Implementacija digitalizacije v izobraževalni proces dr. Vesna Trančar, profesorica strokovno teoretičnih predmetov, ŠC Ptuj Digitalna preobrazba je zajela vsa tehnološko pripravljena podjetja. V zadnjih letih pa korenito spreminja tudi šole in njihove izobraževalne trende. Danes večina učencev bolj ali manj odrašča v digitalnem okolju. S pametnimi telefoni ali tablicami hitro in enostav- no pridejo do kateregakoli podatka. Prav zato je način poučevanja povsem drugačen, kot je bil nekoč. Učenci od šole pričakujejo več prilagajanja in povezovanja med formalnim in priložnostnim učenjem, kar je v večini primerov omogočeno le z digitalnimi sredstvi. Digitalizacija izobraževalnega procesa pa ne pomeni, da gre zgolj za brskanje po inter- netu. S sodobnimi, digitalnimi prijemi (razširjena in virtualna resničnost) lahko učenca opolnomočimo z danes nepogrešljivimi kompetencami 21. stoletja. UVOD Izobraževalni sistem je v primerjavi s prvimi tremi gospodarskimi sektorji1 zadnji, ki ga je digitalizacija spremenila do te mere, da je pripravljen zastarele metode in prakse popolnoma posodobiti in obrniti na glavo. Kljub temu pa so prav s pomočjo digitalne pre- obrazbe izobraževalne tehnologije učitelji pričeli spreminjati svoje poučevanje, način pridobivanja ocen, celo fizično sestavo svojih učilnic, učenci pa način usvajanja potrebnega znanja. Spremembe se odvijajo hitreje, kot se je sprva pričakovalo. Razlog je v tem, da se učitelji zelo dobro zavedajo prednosti, ki jih v izobraževalni proces oziroma razred prinaša sodobna tehnologija. V primerjavi s tradicionalnim načinom poučevanja je digitalno izobraževanje veliko bolj kompleksno, zahteva podporno sodelovanje vseh akterjev izo- SODOBNA TEHNOLOGIJA IN ŠOLA braževalnega procesa, vlaganje v permanentni ra- zvoj učiteljev, prilagajanje načinov podajanja učnih vsebin, ustvarjanje novih učnih situacij in navseza- dnje tudi prilagoditev učnih prostorov. Učitelji se zato danes srečujejo z novimi možnostmi posredo- vanja učnih vsebin in to prav na vseh ravneh izobra- ževanja. DIGITALNI NAČIN POSREDOVANJA UČNIH VSEBIN V 21. stoletju razvoj tehnologije ne pozna meja. Tehnologija prevzema vsako nišo našega življenja. Pametni telefoni, prenosni računalniki, tablice, 3D tiskalniki, AR očala in drugo niso več neznane be- sede. Izobraževalni sistem se razvija v smeri izbolj- šanja metod prenosa znanja, saj učenci novodobne generacije niso rojeni, da bi bili omejeni z omeji- tvami enostavnega učenja; njihova radovednost je 1 Gospodarstvo razdelimo na štiri sektorje. Prvi ali primarni sektor zajema kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, lov; drugi ali sekundarni sektor zajema industrijo, rudarstvo, gradbeništvo, energetiko; tretji ali terciarni sektor zajema storitvene dejavnosti, kot so trgovina, turizem, promet, bančništvo; četrti ali kvartarni sektor zajema zdravstvo, šolstvo in javno upravo. 17 Didakta SODOBNA TEHNOLOGIJA IN ŠOLA ogromna in je ni mogoče ujeti v okvirje starega izo- braževalnega sistema. Če bi še naprej učili tako, kot smo učili včeraj, bi učencem odvzeli jutri, odvzeli bi jim ideje in sanje. Učitelji so si zagotovo enotni: Stari izobraževalni sis- tem v 21. stoletju nima prostora. Potreben je spre- memb in posodobitev v smislu implementacije di- gitalizacije in personalizacije. Večina šol se nujnosti sprememb, ki jih prinaša nova tehnologija, že resno zaveda. Zaveda se namreč, da