jugoslavijo pa so prišli njegovi predniki pred 200 leti iz Slovaške. Nekaj deset tisočev jih je, Slovakov, nedaleč od Novega Sada. Njegov ¡naterni jezik je srbohrvaščina. JUd jo sliši, rad jo govori—se ne bi mogel mslo dalje razgovarja-ti z menoj? Njegov avtobus je prišel in šel, moj avtobus je prišel in šel; krenila sva v park in ila peš do prihodnje postaje. Prišel je v Anglijo pred dvema tednoma, ko je dospel zadnji veliki konvoj čet: bili so Kanadčani in Amerikanci. Ce je bilo z njim še kaj Jugoslovanov po rodu? Ne ve, misli, da vsaj ne veliko, svojega jezika ni govoril, odkar je zapustil dom v Ontari-ju. Pustil je ženo in tri otroke m odšel v vojsko. Zakaj? "Zato, Iter vem, da moramo nekaj storiti. Čital sem časopise, poslušal radio. Vse mogoče postaje, tudi lorda How-Howa iz Berlina. Pa frrajevski Novi List, 18. apri-i poroča, da so po hudih bor-ivstaši zavzeli vas Vlaseni-in prišli v Srebrnico, da pa so hiške skupine še vedno v oko-Srebrnice. ' ' fiener Tagblatt, 17. aprila: fnboru so razpravljali o vpra-njih prehrane. Konstatiralo se id» kmetje bojkotirajo mesta." PROSVETA HENRIK MANN SRCE NOVELE Preložil IVAN ALBREHT Naglo hip za hipom v nepovratno* spejs, v tisočih U eden v duti te razgrne en edini iskro zapusti. Pridei, v zame i, gret—ne vet, od koga V tlutniah biser—v roki te nadloga,— z lati v lat §e srce potopi. Kje ie sreča? ... Kaj ie čar življenja? Je ti boj, ki naj nikdar ne jenja, igra v stud zagrizenih moči?— Da bi duia mimo znala brez vpratauja, i last bodočnosti—radost nekdanja: dve poseetrimi bi zrli ti v oči. ' Ivan Albreht. SRCE l Takoj po maturi je pokazal Krištof pri dveh priložnoetih take dokaze trgovske usposobljenosti, da je zmoglo celo starega Pacherja. Proglasil je devetnajstletnega sina polnoletnim z nalogom, da vodi Egererjevo podjetje na Dunaju. "Po dokazih, kakržne imam doslej od tebe, ne boš na Dunaju nič bolj v žkodo nažemu podjetju nego kjerkoli drugje; zanažam se nate." Ob tem je bil Kriltof sam in je tiho in trdno nastopil svojo mož ko pot. Obkrožen od veseVjačenja in razsipnosti ni storil koraka, ki ne bi meril na korist in pridobitev. Ko je prišel nekoč kakor običajno zvečer ob desetih domov, je zadel na temačnih stopnicah z nogo ob truplo, ki se je lahno zganilo. Krištof je privil luč: tu so vzplamteli dolgi zlati lasje in prebel obraz ga je pogledal kakor slep z zasenčenimi očmi. Dvignil je žensko z ob-zidka. • "Ste bolni? Pošljem po zdravnika." '"Ni treba. Jedla nisem ničesar." Pet dni že ni jedla pošteno. Krištof jo je spremil v sobo, je prinesel svojo zalogo in ae je poslovil. Zjutraj—bile je nedelja—je po-tr-kal in vprašal, kaj namerava ukreniti. Rekla je, da ne ve ničesar več; njen mož pije in jo je zapustil. Ona je hotela ostati poštena. Krištof Je molčal ln je naglo preračunil, kam bi ga utegnil privesti njegov načrt; potem se je brzo odločiL "V kaki restavraciji vam plačam hrano in stanovanje." Za tem je govoril s hišnico. Kriv Je bil zarea mož. Ooapa Melenija Gallova bi bila lahko imela dovolj kavalirjev in slavni Makart jo je hotel slikati; toda dala ni niti svojih las. Drugo nedeljo jo je prišel zopet zabavat ln potlej na praznik, v četrtek zvečer. Govoril je o Schlllerju, Je pripovedoval neki sestavek, ki ga je bil napisal v zadnjem šolskem letu in je vseboval njegovo politično prepričanje. In zazdelo se mu Je, da so zadobili stavki sedaj, ki Jim prisluškuje ženska, nekak višji smisel nego so ga imeli v oni nočni uri, ko Jih je zamislil. Sedala je lahno sklonjena, brado uprto v belo dlan, ki je bila kakor brez mišičja, in mu je gledala navzgor v oči, ki ao udano blestele. Glas in obraz njegov je bil trden in čist. Njeno čelo, njene grudi ao se počasi bližale. "Vsi bi morali biti enaki med seboj," je dejal—"in al pomagati. Cemu sicer vse delo." Tu je začutil njen dih, in predno se je mogel preatrašiti, so se mu ovile njene roke okrog vratu. To noč je blodil po ceetah okrog, je pisal zjutraj očetu in je stal še pred poldnem pred njo. Melanija moja, proč bova morsla." "Ti nisi še nikdar imel ženske, kaj?" je rekla ona. Ker Je zmajeval z glavo: "Vem kaj sem storil!"-in je objela njegovo glavo. On jo je odtegnil. "Težko ti bo z menoj. V revščini bova živela ln na tujem." "Starejša sem od tebe." "Štiri leta, kaj bo to." "Čudno se ml zdi. Ti dete, ti hočeš biti moj mož? ... Ne, nič se mi ne zdi čudno." Merila ga je. Ni bil večji od nje, toda rameni njegovi sta bili napeti. In kako trdno sta ležali ustni druga na drugi! Občudovaje je rekla.med obotavljaj očim smehom: "Molim te." Zaprl je oči. Ko Je pogledal, Je bil njegov glas čisto tih in resen kakor pretnja. "Za vse življenje!" II. • } ■■ . Odgovor očetov Je bil tak, kakršnega se je nadejal. Peljal se je domov in ob vrnitvi Ji je dejal: ' ' "Zdaj sem izdedinjen in odpuščen; torej lahko odpotujeva." Peljala sta se a tandemom čez Semmering v Italijo; bilo je v novembru, g. "Tu je pa mrzlo," je rekla Melanija. "Kje Je solnce, kje je cvetje?" "Gotovo vem, da bo tukaj nekaj zame," je odvrnil on. Preskrbel si je agenturo neke tovarne za kolesa in je s prodajanjem preril aebe od mesta do mesu ln njo. V Bresdji je krenil k trgovskemu priJaUlju njihovega podjetja. "Vaš gospod oče mi Je že pisal," je rekel mož. "V slučaju, da hočete popustiti žensko, ki živiU ž njo, Je za vas denar tukaj. Svetujem vam, da ste pametni. V deželi, kjer jezika . . ." Krištof je zaloputnil vraU in ni poalušal več. V Milanu sU si najela dvoriščno čumnato in Krištof Je preleUl vse mesto, da bi našel kaj posla. Zvečer je prihajal domov, upehan, utrujen od malih, nizkotnih del trenotka, oči še polne žive bede:—in tedaj je vzšlo, tik za Umi črnimi vrati, bajno solnce njenih laa! Proetrla mu je naaproti te bele roke—in obdal ga je toplo cvetoč vrt. Toda ni povesil oči. "BogaU Je," je pomislil—"ali tudi jaz sem bo čo ji sezidam. Nekega dne mi pove, — najpametneje od vsega, kar je mogla narediti, da je šla za menoj." Bilo je Uko mrzlo in delo Uko poredko, da M J« raje v postelji učil laščine. Po preteku dveh mesecev je bila njuna sobica nekega jutra malce svetlejša. "Da 11 eije aolnce?" £e oaem dni sU živeU ob oaUnku polente, ki jo Je dobila Melanija od sosede za poskušnjo. "Vigredni zrak nama bo dobro del." Na cesti v Monzo aU si pogledaU, še mežikava, iz obraza v obraz: bila sU shujšana ln bolj bleda. In v naglici so se hkratu ujele njune roke. ["Dobro srečo." .-¿f TAKE PART Jjjîp Of YOUP C H A * G t à ' v* j. A ' /u \ fc T'Vf /vV WAR 7 «STAMP* Hrvati udarjajo raliatično pokazgna stvarnost prve generacije ameriških nase-oči. "BogaU I]J«ncev- Spričo dejstva, d« jej bogat Pala- P^Ulj Slovan, da je po svoji' - V ****** ve da je bilo kobrazbi £Uozoi in da j« takoj v «fl /VOTICC ^ — rehgiozrfo "navdahnjenjega »ovoje Slovo, ^eksejevega prijatelja Martina C zimo sva preživela. Imela bova Koba, bi pričakovali, da se bo-[°b£! mo sedaj spoznali s posebno vr- , , " » sU ameriških naseljencev s stal- . .Brrz°JaJ lz Ber."a V°roc*> da nimi religioznimi in moralno- £ uporniška vojska, kt filozofskimi težnjami. Pa bi se i J^^ ,omeniJ1a, 2 imenom zmotili. Nobenega sledu ^ ' Pri*LliU jevskih in Tolstojevih prikazov1 *k*ga P«veltfa, zna- slabe vesti, žeje za pričanjem, ™n'tega italijansko - nemškega kesanjem in kaznovanjem same- Tv m Ub,JalC8' -da J* napr0_ gasebe. Ko se naš junak Aleksej P«večanje okupa- .70 leti na plečih ob veseli pesmi ciJ«ke vOJske v Hrvatski Hrvat-"liappy Birthdav", ki jo iz vsega JT? u ^^ bUsU I grla prepeva njegovih deset •»rp „ , xt . .. . • «na prepeva njegovih deset ^trSu Tu- in Melanija se Je smehljala kakor ča- otrok in 15 vnukov zbranih okrog g?ril Z "3ihove vrste sioW° . _ 70 sveč na kolaču-soomni na "beimki iz Paveličeve vojske, ki rodejka. "Kaj U dam?" V prahu je ležal dvolirski novec. Kakšen prazniki In ko sU prišla naaičena domov, je ležalo pismo na mizi. Tovarna za konopno blago v Ferrari, kamor se je bil Krištof ponudil, Je pozvala; in potnine je bilo dovolj za dve vozovnici tretjega razreda! V Ferrari m Je naključilo, da aU živela, knji-govodja in poslovodja v strahu pred bližnjim 70 svec na kol.ču-spomni na "bezrVki iz Pavelceve v°jske- ki svojo preteklost, ki ni bila brez 3® blla ^?fn ziraTna za torbo grehov, tega n? stori zavestno in £!*? frbom . JuKoslovanom Z željo po očilčenju in kesanju, Sp ,ln protl temveč s čistim strahom pred Ve,ik del Paveličeve vojske se jemanjem prstnih odtisov na ni zbral v Hrvatski, tentoeč v električnem stolu! Tako je du- ItaIiji V06 P°veljništvom itali-»evna borba našega ubogega in ianskih ¿««tnikov in v lUlijan-dobrega Alekaeja morda bolj ra>- skih voia4kih taboriščih. . ------........ uuskemu na- Knnzevna Dorohln lf*nih amtriikih d^vah. Takojhudoumlk in potem ruši in do- tem ameriškem knjižnem trgu. "«odr«a' kl.J® ^rinjajoNem-ijlteuuu purocua ima knjiga dva različna delaJdira vse. Cepr^Tu^UluToSteI0*"*1 P^atelja ki „jt *^*^*** genera,a ielu rilka, č^ preveč toga, čeprav Je manj ver- *la"vno mlad in vendar že o,^ ^JeRuskoje , življenje pro- jetna ln naravna in bSi u«^ no^ ugMdnih književ- vedl?0 Poudarjalo dobre A »«AN FHOM TKI ------ ■r Cmtliaa Oleeav. autKor tweea Twe Bprtnf« amd MOUNTAIN. Phn.d.iphia P S 1.71. ^^ Po čudni igri zgodovinskih dogcxikov je Balkan s 27. mar cein 1041 v prvi vrsti zaradi le gendarnega odpora našega naroda proti prodiranju sil osiščs prišel v središče svetovne paš nje Ne le živo zinimanje dopis-nikov listov in radio-komente-torjev, temveč tudi zanimanje politikov, književnikov in široke javnosti se v vsem vrtincu današnjih zmedenih čaaov neprestano vrača k našemu narodu, ki kaže edinatveno zavednost, žilavoet tn požrtvovalnost v svoji borbi za svobodo Najnovejše knjiga Emillana Glocarja A MAN FROM THK BALKANS. je med prispevki, ki naj bi osvetlili vsaj mali del du-še balkanskega ah prav za prav arbskega človeka. V njej je podana življenska povest našega ¡"•iKnca. ki je svoj. otroška1 gradu, kakor tudi pri avolein leta in svojo prvo mlado« pre>,- književnem delu je o^tluSTE Z tll l r^ V Srb,,,, ln k> ir bratske iem£ ki Z J Ul i,0mU n" »i mnogo dotaknila! šel zatočišče v novem svetu. na,, «pazil je njeno pritajeno živ prej v Kanadi In potem v Zd^u tjeruko silo, k. ----------M T« I «««I Dočim v prvem delu pr.v zelo strnjeno, življenje proste, « zdrave kmečke obiteiji na Balkanu, kjer je zrastel junak povesti Aleksej, nahajamo v drugem delu tipično sliko povesti našega amerižkega izaeljenca, ki je po dolgem trudu in po težkem delu dosege) % svojo rodbino vsaj delni uspeh. V prvem delu imamo vtia kot bi piaatel nenadno dvignil zagrinjalo z Izredno originalne, občutljive in «trašne slike, ki je eksotična lo za razvajenega čiUlca. do-rim se nsm drugi del dozdeva kot inačica nekega poglavja is znane knjige Louiaa Adamiča. FROM MANY LANDS. Med obe-ma deloma je za ameriškega čl-talca nedvomno mnogo privlačnejši prvi. v katerem piaaUij pokazuje vročo kri balkanakega človeka Ptaatelj Emilijan Glocar aam ni Ralkanec, toda on je doma it Ceškoalovaške, on je Slovan In na Atudijah v Sarajevu in v Bel nUk. z.mu.1, CrVb J* "««rad, to v polni meri T Ved" «Imbollin« kotre«ii«Jevend»r I IM'u11 -P.A. S ^ simbolična kot realna, je vendar le prepričevalna In nenavadno lepa. CiUtelja te knjige se bo-1 AU sto naročeni ne dnevnik do veekakor dolgo in dolgo spo- Treev^to"? Podpirajte svoj listi mlnjali --------I______ nekaterih prizorov iz nje: način, kako lepoticaizbira med dvema ženinoma (motiv, ki ga često uporablja Jugoalovan-ska narodna ln tudi umetniška književnost in ki ga je najlepše vpodobil romantične - pastoralni ep Jovana Iliče "Pastir!"): potem mlada žena, ki se sredi noči koplje v roai in cvetju ne planlnaki jaai želeč ohraniti svoje zdravje, lepoto in moč (navada, ki je priljubljena pri znanih in zelo razširjenih Djurdjevdanakih obredih) alt navade in običaji zadružnega življenja Slika s krdelom krvoločnih in isatradanih volkov, ki v divji gonji gonijo n raztrgajo svoje žrtve, je celo »IJ dramatična In razburljiva kot znameniti prizor s istim motivom v romau Gnesta Berling švedske pisateljice Se I me Le-gerloef Drugi del knjige Je pravo na-tprotje prvemu. Tu Je stvar-noat, polna.prijemljiva In natu- jansko-nemški načrti.^da bi spra Vili srbski in hrvatski narod v krvava nasprotstvs, ne bodo nikdar nosreči 11. Ta italijansko- HEKE*S A PINCER MOVEMENT WE CAN ALL USE ON THE AXIS! nemška taktika je rodila uspeh ponekod v zamejstvu, zunaj Jugoslavije, kjer so zaradi tega nastala nesoglasja med Srbi in Hrvati. Uboje, ki so jih vstaši zagrešili nad Srbi in Slovenci, so poskušali prikazati kot posledice političnih nasprotij Vsa U zločinska in neresna propaganda se je sama preklicala. Hrvatski narod je ves čas bil v pasivnem odporu kot češki, kar je bilo v skladu z njihovim položajem, istočasno pa so mnogi Hrvati odhajali v vojsko generala Draže Mihajloviča. Zaslepljeni s svojo lastno propagando so Nemci in Ante Pavelič skupaj s Slavkom Kvater-nikom začeli po veča vati vstaško vojsko', s silo priganjati vanjo širše narodne aloje in jih poditi v boj proti Draži Miihajloviču in Rusom. Rezultat je bil tak, kakršen se je pričakoval: Hrvati so sestavili svojo lastno uporniško vojsko, ki se bori proti Nemcem, iUlijanom in Madžarom. Srbija je v ognju četniškega gibanja, HrvaUka je zeleno ka TONDELJEK^tt^ drovska v KarpatskT^^ umaknili karpatsk, Hi \"l g.ri beže h generalu Dra^ hjlloviču ali v svoje lastn* p Upor v Hrvatski ima silen , men tudi za bolgarsko rZj gibanje. Boris in Nemci dih propagando sklicujoč^ srbsko-hrvatska naspL. poudarjajoč, da "med JUgL m sploh ni soglasja." sU prišel smrtni udarec zaTi pagando: Jugoslovani so * J iih v borbi proti Nemcem I lijanom in Madžar«,m ln od vrata bolgarskim rodoljubom «e tudi oni pridružijo slovenstvu in slovenstvu VsUja na Hrvatskem ima ti važen vojaški pomen, kajti,, so ogrožene zveze Nemcev s bijo in desno krilo zasednen« Razen tega Hrvati, namei da bi pomagali Nemcem na. skem bojišču, vežejo nemške vizije v Hrvatski. Nedvomno so hrvatsko vsta kt je prišla nepričakovano Nemce in za zunanji svet pravili in organizirali Hrvati mi. Ljudje, kr jo vodijo in terih imena navaja brzoja poročilo, so v širokih hrvat& narodnih slojih silno priljubi ni. Narodni kmečki pesnik Hovil Pavlek-Miškin, nače kmečke zadruge Jančikovic Ljudevit Tomašič-vsi možje likega pomena, ki predstav]], razpoloženje hrvatskega krneči ga stanu, ki je sporaj ves niziran v stranki dr. Vlad Mačka, neustrašenega hrvatsl ga voditelja, ki ga sedaj muc Nemci. Zdi se, da je prišla balkaa pomlad v znamenju vstaje j nih Slovanov." SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA 1^.1. svoje publikacija ia h r_ ao lial Ptosveia sa koristi, t* j teebao agitacijo svojih druite? članatva in sa propagando n Idej. Nikakor pa ne ia propi drugih podpornih organisadj. ka organisadja Ima običajno glasilo. Torej agitator ični dopisi nasaanUa drugih podpornih or sadj ia njih društev naj m na Uaio Usta Prpsvela. NOTE! Save this copy of PROSVET/ It ia needed for VICTORY SAVE if AU Wsslepapa if Old Rsga if Old Rubbar t if Scrsp Metal Turn it over to some local aalvage agency naročite si dnevnik prosveto ae kewreadje se lahko aaroči aa flsi Presvaaa ia rt. štiri aH pat člaaov la eae drušlao k aal aarat-tšaaa aa vse enaka, ae člaaa aH aešlaaa ItJt» Po sklepa 11. priitolo adoa. dva. tri. îï£lïtL'?éniwi*zBwpj-__________ eotovo h v vaaki druüai aoMo. ki M rad ŠUai — --- kakor hitr* ****** 1+ članov preneha biti flas rvf: •• vrmali pred od družino tn bo sahteval asm avoj let tednik, bodo moral tisti član Is dotičae družina, ki Je Uko akupno ¡počena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu lkta. to obenem doplačati dotično vsoto listu Pwsvets Ako tesa * stori, todaj mora uprsvnütvo znižati datum sa to vsoto naročniku Cona Usta Psedvoto Jat Za Zdrui. državo fas Kanado 0SJS Ia riueau to Hit, spi Jt wia %M III m t n Ust tole veto