plačano v Leto LXXIL, ŠL 181 L}aU]ai*, prt* U. Cena Din 1* Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje m praznike. //Jnserati do 80 pehfvrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din,3. več|i inserati petit vrsta Din . Popust po dogovoru, inseratni davek posebe|. // ^©venski Narod vel|a mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štav. 3 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg It. 7 // NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 H Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Namesto sestanka Hitler-Mussolini: Konferenca Ciano - Ribbentrop v Solnogradu Docela ne prič ako v a zunanji minister — sta se danes sestala na nekem gradite pri Soteogradn italijanski in nemški list napoveduje zelo važne odločitve glede na mednarodni položaj Berlin. 11. avgusta, br. Silno pozornost v vsej javnosti je zbudila vest o nenadnem sestanku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Grof Ciano je s noč i s posebnim vlakom in z večjim spremstvom vodilnih uradnikov zunanjega ministrstva odpotoval v Solnograd, kamor je prispel danes dopoldne ob 11. Na kolodvoru ga je pozdravil zunanji minister Ribbentrop z lokalnimi predstavniki oblasti. Takoj nato sta se grof Ciano in Ribbentrop odpeljala na gradič Kuschel-berg, kjer so se pričeli razgovori. Z grofom Cianom je prispel iz Rima tudi nemški poslanik Mackensen, prav tako pa je prišel v Solnograd tudi italijanski poslanik v Berlinu Attolico. Kako dolgo bodo trajala ta posvetovanja, še ni znano. Po končanih razgovorih se bosta grof Ciano m Ribbentrop odpeljala v Berchte.sgaden. kjer bosta poročala Hitlerju o doseženem sporazumu in sprejetih sklepih. Uradna komunikeja, ki sta bila izdana o tem sestanku obeh zunanjih ministrov v Rimu in Berlinu, samo naglasa ta, da bodo na tem sestanku razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo skupne politike osi Rim-Berlin ter da bodo proučili mednarodni položaj. Nemški listi ne objavljajo nobenih komentarjev. Izmed italijanskih pa edino »Giornale d'Italia« piše, da odgovarja ta sestanek duhu zavezništva med Italijo in Nemčijo. Važen je tem bolj, ker prihaja v času, ko se odigravajo dogodki, ki so za usodo Evrope največjega pomena. Trenutek je zelo težak, ker predstavlja politika obkoljevanja, ki jo izvajajo Anglija, Francija in Amerika proti Italiji, Nemčiji in Japonski, za bodočnost v mrak zavito neznanko, ki zahteva neprestane obrambne ukrepe, ker se je ta politika pokazala v zadnjih tednih selo bojaželjno. Rim, 11. avg. AA. Reuter. Pred odhodom grofa Ciana v Solnograd, kjer se bo danes sestal z zunanjim ministrom v. Ribbentropom, je imel britanski rimski poslanik krajši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom. Značilni komentarji nemškega tiska Gdansk. 11. avgusta, br. Snoči je bilo napovedano protestno zborovanje, ki ga je sklical vodja ^danskih narodnih socialistov po svojem povratku iz Berchtesga-dna. Udeležba pa ni bila tako velika, kakor so pričakovali Prebivalstvo je zaradi dogodkov zadnje dobe zelo preplašeno. V glavnem so se zborovanja udeležili člani SS- in SA-oddelkov ter hitlerjevci. ki so prišli v zadnjih tednih iz Nemčije. V svojem govoru, ki so ga prenašale vse nemške in češke radijske postaje, je For-ster hudo napadel Poljsko, češ da s svo-jama grožnjami izziva. Citiral je pisanje raznih poljskih listov ter izjavil, da se Gdanci prav nič ne bojijo poljskih groženj, ker se zavedajo, da niso sami. marveč da stoji za njimi vsa Nemčija s Hitlerjem na čelu. Priznal je tudi, da je Gdansk. dasi proti določbam mednarodnih pogodb, zopet vojaško utrjen in pripravljen, da odgovori na vsak napad. Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da ni več daleč čas. ko se bo duhovno že zedi-njeni Gdansk tudi formalno združil z Nemčijo. Berlin, 11. avg. br. Današnji nemški listi obširno objavljajo včerajšnji govor Forsterja v Gdansku in v svojih komentarjih še bolj jasno kakor Forster podčrta vaj o odločnost Nemčija da če treba tudi z orožjem izvojuje priključitev Gdan-ska k Nemčiji. »Volkischer Beobaehter« piše med drugim: Če se bodo poljski listi zopet povzpeli do trditve, da obstoja samo izbira med poljskim Gdanskom in vojno, potem je včerajšnje zborovanje dokaz za to, v čem je resnična rešitev. Poljskim grožnjam se bo Gdansk zoperstavil v zavesti, da bo na prvi strel planila vsa Nemčija. Gdansk ni osamljen, marveč je samo v sprednji liniji 80-milijonskega nemškega naroda, ki neomajno zaupa Hitlerju in njegovim odločitvam. Včerajšnje zborovanje je dokazalo, da je Gdansk že združen z Nemčjo »Cerliner Bdrsen-Zeitung« piše, da mora nemški tisk vsak dan zavračati poljska izzivanja in grožnje. Toda sedaj je nemške potrpežljivosti konec. Nemški Gdansk je spregovoril. Njegov klic: Nazaj k Nemčiji! se bo in se mora izpolniti, ker to nemško mesto brez združitve z nemškim gospodarskim in življenjskim prostorom ne more živeti. Forster je snoči jasno napovedal, da se bliža ura osvoboditve. S tem je govoril vsemu nemškemu narodu iz srca. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa na kratko ugotavlja: Kdor se bo dotaknil Gdanska, se bo moral boriti z vso Nemčijo in njenimi zavezniki. Na Poljskem nobenega posebnega vtisa Varšava, 11. avgusta, e. Poljski politični krogi ne pripisujejo mnogo važnosti snočnjemu govoru Forsterja, ker ne zavzema nobenega službenega položaja in ker je samo v službi narodno socialistične stranke. Listi naglašajo, da je v glavnem povedal ono, kar je bilo zadnje čase čitati v nemškem tisku. Govor je bil bolj namenjen Nemčiji, kakor pa inozemstvu. V splošnem so Poljaki Forsterjev govor sprejeli popolnoma hladnokrvno Diplomatski sestanki v Varšavi Varšava, 11. avg. br. Zunanji minister Beck je sprejel včeraj angleškega in francoskega veleposlanika ter imel z njima dolg razgovor o mednarodnem položaju. Oba poslanika sta imela po tem sestanku telefonske razgovore z zunanjim ministrstvom v Parizu odnosno Londonu. Gdansk samo krinka? Mnenje berlinskih diplomatskih krogov — Mnogo bolj nevarna žarišča so drugod v Evropi Berlin, 11. avgusta, br. V tukajšnjih diplomatskih krogih spremljajo soinograški sestanek italijanskega in nemškega zunanjega ministra z največjo pozornostjo. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je ta sestanek nadomestilo za prvotno nameravani sestanek Hitlerja in Mussolini-ja na Brennerju. Ker pa je Mussolinl med manevri zbolel — dobil je hud srčni napad — in so mu zdravniki zabranili potovanje in naporno delo, je bil med Rimom in Berlinom dogovorjen sestanek zunanjih 'ministrov. Gonja, ki se je pričela zadnje dni okrog Gdanska, zlasti pa včerajšnje protestno zborovanje v Gdansku ima samo namen, da odvrne pozornost javnosti od mnogo važnejših in dalekosežnejših dogodkov, ki se pripravljajo. Gdansk je samo navidez- no žarišče nemirov in nevarnosti v Evropi, v resnici pa se za diplomatskimi kulisami kujejo docela drugi načrti. Diplomatski krogi v Londonu in Parizu so začeli s skrbjo zasledovati razvoj dogodkov na Madžarskem, na Slovaškem in na Balkanu. Vse bolj se utrjuje prepričanje, da se pojavljajo nova ognjišča nevarnosti. Pri tem opozarjajo zlasti na naraščajočo nacistično propagando na Madžarskem, proti kateri se je madžarska vlada že pritožila v Berlinu. Madžarski vladni krogi ne prikrivajo, da je Madžarska odločena upreti se z vsemi sredstvi tujemu vplivu, ki bi ogrožal njeno neodvisnost. Enako pa tudi balkanske države izdajajo ukrepe, ki kažejo na to, da so pripravljene z vsemi sredstvi braniti svojo nevtralnost in neodvisnost. Novo svarilo Londona Doba tOzvrienih dejstev" je minila London, 11. avgusta, br. V londonskih političnih in diplomatskih krogih pozor-no, a hladnokrvno slede razvoju mednarodnega položaja. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da bo evropska kriza v kratkem dosegla vrhunec ter da bo prišlo do končne odločitve. Sestanek v Solnogradu londonskih krogov ni presenetil, ker j« bilo znano, da so se že pred tem vršili posveti v Rimu in Berlinu med državni- ki in voditelji vojske in da obstoja med Italijo in Nemčijo najtesnejše sodelovanje. Angleška vlada je jasno opredelila svoje stališče glede vseh obstoječih mednarodnih problemov ter je tudi v vojaškem pogledu pripravljena na vse. Temu je dal izraza tudi zunanji minister lord ffslifax ob priliki sprejema nemškega poslanika Direksena. Lord Halifax ie v Imena —jjtsfcs vlade sporočil pred- stavniku Nemčije, da je doba »izvršenih dejstev« končnoveljavno minila, ter da bo vsako tako dejanje s strani Nemčije naletelo na složen odpor mirovne fronte. To velja ne samo glede morebitnega napada na katerokoli evropsko državo, marveč tudi glede Gdanska. Nemški poslanik ie takoj po tem sestanku z letalom odpotoval v Berlin, da obvesti o tem sporočilu nemško vlado. Soinograški sestanek utegne biti koristen za mir v Evropi« če... Nemčija in Italija imata po sodbi pariških krogov dovolj povoda« da skrbno proučita mednarodni položaj Pariš, 11 vse večjo avg. br. Francoski tisk kaže zaskrbljenost zaradi razvoja mednarodnega položaja. Včerajšnji govor Forsterja v Gdansku, o katerem sodijo, da je bil sestavljen v Berchtesgadnu, tolmačijo kot dokaz in znak, da se bližajo važne odločitve. V zvezi s tem komentirajo listi zlasti tudi včerajšnji govor poveljnika nemške vojske generala Brau-chitscha v Dusseldorfu, kjer je v nagovoru na delavstvo največje nemške tovarne municije med drugim izjavil, da se