PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ml	dnevnil
W O
6- $ v % 00
S ox5
-r
X o ^ S o f
PP 559 l linije)
-s*.	^
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 46 (12.678)
Trst, torek, 24. februarja 19
Po sklenitvi sporazuma o stabilizaciji dolarja brez rimske delegacije
Protest Italije v Parizu le še zaostril odnose v vladni večini
Craxi naj bi si skušal utrditi položaj pred »štafeto« - Obisk Mitterranda
RIM — Nedeljski posvet finančnih ministrov ZDA, Vel. Britanije, ZRN, Japonske, Francije in Kanade, ki so sklenili dogovor o stabilizaciji dolarja in pospešitvi svetovne gospodarske rasti, je izzval pretres v zahodnih političnih krogih, zlasti italijanskih. Rimska delegacija, ki jo je vodil minister Goria, je zasedanje bojkotirala, ker se je pripravljalni sestanek odvil na ravni peterice in ne sedmerice, tako da je »sporazum iz Louvra« nazadnje podpisala šesterica. Kanadčani pač niso bili užaljeni, ker jih nihče ni povabil na snidenje, med katerim so Američani, Zahodni Nemci in Japonci ob soglasju Francozov in Britancev sestavili besedilo dogovora ,in ga vsilili sedmerici.
Bojkotu je botroval prestiž, saj Rim trdi, da je Italija gospodarsko prekosila Vel. Britanijo in dohitela'Francijo, čemu naj bi torej ti dve lahko sedeli v klubu petih, ona pa ne! Gre za spoštovanje lanskega tokijskega sklepa, da se bo glede monetarnih problemov peterica vselej posvetovala z Italijo (in Kanado): »Če ne bo tako, bodo takšna zasedanja kaj malo verodostojna,« je izjavil Andreotti, ki pa zadeve ni dramatiziral, češ, saj ni konec sveta. Če gre torej zgolj za užaljeno dostojanstvo, potem bo moč rano kmalu zaceli-
ti: Reagan je zagotovil Spadoliniju, da bo Amerika pomagala Italiji zadevo razčistiti, spodbudni glasovi prihajajo tudi od drugod, a jutri dospe na zasebni obisk v Italijo Mitterrand, ki bo Cossigi in Craxiju zajamčil, da Parizu ni do kreganja z Rimom, ampak do še tesnejšega sodelovanja. Ta in druga znamenja kažejo, da pariški incident ne bo preprečil shoda sedmerice v Benetkah, ki bi moral biti od 8. do 10. junija in tudi pomeniti idealno priložnost za pobotanje.
Kaj pa, če umika italijanske delegacije ne gre pripisati le prestižu? Za-hodnonemški in francoski tisk navajata, da je vse skupaj morda zrežiral Craxi, ki želi utrditi svoj položaj na pragu marčne predaje štafetne palice demokristjanu. Londonski Financial Times pa piše, da Craxi z ene strani obtožuje peterico neizpolnjevanja obvez, ki so bile sprejete na najvišji ravni (kot se glasi uradno sporočilo Palače Chigi), z druge pa s svojim ravnanjem vzbuja notranje kritike, češ da se tudi on ne drži obvez do strank vladne koalicije.
Liberalci v resnici že opominjajo, da »ponos« Craxija in Gorie ne sme privesti do krize in razpusta parlamenta,
ker bi to še bolj skvarilo podobo Italije na tujem, medtem ko republikanec Battaglia trdi, da zadeva ni jasna: »Če je peterica prekršila obveze, nam ni bilo treba v Pariz, če pa jih ni, nam ni bilo treba Pariza zapustiti.« Napolita-no (KPI) pa meni, da je vlada pretiravala, ko se je prehudo veselila vstopa v razširjeno peterico, zato naj vsaj zdaj ne pretirava z napihovanjem problema o dostojanstvu in naj se rajši dejavneje vključi v svetovno gospodarsko gibanje.
»Sporazuma iz Louvra« kot takega Italija seveda ne zavrača in priznava
njegovo veljavnost, da se bodo podpisniki le držali obljub: ZDA so se obvezale, da dolarja ne bodo pustile še bolj navzdol in da bodo zmanjšale velikanski trgovinski primanjkljaj, ZRN in Japonska pa, da bosta zmanjšali svoja ogromna prebitka. Ni pa jasno, kako bodo države posegale na finančna tržišča in če bo šlo za enostranske ali pa kolektivne ukrepe. Sicer pa je neki zahodnonemški izvedenec preimenoval »sporazum iz Louvra« v »sporazum Gioconde«, češ da je ravno tako lep, a nedosegljiv kot Leonardovo dekle. (dg) •
Pred ublažitvijo inflacije?
RIM — Februarsko gibanje nadrobnih cen v Milanu, Genovi, Turinu, Bologni in Trstu kaže, da inflacija spet rahlo popušča, V primerjavi z januarjem so se življenjski stroški povečali za 0,4 odstotka, medtem ko so bili januarja za 0,6 odstotka večji kot v decembru, celoletni pregled pa ponazarja, da so ta mesec stroški za 4,2 odstotka večji kot v lanskem februarju, medtem ko je januarski porast znašal 4,5 odstotka. V letu dni so cene najbolj poskočile v Genovi (za 4,8 odstotka), Turinu in Milanu (4,4), najmanj pa v Trstu (3,7) in Bologni (3,9). Mesečni porast je bil najbolj občuten v Turinu in Bologni (0,5), a najmanj v Trstu (0,3).