ima z implemen- tiranim digitalnim načinom posredovanja učnih vsebin učencem bistveno večjo konkurenčno pred- nost pred preostalimi izobraževalnimi institucijami, ki s tako konceptualno spremembo izobraževalnih metod še odlašajo. Digitalizacija pomeni vključevanje digitalnih tehno- logij v vsakdanje življenje, gre za digitalizacijo vsega, kar je mogoče digitalizirati. Smo v času, ko se tudi v naši izobraževalni sferi razvijajo ideje brez primere in ustvarjajo napredek, tudi novo paradigmo, ki je ni mogoče doseči z zaostajanjem na področju teh- nologije. Lahko rečemo, da se je nova faza izobraže- vanja in učenja zares začela. Čeprav gre za začetke novega pristopa do učenca in posredovanja infor- macij, pa je potrebno vseeno prilagoditi tudi še vse ostale instrumente izobraževalnega sistema. In katera so orodja, s katerimi lahko približamo digi- talni način pridobivanja znanja? Zametke digitaliza- cije najdemo predvsem v spletnih tečajih, spletnih učilnicah, spletnem preverjanju znanja, e-gradivu, mreženju med učenci, učitelji ter strokovnjaki iz razvojno-raziskovalnih oddelkov podjetij. Naslednji korak v digitalni svet pa predstavljajo virtualna re- alnost, razširjena realnost in kombinacija obojega (mešana realnost). V nadaljevanju si podrobneje oglejmo digitalna orodja za pridobivanje znanja: • Spletni tečaji Spletne tečaje razvijajo strokovnjaki, ki imajo vrhunsko znanje na svojem specifičnem podro- čju. Namenjeni so neomejenemu številu učen- cev in odprtemu dostopu prek spleta. Poleg tradicionalnih učnih gradiv mnogi tečaji zagota- vljajo interaktivno učenje z uporabniškimi foru- mi, ki podpirajo interakcijo med učenci, učitelji, asistenti in drugimi strokovnjaki ter na ta način nudijo takojšnjo povratno informacijo. Pri veči- ni tečajev je tako, da mora učenec kljub vsemu slediti časovnici celotnega tečaja. Tečaji so pod vodstvom inštruktorja in so glede časovne ori- entacije podobni tradicionalnim tečajem. • Digitalna učna gradiva Digitalni učbeniki, ki jih pogosto označujemo še z drugimi imeni, kot so pregledne, dinamične in odzivne e-knjige, e-učbeniki in e-besedila, za- gotavljajo interaktivni vmesnik, v katerem ima- jo učenci dostop do multimedijskih atraktivnih vsebin. To so videi, interaktivne predstavitve in različne hiperpovezave. • Animacije Gre za privlačen pristop, v katerem se učenci uči- jo na drugačen, bolj privlačen način. Z vizualno predstavitvijo učne teme učenci dojemajo kon- cept na bolj dostopen in razumljiv način. S po- Digitalna orodja in načini digitalizacije 18 Didakta močjo animacij lahko najzahtevnejše teme uči- telj predstavi na poenostavljen način. • Kopičenje učencev na isti platformi S pretvorbo celotnega izobraževalnega sistema v digitalizacijo, z uporabo različnih tehnik, ki jih omogočajo spletni tečaji, s spletnim preverja- njem znanja, digitalnimi učbeniki, kvizi in e-gra- divom se izboljšuje kakovost izobraževanja tudi za učence s posebnimi potrebami in učence s posebnimi pravicami. • Povezovanje učencev z učitelji Zaradi večjega števila informacij in povečane- ga števila aktivnih učencev je pedagoški proces lahko tudi oviran. Prednost spletnih virov je, da so učitelji učencem vedno na voljo. Prav nepre- kinjena interakcija med učiteljem in učencem izboljšuje kakovost izobraževanja in povečuje število nadpovprečnih učencev. • Razširjena resničnost2 (angl. Augmented Rea- lity) in virtualna resničnost Razširjena resničnost je nadgradnja virtualne resničnosti in pomeni, da je neposredni ali po- sredni pogled na fizično okolje v realnem svetu razširjen z računalniško podprtimi slikami, s ka- terimi učenec izboljša obstoječe dojemanje real- nosti. S pomočjo tehnologije se pri razširjeni resnično- sti z elementi virtualnega sveta učencem real- nost prikaže na slikovit način, tako da krepi vsa čutila. Naravni svet nadgrajujejo grafika, zvoki in povratne informacije, kar izboljša učenčevo izku- šnjo. V primerjavi z drugimi tehnologijami pred- stavlja razširjena resničnosti kombinacijo realne- ga in virtualnega sveta. Poudariti velja, da digitalni pristopi posredovanja učne snovi obogatijo klasične učne metode z inte- raktivnimi vsebinami, ki učencem omogočajo lažji način pomnjenja, hkrati pa učenci usvojijo digitalne spretnosti in veščine, ki jih potrebujejo za poklic v prihodnosti. Temeljna prednost digitalnega izobra- ževanja je t. i. personalizacija, ki pomeni prilagajanje potrebam posameznega učenca. Digitalno izobra- ževanje oz. e-učenje imenujemo tudi personali- zirano učno okolje3. Gre za način izobraževanja, ki se popolnoma prilagodi zahtevam posameznega učenca. Najpogosteje gre za kombinacijo obeh uč- nih okolij, virtualnega in klasičnega. PREDNOSTI DIGITALNEGA PRISTOPA V UČNEM OKOLJU Digitalna pismenost je danes ena izmed ključ- nih vseživljenjskih kompetenc. In ker znanje, ki ga učenci pridobijo z digitalnim učenjem, ni enako ti- stemu, ki ga pridobijo po klasičnih učnih metodah, Elementi oblikovanja personaliziranega učenja UČNO OKOLJE REAGIRANJE PODPORA UČENCEM SKUPINE UČENCEV POSTAVLJANJE CILJEV IN SPREMLJANJE KAKOVOST POUČEVANJA FORMATIVNO OCENJEVANJE EVALVACJA KURIKUL 2 Augmented Reality ali razširjena, dodana, izboljšana resničnost. 3 angl. Personalized Learning Environment. 19 Didakta SODOBNA TEHNOLOGIJA IN ŠOLA je potrebno izluščiti prednosti tako ene kot dru- ge metode. V nadaljevanju si poglejmo, katere so prednosti digitalnega učenja. E-učenje vključuje vsa učenčeva čutila Ljudje smo vizualna bitja. Študije kažejo, da se učen- ci pri učenju pretežno zanašajo na svoj občutek za vid in sluh, sodobna tehnologija pa lahko dejansko naredi učenje še bolj zanimivo z zagotavljanjem vi- deov namesto slik. Prav tako ima veliko več možno- sti, ko gre za vire, ki naravno vzbujajo radovednost učenca, zaradi česar bo bolj verjetno, da se bodo lažje spominjali in ostajali bolj osredotočeni. E-učenje spodbuja interakcijo V nasprotju s splošnim prepričanjem, da e-učenje odvrača učence od socialnih in čustvenih stikov s svojimi vrstniki, smo lahko prepričani, da to drži le v primeru, če se moderna tehnologija uporablja ne- primerno oziroma na nepravilen način. Če pogle- damo vse žive barve, slike in videoposnetke, ki jih vsebuje specifična, za to namenjena programska oprema, lahko ugotovimo, da bodo učenci pri upo- rabi digitalnih učnih pripomočkov veliko bolj moti- virani. V kolikor pa učenci pri ustvarjanju učne ure še sodelujejo, se možnosti za pomnjenje tako prido- bljenega znanja bistveno povečajo. Vse, kar morajo storiti učitelji, je, da dejansko pri učencu vzpostavijo potrebo po medsebojnem sodelovanju, tekmova- nju, mreženju in spoznavanju. Na ta način učenci pridobijo najboljše rezultate. E-učenje omogoča večjo zbranost Današnji učenci nimajo tolikšne koncentracije, kot so jo imeli njihovi starši. To pomeni, da se učni pri- pomočki iz preteklosti ne izkazujejo več kot učin- koviti. Da bi učenci med poukom ostali pozorni in zbrani, jih učitelji pogosto spodbujajo z različnimi kvizi, igrami in drugimi interaktivnimi učnimi ele- menti. Če so učne metode oblikovane ustrezno, po- tem dejansko pomagajo učencem, da se učijo, ne da bi se zavedali, da se učenje sploh odvija. Spletna pomoč Ne samo, da je tehnološki razvoj prinesel nove pri- ložnosti za učenje, temveč učenci preko spleta tudi lažje prejmejo potrebno pomoč. Spleta pomoč po- meni, da lahko učenci komunicirajo s svojimi učite- lji izven učilnice, izmenjujejo informacije med seboj, lahko uporabljajo platforme za izmenjavo učnega gradiva ali pridobijo dodatno razlago s strani dru- gih učiteljev. Videi zamenjujejo besedila Če je slika vredna tisoč besed, koliko besed zamenja video? Učenci so danes veliko manj zainteresirani za branje knjig. Pa vendar to ne pomeni, da bodo za vedno prikrajšani za priložnost, ki jo nudita zna- nje in informacija. Danes obstajajo najrazličnejše spletne strani z različnimi video in avdio izobraže- vanji, uporabnimi učnimi gradivi in drugimi učnimi orodji, ki omogočajo samostojno učenje in izobra- ževanje. Izvirne vsebine s spleta so ob pravi digitalni opremi vedno na voljo, zato so odlično izhodišče za konstruktivne debate. E-učenje lahko poteka kjerkoli in kadarkoli Do nedavnega je bila večina učenja dejansko ome- jena na učilnico. To pa je zahtevalo fizično priso- tnost učitelja in učencev hkrati. V svetu, v katerem živimo, je mobilnost eden od naraščajočih trendov. Pogosto se ne moremo zavezati, da bomo na dolo- čenem mestu ostali daljše časovno obdobje. Še po- sebej to velja za novodobno generacijo. Prav iz teh razlogov ima e-učenje neulovljivo prednost pred tradicionalnim načinom učenja. E-učenje lahko po- teka tudi zunaj učilnice in v času, ko je šola dejansko zaprta. Za učence in učitelje, ki iščejo prožnost, je to neprecenljivo. E-UČENCI Ker so novodobni učenci danes tesno vpeti v teh- nično obarvan osebni ekosistem, se je potrebno zavedati, da imajo čedalje višja pričakovanja po mo- žnostih uporabe digitalne infrastrukture tudi v šoli. Šolski prostor se tako spreminja. E-šole učencem omogočajo, da lahko vedno in povsod dostopajo do potrebnih podatkov in sodelujejo prek digitalnih kanalov. Digitalna transformacija učnega sistema v šolah pa ne zadeva zgolj inovativnosti ali tehnologi- je. Je predvsem stvar kulture. Z digitalizacijo lahko učitelji in učenci izboljšajo tudi svoje spretnosti s skupnim ciljem: ustvariti bolj privlačen in učinkovit izobraževalni proces. Kako lahko šole najbolje izkoristijo tehnologijo in učni potencial današnjih »digitalnih« učencev? Gre za temeljno vprašanje vseh izobraževalnih institucij, saj se zavedajo, da danes večina učencev odrašča v bolj ali manj digitalnem okolju. S pametnimi tele- 20 Didakta foni ali tablicami hitro in enostavno pridejo do ka- teregakoli podatka. Prav zato je način poučevanja povsem drugačen, kot je bil nekoč. E-generacija4 od šole zato pričakuje več prilagajanja in povezova- nja med formalnim in priložnostnim učenjem, kar v večini primerov omogočajo le digitalna sredstva. Ker so nove tehnologije skorajda popolnoma spre- menile naša življenja, še posebej pa otrok in mladi- ne, je potrebno korak naprej napraviti tudi na po- dročju poučevanja in učenja. Vedno bolj se odmi- kamo od tradicionalnega izobraževalnega sistema, ki je temeljil na konceptu »prenosa znanja« z jasno vlogo učitelja. V ospredje vstopata digitalni medij in internet, ki v izobraževalni proces vnašata demokra- cijo znanja, kar pomeni, da je izobraževanje preraslo v sodelovalno, domiselno in izkustveno učenje, za- nimivo ter privlačno novodobnim generacijam. VLOGA E-UČITELJA Usposabljanje učiteljev je bistvenega pomena za uspeh digitalne preobrazbe v šolah. Zahteva pripra- vljene učitelje, ki se počutijo za uporabo digitalnih orodij dovolj kompetentne. Danes večina učencev bolj ali manj odrašča v pov- sem drugačnem okolju, kot so odraščali njihovi starši. Računalniki, pametni telefoni in tablice so predmeti vsakodnevne uporabe. To pa se odraža tudi v šolskem okolju. Prav zato je način poučevanja povsem drugačen, kot je bil nekoč. Učenci od šole pričakujejo več pozornosti in interaktivnega učenja, kar pa omogočajo le digitalni učni pripomočki. Digitalizacija izobraževalnega procesa pa ne pome- ni zgolj brskanja po spletu. S sodobnimi digitalni- mi prijemi (razširjena in virtualna resničnost) lahko učenca opolnomočimo z danes nepogrešljivimi kompetencami za vseživljenjsko učenje, kot so digi- talna pismenost, inovativnost, proaktivnost, podje- tnost in mreženje. Učencem na tak način omogoči- mo enostaven dostop do kvalitetnih informacij, ak- tualnih podatkov in znanja, navsezadnje pa spod- budimo njihovo aktivno udeležbo v samem učnem procesu, hkrati pa pridobivamo več časa in prostora za nadgradnjo in razvijanje socialnih veščin. Posodabljanje metod poučevanja, umeščanje digi- talizacije v izobraževalni proces in postati vzorčna e-šola je interes in cilj vsake izobraževalne institu- cije, ki pa ga je mogoče realizirati le ob permanen- tni skrbi vodstva šole za strokovno usposabljanje lastnih učiteljev. Ker e-poučevanje zahteva druga- čen pristop učitelja, ki je še zmeraj ključni element učnega procesa, mora biti šola odprta za digitalno naravnane projekte in usposabljanja. Slednja uči- teljem omogočajo, da se lahko strokovno usposa- bljajo, pridobivajo digitalne veščine ter postanejo t. i. e-učitelji. Učiteljeva vloga se pri poučevanju v digitalnem okolju vendarle nekoliko spremeni, saj uporaba di- gitalne tehnologije pri poučevanju in učenju zahte- va povsem drugačen pristop pri prenašanju znanja na učence. Digitalno okolje je namreč personalizi- rano učno okolje, ki pomeni popolno prilagoditev potrebam in zmožnostim posameznega učenca. S tem ko učitelj na učence prenaša vsebine na sodo- ben način, poskrbi, da je pouk tudi prijetnejši, zani- mivejši in zabavnejši, učenje pa bolj učinkovito. Digitalno ravnanje ni le to, da znamo uporabljati pa- metni telefon. Digitalna pismenost je veliko več. Po- vezana je z našim odnosom do tehnologije, s tem, koliko smo je sami vešči, kolikšna je naša pripravlje- nost, da se je naučimo, ji sledimo, da jo usvojimo in ponotranjimo. Vlaganje v e-izobraževanje učiteljev je zato toliko bolj pomembno, saj vemo, da je težko prenašati v prakso tisto, česar nismo mogli izkusiti sami. Iz zapisanega lahko ugotovimo, da bo od šole in njene zmožnosti implementacije digitalnega nači- na podajanja učnih vsebin odvisno, kako dobro bo učence pripravila na nadaljnjo izobraževanje oz. za- poslitev. Digitalizacija izobraževanja odpira nov kri- terij ocenjevanja kakovosti šole, saj se bo njena ka- Orodja in načini digitalizacije v izobraževalnem sistemu 4 To sta generaciji Y in Z. 21 Didakta SODOBNA TEHNOLOGIJA IN ŠOLA Viri in literatura Allan, C. in Halverson, R. (2018): Rethinking Education in the Age of Technology: The Digital Revolution and Schooling in America, Tea- chers College Press. Allen, I. E., in Seaman, J. (2011): Going the Distance: Online Education in the United States. Babson Survey Research Group and Quahong Research Group, LLC. Cencič, M. [et al.] (2010): Spremembe pouka in kompetence učiteljev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, Didactica Slo- venica, Pedagoška obzorja, 25(2), 19−34, 2010. Kaker, T. (2016): Digitalizacija in novi pristopi v izobraževanju za do - seganje večje konkurenčne prednosti gospodarstva, Univerza v Lju- bljani, Ekonomska fakulteta. Merljak, S. (2014): Slovenija, pionirka digitalne revolucije v šolstvu. Ča - stnik Delo, 24. 4. 2014. Spletni viri Ainslee, J. (2018): Digitization of education in the 21st century. Dosto - pno na: https://elearningindustry.com/digitization-of-education-21st- -century, 2. 4. 2019. Blum, A. (2018): The Multiple Uses of Augmented Reality in Educati- on. Dosegljivo na: https://www.emergingedtech.com/2018/08/multi- ple-uses-of-augmented-reality-in-education/, 2. 4. 2019. Bundesministerium für Bildung und Forschung (2019). Social Au- gmented Learning (SAL). Dostopno na: https://www.qualifizierung- digital.de/de/social-augmented-learning-sal-1945.php, 2. 4. 2019. Cave, R. (2016): How cognitive systems will make personalized le - arning a reality. Dosegljivo na: https://www.ibm.com/blogs/wat- son/2016/05/cognitive-systems-will-make-personalized-learning-rea- lity/, 2. 4. 2019. Cave, R. (2016): Improve teaching effectiveness and learning outco - mes. Dosegljivo na: https://www.ibm.com/industries/education, 2. 4. 2019. CeBIT Australia (2019): The digital literacy skills schools must be te - aching students. Dostopno na: http://blog.cebit.com.au/the-digital- -literacy-schools, 27. 1. 2019. Dreambox (2019): Personalized Learning. Dostopno na: http://www. dreambox.com/personalized-learning, 2. 4. 2019. India today (2019): Digitisation of education: Making teacher's life easier or complicated. Dostopno na: https://www.indiato- day.in/education-today/featurephilia/story/digitisation-educati- on-1045356-2017-09-18, 2. 4. 2019. Innovatemedtec (2019): Virtual & Augmented Reality. Dostopno na: https://innovatemedtec.com/digital-health/virtual-augmented-reali- ty, 2. 4. 2019. Kay, K. (2011): The Seven Steps to Becoming a 21st Century School or District. Dostopno na: https://www.edutopia.org/blog/21st-century-le- adership-overview-ken-kay, 2. 4. 2019. Major, E. (2017): Check out these teacher-approved apps and lesson plans for teaching with AR and VR. Dosegljivo na: https://www.com- monsense.org/education/blog/4-ways-to-use-augmented-and-vir - tual-reality-apps-in-the-classroom, 2. 4. 2019. Ministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur (2019): Berufsaus- bildung mit App und virtuellem Klassenraum. Dosegljivo na: https:// www.lehrer-in-mv.de/klasse/virtuellerklassenraum/, 2. 4. 2019. Newman, D. (2019): Top 6 Digital Transformation Trends In Education, dostopno na: https://www.forbes.com/sites/daniel- newman/2017/07/18/top-6-digital-transformation-trends-in- -education/#536ad53e2a9a, 27. 1. 2019. Panworld education (2017): Benefits of digital learning over traditio - nal education methods. Dostopno na: http://www.panworldeducati- on.com/2017/03/23/benefits-of-digital-learning-over-traditional-edu- cation-methods/, 2. 4. 2019. Schwab, K. (2016): Četrta industrijska revolucija. Dostopno na: http:// assets.cdnma.com/8475/assets/Cetrta-industrijska-revolucija.pdf, 12. 3. 2019. Unagi, H. (2017): Augmented Reality Education. Dostopno na: http:// www.imagegator.co/augmented-reality-education/, 2. 4. 2019. Vedrenne-Cloquet, B. (2019): Edtech X Global Founder: Resetting the Global Economy with Digital Education. Dosegljivo na: https://www. hottopics.ht/21413/5-ways-to-speed-up-the-digitization-of-educati- on/, 2. 4. 2019. Viar360.com (2019): What Impact Will VR Have on Education? Dosto - pno na: https://www.viar360.com/blog/impact-will-vr-education/, 2. 4. 2019. Woods, G. (2018): Augmented Reality in Education. Dostopno na: https://smallbizbonfire.com/profiles/blogs/augmented-reality-in- -education, 2. 4. 2019. Zara, L. (2018): How E-Learning Changes The Way Children Acquire Knowledge. Dostopno na: https://elearningindustry.com/elearning- -changes-way-children-acquire-knowledge, 2. 4. 2019. kovost merila tudi po tem, v kolikšni meri bo učen- cem omogočala, da med izobraževanjem pridobijo tista znanja, veščine in kompetence, ki jih zahtevajo novodobni poklici. ZAKLJUČEK Digitalizacija nedvomno spreminja naš svet. Tako digitalizacija kot industrija 5.05 narekujeta, da se je na hitre spremembe v napredku tehnologije in na inovacije potrebno odzvati tudi na področju izo- braževanja. Šole bodo lahko s sodobnimi oblikami poučevanja učence opolnomočile z znanjem, ve- ščinami in kompetencami, ki jih zahteva sodobna družba. Prav v digitalizacijo usmerjen izobraževalni sistem je tisti, ki je danes ključni pokazatelj gospodarske uspešnosti družbe. Izobraževalne institucije imajo danes priložnost, da z uporabo sodobne tehnologije oblikujejo učinko- vitejše in v učenca usmerjeno izobraževanje, ki na individualen način v njem razvije tiste sposobnosti, ki so potrebne za napredek in osebnostno rast po- sameznika. Gre za e-veščine, poznavanje informa- cijsko komunikacijske tehnologije, zmožnost hitre- ga prilagajanja tehnološkim spremembam, iskanje še neobstoječih rešitev za nove tehnološke izzive in podobno. Če povzamemo, zadržkov za uvajanje digitalizacije v izobraževalni proces ni. Digitalizacija prinaša v izo- braževalno okolje spremenjeno dinamiko usvajanja nove snovi, številne prednosti, hkrati pa omogoča, da učenci v čim večji meri uporabijo tehnologijo, spletne strani, aplikacije, mobilne naprave, tablič- ne računalnike in družbene medije v izobraževalne namene. Preko najrazličnejših medijev lahko šola učencem približa učne vsebine na dinamičen in bolj privlačen način. Učenci na tak način odkrivajo virtualni del sveta, gradijo mrežo novih odnosov, bolje sodelujejo, širijo komunikacijske spretnosti, odkrivajo povsem nove ideje in nove priložnosti, uporabljajo svoj um ter nenazadnje tudi izmenjuje- jo znanje z drugimi učenci. 5 Industrija 5.0 ali sodelujoča industrija pomeni vračanje človeka nazaj v proizvodne procese, ki zahtevajo individualiziran pristop. Proizvodnja pod koncep - tom I 5.0 je drugačna. Človek in robot med seboj tesno sodelujeta, proizvodne naloge so zahtevnejše, povečujejo se zahteve po robotskih kot tudi človeških sposobnosti. Na trgu se tako pojavljata dve novi potrebi, potreba po strokovno usposobljenih delavcih in potreba po tehnološko zmogljivih robotih. 22 Didakta