oborožuje Nemčija ne samo zato, da se brani pred napadom, marveč da sj pribori potrebni življenjski prostor. Francoski listi naglašajo, da je nemški general s tem morda nehote izdal prave cilje Nemčije. Kar se tiče sestanka v Solnogradu, pišejo vodilni francoski Usti, da ni to nič presenetljivega. Nemčija in Italija imata povoda dovolj« da proučita mednarodni položaj. To utegne samo koristiti miru v Evropi, če niso v Rimu in Berlinu že popolnoma zaslepljeni. Pogajanja v Moskvi so tik pred zaključkom in mirovna fronta je s tem strnjena ter pripravljena na obrambo. V treh tednih bo podpisan v Moskvi politični in vojaški pakt. Ce pa bi dogodki prehiteli podpis tega sporazuma, stopita obe pogodbi avtomatično v veljavo. Francija pozna silo mirovne fronte in zato mirno gleda v bodočnost. Gobbels v Italiji Benetke, 11. avgusta, br. Ob priliki otvoritve mednarodne filmske razstave v Benetkah sta se sestala nemški in italijanski minister za propagando Gobbels in Alfieri. O tem sestanku je bil izdan uradni komunike, da sta razpravljala o nadaljnji poglobitvi sodelovanja na polju tiska, filma, gledališča in propagande. Sprejeti so bili zelo važni konkretni sklepi zlasti v pogledu vistosnaerjenja tiska in propagande z ozirom na dogodke, ki jih je pričakovati v Evropi in drugod po svetu. Kanada vedno na strani Anglije Ottawa, 11. avgusta, e Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal, da ostane v primeru izbruha vojne v Evropi Kanada zvesta temeljnim načelom svobode in demokracije. V borbi proti nasilju je treba uporabiti nasilje. Naglašal je, da je Kanada proti vsakemu nasilju in da se bo v primeru konflikta v Evropi odločno postavila na stran Anglije. Rumnmfa mobilizira? Berlin. 11. avgusta, br. DNB poroča iz Bukarešte, da je Rumunija poklicala za 15. avgust pod orožje deset letnikov rezervistov. Štiri armade bodo na ta način dobile popolno vojno številčno stanje. Ministrski predsednik Calinescu. ki začasno vodi tudi vojro ministrstvo, jc včeraj inspirjral oboroževalni industrijo, ki dela s polno paro. Ti obsežni vrj?ški ukrepi v Rumuniji so bili izdani zaradi napetega mednarodnega položaja. Turčija vpoklicala 12 letnikov Ankara, 11. avgusta, br. Turška vlada je vpoklicala nadaljnjih osem letnikov rezervistov na orožne vaje. tako da je skupno pod orožjem poler aktivne vojske Se 12 letnikov rezervistov. Večina rezervistov je bila poslana v Trakijo. Vpoklici tndi v Grčiji Atene, 11. avgusta br. Za 15. avgust so vpoklicani trije letniki rezervistov. Razporejeni bodo predvsem po obalnih utrdbah ter na albansko-grški meji, kjer so bile posadke že pred tremi tedni znatno ojaeene. Tudi Oto Habsburški pristavlja svoj lonček London, 11. avgusta e. »Dailv Herald« objavlja poročilo, da bo v najkrajšem času prispel v London Oton Habsburški, ki bo skušal pridobiti angleške vladne kroge za restavracijo Habsburžanov na Madžarskem. Kakor zatrjujejo listi, bo Oton zahteval, da se čim prej reši to vprašanje. Nemška brošura vLondonu Varšava, 11. avgusta, e. Poljski Usti objavljajo iz Londona vest, da je London preplavljen z nemško propagandno brošuro pod naslovom: »Gdansk? — Za kaj gre?«, ki jo je napisal šef presbiroja v gdanskem senatu. Listi poudarjajo, da je glavna misel te brošure, da je treba hkrati pretresati ves problem Poljske, kar dokazuje, da je za Nemčijo vprašani« Gdanska samo navaden izgovor, da bi na dnevni red spravila tudi probleme, ki so v brošuri navedeni. Se lOO milijonov dolarjev za letala v Ameriki VVashington, 11. avg. e. Vojno ministrstvo je dalo naročilo za dobavo letal v vrednosti 100 milijonov dolarjev. To je največje naročilo, ki ga je kdaj oddalo vojno ministrstvo. Podrobnosti niso znane, vendar domnevajo, da je bilo naročenih najmanj 1000 letal raznih vrst. Amerika bo imela v kratkem 5000 najmodernejših vojnih letal. Izgon Poljakov iz Nemčije Dunaj, It, avg. br. Izgoni poljskih državljanov z Dunaja se nadaljujejo. Mnogi so prejeli odlok, da morajo odpotovati v 24 urah. Prav tako odpovedujejo hišni lastniki v velikem številu poljskim najemnikom stanovanja. Odvzem orožja Čehom Praga, 11. avg. br. Vlada protektorata jc objavila odredbo, po kateri se mora izročiti oblastem vsa razstrelivna sredstva in orožje, tudi lovske puške in lovske nože. Zs prestopek te odredbe je zagrožena stroga kazen z ječo, v posameznih primerih pa celo s smrtjo. Uredba se utemeljuje z namenom, da se prepreči uporaba orožja in razstreliv po nezanesljivih elementih. Dopisnik United Pressa izgnan iz Italije Kim. 11. avg. br. Dopisnik tiskovne agencije »United Press« je bil na izrecno odredbo Mussolinija izgnan iz Italije, ki io je moral zapustiti v nekaj urah. Poslovanje agencije v Italiji se more dovoliti v bodoče le z izrecnim pristankom fašistične vlade. Pol Anglije je bilo snoči v temi Letalske in obrambne vaje so odlično uspele . London, 11. avgusta. A A. Reuter. Pol Anglije je bilo snoči v temi in tako so Angleži v mirnem času doživeli tisto, kar je najbolj podobno razmeram v vojni. Na ozemlju 27.000 kvadratnih mili ni bilo sploh nobene luči. ves promet se je pa vršil z zasenčenimi žarometi. Posebne vojaške in policijske patrulje so strogo pazile na to, da ni bilo nobeno okno razsvetljeno in da se na ulicah ni videla nobena luč. Medtem ko so prihajali bombniki Eastlanda. so na vseh letališčih in Zarota na Japonskem? Tokio. 11. avgusta, e. Japonec Koiniša Homa. ki je bil že leta 1932 zapleten v atentat na predsednika japonske vlade Inuhaja, je bil ponovno aretiran, in sicer v zvezi z odkritjem zarote proti vodećim japonskim osebam. Oblasti drže podrobnosti v največji tajnosti. Smatrajo, da je bila zarota naperjena proti politikom, ki so za sporazum z Anglijo. 20. julija pa je bila. kakor se sedaj doznava, odkrita ie druga zarota, v katero so bili zapleteni člani raznih manjših patriotičnih društev, ki so pri zasliševanju izjavili, da so imeli namen ubiti angleškega veleposlanika v Tokiu Craigie-a in japonskega veleposlanika v Londonu Macudeira. Nova španska vlada Mrdrid. 11. avgusta. AA. Reuter. Genezi Franco je imenoval novo vlado. Njen predsednik je on sam s pravicami, kakršnih ni imel nikoli noben predsednik vlade Razen njega so v vladi zunanji minister polkovnik Beigreder, notranji minister Suner, vojni minister general Va-rela. mornariški minister general Moreno, letalski minister general Yague, pravosodni minister Bilbao, finančni minister Laras, minister za industrijo in obrt de la Lastra, kmetijski minister Belju-mea. prosvetni minister Martin in gradbeni minister Alfonso Bef. Razen tega so stopili v novo vlado s činom ministra tajnik stranke general Munos Grande in ministra brez portfelja Masas in Camero del Castillo. Spor med Španijo in čilom Santiago de Chile, 11. avgusta, e. Spor med Španijo in republiko Chile zaradi zahteve generala Franca, da čilska vlada izroči španske begunce, ki so se zatekli v prostore čilskega poslaništva, se vedno bolj zaostruje. Čilski zunanji minister Or-tega je te dni podal izjavo, da bo predlagal, da vlade vseh ameriških držav španskega materinega jezika napravijo skupni korak v Madridu. Poudarjajo* da tudi drugod bili v akciji reflektorji, ki so izsledili večino »sovražnih« letal. Piloti obrambe so bili na svojih mestih v kar najkrajšem času, kakor hitro so dobili signal, da se približujejo eastlandski bombniki. Obrambni obroč okoli Londona ni bil še nikdar tako čvrst kakor snoči. Pomnožili so ga še s 500 baloni, privezanimi z jeklenimi žicami. Prav tako stroge varnostne ukrepe so izvedli tudi v londonskem pristanišču. zahteva glede izročitve političnih beguncev, ki so se zatekli v poslaništvo, pravno ni utemeljena in je nemoralna. V nekaterih političnih krogih je izraženo mišljenje, da bo ta spor lahko dovedel do prekinitve diplomatskih odnosa jev med Španijo in republiko Chile. 6.000 društev na Dunaju razpuščenlh Dunaj, 11. avg. br. Uradni Ust ie objavil odredbo, po kateri se razpušča na Dunaja izmed ie obstoječih 10.000 društev nadaljnjih 6000, med njuni društvi Prijateljev Francije in Anglije, posebno veliko število pa hajsfssssl organizacij, med drugimi Katoliško šolsko društvo, Zvesa katoliških deklet ttd. Polovico premoženja razpuščenih društev pripade narodni socialistični stranki, polovic* p* ostane pod prisilno upravo. Potres v Bolgariji Sofija, H. avgusta, e Včeraj so občutili močan potres na ozemlju v širini kakih 800 kvadratnih milj v centralni Bolgariji. Prizadeta so bila zlasti mesta Cir-pan. Stara Zagora, Kumov grad, Plovdiv itd. Potres je bil mestoma tako močan, da je popokalo zidovje in so se rušili dimniki. Človek z JeldeitiiTii pljuči se je poročil Čikago, 11. avgusta. AA. Reuter Trmi Snvte. človek z jeklenimi pljuči, *e je včeraj poročil s 25 letno Terezo Larkin-govo, s katero je že od otroških let velik prijatelj. Fredu je danes 20 let. Kakor je znano, je pred tremi leti zbolel v Šangha-ju za otroško paralizo in od tistih dob živi stalno v posebnem aparatu, ki mu umetno dovaja zrak v pljuča. V takšnem stanju je prepotoval že na desettisoče milj. Sele pred kratkim se je vrnil z romanja v Lurd. Medene tedne bo Fred Snyte prebil ■ svojo ženo v posebni avtomobilski prikolici, izdelani nalašč za njegova jeklena pljuča. Cnrfli, 11. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.73, London 20.7275, New York 442.875, Bruselj 75.225, Milan 23.90 Amsterdam 236.30. Berlin 177.70, Praga 15.175, Vi Sava 83.40, Bukarešta 3J5, Strar 1 »SliOVBlfSKI NARODc, petcsc, rt. avgusta 1989. Stav. 1 1 8 Kralj Peter II. prvič na Triglavu Naši gorski velikani so napravili na mladega kralja globok vtis in na turi se je imenitno počutil Mojstrana, 11. avgusta V torek ob 14. se je Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu treh svojih tovarišev, svojega adjutanta polkovnika Krekovića bi svojega učitelja za telesno vzgojo prof. Janka Kovača, pripeljal v Mojstrano, od koder je takoj družba krenila v Vrata. Tam jih je počakal in pozdravil v imenu SPD predsednik dr. Pretnar. Po kratkem odmoru v Aljaževem domu se je kralj s spremstvom in v družbi dr. Pretnarja ter dveh vodnikov vzpel po Tominškovi poti na Staničevo kočo. Med potjo je vso družbo ujela huda ploha, kar pa kralja, ki je bil izredno dobro razpoložen in se je tudi ves čas vzpenjal z neverjetno lahkoto, ni prav nlČ motilo. 2e ob 18. so bili v Stanieevi koči. Do koče so potrebovali komaj 3 ure, čeprav so med potjo enkrat počivali. Kralj in njegova družba so v Staničevi koči prenočili, drugo jutro ob štirih pa so vstali in okrog petih so nadalejvali turo. Krenili so čez Rž na Kredarico, kjer so se ustavili le toliko, da so pobrali žige in žigosali razglednice. Dr. Pretnar jc Nj. Vel. kralju Petru II. razložil delo pokojnega župnika Aljaža za razvoj slovenske alpi-nistike, pomen planinarstva in našo borbo za slovenske gore. V Kredarici se je kralj s spremstvom zadržal le kakih 10 minut, nato so pa nadaljevali turo na Triglav, kamor so ob najlepšem solnčnem vremenu prispeli že ob 7. Od Staničevo koče do vrha so hodili komaj dve uri. Vrh Triglava so posedli. Razgled je bil krasen, zlasti proti Dolomitom in proti vzhodu, pa tudi proti jngn, kjer se je \idelo skoraj do morja, a iz megle so se dviprali Šmarna gora in drugi vrhovi. Kralj se je nekaj časa solnčil ln užival diven razgled, nato pa Je družba krenila v Aljažev dom, kjer Je bilo opoldne kosilo. Po kosilu in kratkem odmoru so nadaljevali pot čez Hribarice na Sedmera Jezera in so prispeli do koče ob Sedmerih Jezerih ob 18. Med potjo so se ustavili pri petem jezeru in malo pojužinali. Med Hribaricami in Dolino sedmerih jezer je družbo zopet zajela nevihta In bili so nekoliko premočeni. Ko so prispeli pred kočo pri Sedmerih jezerih, je bilo tam zbranih več turistov, ki so se zatekli tja pred nevihto. Ko je kralj videl, da so premočeni, je takoj po/val vse turiste v kočo, ki je bila sicer rezervirana zanj. V koči so večerjali in prenočili, naslednjega dne so si pa ogledali okolico in je prof. Petkovšek, znani nas botanik, ki je bil tudi ob Triglavskih jezerih, kralju razložil floro in deloma favno tega našega naravnega parka. Nekdo je Ujel več gadov in kralj jih je z zanimanjem opazoval. Nato je družba okrog 9. krenila čez Kal in Razor na Komno, kamor so prispeli ob 11. Kralj Je bil izredno dobre volje. Na Komnl so kosili, po kosilu je pa kralj legel na teraso. Ob 14.30 je kralj s spremstvom odšel do Savice, kjer ga je čakal avtomobil. Tu se je od mladega kralja poslovil dr. Pretnar in se mu zahvalil za vso pozornost, hkrati naglašujoč pomen planinarstva, ki krepi telo in duha. Kralj Peter II. se je prisrčno zahvalil za spremstvo, rekoč, da mu je bila tura v izreden užitek in da se je ves čas Izvrstno počutil. Videlo se je, da je napravila lepa tura na mladega kralja najgloblji vtis in da se bo vedno rad vračal v naročje naših planin. praporom Ob 35 letnici kamniškega Sokola K nedeljski prireditvi se zbere vse sokolstvo kamniškega okrožja Telovadni letni nastopi sokolskih društev našega okrožja so končani: ostane lc še Kamnik. Ako pogledamo stvar iz čisto praktičnega stališča, bi morali reči. da ni dobro biti na koncu, saj je znano, da prve poletne prireditve izpadejo tako v moralnem ter propagandnem pogledu, kakor tudi v materialnem (Tci ga moramo tudi upoštevati) vedno najbolje, dočim se zanimanje za nadaljnje nastope, ki se vrste nedeljo za nedeljo, rahlja, tudi izvedba sama trpi. To je razumljivo, če pomislimo, da posamezna društva glede razpoložljivih sredstev ne morejo nuditi vedno novih stvari in tako odstraniti monotonosti, ki mora sčasoma neizogibno priti. KamniSki Sokol jc vse to imel pred očmi, ko se je odločil, da bo vrsto društvenih prireditev in nastopov zaključil s svojo proslavo 35-lctnice. Odločilna je bila pri tem želja, da bi ta zaključna prireditev bila velika manifestacija vsega tukajšnjega sokolstva, ki naj bi pokazalo svoje tehnično znanje in uvežbanost, kakor tudi zavednost in disciplino. Ne gre za nas same, gre za skupno sokolsko stvar in mnogo nam je na tem, da s svojo prireditvijo v Kamniku dostojno zaključimo poletno delo. Društvo se je lotilo naloge z vso resnostjo, tako da bo ves program prireditve potekel kot je treba. Ni potrebno naglaša-ti, da bo program tak, da bo zadovoljil vse, ki se zanimajo za sjkolsko delo. Napravite v nedeljo izlet v Kamnik in pridite na našo prireditev. Kamnik vas bo sprejel s sokolskim srcem in veseljeml Sokolski praznik na Brezovici pri LfusMJani V nedeljo bo svečan® otvorjeno prijazno letno telovadišče Od pode/elskih sokolskih društev ima nedvomno najlepše letno telovadišče Sokolsko društvo Brezovica pri Ljubljani. Poleg skromnega doma, dograjenega lansko jesen, si je društvo letos s kulukom zavednih članov zgradilo in uredilo prijazno letno telovadišče. o katerem se je že marsikateri obiskovalec društva izrazil zelo pohvalno. S težkimi žrtvami, žulji lastnih rok in naklonjenostjo naših prijateljev, ki so nam darovali material, smo si postavili svojo trdnjavo. Njim vsem bodi izrečena naša iskrena in bratska zahvala. Po sedemletnem obstoju društva katero se je moralo seliti sem in tja ter si iskati na vse mogoče načine streho, smo danes pod lastnim, čeprav skromnim krovom in na lastnem telovadišču, kjer se bo lahko nemoteno vzgajala naša mladina v telesnem in duševnem pravcu sokolskih načel za dobrobit naroda in naše lepe domovine. Najtežje ovire, ki so na« morile zadnja leta, so premagane in danes dihamo z lažjim srcem ter smo ponosni na našo trdnjavo, ker je ista zgrajena z darovi naših prijateljev in naših lastnih žuljev ter brez pomoči merodajnih, ki bi bili dolžni ustanovi pomagati. Zavednost in delavoljnost članstva, tako najmlajšega kakor najstarejšega, je premagala vse težave. Naše delo bo kronano z uspehom v nedeljo 13. t. j m.f ko se bodo otvorila vrata v našo novo postojanko. Pod spretnim vodstvom društvene uprave z bratom starosto Jev-cem Andrejem, kateri načeluje društvu ves čas od njega ustanovitve, in načelnikom br. Ivanom Prebilom, smo zadostili delni izvedbi načrta »Petrove petletke«. Pri tem smo dolžni zahvalo tudi posestniku br. Kušarju Ivanu, ki nam je šel pri prodaji zemljišča in pri vsem delu res bratsko na roko. V nedeljo 13. t. m. bomo slavili svoj prvi večji praznik, ko bomo otvorili to našo novo trdnjavo. Na slavje vabimo vse sokolske pripadnike in prijatelje. Prihitite ta dan v čim večjem številu med nas, da se prepričate o našem delu in se z nami po-radujete nad doseženimi uspehi. Zveze z vlaki so na vse strani jako ugodne Poskrbljeno bo za vse. Sodelovala bo godba Sokola I. iz Ljubljane in orkester Sokola D. M. v Polju pod vodstvom br. Peršiča Bogomirja, kar vse vam jamči za prijetno razvedrilo. Pričetek slovesnosti bo ob dveh popoldne s sprejemom gostov na postaji takoj nato povorka do doma. Ob 14.30 skušnje vseh oddelkov. Ob 15.30 otvoritev. Ob 16. javna telovadba. Po telovadbi v vseh prostorih narodna zabava. V nedeljo 13. t. m. bo torej zbor sokolstva na Brezovici pri Ljubljani. Zdravo! Predn]a£ki tečaj v Loki pri Mszlrjn Danes fe bil z uspehom zaključen že drugi tečaj Mozirje, 11. avgusta Kakor smo že poročali, prireja sokolska župa Celje v Loki pri Mozirju v okviru sokolske gozdne šole prednjačke tečaje v obliki taborenja. BaS danes je bil zaključen tak prednjač-ki tečaj za Člane in višji moški naraščaj, katerega je obiskovalo 37 udeležencev z največjim zanimanjem. Tu so bodoči sokolski vaditelji dobili vsaj najpotrebnejše znanje iz tehničnega, idejnega in prosvetnega dela sokolske vzgoje. Vso snov so podajali priznani sokolski strokovnjaki, kakor župni prosvetar br. Pahor Drago, ki je bil tudi vodja tečaja, potem župni prednjak br. Prestor Jože ter savezni prednjak br. Ban Rafko in drugi. Da bi tečaj že takoj pokazal svoj uspeh. je župno načelništvo razpisalo ob zaključku tečaja župne in društvene prednjačke izpite, katere naj bi polagali vsaj oni udeleženci, ki so že delovali v telovadnici in mislijo tudi ostati na svojih mestih. Za župne izpite sta se prijavila le dva udeleženca in sicer br Blaško iz sokolske-gs društva Celje matica ter br Srol iz Sevnice. Oba sta izpit napravila s prav dobrim uspehom. Komisiji za te izpite je predsedoval savezni načelnik br. dr. Pih- ler iZ Beograda, ki je prebit med tečajniki 3 dni ter se osebno prepričal nad lepoto tabora s okolico ln uspehi te gozdne šole. Društven) prednjaSki izpit je položilo 2b tečajnikov. Pri teh izpitih so pokazali te-IVjtAi da so pridobili v treh tednih mno- go snovi, ki jim bo s pridom služila tudi \ poznejšem življenju. Danes dopoldne se je vršil slovesen zaključek tega tečaja, vse taborne naprave z inventarjem pa so bile izročene članicam in naraščajnicam, ki so danes dopotovale v tečaj, kat'erih je tudi okoli 36. Ta tečaj bo vodila župna pednačelnica s. Juvanče-va, kateri bodo pomagale ostale članice župnega TO ter savezna prednjakinja s. Stiftarjeva. Tudi temu tečaju želimo kar največ uspeha. Zdravo! Deije popoldne viškega Sokola Vič. 11. avgusta Uprava in vadi tel jski zbor viškega Sokola sta priredila včeraj popoldne v dvorani Sokolskega doma zakusko svoji deci, ki je nastopila v nedeljo na jubilejnem telovadnem nastopu. Za to pogostitev je daroval br. Julij Zupan, lastnik Daj-Dama primeren znesek (200 din) in smo s tem pogostili svojo deco. Ob 17.30 se je zbrala vsa deca v telovadnici okrog miz. Ko je prišla kumica sestra Slava Benčanova, ki je tudi prispevala k pogostitvi dece, jo je mladina navdušeno pozdravila Z vzkliki »Zdravo«. Deklica Sonja Paternostova jo je nagovorila t lepimi besedami in se v ime nu moške in ženske dece zahvalila, da je prevzela kumstvo dečjega prapora in priredila danes deci tako lepo popoldne. Po nagovoril deklice Paternostove tO deklice zasule kumico s svežim cvetjem, nakar se je kumica sestra Benčanova vsa ginjena zahvalila deci za poklonjeno cvetje in obljubila, da bo tudi vnaprej imela deca v njej najboljšo podpornico in sestro. Vas deca je zatem zapela »Le naprej brez miru —« s spremljevanjem klavirja. Sestre članice so nato pogostile deco s hrenovkami in kruhom, pecivom in malinovcem. Deca je bila izredno zadovoljna, ker ni pričakovala tako lepe zakuske. Po zakuski je pozdravil deco starosta br. Pavle Borštnik, ki se je zahvalil deci za tako lep nastop na druStvenem jubileju, potem pa jo pozval, da bodi marljiva in vztrajna v šo- li, doma in povsod ter naj se zaveda, da pripada viteški organizaciji SKJ. Posebno pa naj bo deca hvaležna sestri kumici. ki je kumovala praporu in ki je tudi sama prispevala k današnji zakuski. S krepkimi pozdravi »Zdravo« se je zahvalila deca za bodrilne besede bratu starosti, nakar je bilo lepo popoldne zaključeno. V spomin na jubilej pa je sestra kumica podarila vsej deci lične spominske trakove Sokol Vič 1909—1939. Upravi in vaditeljskemu zboru posebno pa darovatelju br. Zupanu in sestri Benčanovi velja naša iskrena in bratska zahvala! —at. Na zlet škofjeloškega okrožja v Železnike Pred novo veliko manifestacijo gorenjskega sokolstva Železniki, 10. avgusta Gorenjsko sokolstvo, zlasti ono iz škofjeloškega okraja, se pripravlja z veliko vnemo, da poveliča s svojo navzočnostjo veliki praznik bratskega društva v Železnikih, ki bo praznovalo v nedeljo 30-letnico obstoja in bo to za vso Selško dolino tako pomemben jubilej, poveličan z razvitjem krasnega, umetniško izdelanega prapora. Doživeli bomo novo posvečenje ideji, ki gre po vsej naši zemlji svojo zmagovito pot. Kakor ljubeča mati bo sprejemal jubilant svoje drage sokolske goste od vseh strani, da jih uveri, da živi tudi na mejah naše domovine rod, zvesto predan državni, narodni in nič manj sokolski misli. Lepota in moč sta se objeli pred 30 leti v Železnikih in zakrilil je v sinje, solnč-ne višave ptič Sokol. Sokol, ki gre kljub vsem oviram in časom dosledno svojim smotrom naproti. Ne zaradi sebe samega, zaradi svoje popolne predanosti svetlim idealom naše državne nacionalne svobode. Ob mejniku pokolenj hite misli naprej in nazaj. Nazaj v svetem spoštovanju do onih. ki so gradili v velikem in malem sokolsko gnezdo in ustvarjali čudeže; naprej, da se iz izkustev preteklosti jata Sokolov in Sokolić v tem obmejnem trgu še pomnoži Jata, ki bo v Tvrševem hramu kovala sokolske besede v sokolska dejanja. Nov list se otvarja v knjigi društvenega življenja! Naj bi bil popisan z besedami, ki bodo govorile o plemenitih srcih, oje- klenelih mišicah in prekaljenih sokolskih dušah! Ob 301etnici se bo zbrala okrog polep-šanega Sokolskega doma sokolska družina, bratje in sestre, da pregledajo uspehe in napredek treh decenijev in da v skupnosti z bratskimi gosti povedo, da so in da ostanejo Sokoli in Sokoliće na vekomaj. 13. avgust je praznik sokolskih Železnikov, ki se bodo odeli v zastave, da pozdravijo stotere goste. Lepo in toplo nam bo! Taki prazniki se obnavljajo redko, redko. Prav zato hite misli jugoslovenskih Sokolov in Sokolić te dni k sokolski družini, ki se vneta in strnjena pripravlja, da bo nedelja ponoven dokaz nezrušljive afirmacije našega sokolstva. Jubilanta Sokola v Železnikih spremljajo naše najlepše želje s čestitkami za plodno, bogato bodočnost. In v tem duhu krepak, iskren, bratski; Zdravo! * — Sv. Pefer v Savtnjski dolini Naše Sokolsko društvo priredi v nedeljo 20. t. m. veliko tombolo na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma. Tombola se bo vršila ob vsakem vremenu. Glavni dobitki so pet koles, vreča moke, bala platna, ura. voz drv, zavoj sladkorja in še preko 300 zelo lepih dobitkov. Za hudo žejo in prazen želodec bo obilno poskrbljeno. Poseti-te nas, ne bo vam žal. z dobitki se boste vračali na svoje domove. Prva jugoslavenska plavalna šola Z zanimivo javno produkcijo je včeraj končala svoj letošnji počitniški tečaj Ljubljana, 11. avgusta Prva jugoslovenska plavalna šola, ki 2e nekaj let posluje pod pokroviteljstvom in nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo v kopališču Ilirije, je včeraj končala letošnji mladinski počitniški reševalni tečaj z javno produkcijo. Na kopališču se je zbralo polno občinstva, med njimi tudi zastopniki državnih ustanov, kJ so poslale v tečaj svoje člane. Produkcija je bila v vsakem pogledu uspešna. Vodja tečaja, dr. škaberne, je občinstvu sproti tolmačil posamezna predvajanja, ki so jim gledalci sledili z največjim zanimanjem. Prvič smo videli skoke reševalcev v polni opremi z višine lO in 5 m. Produkcija se je začela s skupnim nastopom vseh udeležencev mladinskega tečaja. Vsi so skočili v bazen in preplavali 50 m. Nato je sledilo predvajanje gimnastike na suhem, istočasno pa je druga skupina pokazala najrazličnejše igre v vodi. Točke so se prav naglo vrstile druga za drugo. Ze se je pognalo v vodo 8 fantov, ki so v prsnem slogu preplavali 50 m. Njim so sledila dekleta. Prihodnja točka je bilo plavanje na 50 m erawL Nastopili so najboljši absolventi mladinskega tečaja. Skoraj nerazumljivo nam je bilo, kako se je mogla deca, ki se je komaj 3 tedne vadila v craw-lu, tako dobro priučiti tega sloga. Vse te fante so v znak nriznanja sprejeli v plavalno sekcijo Ilirije. Drugi del produkcije je bil namenjen reševalnemu plavanju. Ta tečaj je obisko- valo 30 tečajnikov in sicer 13 orožnikov iz raznih edinic dravske banovine, 11 stražnikov iz vseh postaj uprave policije v Ljubljani, dalje 2 gasilca, 3 absolventi šole za telesno vzgojo in en kopalni mojster. Tečajniki so najprej predočili razne vrste krča, ki nastopa zaradi premrzle vode ali preutrujenosti, tako v stegnu, v mečah in v pesti. Eni so pokazali kako se rešimo vseh teh krčev na suhem, drugi pa praktično v vodi. Zatem so predvajali razne načine pomaganja onemoglim, nato pa še reševanje utopljenca. Videli smo, da lahko tudi otrok rešuje odraslega, če ravna pravilno. Potapljač se kajpak v svojem strahu skuša oprijeti reševalca in ga često zgrabi za vrat ali na kak drug način. Tečajniki SO pokazali najrazličnejše osvobodilne prijeme in sicer na suhem, zatem pa tudi v vodi. Videli smo razne metode umetnega dihanja. Izredno zanimanje je zbudila zadnja točka, ko so po en orožnik, stražnik in gasilec skočili popolnoma oblečeni z višino 5 in 10 m v bazen, kajti, često se pripeti, da mora reševalec skočiti z mosta v reko, da pride hitreje do potapljajočega se. Produkcija je bila s tem končana in so vsem tečajnikom nato razdelili potrdila o udeležbi tečaja. Načelnik plavalne šole dr. Mayer in vodja tečaja dr. škaberne sta tečajnikom čestitala in jih opomnila, naj v bodoče v svojem krogu propagirajo reševalno plavanje, ki je pri nas mnogo premalo razširjeno. Višek nesramnosti Ljubljana. 11. avgusta Posebne vrste zabavo si tu pa tam privoščijo avtomobilisti iz južnih krajev. Včeraj je neki naš avtomobilist, ki se je vra. čal z Gorenjskega, doživel višek nesramnosti in izzivanja Človeka, ki jemlje ugled sicer dostojnim meščanom. Ko je privozil z avtom, v katerem je imel tudi svojo družino, po cesti skozi Šmartno in Bitnje do žabnice, je zagledal pred seboj lep voz, znamke »Buick«, v katerem je sedelo poleg in zadaj vozača več oseb. Naš avtomobilist je dal, ker je voz pred njim vozil zelo počasi, a sproti dvigal prah, zna. menje, da bi ga prehitel. Na prvo znamenje vozač pred njim sploh ni reagiral in se seve tudi ni umaknil. Po drugem znamenju pa se je gospod na zadnjem sedežu v levem kotu obrnil in pokazal skozi okence v zadnji steni avtomobila — samokres. S samokresom je večkrat pomigal in ostal z vozom sredi ceste pri počasni vožnji do Škofje Loke. Tam šele je bila da. na našemu avtomobilistu, ki je poslovni človek in nima volje tratiti časa, prosta pot. To je pač višek nesramnosti! Huda nesreča na Jesenicah Jesenice, 10. avgusta Vsredo okrog 17. se ie ob poslopju kina »Radio« pripetila nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje 501etne Alo-jzije Li-feovič, vdove pc tovarniškem delavcu, sta-nuioča v Obrtniški ulici. Likavičeva se je hotela preskrbeti z žganjem za zimo. Dopoldne je na Žagi KIE> visoko naložila voz z žaganjem. Tako zvano trugo ali kripo je na vrhu obložila še S krajnja, da je spravila več žaganja na VOZ. Popoldne pa je pršel na žago Vldi-cev hlapec s konjem, da bi voz potegrrl na Likovi če v dom. Pred k;nom Radio pa se z glavne ceste odcepi stranska pot proti Obrtniški ulici. Kokih 12 m od glavne ceste pa teče čez to ozko pot mali ^arek za odtok deževnice, ki v diagonalni: crti prečka to precej na levo nagnjeno pot. Ko je voznik z visoko naloženim vozom zavil na to ozko pot, je Likovičeva z leve Strani opazila VOZ. Ko je desno zadnje kolo buo že med jarkom, levo pa v dnu jarka, je voz izgubil ravnotežje in Z V90 S1-lo zagrmel na L/kovčevo in jo pokop?! pod seboj, da je obležala nezavestna na Zunanja stena tako zvane lesene truge jo je hudo pritisnila ob tla in ji povzročila težke poškodbe po glavi in telesu. Ne-srečnrlco so hitro potegnili izpod voza in jo z rešilnim vozom prepeljali v bolnico bratovske skladnice na Javornik, kjer so ji nudili prvo pomoč. Ker so njene poškodbe resnega značaja, so jo s prvim vlakom prepeljali v splošno bolnico v Ljubljano. Krivda na tej nesreči ne zadene nikogar. Pač pa je k nesredi največ pripomogel nesrečni jarek, zaradi katerega je že marsikateri kolesar treščil s kolesa na trdo pot. Iz 0?3a —c Aretacija roparja in vlomilca Alojzija Grebenška in njegovih pajdaSev. Orož-niška narednika Franc Bezjak in Alojz Grebenška iz Kavč pri št. IIju pri Velenju. Muršec iz Velenja sta v torek okrog 20.30 izsledila in aretirala v planinski koči na oKzjaku zloglasnega razbojnika Alojza Grebenška sta tako presenetila, da se ni utegnil postaviti v bran. Odvzela sta mu pištolo znamke >Steyrc, ki jo je imel v zadnjem hlačnem žepu. V pištoli je bilo deset nabojev, pri sebi pa je imel še devet rezervnih patron. Aretiranca sta odvedla v Celje. V sredo sta krenila v spremstvu dveh orožnikov iz Žalca in Št. Pavla pri Preboldu pod vodstvom poveljnika celjske orožniške čete g. majorja VindaMjeviča v Založe t>ri Polzeli, kjer so stanovali Gre-benškovi pajdaši in sicer bratje Andrej, Ivan in Avgust 2gank ter Pavel Arh. Na. šli so vse itiri in jih aretirali ter odvedli V Celje. Aretiranci so priznali nekaj ro-rx>v in vlomov, med drugim tudi roparski nanad pri Sv. Andražu pri Velenju, roparski napad V Gotovljah in vlom v DobriSi vasi pri Petrovčab. Vse kaže. da fe G*S-benšek v zvezi z ronarskim umorom V Medlogu pri Celju, Čigar žrtvi sta postala 23. junija gostilničar Anton ocvirk in njegova žena Rozalija. Naboji v Grebenškovi pištoli se namreč ujemajo s kalibrom na. bojev, s katerimi sta b;la umoriena Ocvir-kova. Zato je bila tudi v tej smeri uvedena intenzivna preiskava. —c Umrl je v sredo v celjski bolnici v starosti 56 let celjski trgovec in upokojeni kapetan 1. razreda g. Anton Majer, solastnik tvrdke Viktor Wogg v Celju. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalost?. Cankarjeva cesta 6, na mestno pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin. BVOjcem naie iskreno so žal je! —C Oddaja plemenskih petelinov 1« jsrik. Mestno poglavr- «^vo v Celju razglasa: Kr. banaka uprava bo za t adi pospeševanja in širjenja domače štajerske kokoši tudi letos oddajala plemenske peteline in jarčke štajerske pasme po znižani ceni in sicer peteline po 10 din in jarčke po 20 din komad. Vsak posameznik lahko naroči največ po eno družino, to je enega petelina in dve jarčki. Vabimo vse kmetovalce iz območja mestne občine celjske, da v čim večjem številu naročijo plemenske kokosi. Naročila sprejema mestno poglavarstvo v sobi Stev. 47. do 10. septembra. f£e( c\nicct KOLEDAR Dane«: Petek, 11. avgusta katoličani: Tiburcij, Suzana DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Cafe de Pariš Kino Union: Strup Kino Sloga: Očetova pesem Kino diska: Zaprto Kino Moste: Afera Nataše Rogin DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, mr. Ustar, fie-lenburgova ul. 7. u—Narodna odbrana. Ustanovni občni zbori ljubljanskih organizacij za Sentpeter, Bežigrad, Šiško in Vič bodo danes ob 20. v salonu kolodvor, restavracije in bo ob tej priliki poročal predsednik NO, četnički vodja vojvoda Birčanin. ć%ped A'ta Vljudnost je marsikje prav za prav monopol trgovskih pomočnikov in trgovcev, kdo je pri nas še vljuden, če mu vljudnost nič ne nese? Včasih je vljudnost v resnici donosna. 1'endar ne smemo gledati na njo samo s tega, materialističnega stališča. Oni dan se fe zopet izkazalo v neki naši trgovini, da so trgovski sotrudniki v resnici vljudni. Izvrstno obvladajo vse vljudnostne fraze in nekateri so v resnici živa knjiga o lepe mvedenju V trgovini ni bilo posebnega navala. Samo dva kupca, zakonca — od doma iz južnih krajev, ona Ljubljančanka — sta kupovala manufakturno blago. Izbrala sta že, kos blagu je bil že odrezan in bito bi ga treba samo še zu\iti ter napisati račun. Stregel jima je zelo vljuden pomočnik Medtem je vstopila v frgovino neka dama in vljuden pomočnik se je oprostil od naših kupcev po iseh predpisih: Pardoon! Odšel je streč dami ter kupca s sklenjeno kupčijo pustil na ce« dilu. Dolgo sta morala čakati, da je postregel dami in jo odpravil, preden se je vrnil. Ko sta protestirala, je odgovoril: Saj sem se vendar oprostil, saj sem r^kel p.trdon! ŠAH Nacionalni šahovski turnir V IV. kolu je prišlo do raznih presenečenj. V A skupina je vodeči Siska podieys] kot beli Ghgoriču, ki je odlično gnU končnico. Majstorović je porazil Iv k n-a. Muha je podlegel Rajkoviću. Medan je premagal Licula, Gottlieb Mlinarja, FVuer in Jerman sta remizi rala. A ti jas je porazil B. Pavlovića, t. Pavlov č pa Drašica. V B skupini sta se Konn -n F.lipčič naglo zedinila na remis. Enako se je končala partija med Savičem in Bemerjem. V damskem gambitu med šubnijom in Ra-barjem se je slednji rešil iz obupnega položaja z večnim žniiom in jo b:la tudi ta igra remis. Točko sta si razdelila tudi oba Ljubljančana Slokan in šorli. Loniarič je premagal Muždka, prof. Gabrovš^k kot črni Stakiča, Carev kot črni Kurjačkoga in končno inž. \Veiss Cindriča. Stanje v A skupini: Gligorić in Rajko-vič po 3 in pol, Feuer. ,S ška 3, Gottlieb, Jerman, B. Pavlović 2 in po^ Dr išać, Majstorović, S. Pavlović 2 itd. Stanje v B skupini: prof. Gabrovšek in inž. \Veiss 3 in pol, Subarič 3, Btratr, carev. Ra bar, Sorli 2 in pol, L-ončanč, Sa-vic 2 itd, Damsko prvenstve je v 4. kolu naslednje: Korban : Timofej 0:1, Hrašovec : Marut 0:1, Petrovič : Antonijević 1:0. Zaradi skupne prošnje udeležencev so sklenili, da pridejo v finalni turnir iz vsake skupine po 4 najbolje plasiran . Finalni turnir za naslov nacionalnega mojstra bo enokrožen. Iz Kranfa — Nevarno opekline po obrazu ln rokah je zadobil natakar M. pri pranju las v neki tukajšnji brivnici. Neprevidni natakar si je prižgal cigareto, med tem ko mu je brivec pral lase z bencinom. Po čudnem naključju so se losje vneli in le duhapri-?otnosti brivca se mora poškodovanec zahvalil, da niso nastopile še hujše posledice. Poškodovanca so prepeljali takoj s taksijem na Okrožni urad, kjer mu jo službujoči zdravnik obvezal ožgana mesta in ga napotil v bolnico. Razumeti pa ne moremo, zakaj se pri tako resni poškodbi ni poklical rešilni avto aH zakaj ni OTJZD poskrbel, da ne bi moral tako rosno ranjeni človek čakati dve uri v neznosni vročini na kolodvoru. Potujoče občinstvo se je za onemoglega fanta, ki je skoraj omedlel, sočutno zanimalo in se glasno zgražalo nad malomarnostjo odgovornih faktorjev. _ Športni klub Kranl je zaradi nedeljske tombole preložil svoj športni dan na prihodnjo nedeljo 20. t. na. Sobota, 12. avgusta. 12: V venčku ploiče bodo pele le okrogle, le vesele. 12.45: PoroCla. 13: Napovedi. 13.20: V venček plodce bodo p#to le okrogle, le vesale. 14: Napovedi, 17: Otroška ura: a) So Ima Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Stri-ček Matiček kramlja in prepeva. 17.50: Pregled sporeda. 18: Harmoniko solo igra Stanko Avgust. 18.40: Razvoj m spreminjanje čustev (dr. Emil Hrovat). 19: Napovedi, poročila. 19.40: Nac. ura: Vajenci in pomočniki in razvitek naše trgovine in obrti (Trajfoo Gapič, učitelj). 20: Poročila o zunanji politiki (dr. A Kuhar). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz RogaSke Slatine, 21.30: Za ples (ploSče). 22. Napovedi, poročila. 22.15: Vesel zaključek tedna: Pevski koncert gdč. Štefke Korenča-nove, na citre spremlja g. Vilko Skot. Konec ob 23. uri, Štev. 18! ♦SLOVENSKI Stran 3 Obrtniška tombola v Kranju se vrši nepreklicno v nedeljo 13» avgusta DNEVNE VESTI — Lik »ralja Petra II. na novih kovancih. Poročali smo že. da pridejo 16. t. m. v promet novi kovanci po 50 in 20 din ter drobiž po 2 din in 50 par. Za idejni osnutek novih kovancev je bil razpisan natečaj, ki se ga je udeležilo 70 umetnikov. Prvo nagrado je dobil projektant Dmčić, ki je izdelal lik našega mladega kralja. Umetnik je prišel na dvor, kjer je kralja portretiral. _ Mestnim načelstvom, občinskim upravam, delavcem (kam), ki so izpolnili 70. leto starosti ter delavcem (kam), ki zaradi onemoglosti ne morejo več izvrševati svojega posla. S pravilnikom o zbiranju in Uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost z dne 31. 3. 1938 se je ustanovil posebni podporni sklad za one. moglost in starost, iz katerega naj bi dobivale onemoglostne oziroma starostne podpore one osebe, ki zaradi odlaganja izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt doslej niso mogle pridobiti pravice dO Onemoglostne oziroma starostne rente. Ker je omenjeni piaviinik določil prijavni rok za one, ki so izpolnili zahtevane pogoje do 31. 8. 1937. samo do 1. 7. 1938, ter je bilo mnogo prosilcev odbitih zaradi pre. pOSDO Vloženih prijav, zato je minister za socialna pol t;"':o in narodno zdravje ta prijavni rok s spremembami in 'opolnilvami onu njenega pravilnika podaljšal do i. 9. 1939. Pravico do vložitve prošnje imajo vsi delavci boljše družbe«. Film poln erotike in razburljivih prikazov. — V glavni vlogi VERA KORENE Premiera danes v KINU MATICI — tel. 21-34 Ob 16., 19. in 21. uri Kino Sloga tel. 27-30 Predstave ob 16.. 19. in 21. Očetova pesem V gl. vi. Bobby Breen, osemletni »Caruso« in George Houston, znameniti bariton Metropolitan opere. Ganljiva drama sirote brez matere, ki okuša vse trdote sirotišnice in cirkuškega življenja, a njegov lepi glas ga končno pripelje v naročje svojega očeta, velikega umetnika. Film, ki seže vsakomur do srca in ga zlasti mladini toplo priporočamo. —lj Glavo si je osmodil. Natakar Milan Humer, zaposlen v restavraciji * Stara pošta« v Kranju, je prišel včeraj po opravkih v Ljubljano in stopil tudi k brivcu. Tam pa se mu je pripetila nenavadna nesreča. Po pranju glave si je Kumer pri. Žgal cigareto, naenkrat pa so bi1! njegovi lasje v ognju. V mešanici za izpiranje las so bile namreč tudi gorljive snovi, ki so se vnele. Humer je moral zaradi opeklin v bolnico. Kako se bodo vozili gasilci v Ljubljano in nazaj Vozni red za udeležence gasilskega kongresa v Ljubljani dne 14. avgusta 1) Udeleženci proge Maribor—Store potujejo z rednim potniškim vlakom št. 515, ki odhaja iz Maribora ob 5.07 in dospe v Ljubljano ob 9.02 ali pa z rednim vlakom št. 519, ki odhaja iz Maribora ob 9.16 in dospe v Ljubljano ob 13.22. 2) Udeležene* proge Murska Sobota—Ormož, proge Čakovec—Dol. Lendava in Čakovec—Pragersko naj potujejo iz Murske Sobote z rednim vlakom št. 8723, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.18, iz Ljutomera ob 6.04, Iz Dol. Lendave ob 5.27 in iz Čakovca ob 6.33 in prihod v Ljubljano ob 13.22. 3) Udeleženci proge Dravograd Meža— eClje potujejo Z rednim vlakom iz Dravograda Meže ob 7.24, iz Velenja ob 8.57, od Celja dalje s posebnim vlakom ob 10.30, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Z istim posebnim Vlakom potujejo udeleženci proge Celje—Trbovlje vključno, ki odhaja iz Celja ob 10.30, iz Zidanega mosta ob 11.20, iz Trbovelj ob 11.41. Udeleženci proge Savski Marof—Zidani most naj potujejo z rednim vlakom št. 618, ki odhaja iz Brežic ob 9.57 in od Zidanega mosta dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Posebni vlak ima postanek od Celja do Trbovelj. 4) Udeleženci proge Novo mesto—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 9214, ki odhaja iz Novega mesta ob 6.25 in prihaja v Ljubljano ob 8.45. 5) Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje potujejo z rednim vlakom št. 9311 iz Kočevja ob 4. 6) Udeleženci proge Ljubljana—Jesenice se vozijo z rednim vlakom št. 911 z Jesenic ob 5.40 ali ob 10.25. 7) Udeleženci proge Rogatec—Grobelno potujejo z rednim vlakom št. 2114 ali 2124 iz Rogatca ob 9.14 ali ob 17.17. 8) Za udeležence proge Metlika—Novo mesto in Novo mesto—Ljubljana vozi posebni vlak z odhodom iz Metlike ob 8, iz Novega mesta ob 9.18, iz Trebnjega ob 9.53 in prihaja v Ljubljano ob 11.33. dne 15. avgusta 1) Za udeležence proge Maribor—Zidani most vozi posebni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 2.15, iz Poljčan ob 3.02, iz Celja ob 3.49 in prihaja v Ljubljano ob 5.40. Ta vlak ima postanek na vseh postajah In postajališčih do Zidanega mosta. 2) Udeleženci proge Zidani most—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 630, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.15. 3) Udeleženci proge Murska Sobota — Ormož potujejo z rednim vlakom št. 8711, ki odhaja iz Murske Sobote ob 0,3% in od Ormoža dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 6, uri. Z istim posebnim vlakom potujejo tudi udeleženci proge Čakovec—Pragersko, ki odhaja iz Čakovca ob 2.10 iz Ptuja ob 2-50. S tem vlakom potujejo tudi udeleženci proge Dolnja Lendava—ćakovec, ki se morajo odpeljati iz Dolnje Lendave že dne 14. VHI. ob 21.37. Posebni Vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Čakovca do Prager-skega. 4) Udeleženci proge Savski Marof—Zidani most potujejo Z izletniškim vlakom št. 920, ki odhaja iz Brežic ob 2.55, iz Sevnice ob 3.26 in prihaift v Ljubljano ob 5.10. Ta vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Savskega Marofa do Zidanega mosta. 5) Udeleženci proge Dravograd Meža— Celje potujejo a posebnim vlakom, ki odhaja iz Dravograda Meže ob 2. iz Gornjega Doliča ob 3.05, iz Velenja ob 3.39 in Žalca ob 4.32, prihaja v Celje ob 4.47 in prihod v Ljubljano z rednim vlakom ob 7.24. Posebni vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih. 6) Udeleženci proge Novo mesto—Stična potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 4. iz Trebnjega ob 4.33 iz Stične ob 5.08 in prihod v Ljubljano ob 6.11. Vlak ima postanek na vseh postajah do Grosuplja. 7) Udeleženci proge Stična—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 9212, ki odhaja iz Stične ob 5.25 in prihaja v Ljubljano ob 6.39. 8) Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje potujejo z rednim vlakom št. 9311 odhod iz Kočevja ob 4. in s posebnim vlakom od Grosuplja do Ljubljane s prihodom v Ljubljano ob 6.22. 9) Udeleženci proge Kamnik—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 8411, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 5.42 in s posebnim vlakom št. 8413, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 6.40. Vsi udeleženci Izstopijo na postaji Ljubljana Šiška. 10) Udeleženci proge Jesenice—Kranj izključno in proge Kranj—Tržič potujejo z rednim vlakom št. 911 odnosno 8511, ki odhaja z Jesenic ob 5.40 ln iz Tržiča ob 5.52. Vsi ti udeleženci izstopijo v Ljubljani Šiška. 11) Udeleženci proge Kranj—Ljubljana Šiška potujejo z vlakom št. 921, ki odhaja iz Kranja ob 6.01. 12) Udeleženci proge Rakek—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 617, ki odhaja i:: Rakeka ob 5.50. 13) Udeleženci proge Vrhnika—Ljubljani potujejo z rednim vlakom št. 8031. ki oiihaja iz Vrhnike mesto ob 6.09. rOVRATEK UDELEŽENCEV IZ LJUBLJANE DNE 15. VIII. 1) Udeleženci proge Devica Marija v Polju—Litija odhod iz Ljubljane z rednim vlakom št. 637 ob 18.0b. 2) Udeleženci proge Sava- Savski Marof se vračajo iz Ljubljane odhod s hkla-riišnih tirov ob 19 3) Udeleženci Droge Pragersko—Cako- vec in Ormož—Murska Sobota, potujejo s posebnim vlakom odjiod s skladišnih tirov ob 19.40. Udeleženci proge Čakovec—Dolnja Lendava potujejo z rednim vlakom št. 625 odhod iz Ljubljane osebni kol. ob 18.27. 4) Udeleženci proge Celje —Dravograd Meža potujejo a posebnim vlakom, ki odhaja s skladišnih tirov oh 20.10. 5) Udeleženci proge Zidani most—Maribor odpotujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane s skladtSnih tirov ob 20.25. 6) Udeleženci proge Buhn jarci—Novo me^to in udeleženci proge Trebnje na Dol. —St. Janž na Dol. potujejo z rednim vlakom St. 9219 iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19.10. Udeleženci proeo Novo mesto—Grosuplje ?e vračajo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19.2S. 7) Udeleženci propre Grosuplje- Kočevje potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljana osebni kolodvor ob 19.50. S) Udeleženci proge Kranj— Jesoniee, Jesenice—Kranjska pora in Jesenice— Bistrica Boh. jezero odpotujejo iz Ljubljano Šiška l posebnim vlakom ob 18.DO. 9) Udeleženci proge Kranj -- Tržič ln Ljubljana— Kranj odpotujejo z rednim vlakom št. 918. ki odhaja iz Ljubljane diska ob 19.23. 10) Udeleženci proge Ljubljana—Rakek se vračajo iz Ljubljane z rednim vlakom št. 624, ki odhaja ta dan iz Ljubljane ob 18.45. 11) Udeleženci proge Ljubljana--Vrhnika potujejo z rednim vlakom št. S038 z odhodom ob 1837. 12) Udeleženci proge Ljubljana— Kamnik se vračajo iz Ljubljane 6iška z rednim vlakom št. 8422 ob 18.43 in s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane Šiška ob 19.10. — Zfet radovijiškc seoa č*j uaj iavek posebej Valmanis* znesek « Din ELEGANTNO OPREMLJENO sobo ali garsoniero, strogo separiran vhod, uporaba kopami« ce, po možnosti centralna kurjava, v centru, ifiče boljša gospodična. Cen j. ponudbe pod šifro >15. avguste. 2445 PRODAM OREHOVA JEDRCA lepa. tzčiscena. dobite najceneje v Medarnl — LJubljana Židov-UL C 86/T LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in žagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana. Vošnjakova 16. 2436 KOROŠKE BRUSNICE (Preiselbeeren) dobro izbrane, razpošilja po pošti aH brzo-vozno od 6 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, Libeliče, Koroško. 2142 KUPIM Seseda 50 par davek posebej NajmaniSi m*sek 8 Din POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje in moške obleke. Klavzer — Vošnjakova 4. 2424 TOVORNI AVTO nosilnost 1 do 2 toni, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe na mlekarsko zadrugo Moravče. 2455 Beseda SO par. davek posebej Pfetmanlff znesek £ Dir POMOČNIKA IN VAJENCA pekovska, iščem za takoj. Zgla-siti se takoj osebno pri Ivanu Intiharju. pekarija, Nova vas pri Rakeku. 2456 OGLAŠUJ V MALJ OtiLASNIK „SLOV. NARODA44! Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica Štev. s NAJBOLJ AA RADIJSKA REVIJA |* VAL ta radijskega sbSM9bsVbsVb1GBbsbI Stran 4 Ste*. 181 lil Priprave za veliki gasilski kongres v Ljubljani Nova navodila in opozorila kongresnega odbora Ljubljana, 11. avgusta Vsi tekmovalci, ki nastopijo na Stadionu, to so člani, naraščaj in tiste samarijanke, ki so se priglasile za nastop pri rajainem pohodu, morajo biti v ponedeljek, 14. avgusta najkasneje ob pol 2 popoldne na zbirališču SK Ljubljana t preje SK Primorje) nasproti Stadiona, kjrr b«:ilo dobili od Še določenih poveljnikov nadaljnja navodila Vsi gasilski prapori, ki bodo v ponedeljek 14. avgusta v Ljubljani, morajo biti najkasneje ob l p'.p>ir]ne na igrišču SK Ljubljana (nasproti Stadiona) Zadnja skušnja za vodnike rajalnega pohoda bo v nedelje dne 1Ž3 avgusta, cd n ure naprej Zbirališče kav na Stndionu kakor doslej Vabila bodo dostavljena vsem vodnikom. Časnikarji hi fotografi, ki nameravajo poročati o kongresu v besedi ali sliki, se vljudno vabijo, da se čimprej priglase v glavni kongresni pisarni (Tvrševa cesta 29/11.. telefon 43 41 ). kjer bodo prejeli poseben znak ki jim bo omogočil neovirano gibanje na vseh kongresnih prireditvah. Vsi prijavljeni tekmovalci posamezniki morr.io biti v nedeljo, dne 13. avgusta ob 8. zjutraj na Stadionu, tekmovalci iz oddaljenih krajev pa takoj po prihodu njih vlakov v Ljubljano Vsi tekmovalni roji pa morajo biti ob pol 2 popoldne na Stadionu, kjer se ob 2 začno tekme. Stadion bo ves dan v sobeto prost in pripravljen za tekme. Zato imajo vsi tekmovalci, posamezniki in roji priložnost, za treniranje. ČJetrtinska vozu ina 'na železnici velja za vse članstvo gasilske organizacije, t. j. izvršujoče člane, mlade gasilce (naraščaj), samarijanke in podporne člane, pa čeprav sele pred kongresom pristopijo k Četam kot podporni člani Vsak udeleženec kupi na svoji odhocini postaji obrazec K —14 za ceno 2 din. Ta obrazec se mora potem v Ljubljani žigosati, enako tudi kongresna knjižica. S kupljeno polovično karto pri odhodni postaji ima potem vsak udeleženec brezplačen povratek. — Navedene olajšave veljajo za odhod na kongres od 11.—15. avgusta ter za povratek od 15.—18. avgusta. Prostori za prodajo jestvin in pijač se oddajajo dnevno od 8—-12 in od 3—8 zvečer v pisarni Tvrševa cesta 29. Gospodarska zveza pritličje — desno. Prodajne lope se morajo postaviti po enotnem načrtu, ki je vsakemu interesentu na vpogled v pisarni za oddajo prodajnih prostorov', kjer dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Godbam, ki bodo sodelovale na gasilskem kongresu, priporočamo, da naštudirajo gasilske koračnice, zlasti novo gasilsko himno na besedilo Joža Vovka in na besedilo Eng. Gangia >Vrlim gasilcem«. Vse godbe na kongresu naj igrajo prvenstveno gasilske koračnice. Stanovanjski odsek prosi vse najemodajalce v Ljubljani, naj nemudoma sporoče vse razpoložljive sobe in postelje za prenočišče tujcev v dneh gasilskega kongresa. Zadnji čas je. da vse gasilske čete pošljejo prijave o udeležbi ljudi iz svojega okoliša. Kongresni odbor mora vedeti za število udeležnecev, da obvesti železniško ravnateljstvo zaradi ureditve prometne službo vlakov. Glavna gasilska kongresna pisarna ima avoje prostore v Gospodarski zvezi. Tvrševa r. 29/111., telef. št. 43-41. >"a ganilsfci kongres prvenstveno v gasilskih krojih in v narodnih nošah! Narodne noše so prijavljene iz vseh krajev nase države. Slovenci moramo zato pokarati kar največ narodnih noš na kongresu. Zastave in prapore prinesite s seboj na gasilski kongres! Naj ne ostane nobena zastava doma! Za gasilsko loterijo naj te zadnje dni prodajalci srečk zastavijo vse sile. da prodajo vse srečke, kar jih je še ostalo. Kupujte srečke gasilske loterije! Počastitev spomina rajnkih gasilcev. Ob priliki gasilskega kongresa v Ljubljani se bo dne 13. t. m. ob 9. uri brala v cerkvi sv. Florijana sv. maša za umrle gasilce. Vsem župskim upravam odrejamo, da pošljejo k sv. maši zadušnici vsaj po enega zastopnika, da bomo ob tej priliki zbrani iz vseh krajev Slovenije ter se s tem tudi na zunaj vidno oddolžili spominu tovarišev, ki so zapustili naše vrste potem, ko so izvršili dolžnost, ki jo jim je nalagala gasilska služba. Po maši se bodo vsi zastopniki župskih uprav odpeljali skupaj s častno četo, osrednjim odborom ter zastopstvom zveze na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bomo poklonili spominu našega organizatorja pok tov. Franca Barleta ter našemu neumornemu delavcu pok. tov. Josipu Turku. Na ta način bomo simbolično izrazili zahvalo vsem svojim umrlim tovarišem ter počastili njihov spomin. Po končani poklonit vi se bodo vsi zgoraj navedeni udeležili otvoritve gasilske razstave v I. državni realni gimnaziji, kamor se bodo odpeljali z avtobusi. Kongresno zborovanje v unionski dvorani. V ponedeljek 14 avgusta t. 1. ob 9. uri prične v veiiki dvorani hotela Umona gasilski kongres, katerega se bodo udeležile vse delegacije ter zastopstva oblasti. Ob tej priliki bodo tudi referati, ki so razvidni iz vabil Zborovanja v mflonaki dvorani se morajo uoVlržjM r*i vi.ake čete vsaj po en zastopnik tor vsa župska uprava, katerih dolžnost bo pofpm pri rrznih sestankih na poljuden način podajati in razglabljati tvarino, ki jo bodo na kongresu obravnavali. Prenočišča na slami so razdeljena takole: V soli za * gradom (Vodovodna cesta) spe vsi udeleženci gasilskih žup: Radovljica, škofja Loka. Kranj, Kamnik. Ljubi jana-okolica, Logatec in Litija. V šoli na Grabnu (Cojzova cesta) spe udeleženci gasilske župe Krško. V gimnaziji na Poljanski cesti spe udeleženci gas. žup: Novo mesto. Kočevje. Črnomelj. V šoli pri Sv. Jakobu — Sv. Jakoba trg spe udeleženci gas. žup Laško. Celje, Slovenj Gradec, Gornji Grad in Dravograd. Na realki (Vegova ulica — tik univerze) spe udeleženci gas. žup: Šmarje pri Jelšah, Brežice, Maribor desni in levi breg. Ptuj. Ljutomer, Dol. Lendava in Mur. Sobota. Na klasični gimnaziji (Tomanova ul.) spe vsi udeleženci kongresa iz ostalih banovin, torej vsi udeleženci, razen onih iz dravske banovine. V Soli v Sp. šiskf 'Gasilska cesta) spe vsi naraščajniki (dečki). V šoli na Liceju (Bleiweisova cesta) spe vse udeleženke (ženske in deklice) ne glede na to iz katere banovine so. Kongresne knjižice z znaki se dobijo pri vseh četah. Vsi udeleženci naj si jih pravočasno nabavijo, ker jim dajejo ugodnosti znižane voznine po železnici in na tramvaju v Ljubljani, prost vstop na Stadion v dneh 13. in 15. avgusta in prost vstop na gasilsko razstavo, poleg tega pa še brezplačno prenočišče na skupnem ležišču na slami. Kongresna knjižica in znak stane 7 din. Ljubljančani okrasite svoje lepo mesto z zastavami, zlasti trgovci uredite svoje izložbe kongresnemu dnevu primerno. Sta-novalci hiš, ulic in cest, koder se bo pomikal gasilski sprevod, prav posebno na Miklošičevi cesti, okrasite okna z zastavicami in zelenjem! Pokažite svojo naklo- njenost plemeniti vse narodni gasskski Maj in prijazen sprejem številnim gostom, udeležencem gasilskega kongresa! Radio-poslušalce ter vse gasilce opozarjamo, da bo nocoj v četrtek, ob 20.10 predavanje v radiu o gasilstvu in gasilskem kongresu ter bodo dana zadnja navodila za kongres. Tekmovalci, ki bodo dosegli največ točk pri gasilskih tekmah, bodo poleg že objavljenih nagrad prejeli krasna darila tudi od g. ministra Snoja, g. bana dr. Natlačena, od tvrdke Josip Stirn pa lep lavorjev venec. Z ognjemetom bo gasilski kongres v ponedeljek zvečer ob 9 privabil na Stadion na tisoče Ljubljančanov in gostov. VideH bomo žareč gasilski grb v obsegu 30 m3, dalje 9 m visoko sliko sv. Florijana, enako veliko sliko Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, pokrovitelja kongresa in še mnoge druge pestre in prelestne ognjemetne točke, spremljane s tisoči in tisoči raket. Vstopnice v predprodaji se dobijo v Kogreani pisarni, Tvrševa cesta 29/11. (Gospodarska zveza). Sedeži 10 din, stojišča 5, stojišča za gasilce v krojih 3 din (v predprodaji za gasilce 2 din). Lastniki osebnih in tovornih avtomobilov se naprošajo, da takoj javijo kongresnemu odboru, če so pripravljeni staviti na razpolago svoja vozila za čas kongresa in sicer od 12. do vključno 16. avgusta proti povračilu porabe goriva in dnevnic šoferjem, dnevno 50 din, naslov Gasilska zajednica. Ljubljana, poštni predal 297 ali telefonično na št. 21-83. Vsem državnim in samoupravnim uradnikom je ministrski predsednik odobril dopust, če se bodo udeležili gasilskega kongresa za čas od 10. do 20. avgusta. Ta dopust se ne šteje v redni dopust. Roditeljski odsek. Vse reditelje, ki so se prijavili za naš gasilski kongres obveščamo, da naj se javijo v glavni rediteljski pisarni Resi jeva cesta 10 točno tako, kakor so se prijavili kongresnemu odboru. Reditelji iz kranjskega okraja naj se zglase v nedeljo zjutraj do 8. ure v glavni rediteljski pisarni, kjer dobe nadaljnja navodila. Prehrana. Prehranjevalni odsek more jamčiti za prehrano le onim edinicam in skupinam, katere nakažejo z naročilom tudi odgovarjajoče zneske. V Ljubljani se za din 15.— vsakdo dobro in izdatno prehrani. Zajtrk din 2.— do din 3, kosilo: juha, meso, dve prikuhi din 7.—, večerja: golas, vampi ali kaj podobnega s prikuho din 5.