Cene so narasle predvsem na področju storitev, še posebno pa elektriki, medtem ko so ostale živilom pretežno nespremenjene. Podobno velja za oblačila, ne gre pa pozabiti, da je februar čas razprodaj: nič čudnega torej, da so oblačila danes za 5,9	7 odstotkov dražja kot februarja lani.
U	O _
________ ^	O .
iV	O
ZKj * prenovi gospodarstva v Jugoslaviji
BEOGRAD Letos bo preteklo natanko petdeset let odkar je Tito postal generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije. V zvezi s tem jubilejem je včeraj centralni komite ZKJ sprejel program obeleževanja tega dogodka, pomembnega za ZKJ in celotno Jugoslavijo.
ZKJ pa se je včeraj lotila še ene pomembne teme. Spregovorila je o odločanju in uresničenju strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije. Uvodno besedo je imel član predsedstva Dušan Krebič ter z njo spodbudil obsežno razpravo, v kateri so udeleženci zelo odločno spregovorili o potrebi tehnološke prenove jugoslovanskega gospodarstva. Politika razvoja pa ne bi smela biti državna, je opozorilo nekaj razpravljavcev, temveč bi morala strategija »pripadati« gospodarstvenikom in ko-lektivorn država pa bi morala ustvariti "razmere, ki bi takšen razvoj spodbujale. Jugoslavija bi morala pri tem sodelovati z vsemi svetovnimi tehnološkimi centri, odločno pa bi se morala vključiti tudi v sodelovanje z neuvrščenimi deželami ter deželami v razvoju. To je bil hkrati tudi posreden odgovor na dileme ali raje k Eureki ali k vzhodnemu kompleksnemu programu, o čemer je bilo v Jugoslaviji v zadnjem času veliko polemik, (dd)
Danes popoldne v Rimu
Prva pozitivnejša vest
Začetek konference o energiji v znamenju ostrih nasprotij
Plaz v Zagorju se je upočasnil
RIM — Ob prisotnosti predsednika vlade Bettina Craxi-ja bo minister za industrijo Zanone danes popoldne v Rimu odprl vsedržavno konferenco o energiji. Gre za pobudo, ki je v zadnjih mesecih izzvala vrsto polemik in ki je še včeraj popoldne, tik pred začetkom, burila duhove. Nekatere stranke na primer na konferenci sploh ne bodo zastopane, češ da so rezultati že vnaprej določeni, druge gledajo na konferenco z veliko nezaupljivostjo, vse pa imajo že izoblikovana stališča, pa čeravno pravijo, naj bi iz konference izšli znanstveni izsledki, ki naj bi omogočili parlamentu zavestnejšo izbiro.
Vprašanje energije, in še zlasti električne energije, je bistvenega pomena za vsako državo, saj je od izbir in razpoložljivosti energije v veliki meri odvisen gospodarski razvoj države. Vprašanje je tem bolj kočljivo za Italijo, v kateri je proizvodnja energije v veliki meri odvisna od uvoza. Italijanski električni energetski sistem temelji na 650 hidroelektrarnah, 40 termoelektrarnah, 19 geotermičnih elektrarnah, 11 turbinskih elektrarnah na plin in 3 nuklearkah. Splošna poraba energije je v državi od leta 1973 do leta 1985 narasla za 23 od sto, povpraševanje po bolj kakovostni električni energiji pa za 58 od sto. Energetske izbire pa izvedenci primerjajo upravljanju prekooceanske ladje, pri kateri so pospeški, zaviranje in obračanje zelo počasni in je treba zato vse manevre predvideti in načrtovati veliko prej. To je še tem bolj res v primeru Italije, ki uvaža dober del surovin (nafto, premog, plin, uran) in to iz politično zelo nestabilnih področij.
Stranke ali, točneje, vse družbene sile soglašajo, da mora Italija imeti zelo razčlenjeno paleto energetskih virov. Kljub temu pa se je v zadnjih mesecih, in še zlasti po tragediji v Černobilu, razprava zreducirala skoraj izključno na dilemo o gradnji (oziroma zapiranju) nukleark. In ta dilema se je odražala tudi v razpravah o konferenci o energiji. Radikalci, demoproletarci, zastopniki ekoloških združenj so se odpovedali sodelovanju na konferenci, češ da je vse že odločeno in da bo prevladala jedrska izbira. Socialistični namestnik tajnika je še v soboto govoril o »polovični konferenci« (zato je bila v dvomu tudi prisotnost predsednika vlade), socialistični mladinci pa so včeraj še zaostrili ton in poudarili svoje »popolno nezaupanje« v rezultate konference, na kateri naj bi večina poročevalcev odražala stališča projedrskih sil. Tudi predsednik NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Portorožu konec mednarodnega srečanja
Geopolitične meje ne ovirajo ustvarjalnosti pisateljev
NA 3. STRANI
ZAGORJE Vendarle prva spodbudna novica iz Zagorja: katastrofalni plaz jalovine in mulja se je nekoliko upehal. Medtem ko je v noči s četrtka na petek še drsel s hitrostjo nekaj kilometrov na uro, se je včeraj premaknil le za dva metra v eni uri. