Leto 1X1. štev. 236 U u Doneielleh 3. decembra 19Z8. Ceno Din i Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmši nedelje in pTazmkc. — Inserati do 30 petit s Din 2.—. do 100 vrst 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.« Din. Rokopisi se 06 vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telelon 2304, Katastrofalen potres v Južni Ameriki Potres je razdejal skoraj vso Južno Ameriko - Po dosedanjih vesteh je nad 100 mrtvih in 250 ranjenih - Pojavila sta se dva nova vulkana - Nad potresnim ozemljem je radi roparskih tolp proglašeno obsedno stanje — Chile, 3. decembra. V južr.i Ameriki je nastal 1. decemt a potres, ki je zavzel kata-sUofalen obseg. Ker so prekinjene skoro vse brzojavne in telefonske zveze s potresnim ozemljem, se doslej še ni dalo točno ugotoviti, koliko žrtev je zantevala katastrola. Po zadnjih vesteh, ki pa potekajo samo z enega dela potiesnega ozemlja, je bilo abitih nad 100 ljudi, čez 250 pa več cdi manj težko ranjenih. Največ je trpelo mest? Tal:: a, ki je skoraj popolnoma porušeno. Potres je nastal okrog polnoči, kc je bilo že vse v posteljah. Občinstva se je polotila nepopisna panika, ki se je ši povečala, ko je odpovedala elektrarna in j« bilo mesto v pravi egiptovski temi. V bližini sta se pojavila dva nova vulkana. Zemlja je dobila daleč naokrog globoke razpo kline, iz katerih se je najprej dvignil dušeč dim s strupenimi plini, ob nadaljnih sunkih pa je začela bruhati lava. V mestu Curico je porušenih nad 100 hiš. Počil je tudi rezervoar mestnega vodovoda, tako da je mesto ostalo brez vod 5. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ubitih 35 ljudi. Ker so se v opustošenih krajih pojavile roparske tolpe, ki so začele pleniti in požigati, je vlada proglasila nad prizadetimi pokrajinami obsedno stanje. V prizadete kraje je bila takoj odposlana vojaška pomoč. Ker se je radi prekinjenih zvez in ustavljenega prometa pojavilo tudi pomanjkanje živil, je vlada organizirala posebno prehranjevalno akcijo. Zagrebški veliki župan podal ostavko Rezu,tatj vcto v ČSR Notranji minister zahteva na podlagi poročila vojaških oblasti od velikega župana in policijskega šefa opravičila. — — Zagreb, 3. decembra. Šele danes se je zanesljivo izvedelo, da je podal veliki župan zagrebške oblasti dr. Peter Zrelec radi dogodkov v Zagrebu ostavko. Notranji minister dr. Korošec je teleioirčno pozval velikega župana dr. Zrelca in šefa zagrebške policije dr. Vragovića v Beograd, da podasta poročilo. Oba sta davi odpotovala v Beograd. Kakor se izve, sta bila veliki župan in policijski šef pozvana v Beograd pred vsem zato, da se pri notranjem ministru opravičita. Kakor znano, obstoja med civilnimi in vojaškimi oblastmi v Zagrebu že dolgo časa oster spor. Vojaške oblasti na svojo pest pošiljajo poročila, ki pa so običajno povsem drugačna, kakor pa po- ročila civilnih oblasti.. Tako so tudi tokrat vojaške oblasti poročale povsem drugače, kakor pa policija in veliki župan Vojaška oblast je napravila afero iz nastopa velikega župana povodon« dogodkov pred katedralo. 2upan je namreč pozval predstavnike vojaških oblasti, naj gredo v cerkev, kar pa *e vojaštvo odklanjalo vse dotlej, dok'er niso bile odstranjene črne i ^ve. Notranji minister je tedaj na podlagi -oročila vojaških oblasti pozval oba glavna predstavnika civilnih oblasti v Beo-^rad, da se r—a viči ta. Na podiari tega opravičHa bo notranji minist-r odločil, ali bo ostavka zagrebškega velikega župana sprejeta ali ne. Ponovne demonstracije v Zagrebu Danes dopoldne je uprizorila omladina ponovne demonstracije, ki pa so potekle popolnoma mirno. — O dogodkih bo danes razpravljal tudi občinski svet. Zagreb, 3. decembra. Krvavi dogodki na praznik narodnega ujedinjenja bodo imeli, kakor vse kaže dalekosežne posledice- V Zagrebu vlada sicer zopet mir in tekom včerajšnjega in današnjega dne ni prišlo do večjih incidentov Demon traci je v manjšem obsegu pa se neprestano ponavljajo. Danes pop I d ne ob 3. se bo vršil pogreb ustreljenega Stanka Peirica. Za pogreb se vrše velike priprave. Udeležila se ga bodo vsa hrvatska nacijonaJ-na društva. Pokopan bo v skupen grob žrtev, ki vo padle na zagrebških ulicah povodom demonstracij proti nelitunskim konvencijam. Oblasti so podvzele obsežne varnostne ukrepe, da bi se ne ponovili žalostni dogodki. Dopoldne okrog 11.45 se je zbrala pred Hr\atskim saborom skupina okrog 300 omladincev, ki je zopet začela manifestirati za svobodno Hrvatsko in vzklikati voditeljem KDK. Omladinci niso hoteli prej oditi, predno se ni pojavil na balkonu dr. Maček, ki je imel kratek govor. Med drugim je izjavil: »Beograjski listi poročajo, da je to, kar se je zgodilo v Zagrebu, delo fran-kovske in komunistične omladine. (Laž, sramota, ni res!) Tudi jaz pravim, da to ni res. marveč da je hrvatski narod spregovoril na usta svoje zavedne omladine.« Omladina je nato odpela »Lepo našo domovino < in krenila v povorki, ki je vedno bolj naraščala, po Dudi ulici na Jelačičev trg in se je ustavila na vogalu Petriniske in Jurišićeve ulice, kjer je padel Slavko PetriČ. Demonstranti so klicali »Slava Petriču!« »Doli ubijalci!« Živela svobodna Hrvatska!« Nato je povorka krenila skozi Petrinjsko ulico proti justični palači, kjer pa jo je zaustavila skupina policajev na kolesih. Demonstranti so se nato vrnili pred 1 Seljački dom, kjer so ponovno odpeli več domorodnih pesmi in se nato mirno razšli. Tudi na periferiji mesta se dogajajo manjše demonstracije, toda doslej ni prišlo nikjer do pomembnejših incidentov. Praga, 3. decembra. V nedeljo so se vršile volitve v novo ustanovljene pokrajinske samouprave. Dozdaj so znani rezultati iz 114 od 247 volilnih okrožij. Udeležba je bila izredno zelo velika. Ponekod je volilo do 90 odstotkov vseh volilcev. Precej so izgubili komunisti, v splošnem pa je r.stal položaj skoraj nespremenjen. V Pragi suni so komunisti izgubili 14.000 glasov, pridobili pa so v nekaterih drugih volilnih okrožjih in sicer na račun nemških nacijouali-stov. Na Slovaškem je lilinka v nekaterih okrajih veliko izgubil. Vladne stranke so deloma pridobile, deloma izgubile. Zelo dobro sta se držali nemška delavska in nemška gospodarska stranka. V nekaterih mestih so si Nemci celo priborilj veČino, iako v Libercu, Ulstju in Debrecu. Pasivna resistenca avstrijskih poštnih uslužbencev — Dunaj, 3. decembra. Med avstrijskimi državnimi uslužbenci in vlado se vrše že delj časa pogajanja za trinajsto plačo. Ker so se na včerajšnjem sestanku pooblaščencev obeh skupin pogajnaja razbila, so pričeli poštni uslužbenci izvajati danes pasivno resistenco. Na vseh poštnih uradih delajo scer normalno, vendar pa so že tekom dopoldneva pokazali veliki zastanki, ker vrše uslužbenci svoje delo strogo po predpisih in odklanjajo vsako nadurno delo. KINO IDEAL Samo še danes ob 4 in pol 6. uri Moulin Rouge i krah w s Davi se je kraljevo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da pričakujejo katastrofo - Kralj izgublja zavest, srce je popolnoma oslabelo _ London, 3 .decembra. Zdravstve- . tako resno, da lahko vsak trenutek na- no stanje angleškega kralja se je v mi- I stopi katastrofa, Vsekakor pa je te- nuli noči tako poslabšalo, da se je vsak hip bati katastrofe. Zdravniki so vso noč čuli ob kraljevi postelji hi so ob 1. ponoči izdali buletin, ki pravi, da je kraljevo stanje zelo resno. Vnetje pljuč Se sicer ni poslabšalo, pač pa je srce tako oslabelo, da so mu morali ponovno dati Injekcije. Kralj Je večkrat izgubil zavest Ob 2. zjutraj so bili vsi člani vlade obveščeni, da je kraljevo stanje skrajno resno. Notranji minister in ministrski predsednik sta se takoj podala v bukhinghamsko palačo. Okrog 5. zjutraj so zdravniki zapustili bolniško sobo in sporočili navzočim članom kraljeve rodbine, da je kraljevo stanje kom današnjega dne računati s preokretom Vest o skrajno resnem stanju kralja je izzvala v vseh krogih veliko vznemirjenje. Listi so Izdali posebne izdaje* v vseh cerkvah pa se vrše neprestano molitve za kralja.__ Definitivno uveljavljenje nettunskib konvencij Rim, 3. decembra. >Tribunac javlja, da stopijo tiettunuke konvencije v veljavo mesec dni po izmenjavi ratifikacijskih listin, t. j. 14. decembra t I. Kdo je kriv sobotnih zagrebških dogodkov? Ako bi odločujoči krogi v Beogradu dali Hrvatom zadoščenje za umor njihovih predstavnikov, ako bi ustvarili možnost, da bi ljudstvo izreklo svojo sodbo pri svobodnih volitvah, bi ne govorila ulica in bi ne prišlo do prelivanja krvi. Na včerajšnjem zborovanju KDK v Pakracu je S. Pribicević dejal, da v naši državi neprestano teče kri, odkar je dr. Korošec na vladi. Naj se presojajo sobotni dogodki v Zagrebu kakorkoli, dejstvo je, da bi do njih nikoli ne prišlo, ako bi se hrvatskemu čustvovanju dalo po 20. juniju ono zadoščenje, ki je bilo neobhodno potrebno. Za umor treh svojih poslancev v beograjski Narodni skupščini Hrvati še niso dobili nobenega zadoščenja, kajti nobena njihovih zahtev še ni bila izpolnjena. Povsem razumljivo je, da ustvarja odklonilno stališče Beograda napram upravičenim zahtevam Hrvatov in ostalega prečanskega prebivalstva napetost, v kateri postanejo mogoči tudi taki dogodki, kakršni so se odigrali v Zagrebu na dan 1. decembra. Odločujoči politični krogi v Beogradu niso ničesar storili, da bi ustvarili za proslavo lOletnice vsaj deloma znosno ozračje, v katerem bi imele manifestacije edinstva potrebni idejni pomen. Režim v Beogradu hoče vladati s silo, ki vodi neprestano do prelivanja krvi. Odkar je dr. Korošec notranji minister in predsednik vlade, se krvavi i-»crredi neprestano ponavljajo. Prelivala se je najprej kri na beograjskih ulicah, ko so dijaki demonstrirali proti ratifikaciji nettunskih konvencij, nato so odjeknili v Narodni skupščini streli Pu-niše Račića, padle so žrtve na zagrebških ulicah, ko je ogorčeno prebivalstvo protestiralo proti zločinu v parlamentu, tekla je nedavno kri tudi v Ljubljani ob obletnici rapallskega dneva in sedaj je tekla ponovno zopet v Zagrebu. Zatira se svebodna beseda, plenijo se opozicijonalni listi po vrsti, kar seveda ne more dovesti do pomirjenja. Vlada dr. Korošca je bila baje osnovana za to, da bi se ustvarilo pomirljivo razpoloženje, godi pa se nasprotno, duhovi se še bolj vznemirjajo. In vendar bi bila rešitev vsega problema tako enostavna. Hrvati in ž njimi vred pre-čansko prebivalstvo, ki je organizirano v KDK, ne zahteva ničesar drugega, negu da se naj da ljudstvu možnost povedati, ali odobrava dosedanjo politiko svojih predstavnikov, kako hoče imeti v bodočnosti urejeno državo in kontu hoče zaupati vodstvo državnih poslov. Ničesar drgega ni bilo treba, kakor razpustiti sedanjo Narodno skupščino, v kateri Hrvati itak ne sodelujejo, ter razpisati volitve, pri katerih bi naj ljudstvo spregovorilo svojo odločilno besedo. Problem bi bil rešen. Ako je stališče, ki ga zavzemajo beograjski hegemonisti, pravilno, potem bi morali imeti tudi toliko poguma, da bi ga zagovarjali pred ljudstvom in apelirali na njegovo sodbo. Z izvolitvijo nove Narodne skupščine bi bilo Hrvatom in celokupni KDK zopet omogočeno parlamentarno sodelovanje in težišče strankarskih bojev bi bilo zopet preneseno v parlament. Zahtevati od Hrvatov, naj se vrnejo v sedanji parlament, kjer je bila prelita kri njihovih najboljših in vodilnih predstavnikov, pomeni norčevanje iz njihovih upravičenih zahtev, odklanjanje možnosti za dosego sporazuma. Ako je vodstvo KDK enkrat izjavilo, da se v okrvav- Smrt odličnega industrijca V Kranju je umrl nocoj ob 1. veleposestnik g. Mavrilij M a y r v 78. letu starosti. Pokojnik je bil svoječasno lastnik pivovarne v Kranju ter je zavzemal v naši domači industriji odlično mesto. Igral je tudi v narodnem življenju mesta Kranja važno vlogo. Za njim žalujejo soproga Ana, roj. Ilk, sin Rici ter hčere Anica, Jelca in Irma, kakor tudi mnogoštevilni prijatelji, ki so ga spoštovali kot značajnega moža. Pogreb pokojnika bo v torek 4. t m. ob 3. popoldne' v Kranju. Bodi mu ohranjen časten spomin! Težko prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje! V Berlinu, na Dunaju in v Varšavi se di vi jo obenem z nami velikemu filmu nežne ljubavi Angel ulice V glavnih vlogah božanski ljubavni par JANET GAYNOR in CHARLES FARRELL Hitito in oglejte si ta umotvor pri pred* stavah ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Izredno čustvena godba. — Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. ljeni parlament no vrne. ker na eni strani ui nobenega jamstva, da bi se v istem parlamentu ne ponovili dogodki 20. junija in ker bi bilo na drugi strani to tudi proti časti njegovih predstavnikov in vsega hrvatskega naroda, potem je naravno, da bi se moralo predvsem ugoditi vsaj minimalni zahtevi KDK po razpustu sedanje Narodne skupščine, Če hočejo v Beogradu sploh doseči kak sporazum. Vse, kar je doslej storil režim, je bilo proti duhu in smislu 1. decembra. Režianov-ci v Beogradu niso doslej ničesar storili za poinirjenj e, pač pa so storili vse mogoče, da se ogorčenje še poveča. Zahteva KDK po ravnopravnosti vseh državljanov, je zahteva po zboljšanju neznosnih razmer v naši držav. Ta zahteva ni protidržavna, ampak stremi le po utrditvi našega skupnega državnega življenja. Kdor se bori proti tej deji, ruši temelje naše države in jo na ta način slabi. KDK hoče, da bi se n»aše državno življenje preuredilo tako, da bi se ustvarlo zadovoljstvo vseli državljanov, ki edino tvori zanesljiv temelj vsake države. Ugoditi zahtevam KDK pomeni utrditi državo in kdor se bori proti njim, se bori protj razvoju našega državnega življenja k ooljš bodočnosti in nudi samo priliko, da prihajajo do izraza ekstremni elementi. In gotovo je nadalje, da bodo ti ekstremni elementi prihajali vedno bolj do izraza, čim dalje se bo odlašalo s temeljito reformo našega političnega življenja. To je v narava stvari same in se ni mogoče izogniti dogodkom, ki so naravna in zato razumljiva posledica vsega. Dokler se nositelji sedanjega režima n.e bodo zavedli, da je njihova prva dolžnost podrediti osebne in strankarske interese koristim splošnosti, iz katere ni mogoče izključiti Hrvatov jn ostalega prečanskega prebivalstva, dotlej ne bo Izključeno, da se ne bi mogli ponavljati dogodki, kakršni so se pripetili v soboto v Zagrebu. Upoštevati je treba glas ljudstva, dati je treba temu glasu možnost, da pride do izraza na demokratičen parlamentarni način, pa se potem ne bo dogajalo, da bi govorila ulica, kjer prevladujejo zgolj strasti in manj h!adna razsodnost. Ako je ršlo v Zagrebu v soboto do prelivanja krvi, so krivi tega samo oni, ki zavlačujejo rešitev našega osnovnega državnega vprašanja, uveljavljenJa popolne ravnopravnosti vseh državljanov. Izgovori na komuniste in boljševike, na frankovce tri Še kdo ve koga, kakor jih navaja »Slovenec« tretj dan po zagrebških dogodkih v svoji »posebni« izdaji in ki so zelo smešni, bf bili v nasprotnem primeru povsem nemogoči, ker je režim tisti, ki daje ekstremnim elementom povod za nje. Žalostno pri vsem je, da je yodja največje slovenske stranke, »največji Slovenec« dr. Korošec tisti, ki je dal svoje hne firmi, boreči se proti tistim, ki ne zahtevajo ničesar drugega, nego tako državo, ki bo vsem pravična mati, sposobna v vseh svojih sinovih zbuditi čustva ljubezni. ---KINO IDEAL--- Zvečer ob pol 8. in 9. uri premijera veselja in pustolovščin Prvi poljub Borzna poročila LJUBLANSKA BORZA. Devize Amsterdam 0—22.85, Berlin 13.545-l3.57o (13.56), Bruselj 0—7 9112, Budimepšta 0—9.9221, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.985-^-8.015 (8—0), London 275.54—276.34 ('275.94), Newyork 56.78 — 56.98 (56.88), Pariz 22L36 _ 223.36 (222.36), Praga 168.25—169.05 (168.65) Trst 0—298.02. Efekti: Celjska 159—0, Ljubljanska kreditna 125 zaklj., Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0. Ruše 260 —280, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vagonov hlodov (smreka, jelka). Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800, Amsterdam 22.85. Budimpešta 9.921, London 275.94, Pariz 222.36, Milan 298, Praga 168.65, Curib 1095.6. IiNOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Dunaj 73, Budimpešta 90.60. London 25.185, Newyork 519, Pariz 20.295, Milan 27.1875, Berlin J23 7S, Praga 15.39. 35 Strm Z S L O V F N * K ! N A R r D» dne 3. decembra 1928. Stev >7f> Sijajen uspeh novinarskega koncerta Velika unkmska dvorana je bila nabito polna. — Vsi sodelujoči so se odlikovali. — Animirana družabna zabava po koncertu. Tudi ietošnji novinarski koncert je poka-kazal, da so te prireditve v Ljubljani zelo priljubljene in da si narodnega praznika brez naih skoro ni mogoče misliti. Uspeh letošnjega novinarskega koncerta je presenetil celo največje optimiste, kajti občinstvo je napolnilo veliko unionsko dvorano tako, da so morala biti med koncertom odprta vsa vrata in da so stali ljudje celo zadaj na bolkonu, kjer navadno ni nikogar. Občinstvo je čakalo pri blagajni v Unionu že pred 16. uro in nekateri so po pravici godrnjali, da blagajna ni bila pravočasno odprta. Prišlo je namreč do neljubega nesporazuma, ki pa nikakor ne gre na račun zelo vestne in marljive Matične blagajni-čarke. Ob 17 se je blagajna odprla in kmalu so bile še zadnje vstopnice razprodane. Dvorana je bila lepo okrašena z zelencem, za kar gre zahvata in priznanje me-sinenru vrtnarju. Prve vrste so zasedli odlični predstavniki naše javnosti, veliki župan dr. Vodopivec, predsednik viš. sodišča dr. Rogi n a, predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, poveljnik mesta general P o p o v i č, vsi konzuli, starosta JSS E. G a n g I in mnogi drugi odiičnjaki. Mirno lahiko rečemo, da so bili na novinarskem koncertu zastopani vsi sloji prebivalstva in da je vladala po koncertu na družabnem večeru najlepša harmonija. O koncertu samem poroča naš glasbeni recenzent takole: Kakor vsako leto, tako je tudi v soboto 1. decembra zvečer Jugoslovensko Novinarsko Udruženje priredilo na narodni praznik v Unonu slavnostni koncert. Značilna poteza teh novinarskih koncertov je močna pestrost programa in pridobitev najrazn/vvrst-nejšib moči za sodelovan'e. Vsakdo izmed poslušalcev pride tako n* svoj račun In publike je na teh koncertih toliko, kakor le na redkih drugih glasbenih prireditvah. Tako tudi letos V dvorani skoro ni bilo najti mesta. Pri koncertu ic sodelovala operna in koncertna pevka ga. Zinka Vilfan-Kunčeva, ki io ie spremljat na klavirju njen brat Božidar Kune. dalje pevski zbori »Glasbene Matice« (s solistinjo gdč. rferto Arkovo). »Ljubljanski Zvon«, Grafika« ter mladinski pevski zbor in orkester meščanske šole na Prulah pod vodstvom glasb, učitelja Ivana Repovša. Ta ie nastopil prvi, nakar se je program stopnjeval do impozantnima nastopa Glasbene Matice. G Repovš, skromen, tih. a tembolj neutruden delavec ie privedel svoj šolski pevski zbor in orkester do take stopnje.^ kakor pred nirm na enakih šolah še nihče. Ne bomo in ne smemo soditi teh predavanj s strogim umetniškim merilom. Pozabiti ne smemo, da so tj razigran-i in pogumni dečki storili več, kakor se zamore zahtevati od njih. V tem lepem številu pevcev in mladih, nadebudnih godbenikov raste kader bodočih, že sedai bolje kot marsikje, podkovanih članov najrazličnejših podeželskih in mestnih pev. zborov ter orkestrov; v njihovih rokah bo delom-, bodoča usoda našega elasbenega dela. In zato sbio lahko veseli, ker vidimo, da se k temu bodočemu delu vzgaja smotrerno in temeljito tako številen naraščaj G Repovšu zre zato naše odkritosrčno spoštovanje. Pojdite tudi drugi »n delajte tako! Ga. Vilfan - Kunčeva ie pela štiri pesmi avtorjev Zajca, Kreka, Kunca in Lajovica ter lorala dodati še tri. Izmed vseh je užgai in imponira! najbolj Lajovčev Tkalec. Ga pevka je imenitna interpretatorica, briljantno tehnično-pevskj naobražena. s krasnim glasovnim materijalom uprav hipnotizira poslušalca. Vsled neponehaiočih se aplavzov kar ni smela prenehati. Tudi njen brat se ie predstavil kot izvrsten pianist. »Ljubljanski Zvon« (pevovodja Prelovec) ie s tremi mešanimi zbori (Santel — Pri zibelki: PavČič — Jezdec; Adamič — Pred spanjem) efektno zaključil prvi dei koncerta Zdelo se mi je. da ie bil Lj. Zvon sedai glasovno bolje zenačen. kot zadnjič in so pesmi, ki jh ie pel. prišle do svoje polne veljave. Po pavzi ie zapela »Grafika« (pevovodia gosp Grčbminc:) troje moškfh zborov (Jereb — Pelin roža; Zimska — A. Ravnik: Franica — Adamič) ter dosegi prav močan uspeh. Z veseljem je poslušati krepak, zdrav, pevski izvrstno vzgojen mošk pevski zbor »Grafike«, sai moški zbori postajajo vsak dan redkejši. Ob sklepu je nastopil polnoštevilm pev zbor Glasbene Matice z mojo »Igro na nebu« in »Vijolo« ter Pavčičevo veselo, v teh. ničnem ožim zelo umetno »Belokranjsko narodno napitneo«. ki jo ie moral ponoviti Tako rekoč mednarodno proslavljen pev zbor Gl. Matice in njen pevovodja M Hu-bad ie seveda odnesel palmo večera ter dal celi prireditvi visoko umetniško obiležje Vsaka hvala bi bila skoroda odveč. Vsa prireditev ie bila lepo zaokrožena, zelo pestra in zanimiva, nastopaioči so vzorno, hitro in disciplinirano na- in odstopali, vendar ie koncert trajal čez 10 uro No, poslušalci so navzlic dušljivi vročini radi vztrajali do konca. Potem so se oa spustil v ples do ranega jutra. —č. Omenili bi samo še, da so se vsi sodelujoči zelo potrudili, da je prireditev tako lepo uspela. Našim vrlim pevskim društvom »Glasbeni Matici«, »Grafiki« in »Ljubljanskemu Zvonu« gre vse priznanje, da so s hvalevredno požrtvovalnostjo nudila občinstvu tako velik umetniški užitek. Popularna operna in koncertna pevka ga Vilfan - Kunčeva je bila deležna viharnega aplavza, ki ga je v pomi meri zaslužila. Velik uspeh je dosegel tudi strokovni učitelj glasbe g. Repovš s svojim mladinskim pevskim zborom in orkestrom. ki je prvič nastopil pred tolikim številom poslušalcev in pokazal, da se da z neumornim delom med našo šolsko mladino tud? na glasbenem polju marsikaj doseči Ta nastop je velikega vzgojnega pomena in g. Repovšu lahko samo čestitamo, da je obrodilo njegovo požrtvovalno delo tako bogate sadove. Po koncertu se je razvila animirana zabava, pri kateri je prišla v polni meri na svoj račun zlasti mladina, ki je pridno plesala. Agilna godba Sokola I. je skrbela, da so se številni ljubitelji plesa imenitno za bavali. V splošnem moramo reči. da Je novinarski koncert krasno uspel, kar je najboljši dokaz, da se naša javnost zaveda I kolikega pomena je novinarsko delo Pisane zgodbe iz naših krajev Nenadna smrt v vagonu. — Senzacionalna razprava. — Črna roka v Vršcu. — Tajinstvena smrt v bolnici. — Trgovec z dekleti pred sodniki. — Smrtna obsodba. Včeraj so javMi na stražnici na zagrebškem glavnem kolodvoru, da leži | v nekem vagonu v vlaku, ki ie dospel iz Splita, mrt&v potnik. Policija je poslala na kolodvor komiisrio *ki je našla v vagonu ITI. razreda mrtvega delavca Antona Dvornika iz Splita. Delavec je bil star 36 let. Pri mem sta bila dva tovariša delavca iz Splita Jakov Kragić in Karlo Krstulović. Izpovedala sta, da sta spremljala bolnega Dvornika iz Splita v zagrebško bolnico. Dvornik ie imel težko bolezen v želodcu. Med Zagrebom in Karlovcem so ga nenadoma popadli krči in je brez vsake zdravniške pomoči umrl v vagonu. Truplo delavca so odpeljali v mrtvašnico na M:rogohi. V petak se je vršila v Štibemku letošnja zadnja porotna razprava proti nekemu Jui-ju Dokiću. staremu 44 let. Obdolžein je bil. da je umoril svojega soseda Jtrrija Gosipa. Dokiću je nekdo zažgal kup slame in osumii je Gosipa, s katerim je bil že dolgo stprt. Do-Mč se mu je hotel osvetiti. Nekega večera je slišal sumljiv ropot v kokošnja-ku. Stopil je k oknu in videl nekega moškega, ki ie bežal čez dvorišče. Vzel je puško, ki jo ie imel vedno pri sebi kot poljski logar, in je začel zasledovati sumrjivca. Oddal je deva strela v zrak. V tem trenutku je stekel mimo njega taft, v katerem je Dokić spoznal soseda Gosipa. Dokić je soseda ustavil in med njima je nastalo kratko obračunavanje. Gosnp je pograbil kolec na dvorišču in udaril Dokić a po glavi ter ga težko poškodoval. Dokić je bil močnejši in se ie izvil iz rok napadalca ter mu vrnil udarec s kolom. Udaril je Gosipa tako močno po glava, da je obležal na mestu mrtev. Porotniki so spoznali, da Dokić ni kriv. ker je udaril nasprotnika v silobranu in tako ie bil obtoženec popolnoma oproSčeru V Vršcu se je pojavila izsriljevalna »tolpa, ki je poslala nekaterim meščanom grozilna pisma. Izsiljevalci so od posameznih meščanov zahtevali večje a3i m a niše vsote, kakor so pač premožni. Pisma fanajo na mesto podpi- sa narisano črno roko. Naslovljencem izsiIjevalci groze s smrtjo, če ne dobe od njih v določenem času zahtevanega denarja. Grozilno pismo ie dobil med dTugimi tudi državni pravdnik dr. Isa Agular. Od tega »črna roka« zahteva 200 tisoč Din. Nadalje zahteva »črna roka« od rvrdke Valentin Neukomm 100 tisoč Din. V vsakem pismu ie določen tudi čas in kraj. kjer nai se zahtevana vsota odda. Prizadeti so seveda takoj obvestili policiio, ki sedaj išče predrzne izsilievalce. Pisma so pisana v s'Iabi srbšč:ni. V četrtek ponoči so se pripeljali pred novosadsko bolnico štirje pijani moški, ki so izvlekli iz avta nezavestnega tova. risa ter ga položili na hodnik pred vra= tarjevo sobo. Z velikim hrupom so za* htevali zdravnika. Vratar je komaj po--miril pijane nočne goste in poklical bolničarko an zdravnika dr. Krstiča. Ko je zdravnik prišel na hodnik, je našel samo nezavestnega neznanca na tleh. pijani tovariši, ki so ga pripeljali v bol* nico, so pa medtem izginili. Zdravnik je neznanca preiskal in našel v njego* vem žepu legitimacijo na ime Aleksan* dra Hunjickega, 32*letnega finančnega uradnika. Zdravn'ik je ugotovil, da ima uradnik težke notranje poškodbe. Dru* go jutro je bolnica obvestila policijo o nočnem dogodku. Dežurni uradnik je odšel v bolnico, da bi zaslišal finančne* ga uradnika, ki je pa med tem podle* gel težkim notranjim poškodbam. — Kmalu sta prišli v bolnico žena in mati tajinstveno umrlega Hunjickega. Obe sta se onesvestili ob pogledu na truplo. Ko so ju zasliševali, nista mogli po* vedati, kdo je zakrivil uradnikovo smrt. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi predvsem možakarje, ki so napol mrt* vega financarja pripeljali z avtomobil lom v bolnico. 281etni železniški uradnik Slavko Mi* janović 'iz Sarajeva se je rad lepo obla* čil in občeval v ženski družbi. Hotel se je navžiti vseh radosti življenja. Zato mu seveda ni zadostovala skromna uradniška plača Začel je razmišljati, kako bi prišel do denarja, da bi kril velike izdatke za lepo, udobno in brez* skrbno življenje. Začel si je izposojati denar in je tako počasi lezel v dolgove. Upniki so ga žt nadlegovali in končno so mu odpovedali kredit. Mladi urad* nik je pa rabil vedno več denarja in tako je sklenil poskusiti s trgovino — z dekleti. Premagal je vse težkoče in otrescl se je tudi vseh moralnih pred* sodkov Naposled ga je pa doletela za* služena kazen. Mijanovič se je napotil nekega dne v Podgorico in je srečal na uhci lepo lSIetno devojko Stano Mi* jovič. Takoj sta postala prijatelja. — Uradnik se je dekletu ponudil za mo» ža, kar je ta seveda z veseljem spre* jela. Odšla sta k staršem, ki so na po-roko pristali ter tudi dovolili, da se ne poročita v Podgorici. ampak v Trebi* nju, kjer je Slavko rojen in kjer je imel vse za poroko potrebne listine. Stanini starši so ženinu še izplačali ne* kaj tisoč dinarjev za pot. Slavko in Stana sta se odpeljala v Trebinje. Ona se je spotoma veselila družinske sreče, o kateri je že tako dolgo sanjala, nje* mu so pa rojile čisto druge misli po glavi. Premišljal je, kako bi najbolje vnoveil svoj plen ter poplačal svoje dolgove. Uradnik je naposled začel pri* praviiati naivno Stano na novo življe; nje. Rekel ji je, da je lepa in da mora zato imeti tudi svilene obleke 'in nakit, da jo bodo ljubili kavalirji ter ji dvo* rili. On da ne bo liuhosumen, četudi jo ho kdo poljubil. Stana se je samo na* ivno smejala in rii vedela, kaj hoče prav za prav njen ženin. Slavko ji je pa vedno pestrejše slikal lepo življenje v salonu, kjer ji ne bo treba delati, kjer jo bodo oboževali številni kavalirji, ki se bodo vedno menjali, kjer bo uživala cele noči ob vinu in šampanjcu in za vse to še dobila mnogo denarja. Stana na vse to ni odgovorila, temveč se je samo naivno smejala. Tako sta prišla v Trebmje. Uradnik je dekle pustil v kavarni in odšel k lastniku neke javne hiše ter mu ponudil Stano. Lastnik jav* ne hiše ni bil ravno uradnikov prijatelj. Pred letom sta se hudo sprla. Sedaj je imel priliko, da se mu osveti. Odšel je ž njim v kavarno, samo da b'i videl, če govori resnico. Stana mu je bila res všeč, toda njegova želja po osveti je bila močnejša. Slavku je dejal, da mu dekle ni všeč. Odšel je in javil pre» kupčevalca z dekleti policiji, ki ga je takoj aretirala 'm izročila sodišču. — Pred dnevi je stal uradnik Slavko MU ianovič pred mostarskim'i sodniki. Za* slišana je bila tudi njegova žrtev Stana Mijovič. ki je 'izjavila, da jo je hotel obtoženec prodati v javno hišo, name* sto da bi jo vzel za ženo. Razprava je bila odgođena, ker morajo zaslišati še nekaj prič. Pred dnevi se je vršila pred sodiščem v Kragujevcu razprava proti seljaku Mijut Petroviču, ki je bil obtožen, da je pred meseci umoril svojega ^0-letnega sina Božidarja. V spanju ga je zadavil s pomočjo svoje žene in hčerke. Obtoženec je umor priznal, izgovarjal se je pa, da mu ni preostajalo nič drugega, ker je bil sin nasilnež in za-pravljivec Kot družinski poglavar ni mogel mirno gledati, kako mu sin zapravlja polagoma premoženje. Sodišču sina ni hotel izročiti, ker ga je bilo sram. Zato je sklenil, da ga pri prvi priliki spravi s sveta. Zaslišane priče so izjavile, da je obtoženec velik skopuh in ni privoščil sinu niti pare. Petrovič je bi lobsojen na smrt na vešalih.__ Zanimiva plesna prireditev Plesni turnir za prvenstvo Jugoslavije je razpisala zagrebška tvrdka Edson Bell Penkala. Plesalca, ki si priborita prvenstvo, dobita 6000 Din nagrade Nagrade odnosno dama dobe tudi plesalci na drugem m tretjem mestu. Pri konkurenci smeje sodelovati salo plesalci, ki so bili izžrebani v predtekmovanjih m sicer trije iz Zagreba, dva iz Beograda in eden iz Ljubljane. V vseh treh mestih so se vršile te dni izbirne konkurence, odnosno semifmalne plesne tekme, za katere je vladalo povsod veliko zanimanje. Včeraj se je vršil plesni turnir za prvenstvo Ljubljane v veliki dvorani Zvezde. Bila je zelo animirana družabna prireditev, ki je privabila mnogo gledalcev, največ seveda plesalcev Konkurenca se je pričela ob 17. pod vodstvom g Jenka, ki je prevzel ves aranžma Prijavilo se je 9 parov, toda trije so v zadnjem hipu odpovedali Ostalo je še 6 parov, ki so pod zvoki Na-godetovega orkestra po vrsti zaplesali tri plese in sicer ppprjsti fokstrott, elegantni tango in najmodernejši, a figuralno razmeroma težki arugleški valček. Konkurenca je pokazala, da je Ljubljana v plesnem pogledu nedvomno najmočnejša v državi, zakaj izbrana dva para sta pokazala toliko tehnike, rutine, gracije in elegance, da Ju je občinstvo po pravici občudovalo. Komisija, v kateri so bili gg. piesuj mojstri Čeme, Trost in Kosiček, je sogla* no priznala prvo mesto ge. Stojkovičevi in njenemu partnerju g. Seunigu, a drugo mesto pa ge. Christoiovi in partnerju gosp riiengu. Prvi par je znan že iz 1. 1927. ko si Jr priboril plesno prvenstvo Slovenije, dočim ie bila lani prvakinja ga. Christofova, ki se je zdaj zasluženo plasirala na drugo mesto Prvi par pojde torej na stroške zagiebške tvrdke v Zagreb, kjer bo 13. t. m. plesni turnir za naslov plesnega prvaka d-zave. Uverjenj smo, da nas bo dostojno zastopal in če bo komisJa objektivna, mora pripast' palma zmage Ljubljani, c čemur sc si vsi riesni strokovnjaki že davno na ;asnem Diugi par je določen za rezervo pri tekmovanju. Ljubi ;ani se godi pri tek (ruvanj u velika krivica, da srn« postaviti v k >nku-renco samo en par. dočim bodo iz Zizrebi tekmoval kar trije. Ali se mar Zagreb boji Ijub^anskih konkurentov? Prosveta ŠENTJAKOBSKI GLEDALlšKi ODER. Začetek ob 30. V petek, 7. dec.: «Cankarjev \ceer» — (Abonma.) V nedeljo, 9. dec: "Kraljevska visokost*. (Izven.) Lepa Vida Dvoje že znanih oper, toda na novo študlra-nih hi uprizorjenih z novim osobjcin in novo opremo. Tako sta učinkovali kakor novosti. Savinova »Lepa Vida« je zdaj že tretjič na našem repertoarju, ka>r dokazuje njeno izredno kvaliteto v izvirni slovenski operni produkciji. Kakor pred leti, se je zdaj ravnatelj Polič z veliko vnemo posveti! študiju tega resnega glasbenega dela ter je z umestnimi krajšavami potenciral učinkovitost in enotnost opere. Lihre-tao je seveda še rrek&m moraičen in se razvija dejanje skokoma, včasih brez zadostnega utemeljenja. Prvi odhod Vidin iz hiše je nepričakovano nagel, a rudi Vidin drugi odhod je težko umljrv. Dogodki v II. dejanju so takisto nenaravni, nobena žena ne bo tako mirno gledala moža, ki objema drugo - - . A za vse take nedostatke bogato odškoduje Savinova duhovita. razkošna glasba, zlasti pa izvrstni, idej in čustva bogati orkestralni part. Savbi piše samosvoje, a se je vzg'edoval na VVagnerju in modernih komponistih ter je skla-uatelj, ki po svoji serijoznosti tn globini tei znanju tmponira. Predstava je bila izvrstna ter je žela mnogo priznanja. Avtor in solisti so bili po vsakem dejanju predmet živahnih avacij. Zbor, orkester in tudi balet so biH na višku, oprema jc jaJto le:j>a. zanimiva in okusna. Gcio. Majdičeva je pela težko naslovno vlogo vseskozi smpatično in zadovoljivo. Morda jo je ovirala še nekoli-ko trema. Intonacije so često prav težavne. Vživetje v konflikt med ma-terinstvom, sočintjem do dobrega moža tn !}uberniK> do ljajbimca se ji bo pri ponovnih reprtzah še poglobilo. Njen krasni glasovni materijal in lepi spev se je uveljavJjjaJ in se uveljavi Čim daje bolje. Tudi zunanje ie ustrezala prav dobro. Ko se razigra in pevski v partiji utrdi, bo nedvomno ugajala. Izvrsten ljubimec brez>vestnež je bil g. Ba-novec, ki je odlično pel in prav zMvo igr-I; moža je podajal jako dobro g. Janko in imeniten ie bil v epizodni partiji očetovi g. Bctefcto, a deklo, ki prevzame skrb za dete, je pela in igrala gdč. Španova nepričakovano simpatično m nfimkovito. Epiizodo ima še ga. Ribičeva. G. Berlot ni igralec in je sploh začetnik, ki potrebnje šj mncugo šolanja. Sinoči je po daljši pavzi zope.t močno učinkoval Zajcev »Zrinjski« z g. Primožičem v naslovni partiji. Opero so lepo na novo opremili in odprH tudi doslej neizvajano baletno sliko, ki je jako ugajala. Izvrstna Jelena je bila ga. ThieTTjr-Kavčmkov-, ki je z g. Primožičem sploh dominirala in žela burne aplavze na odprti sceni. Gg. Kovač, Potočeva, Marčec m Janko so bili v ostalih partijah prav zadovoljivi. Krasno kreacijo je podal s sultanom g. Betetto. Zbor, orkester in balet so storili svojo nalogo odlično. Predjplesaika gdč. Moharjeva je bila za svoj oJsusni nastop pozvana pred zastor. V splošnem prav dobra predstava, ki je publiko navdušila. Dirigira! je temperamentno g. Ba-latka. Gledališče je bito polno. F. G. Sokolska Ljubljana je proslavila 1 december Prvi december je bil spreuet na II. Saboru JSS v Zagrebu 1. 1924 tudi kot sokolski praznik. Vsa sokolska društva JSS so dolžna proslaviti ta dan s prireditvami, h katerim se pozove vse članstvo Ob tej priliki se izvrši vsako leto pri poedinih društvih zaobljuba nove&a članstva. Za letos, ko praznujemo 10-letnico ujedinjenja in obstoja naše države, ie pozvalo starešinstvo JSS še posebej vse župe in društva, da naj bo proslava 1. decembra kar najbolj svečana. Vsa društva širom domovine so razumela ta poziv in proslavila letošnji 1. december, iz do sedaj dospelih poročil, tako kot Sokolom veleva veličina in dostojanstvo sokolske ideje. Društva so tudi sledila pozivu JSS in so okrasila po svojem naraščaju in deci grobove za našo ujedinjeno domovino zaslužnih mož in žena. Vsa ljubljanska sokolska društva so proslavila letošnji prvi december, lahko reče-lo, izmed vseh drugih različnih društev y Ljubljani najlepše, najdostojnejše in naj-efektnejše. — Sokolsko društvo Ljubljana-matica je praznovalo 1. december že 24. novembra ob priliki 65-letnice svojega obstoja in je bil uspeh te prireditve, kot smo že poročali, triumfalen. Sokolsko društvo Ljubljana I- jo proslavilo 1. december in K^etnj obstoj naše države v petek 30. novembra zvečer v svojem veličastnem domu na Taboru. Akademija je obse&ala prosvetni in telovadni program, ki je dosegel popolen uspeh. Slavnostni govor o pomenu 1. decembra je imel društveni starosta brat dr. P e s t ot n i k. Sodelovali so orkester Sokola I., društveni godalni kvartet, pri telovadnih točkah pa vsi društveni oddelki telovadečega članstva. Posebno učinkujoč vtis je napravila telovadna slika »Jugoslovensko ponižanje in poveličanje«, ki so jo sestavili v, telovadnem oziru brat R. R y š k a , opremil s pro-k>gom brat dr. I. Lah, v godbenem pa A. B a 1 a t k a. Akademija je bila jako dobro obiskana. Razen predstavnikov civilnih in vojaških oblsti so bili navzoči češkoslovaški konzul g. dr. Resi, ljubljanski župan dr. Puc, starosta JSS brat E G a n g 1, načelnik JSS brat dr. M u r n i k i. dr. Na sam praznik 1. decembra se je vršil na Taboru ob pol 11. dopoldne Manifesta-čilski zbor ljubljanskega Sokolstva, ki je bii krasna, dostojanstvena manifestacija ljubljanskih Sokolov za 1. december. Obisk bi lahko bil večji tako od strani Sokolstva kot tudi od Sokolstvu naklonjenega občinstva. Ne samo eni in isti SokoH, treba da se pokažejo na sokolskih prireditvah tudi one stotine ljubljanskih Sokolov, ki se jim vedno izogibljejo in ki mislijo, da so z vsakoletno članarino že storili vso svojo sokolsko dolžnost. — Manifestacijsk zbor je uspel veličastno. Krasen je bil nagovor >taroste JSS brata E O a n g 1 a , ki je segel vsem navzočim globoko v srce. Na nje- gov poziv so mu obljubili v s; prisotni, da pridob vsak zmed njih v prihodnjem letu po enega novega člana, novo Članico, nara-ščajnika in naraščajnico ter po enu moško in eno žensko dete za vrste ljubljanskega Sokolstva. Na da lini program je obsegal deklamacije, točke izvrstnega pevskega zbora Sokolov pod vodstvom brata F J u -vanca; godbene točke je izvajala godba Sokola I., ki se je povzpela pod vodstvom brata Švajgerja že do jako lepe višine. Najbolj slovesna je bila zaobljuba novega članstva ljubljanskih sokolskih društev v roke brata saveznega staroste. Zvečer istega dne je proslavi] prvi december agilni Sokol v šlški, v nedeljo 2. decembra pa Sokol H. v telovadnici na realki. Tudi prireditvi teh dveh sokolskih društev sta dosegli v vsakem oziru popolen uspeh. Sokolska društva v Ljubljani so s proslavo 1. decembra znova dokazala hn potrdila, da je Ljubljana sokolska in bela in da ostane taka tudi v bodoče. — Zdravo! žBe/ezmca KOLEDAR. Duncs: Ponedeljek. 3. decembra 1925; katoličani: Franc. Asiški: pravoslavni: 23 novembra 192S. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: ocTajna dolgega življenja«. D. Kino Matica: «Angel ulice». Kino Ideail «Moulin rouge». DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Bakar* čič, Sv. Jakoba trg. V! ŽICOM K. C Najboljše* najtrajnejše, zato najcenejše! Iz Celja —c Slavnostni koncert v Celjskem domu Zdiružena slovenska kulturna društva v Celju so priredila v soboto zvečer v veliki dvorani Celjskega doma slavnostni koncert v proslavo 10 letnice narodnega ujedinjenja. Poset koncerta je bil prav lep in je bila dvorana skoraj razprodana. Združeni pevski zbori so pod taktirko g. Zvonka Lenar-dona zapeli s spremljevanjem orkestra Celjskega godbenega društva državno himno. G dr. Anton Schwab je nato govoril lep slaAnostni govor, nakar je sledila zopet pesem zdiruženih pevskih zborov »Slovenec, Srb, Hrvate Obe pesmi sta bili prav lepo odpeti. Pod vodstvom kapelnika g. Kubište je Celjsko godbeno društvo proizvajalo Mozartovo overruro k operi »Tit« ter R. Savinovo »Večerno'. Sodeloval je g. ravnatelj K. Sancin. Obe godbeni točki sta občinstvu prav ugajali. G. ravn. Sancin je nato mojstrsko na vijolini odigral Wieniawskije-vo Faust-Fantasie BriHante. Spremljala ga je na klavirju gospa Mirca Sancinova. Celjsko pevsko društvo je zapelo pesmi Pavčičevo »Ce rdeče rože zapade sneg« in Adamičevo »Molitev pastirčkov«. Po odmoru je pod taktirko marljivega pevovodje Celjskega pevskega zbora g. Peca Šegule sledila Sattnerjeva »V pepelnični nočl,< kantata za soli, mešan zbor in orkester. Sodelovali so: sopran-solo gdč. Zinka Lov-Tečeva, bariton solo, g. Marjan Rus, zbor Celjsko pevsko društvo, orkester Celjsko godbeno društvo s sodelovanjem g. ravnatelja K. Sancina. g. Dušana Sancina in gojencev Glasbene Matice. Z napetostjo smo pričakovali te točke in reči moramo, da smo bili presenečeni S to točko je Celjsko pevsko društvo pokazalo, kaj se lahko doseže z marljivim in vztrajnim delom. V podrobno kritiko se ne bomo spuščali in pre» puščamo to strokovnjakom, reči pa moramo, da si je CPD s to kantato UDletlo nov list uspehov v lovorjev venec. Občinstvo z aplavzom ni Štedilo in naj bo splošno priznanje malo zadoščenje marljivemu pevo-vodji g. Šeguli, pevkam in pevcem ter godbenikom, ki so posebno zadnje tedne žrtvovali večer za večerom z vajami, da so nam za praznik ujedinjenja mogli za celjske razmere nuditi res nekaj posebnega. Le vztrajno po tej poti dalje, nadaljni uspehi ne morejo ostati. Cel večer je bila lepa prireditev za katero smo prirediteljem iz srca hvalež-m. — C. —c Praznik ujedirijega v Celju se Je letos posebno slovesno praznoval Celjski občinski svet je imel na predvečer slavnostno občinsko sejo. Sokolsko društvo pa je Isti večer priredilo v razprodanem gledališču slavnostno akademijo. Nastopili so vsi oddelki društva z izbranimi točkami, ki so bile proizvajane brezhibno In so zadivile občinstvo. Z akademijo je Sokolsko društvo pokazalo uspeh marljivega in vztrajnega dela. Na praznik zjutraj ob 9. je bila v farni cerkvi slovesna zahvalnica, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Službe božje so bile tudi v pravoslavni kapeli in evangeliskl cerkvi. §ole so so proslavile dan s šolskimi mašami in prireditvami v šolah Zvečer je bil slavnostni koncert v Celjskem domu o katerem poročamo na drugem mestu Vse delo ie počivalo, mesto je bilo v zastavah. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Stev iTfi •SI O V K Si S K I N A K f i Dx> dne 3. decembra 1928. Stran 3 RADIO FRANC BAR je največja m najstarejša strokovna tvrdk<- ima najnižje cene, najboljše Radioaparate, nov cenik, ki izide še ta teden LJUB«.!AMA. Mestni trs 5 dnevne vesti. — Proslava našega narodnega praznika na Češkoslovaškem. Ob 10 letnici ustano« vitve naše države je poslal češkoslovaški prosvetni minster dr. Ivan Hodža našemu prosvetnemu ministru pozdravno, umetniško izdelano spominsko listino, delo prof J Šolarja z državne grafične Šole v Pragi Češkoslovaški minister želi bratskemu ju-goslovenskemu narodu čim večjega razvoja njegovih duševnih in gmotnih sil. Naš narodni praznik so proslavile poleg drugih kulturnih ustanov tudi češkoslovaške šole Na juridičm" fakulteti Karlove univerze je imel spominsko predavanie prof dT. Satur-mk, na filozofski fakulteti pa prof. dr. Bilda in dr. Marko. Rektor dr. Slavik z dekanoma dr. Pešinom in dr. Šterbo-Bdhmom je izrazil našemu poslaniku v imenu Karlove uni-verje iskrene čestitke in poslal beograjski univerzi pozdravno brzojavko. Češkoslovaško-ju gos lov en ska liga v Brnu ie priredila v soboto družabni večer, katerega se je udeležilo mnogo zastopnikov državnih, deželnih, samoupravnih, vojaških in kulturnih ustanov. Slavnostni govor je imel predsednik lige prof. Hlavinka. V bratislavskem Narodnem gledališču se je vršila v petek zvečer slavnostna predstava pred katero je spregovoril o pomenu 10 letnice Jugoslavije predsednik Češkoslovaško-jugoslovenske lige dr. Bella Orkester je zaigral iugosloven-sko himno. Načelnik češkoslovaškega generalnega štaba general Svrovv ie poslal načelniku našega generalnega štaba generalu Pesiču pozdravno brzojavko, v kateri Zeli naši armadi veliko in slavno bodočnost. Vsi češkoslovaški listi so priobčili v proslavo našega ujedinjenja obširne spominske članke. — Z naše univerze. Danes dopoldne je promoviral na filozofski fakulteti ljubljan. ske univerze za doktorja filozofije g. Zdrav-ko L o r k o vič iz Zagreba. Čestitamo!. — Iz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni: politično upravna uradnika Matija Marešič pri velikem županu v Mariboru in dr. Franc Mlinar - Cigale pri sre-skem poglavarru v Ljutomerru. dalje višii davčni upravitelj Jurij Kramberger. v Ljubljani (mesto). Anton Dolenc v Murski Soboti. Ludvik Jelšnik v Kostanjevici. Anton Adamič pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in Ivan Grčar pri davčnem uradu LjubHana (okolica); za višje davčne upravitelje so imenovani davčni upravitelji Franc Gril in Ivan Rojk v Mariboru, Štefan Šuc v Konjicah. Jernej Videnšek v Celju. Ivan Schwarz v Ljubljani. Ivan Jan v Ljubljana (okolica), Josip Masten v Mariboru Josip Šprah v Slovenj gradcu. Tomo Tavčar v Kranju, Ivan Cirk v Kočevju. Alojzij Mazgon v Mokronogu, Štefan Praznik v Krškem, Ivan Štupar Ljubljana (okolica), Rudolf Princ Ljubljana (mesto), Franc Pre-zelj pri davčni administraciji v LJubljani, Ljudevit Košar v Kranju, Ivan Tomec v Kamniku, Jožef Golob v Žužembergb. Rudolf Delhunia pri davčnem uradu v Ljubljani Avgust Cejan in Anton Vodopivec v Mariboru. Milan Šubič Ljubljana (mesto). Ciril Ivančič pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani Ivan Bonač v Mokronogu. Franc Donai, Ignacij Ozvatič, Matija Naižar. Franc France. Maks Merčun in Bogomir Železnik v Mariboru, Anton Cvaht in Franjo čuš v Celju. Karol Brufach, Ljubljana (okolica) Viljem Kobal v Radovljici. Simon FOhrer, Jakob Arnuž Franc Košar, Jakob Malinger in Albert Primec v Ptuju, Vinko Gal v Slovenski Bistrici, Anton Kunej v Šmarju, Ludvik Kline v Gornji Radgoni. Rudolf Starki v Brežicah, Vinko Pirnat v Kranju. Leo Ozmič pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, Zdravko Stolf v Kočevju in Viktor Damjan v Logatcu. — Odobrena inženjerska praksa. Ministrstvo javnih del je dovolilo javno inženjersko prakso v naši državi inženjerjema Milanu Vidmarju In Radi Kregarju iz Ljubljane ter Milanu Lenarčiču z Vrhnike. _ V naše državljanstvo so sprejeti učitelj iz Polja Rafael Zazula. privatni uradnik iz Vač Vasilij Avanzini in učitelj Iz Dolnjega Logatca Stanislav Andolšek — Iz našega državljanstva so izstopili: Valentin Širše pristojen v Št. Jurij. Martin Jelen, pristojen v Št. Pavel pri Preboldu, Marijana Šilih, pristojna v Lesce in Sidonija Keller. pristojna v Celje. Vsi štirje so sprejeli avstrijsko državljanstvo. — Razpisane zdravniške službe. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega specialista za kirurgijo v Mariboru, pogodbenega specijalista za zobne in ustne bolezni v Ljubljani in pogodbenega specijalista za zobne in ustne bolezni v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 10. t. m — Osrednn urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za popolnitev mesta zdravnika - praktikanta za zdravilišče Klenovnik v Hrvatskem Zagorru Namestitev je pogodbena Mesečena plača znaša 1500 Din z brezplačnim stanovanjem in brezplačno oskrbo. — Razpisana sodna služba. Pri okrajnem sodišču v Kranju se odda mesto pisarniškega uradnika v L aH TI. kategoriji. Prošnje ie treba vložiti do 3l t. m. — Nalezljive bolezni v ljuhlianskl In mariborski oblasti. Od 8 do 14 novembra je bilo v ljirbli oblasti 30 slučajev tif. bolezni, 9 griže, 58 škrlatinke, 72 ošpic. 11 davice, 4 šena in 1 vraničnega prisada. V maribor- ski oblasti je bilo od 15 do 21. novembra 17 slučajev mumpsa, 6 griže. 17 tmiznih bolezni, 50 škrlatinke, 191 ošpic. 27 davice. 7 šena, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 19. do 25. novembra je bilo v ljubljanski oblasti 8 slučajev svinjske kuge. 15 svinjske rdečice. I smrkavosti in 1 konjskih garij. — Iz Uradnega lista«. »Uradni list« št. 113. z dne 3. t. m. objavlja pravilnik o praktičnili vajah v javnih lekarnah študentov farmacevskega oddelka na filozofski fakulteti zagrebške univerze. — Prepovedan proglas. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi proglas »Sa prosvetne skupščine Hrvata i Hrvatica Newyorka ! oko!ine<. ker piše proti naši državi. — Himen. Poročil se je g. Viktor Čellk, postajenačelnik v Pušča Bistra z gdč. Dragico Petrovič pošt. t. uradnico iz Dolnjega Miholjca. Čestitamo! — Rok za prijavo vžigalnikov in kremenov se izjemoma podaljša do 15. decembra 1928. Opozarjajo se vsi imetniki in prodajalci vžigalnikov fn kremenov, da Jih naknadno prijavijo pri mestnem magistratu (srednje poslopje) Mestiri trg Št. 1. pritličje, levo. v sobi nekdanje policijske stražnice od S. do 14. ure, ker bo po izvršenem žigosanju vsak imetnik ali prodajalec nežigosanega vžigalnika ali kremena kot tihotapec strogo kaznovan. — Jugoslovenska nadaljevalna šola v Pragi. V kratkem bo ustanovljena v Pragi jugoslovenska nadaljevalna šola. na kateri bo mogla mladina jugoslovenske ali Češkoslovaške narodnosti izpopolnoitii svoje znanje srbohrvaščine, jugoslovenske zgodovine in literature, kakoT tudi korespondence. Šola bo namenjena v prvi vrsti deci v Pragi živečih Jugoslovenov Sprejemala bo Pa tudi deco češkoslovaške narodnosti. Pouk se bo vršil v skupinah po 1 do 2 uri tedensko v času, ko na šolah ni rednega pouka. Sprejemali se bodo učenci od 6—18 let pod pogojem, da noseča Jo kako javno šolo v Pragi. Poučeval bo učitelj, ki ga določi naše prosvetno ministrstvo PRIZNANO najboljša oblačila pn najnižih cenah nudi renomirana rvTdka J. Maoek LSičeva cesta 4. — Telefon Stev. 2820 Pred sodiščem. Obtoženec stopi v sodno dvorano, kjer zagleda državnega pravdnika in tri sodnike. — Štirje proti enemu? Bogme, potemtakem je zelo verjetno, da bom igro izgubil. Zadavljena, zastrupljena in obešena Nadaljevanje procesa proti morilcu Erdelyju. — Strahotne podrobnosti. Razprava proti morilcu in lažibaronu Erdelvju še vedno traja. Na dan prihajajo vedno strašnejše podrobnosti, ki obtožencev položaj večinoma samo poslabšajo. Krog okoli Erdelvja se vedno bolj zožuje im vse kaže, da mož ne bo ušel zasluženi kazni. Indicije, ki govore zoper njega, so premočne. Nov in morda najusodnejši dokaz Erdelvjeve krivde je obdtikcijsko poročlio avstrijskega zdravnika dr. Pichlerja. Poročilo navaja težke obdolžitve. kajti zdravnik pravi, da Ana Forgacsova ni bila samo zastrupljena, marveč tudi zadavljena in obešena. Dvakratna obdukcija trupla Je jasna priča o obtoženčevi krivdi in Je razgalila peklensko početje zavratnega morilca. Dr. Pichler je bil navzoč rudi pri razpravi. Med njim in zagovornikom Je nastala ostra polemika, v katero je moral večkrat poseči predsednik porotnega sodišča in pozvati zagovornika, naj govori stvarno. Dr. Pichler je izjavil, da ie njegovo obdukcisko poročilo popolnoma točno in da nima ničesar pri-pomrniti. Na predsednikovo vprašanje, kakšno je bilo njegovo mnenje po prvi obdukciji, je odgovoril, da je bil prepričan, da ie smrt nakrmila radi davljenja. To potrjujejo tudi znaki davljenja na vratu, ki so videti že od daleč. Pri točnejši preiskavi se je prepričal, da Anna Forgacsova ni bila samo zadavljena, marveč tudi obešena. Popolnoma izHhiČena ie notranja Iz krvavitev. Predsednik: »Aid smatrate, da je bila Forgacsova tudi z veronalom zastrti olrena?« Priča: Pri drugi obdukciji se je po* kazalo, da gre tudi za zastrupljenje z veronalom To bi se dalo sklepati tudi Mušji dan Na Japonskem so uvedli neke vrste prazn'ik, ki se imenuje mušji dan in je posvečen pobijanju muh. Letos so pri* nesli ljudje policijskim organom nad 26 milijonov muh, ki so jih ubili v enem dnevu. Tako se hočejo Japonci iznebiti muh, k*j prenašajo razne nalezljive bo= lezni. Lani so plačale samo slaščičarne na Japonskem razne premije za 36.000 muh. Jponci so pa napovedali vojno tudi drugemu mrčesu. Vsak torek in četrtek je odprta v Tokiju ambulanca, v kateri odpravljajo sanitetni organi ljudem uši. Najprej so bih na vrsti policijski uradniki in gasilci z rodbinami, spo» mladi pa šolska deca. Tako pridejo po* časi na vrsto vsi sloji prebivalstva. V rodbini nekega sanitetnega uradnika, ki je dobil diplomo z disertacijo o parazi* tih na človeškem telesu, sta imela od petih članov dva uši, kar je za japon? ske razmere zelo značilno. Arhitekt Loos obsojen Nedavno smo poročali, da je bil na Dunaju aretiran in obsojen slovifi ar* hitekt in kipar Adolf Loos, češ, da je oskrunil več mladoletnih deklic, ki so mu služile kot model in da je v svojem ateljeju prirejal orgije. Preiskava proti kiparju, ki je na Dunaju zelo popula* ren, je trajala več mesecev. Te dni se fe vršila obravnava, ki je pokazala, da arhitekt Loos ni ničesar zagrešil in da gre zgolj za zlobna natolcevanja, od# nosno za izjave neke patološko lažnji* ve deklice. — Zato je sodišče izreklo oprostilno razsodbo in je arhitekta oprostilo obtožbe radi oskrunjevanja in posilstva, pač pa je bil obsojen na štiri mesece ječe pogojno, ker so bile nekatere poze otrok, ki so mu služile kot model, pohujšljive. Obsodbo je vsa javnost sprejela z zadovoljstvom. „Beda" Zitine rodbine Madžari se zelo zanimajo za usodo bivše cesarice Zite in njene rodbine. Zitina rodbina živi v atmosferi bivšega dunajskega cesarskega dvora. Posete Siprejema maršal Gudenus, ki ne zna madžarščine in opozori vsakega poset-nika, da ie službeni jezik nemški. V gradu v Lequeitio je šest profesorjev, dva zdravnika, domači učitelji in učiteljice, lakaii in komorniki. Vsak dam kuhajo za 100 ljudi. Žita in njena deca ima za obed 6 jedi, dvorno osobte pa 4. Profesorji in domačii uČMelji dobivajo dnerv-no po dva litra dobrega španskega vina, ostalo osobte pa po en liter. Na dvoru vlada veliko razkošje in z izdatki v enem dnevu bi lahko oblekli najmanj 100 siromašnih otrok. «Stragajoča» kraljevska rodbina ima pet avtomobilov. Največji vpliv na Otona in Žito ima star avstrijski profesor, ki živi kot samotar in z nikormir ne občuje. On neprestano tolaži Otona, da se bo kmalu vrnil na madžarski prestol. Za ^'-nost na dvoru skrbi četa vojaštva. Pred leti ie kazalo, da postane dvorni maršal grof Karoly, toda ta načrt se ni -~-*rpčil jn madžarski legi-timisti zdai le redko posečaio Žilo Gudenus sovr Madžare in Žita sploh ni informirana o madžarskih razmerah. List «Mai Naj>». ki neprestano niše o bedi Zitine rodbine, je v službi pretendenta Albrehta Habsburškega. Zanimri-vo ie, da ie pri radniih habsburških de-monstrac^h v Btid?nme&ti neki govornik na dolgo in široko opisoval bedo kralievske rodbine in da so leg' i mistični magnati med njegovim govorom iz dejstva, da je Forgarescova dolgo in trdno spala. Priča je nato izpovedal, da sta dve ostri zarezi na vratu pričali, da je bila nesrečna Anna Forgarescova tudi obešena. Morilec ji je s Šalom zadrgnil vrat, a z rokami jo je davil. — Zdravnik je tudi pokazal fotografije odtisov prstov. Predsednik je omenil, da so budimpeštanski in celovški zdrav* nikj izključili možnost davljenja. Priča je "izjavil, da je prepričan o nasprot« nem. Nato je bilo prečitano drugo obduk* cijsko poročilo, v katerem dr. Pichler navaja, da je bilo pri drugi obdukciji dognano, da so se pupile povečale, kar je bilo nedvomno v zvezi z zastruplje* njem z veronalom. Med zagovornikom in izvedencem je prišlo pri tem do ostrih kontraverz. — Zagovornik je zdravniku očital, da je njegovo obuk* cijsko poročilo nezanesljivo, kajti že od leta 1920 ni izvršil nobene obdukci* je. Zanimivo je tudi, da se jc izogibal Budimpešte in se sprva vabilu sodišča sploh ni hotel odzvati. Zdravnik je izjavil, da radi bolezni na srcu ni riskiral dolgega potovanja, obenem je pa moral takrat lečiti neko težko bolno pacijentko. Razvila se je ostra polemika, v kateri je zagovornik dr. Gall izvedencu očital, da si njegove izjave nasprotujejo. Prišlo je celo tako daleč, da je dr. Pichler na zagovorni* kovo očitanje, da ima kratek spomin, izjavil, da avstrijski zdravniki niso pri* smojeni in tudi nimajo vnetih mozga* nov. On da se svojih dejanj in izjav prav dobro spominja in zaveda. Zagovornik je v imenu madžarskih zdravnikov protestiral proti tako «čud* ni in netaktni« izjavi. Razprava je bila prekinjena in se bo nadaljevala jutri. plakali. Po zborovanju so sklenili poslati Zitfmi "nlbini za božične praznike bogata darila in znatno denarno podporo. Strašen čin histerika Ameriški listi poročajo o strašnem činu 181etnega Wiliama C. Hessa, znan kot histeričen in praznoverju podvržen mladenič. Vdrl je v stanovanje 59*let* nega farmerja Nelson Rehmeyerja in zahteval od njega, da si pusti odrezati šop las, češ da trpi njegova rodbina pod prokletstvom Voodoo, a rešiti jo je mogoče samo z Rehmeverjevimi lasmi. Ker sc je farmer upiral, ga je mladenič privezal na stol in ga do ne* zavesti pretepel. Nato ga je polil s pe* trolejem in zažgal. Policija j c morilca takoj aretirala in fant je svoj zločin priznal. Strahoviti zločin je vzbudil v Ameriki splošno sen« zacijo, kajti doslej so Američan1! misli« li, da je vera v prokletstvo Voodoo razširjena samo med črnci, zdaj so pa oblasti dognale, da sc hitro širi tudi med belokožci. rt < < CA o Gl O 5? 5t O GRICAR $ MEJAC, LJUBLJANA. Kompletne pletene obleke 380—900 jopice, puloverii, žemperji 200—500 Pleteni plašči .... 1200—1800 Biseri lady Owen Bogata Angležinja lady Owen, ki se mudi večinoma v Parizu, se je seznanila z neko pariško modistko in postali sta dobri prijateljici. Angleška milijonarka je namreč izgubila dragoceno biserno ovratnico in modisrka jo je našla. Poleg tega dobi modistka 70.000 frankov od zavarovalnice, ki bi bila morala izplačati za izgubljeni nakit 700.000 frankov. Zadeva z biseri lady Owen je dolgo razburjala ves Pariz. Nekega dne je bila policija obveščena, da je bogata Angležinja izgubila biserni nakit, vreden 1,200.000 frankov. Izgubila ga je baje blizu cerkve Madelaine. Vse iskanje je bilo zaman in končno je javnost pozabila na to zadevo. Naenkrat se je pa začelo o bisernem nakitu znova govoriti in sicer po tem, ko je modistka Louisa Begeruge prinesla na policijo dve biserni ogrlici, ki ju je našla baje v cerkvi Madelaine. Pripovedovala je, da je stopila popoldne v cerkev in našla med klopmi zavoj. Pobrala ga je in ko ga je odvila, je vsa presenečena opazila v njem bisere. Policijski uradnik je dejal, da so biseri ponarejeni in da ne dobi nobene nagrade. Toda modistka je bila previdna. Odnesla ie nakit k strokovnjaku, ki je izjavil, da so biseri na eni ogrlici res ponarejeni, na drugi pa pristni. V pristnih biserih je spoznala lady Owen svoje. Policija zdaj ugiba, kako so prišli biseri v cerkev in zakaj je bila v zavo-ju ogrlica iz ponarejenih biserov._ »PONEDELJEK"? Strmu C .S C O V F M s K I M A R O D* dne 3. decembra 1928. Stev. '76 r j ;jr V, -Uace: Kdo je morilec ? Roman. VI. Mo!Iy Templetonova izgine. Mračen Jetheroejev obraz se je za hip krčevito raztegnil. — Res je to čevelj gospodične Templetonove, — je dejal, — in lahko vam pojasnim, kako je prišel sem. Nekega deževnega dne je prišla k meni in imela je samo en čevelj. Dejala je, da je drugega izgubila nekje v blatu. Bilo je proti večeru in mračilo se je že. Posodil sem ji stare čevlje svoje gospodinje. Poslal sem jo domov in iskal izgubljeni čevelj. Nekaj dni sem imel njen čevelj v svoji delavnici in šele dai>es ponoči sem ga vrgel v koš, ker sem bil prepričan, da drugega, ki ga je gospodična izgubUa. ne bom našel. Sokrates Smith je molčal. Lexing-ton si je globoko oddahnil, kajti pojasnilo se mu je zdelo verjetno. Toda Jelheroe je napravil napako^ s tem. da je hotel pojasniti zadevo še podrobneje. — Gospodična Templetonova je drugi dan vrnila izposojene čevlje, — deial. — tako. da ni bilo treba raz- lagati gospodinji, da sem posodil čevlje brez njene vednosti. — Razumem, — je dejal Sokrates. — Če bi torej vprašal vašo gospodinjo, kaj je s to zadevo, bi mi ne mogla odgovoriti. To je zelo umestna previdnost. Se priporočam, gospod Jetheroe. Jetheroe ni odgovoril. Nalik molčečemu, previdnemu stražarju je stal za mizo in niti ganil se ni, da bi naju spremil do vrat. — No, Sok, kaj misliš o tem? — je vprašal Lexington. ko sta se vračala k inšpektorju. — Mislim, da je Jetheroe ciničen lažnjivec, — je dejal Sokrates flegmatično. — Kaj si pa napisal v notez? Sokrates se je zasmejal. — Stavim glavo, da ne uganeš, — je dejal. Ustavil se je in potegnil iz žepa notez. Lexington je debelo pogledal, ko je prečital ime. — Kaj pa to pomeni, saj vidim ime ameriške filmske zvezde. Kaj pa irria ona opraviti s to zadevo? — Ničesar. — je odgovoril Sokrates smeje in pomežikniJ z očmi. — Ali si pa opazil, da ie Jetheroe iedel maslo? — Da, toda še vedno ne razumem, kaj ima opraviti maslo z Mary Miles Minterjevo, — je dejal Lexington začudeno. — Če bi bil človek še tako snažen in če bi si po maslu še tako dobro obrisal roke. bi vendar ostala maščoba na njegovih prstih. In res, če dobro pogledaš, boš videl na robu odtis palca. Le poglej proti solncu na desni rob. — Hotel si torej imeti odtise njegovih prstov? — se je začudil Lexing-ton. — Tako je, hotel sem imeti odtise prstov in zato sem si izmislil ta trik, — je dejal Sok in spravil notez v žep. — Nič kai ne zaupam ljudem, ki odpotujejo za nekaj let v tujino, zlasti če nihče ne zve. kje so bili. Oni, ki so res potovali in ostali del j časa v tujini, pripovedujejo vedno o deželah, kjer so se mudili, zlasti o mestih in njihovih zanimivostih. Kar spomni se onih, ki so se vrnili iz Chile, iz Argentine, Avstralije ali Južne Afrike. Svojim znancem pripovedujejo najprej o tujini, čim se kdo po dolgi odsotnosti vrne in molči ali pa govori nejasno o deželi, v kateri ie baje bil, prihaja ali iz kaznilnice ali z norišnice, ali pa beži pred pravico dežele, iz katere prihaja. — Ti si pa res nezaupljiv, — je dejal Lex smeje. — Misliš, da Jetheroe kai ve o umoru? Zdaj pa vprašajva inšpekotrja, kaj je našel — je odgovoril Sokrates. Inšpektor sploh ni ničesar našel. Dvema delavcema je naročil potegniti truplo Johna Mandleja s hrasta na zemljo. Kakor je Sokrates domneval, truplo res ni bilo privezano in vrv ie bila samo ovita tako, da se je zdelo, da je tesno zadrgnjena. — Zdaj naju pa Čaka neprijetna dolžnost. Obvestiti morava namreč dekleta, je dejal Sokrates. Inšpektor Mallet ie prikimal. — Mislim, da bi moral kdo stopiti k Stoneu in mu povedati, kaj se ie zgodilo. — Na Stonea sem pozabil, — je dejal Sokrates zamišljeno. — To bo zanj hud udarec, — je nadaljeval inspektor. — Bila sta dobra prijatelja in skupaj sta služila pri policiji. Je vam znano to? — Da, — je pritrdil Sok. Molče se je vračal domov in na vsa Lexingto-nova vprašanja je odgovarjal samo z «d2L» ali «ne». Ko sta se vrnila, je bila služinčad že gori, toda nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z Johnom Mandlejem. Timms je ba šsnažil gospodarjevo obleko, ko mu je Sok povedal strašno novico. Sluga je prebledel m malo je manjkalo, da se ni onesvestil. — Mrtev, — je zašepetal ves iz sebe od groze. — Umorjen? Kako? V sobi, gospod? — Ne, umorjen je bil Pri treh hrastih, — je odgovoril Sokrates mirno. — Kako je pa prišel tja? Ubogi gospod ni mogel hoditi. — Gotovo še niste bili v njegovi sobi. — Ne, gospod. Nikoli ne stopim v njegovo sobo, dokler ne pozvonim. Nikoli ni dovolil, da bi ga budil. — Ali je gospodična Templetonova že prišla doli? — je vprašal Sokrates. — Takoj vprašam služkinjo, — je odgovoril sluga in odšel v poselsko sobo. Vrnil se je in odkimal z glavo. — Ne. gospod, gospodična Templetonova pred pol deseto ne pride doH. — Odvedite me narnrej v gospodovo sobo in recite služkinji, naj zbudi gospodično Templetonovo. ker ji moram povedati nekaj zelo važnega. Soba Johna Mandleja je bila velika, zračna in najlepša v ceri hiši. Bila je lepo, toda ne razkošno opremljena. V kotu je stala postelja, ki ie bila seveda prazna. Sokrates je celo opazil, da Mandle sploh ni legel k počitku. Obrnil se je k Timrnsu, ki ga je spremljal. — Ali niste snoči spravili gospoda v postelio? — Ne. gospod, — je odgovoril sluga. — Gospod Mandle je bil Čudak. Vedno se je slačil sam, samo pri oblačenju sem mu moral pomagati. — Kje ste ga snoči zapustili? — Sedel je na robu postelje, na temle kTaiu. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREOUJEI II na Kongresnem trgn 15 pni NOVAK-U v spec. trgovini sukna NAIBOLJE NAJUGODNEJE Irt >AlCENE|E Doubl stol: za suknje od.....Din 132*— Mandarin in črna sukna cd ... . „ 165*— Marengo in kamgarni črni za plesne in večerne obleke od „ 224*— Modni kamgarni za obleke od . . . „ 148*— Športni ševioti volneni od . . . . „ 72"— Kasna in velour za damske plašče (prej Din 195"—) „ 142'— Schrollov sifon, 80 cm širok komadi po Din 23*—, m a Din 13*50 Primerna in praktična Miklavževa in božična darila J Prva strokovna delavnica prevzema v popravilo GALOSE, SNEŽNE In druge gumijaste čevlje na Borštnikovem trgu 1 Igriški ulici 2 Dunajski cesti 7 *er izvršuje dela samo s strokovno izučenhni čevljarskimi pomočniki. Popravlja pomanjkljive pete, ki ne sede dobro v snežnih čevljih, brezplačno da se čkn bolj ohrani in ne zveriži gumena peta. Avgust Škof. L Miku? LJubljana, Mestni trs 12 pftptnb stih n> itn Mrim ■ unhflm itr sprt Sttltflfc DBL 'opntiia si izvrtajt |o tiho to atino. v a e v «* d «» t* 11 » « G e «• e ««• l/ofii/f) iThiru- žepnih robcev, lOkavic, NOOAViC rLOK iii vOL fClIKd IlUlld« NENIH, triko perila za dame in gospode. Volnen puloveni, opice za dame In gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, kravate, DlSECA MlLA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevharie In tapetnlke. — Vezenine in čipke pri Josip Peteline, Ljubljana 8 blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) ———==—= O^'ejte *i zalo?«"5 *n se boste prepriča »t I s—————— 4 Vi Vsemogočni je poklical v boljše življenje našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, gospoda Mavrilii veleposestnika itd. dne 3. t. m. ob 1. zjutraj, v 78. letu starosti, previde-nega s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 4. decembra ob 3. popoldne na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kranju. Vse, ki so dragega pokojnika poznali, prosimo, da ga ohranijo v najlepšem spominu! V Kranju, dne 3. decembra 1928. Rici, sin. Ana Mayr roj. Dk, soproga. Anica, Jelca, Irma, hčere. in vsi ostali sorodniki Iščemo družabnika s 150.000 Din kapitala za brez-konkurenčno podjetje. Resni re-ftelctant! naj stavijo cenjene ponudbe pod Družabnik/2332 na upravo cSIov. Naroda*. Odlični šlezijski premog in koks. promptno iz skladišča ter trboveljski premog dobavlja Cebin, Wolfava 1, tet- 2756 Mff Slike za legitimacije tzdefufo najhitreje fotograf Hngcr rti Mer. Ljubljana. Sv. Petra cesta ■t »_B9H Pletilni stroj popolnoma dober, prodam. Ponudbe na upravo «SIov. Naroda* pod «Stro)»/2413. Kmečki fant priden in zanesljiv, želi kjerkoli službe, najraje v Ljubljani. Ponudb« na upravo «Sk>v Naroda* pod Šifro «Prideo fant»/2454. Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Dm 35 kg Jzkoristite priliko, dokler traja zaloga. l. Bro-zović. Zagreb, Ilica ts2. Kemtčka čistilnica perja. I09/T Romane P. n. čitateljem vljudno daji na 'nan!. da se vst števlke vseh omanov »Siro.n Svijeta* kako-tudi rLepi Roniani* dobivajo dnevno cd 2.—5. uxe popoldne pa zastopstvu »Sirom Svijeta*. Aleksandro* a cesta, veža kino Ide a IL ivcfišce 2491 Vodno moč 100 k. s., s turbino in poslopjem. 28 m dolžine, 16 m Širine, cca 12 viSine. poleg z vodno žago m cca 4 orale zemlje prodam Je v lepem kraju Slovenije, oddajeno 5 minut od železniške postaje, pripravno za vsako večjo industrijo. Ponudbe pod Šifro »Industrija* na upravo «Slov Naroda*. 2389 Kompletna vijolina z ettrijem, na prodaj. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2634 Caie express! Stroj za kuhanje kave, čokolade itd., popolnoma nov, po nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. 2474 Kružno moko najboljše vrste dobite vedno svežo pri A. & M. Z o r m a n sprejema v popravilo tvrdka Matija Tre bar, Ljubljana Sv. Petra cesta st. 6. losa Klavirji, piamni Bdsendorffer, HSlzI & Heitzmann so nesporno najboljši Dobite jih za na i manjše obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg 3. Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na dom. Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače ali banaške pšenice — pri manjših množinah 10 takoj zamenjamo za moko in otrobe, 1Z1EIE!EIE]E]E1E]E]E Za Miklavža Oglejte si novosti Vsaki dan zvečer is ob nedeljah razsvetljena razstava s pogonom o& elektriko Razne novosti otroških to igraćaih vozičkov. holenderjev. skiro, tricikeljnov, maltb dvoko-tsoles in malih avtomobilov pri Tribuna F. B. L. LJubljana, Kar-tovska cesta 4. 2234 n z 3-letno garancijo * Din 60-— dobite samo pri Ivan PaklŽ, Ljubljana Pred Škofijo 15. Etaaaaaaa prenavlja čisti m oavt» žuje kri izboljša slabo jrchavo, slabotne delo vanje črevesa, napi hov a* vanie. obolenja mokraćne -ci sline, jeter, žolča is žolču i kamen. Vzpodbuja i peti t is izborne učh> cuje pri arteriosklerozi - cPLANINKAs Cai Je pristen « plombiranih pa« ketib po Din 20-— s na* pisoTP proizvajalca: LEKARNA 8AHOVEG Ljubljana. Kongresni frg 'Dnh* %e v v«rh lekarnah^ I PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA cm cm 1 išče izkušenega strokovnjaka (farmacevta) za vodilno mesto. Interesenti, ki morejo dokazati večletno podobno poslovanje v obratu veletrgovine z drogvamt, se prosijo, naj ponudbe s prepisi izpričevat pošljejo pod K^nner der Lanrtessprachen 2421* na M. Dukes Nach. A G W'en, 1 /I pristna j&pomm. v vseh MooNih ayy*ajB K. & E. >0tf A B £ R-f