—, sicer pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in javne kuhinje bodo udeležence kongresa z že priznano gostoljubnostjo sprejeli in postregli. Tudi na Stadionu samem bo za okrepčilo v zadostni meri poskrbljeno. Pošta na koncu sveta Trdo je življenje Laponcev in skopa je njihova zemlja Tipična laponska naselbina Nekaj dni potovanja proti severu od polarnega kroga zadostuje, da pridemo že izven obljudenega sveta. Tudi na švedskem, kjer segajo polja in gozdovi daleč lepoeestvo samo po obsegu. Samo najbolj žilavi ljudje morejo živeti na taki zemlji. Takim ljudem se seveda odpirajo na se. veru še mnoge druge možnosti in ni se proti^se^eTu, ŽTakoTv širnf stepi 'človek 1 Ji™ treba boriti samo s tundro za ječmen, ' krompir in oves. Daleč gori na severu krije zemlja v sebi mnogo naravnega bogastva, toda podnebje je zelo ostro, delo izredno težko in zato je ostala Laponska dežela brez ljudi. In vendar je posegla civilizacija tudi po cele tedne ne naleti na živo dušo. V teh pustih krajih živeči ljudje stanujejo daleč drug od drugega med skalami, močvirji in koščki plodne zemlje. Čiovek tu kaj lahko postane veleposestnik, toda pro. strana zemljišča mu donašajo le malo koristi, še slabše so razmere v finski La- ponski. V pokrajini Pesdamo debiš vele posestvo za bagatelo. To je pa seveda ve- je tja, in sicer po pošti. Na Laponskem je več cest. Veliki turistični avtomobili vozijo vsak teden tja do daljne obale Lede. ■ IHIll^HHI — lilij m " "i ITTii WTgt**xj**j^*>* nega morja. Brnenje njihovih motorjev se izgublja ▼ neskončnih ravninah, kjer žive. samo severni jeleni, medvedi in volkovi, Laponci in rejjki drugi prebivalci daljnega severa, žilavi kakor njihova priroda. Pi-amnuuia, ki se napoti v pustinjo dvakrat mesečno, mora prehoditi dolgo pot, da. doetssvi poŠto redkim prebivalcem. Pozimi v snežnih metežih preži nanj na vsakem koraku bela smrt. Toda pismonoše na severu so selo žilavi in vztrajni. Star Laponec Do poštnega nabiralnika imajo naseljenci v finski Laponski večkrat 50 km daleč. Nabiralnik je seveda pri avtomobilski stanica. Kje drugje bi mogli pisma pobirati? Najlažja pot do njega je po reki s čolnom. Samo na pragih je treba potegniti čoln iz vode in ga prenesti naprej. Bučanje ne. varnih vodopadov se sliši od daleč kot svarilo. Že večkrat se je pripetilo, da je deroča voda odnesla čoln s seboj. V takih primerih mora človek hitro skočiti iz čolna in splavati na breg. Pisma je treba imeti seveda za take primere zavita v nepre- močljivo platno. Potem se mora pismonoša peš napotiti z njimi do poštnega nabiralnika. Laponska deklica Laponski poštni nabiralnik ima obliko zabojčka, pribitega na drevo v lesu ob cesti. Pismo se vrže v nabiralnik obenem z denarjem za poštnino. Da bi mimo vozeči poštni avto pismo res vzel. se zatakne na zabojček zastavica. Potem lahko odide pi. sec mirno domov, kajti tudi za polarnim krogom vestno pobirajo pisma iz nabiralnikov in nikoli nepoklicana roka ne seže po pismu, niti po denarju za poštnino. Ljudje na severu so mnogo bolj pošteni kakor tam, kjer jih je že pokvarila civilizacija. * O izumitelju fotografije V francoskem listu Techmque et Mate-riell« znova obravnavajo odkritje fotografije na temelju novih podatkov, fotografija je bila odkrita leta 1839. Pisec članka se sklicuje zlasti na študije Angleža Edvarda Epsteana, ki zelo nepristransko vrednoti razne zasluge obeh izumiteljev Nit-chephora Niepca in Louisa Dagnerra. Po njegovem mnenju je bil Daguerre samo mož. ki je M genialen v tem da je znal izrabljati ideje drugih ljudi. Niepce je bil skromen izumitelj — on je izumil tudi eksplozivni motor, dočim je bil Daguerre umetnik, Idi je znal izrabljati nove stvari. Zato je umrl Niepce neznan in siromašen (3. julija 1833), dočim je umiral Daguerre ovenčan s »lavo (10. julija 1851). O originalnosti suma fotografiranja se Je vodil spor že v letu prve javne objave francoekepa patenta, ko se je potegoval za prvenstvo tudi Anglež Thalbot, ki je svoj izum prijavo londonski Royal Socie-ty 31. januarja 1839. Zasluge za izum fotografiranja sta si pridobila prav za prav že predhodnika, fotografske tehnike Wed-gAvood ob koncu 18. stoletja, še bolj pa Herschel (1792 do 1871), ki je prvi rabil izraz fotografija, katerega so nekoč po krivici pripisovali angleškemu zvezdoslov-cu Madlerju. Bolezni srca se širijo Na drugem mednarodnem kongresu zdravnikov bolniških blagajn v Par'zu je obravnaval šef-zdravnik ameriške družbe Pen Mutual Life Insurance Companv dr. Scholz vprašanje srčnih bolezni v Ameriki, ki se vedno bolj širijo. Iz njegovih podatkov je razvidno, da ima najmanj 1 milijon Američanov stalno težke srčne hibe, poldrugi milijon jih pa trpi na lažjih boleznih srca. Dobra polovica izplačil v bolniškem zavarovanju odnosno ob smrti zavarovancev odpade na primere, ko je smrt posledica srčne bolezni. Dočim ie umrlo leta 1910 v Ameriki izmed 1000 ljudi 27 za rakom, je zdaj takih smrtnih primerov 117. Sladkorna bolezen je pobrala 1. 1910 izmed 1000 Američanov 67. zdaj pa 27. Boleznim srca je podleglo leta 1910 izmed 1000 ljudi 220. zdaj pa "31. Vsak tretji umre zdaj za to boleznijo, dočim je umrl pred 25 leti komaj vsak peti. Dva činitelja naj pojasnjujeta naglo širjenje srčnih bolezni. Ljudje dočakajo zdaj višjo starost kakor prej, razen tega se je pa zboljšala diagnostika. Zakaj se je podaljšala povprečna dolgost človeškega življenja? Priseljevanje v Ameriki je sedaj močno omejeno in posledtca tega je, da se je tam zmanjšal odstotek mladih ljudi, število porodov je nazadovalo in tako se je skrčil tako zvani rodbinski krog, namreč število pripadnikov ene in iste rodbine Končno je pa padla tudi umrljivost otrok, tako da dočaka več betežnih In bolehnih ljudi visoko starost. Bolezni srca se širijo tudi drugod, tako v Angliji in Franciji. - Roko Lasan pri Abrahamu Ljubljana, 11. avgusta Abrahama je srečal danes nnS— Roko. Kdo bi si rnislil, da je naš Lasan Roko že petdesetletntik? Kako ta grča vse skriva. Saj pač ni čuda. rojen v Šibeniku ravno v srečnem letu 1889, torej v letu treh osmič in na pravem kraju našega Jadrana. Njegov oče je bil kovač, pa tudi naš Roko je očetu pomagal. Hrepeneč po sreči je kot loletni fant zapustil dom ter jo šefl iskat po svetu. Toda moral se je trdo prebijati skazi življenje. Pričel je na parniku kot kurjač, pozneje je bHl pa strojnik. Videl je mnogo sveta m si pridobil bogate izkušnje. K vojakom je moral 1. 1910 k žrebčarjem. Služil je v Gradcu in Ljubljani kot četovodja; leta 1914 je moral na vojno, Id jo je tudi do konca srečno prestal kot narednik. Po vojni je pričel v Trstu, na Jeaenican in ▼ Ljubljani trgovino z v4inom. Pred 25 leti si je pod skal svojo dobro družico Marijo v svojem rojstnem kraju. Naš Roko z ženko pa ima danes v Mostah daleč nsr-okoli znano gostilno pri > Lasan u . K lepemu življenjskemu jubileju m*i le vsa njegovi številni prijatelji kot zavednemu Sokolu in možu naprednih vrst, kakor tudi vsej njegovi napredni družini, ženki dvema sinovoma in dvema brhkima hčerkama: še na mnoga .srečna leta. Tej želji se od vsega srca pridružujemo tudi mL VSAJ TOLIKO Nekdo vpraša svojega prijatelja, ah naj mož Kaj zamolči svoji ženi. — Da, vsaj toliko, kolikor potrebuje za. pivo, — odgovori prijatelj. M P. MELNIKOV. 21 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN V desnem sprednjem predalčku je našel pod drugimi listinami zapečateno kuverto. To je bilo pismo Vsevoloda Kiriloviča, namenjeno bratu. V zli slutnji, da se mu bliža smrt, se je poslavljal v njem od brata z besedami, polnimi ljubezni. V drugi polovici pisma je rotil svojega brata v imenu njunega prijateljstva in spomina na starše, naj izpolni željo glede njegove neveste Ariadne Georgijevne Maharadzevove v primeru, če bi se njegova slutnja izpolnila. Prosil ga je, naj ji izroči ves denar, naložen v bankah, v gotovini in vrednostnih papirjih, Pojasnjeval mu je, da ne piše oporoke zato, da bi ne dal nepotrebnega povoda za ugibanje in domneve, fee bi prišla vest o njegovi oporoki v javnost Se pred njegovo smrtjo. Ko je Oleg Kirilovič prečita! to pismo, je nehote pomislil, da bi se mu niti sanjalo ne bilo, da je njegov praktični brat ■nožen tako lirične stilizacije, v kakršni je bilo napisano njegovo pismo. To pismo vsaj zmanjša težo vprašanja, če bi ne hotela sprejeti od mene kot tujega človeka denarja, je pomislil sam pri sebi. Saj ne more odkloniti izpolnitve vroče predsmrtne želje svojega ženina. Naslonil se je v naslanjaču nazaj in se vrnil v spominih v svoja otroška leta. Brat Vsevolod mu je stopil kakor živ pred oči, vajene ustvarjati resnične slike. — Vaša svetlost, pogrebci se zbirajo na knezov pogreb in tudi duhovščina je že prispela, — je dejal stari komornik, stoječ na pragu. — Njegova Ekscelenca, gospod gubernator je tudi že izvolil prispeti. — Ah, to ste vi. Josip, — se je zdramil knez Oleg iz zamišljenosti. — Ali je vse pripravljeno? Hvala, batjuška. Ah, le kaj smo dočakali. — Svetlost, tega ni nihče pričakoval. Ko smo pokopavali vašega očeta, kneza Kirila Romanoviča, sem pomislil: Zdaj si pa ti na vrsti pred bogom, a glejte, dočakal sem tako gorje, da moram spremiti na zadnji poti Vsevoloda Kiriloviča, — je mrmral stari komornik solznih oči. — Kaj se je pa zgodilo z mojim bratom? Ali nisi nikoli opazil, da bi bil otožen ali nesrečen? — Nasprotno, bil je zelo vesel. Pripravljal se je na svatbo in to je bila edina njegova skrb. Toda namestu svatbe pripravljamo njegov pogreb. Hudobni ljudje so ga umorili. To je povedal gospod profesor, ki je včeraj raztelesil njegovo truplo. — Kdo je mogel tako sovražiti mojega brata? — Vsem ljudem človek ne more ustreči. Vsak človek ima sovražnike. Ljudje so nekoga osumili. — Koga? — Jarigina Bil je zelo hud na kneza zaradi volitev. Oleg Kirilovič ni vstopil v dvorano, temveč je ostal na pragu in samo zaveso na vratih je nekoliko dvignil. V dvorani je bilo polno gostov. Sredi nje, na visokem katafalku je ležal v krsti njegov brat. Duhovniki so bili že zaviti v oblake kadil-nega dima. Cerkovnik je razpihoval kadilo. Zborovodja je šepetal nekaj pevcem in jim dajal zadnja navodila. Menda so čakali samo Še na prihod Ole-ga Kiriloviča, da bi se pričeli pogrebni obredi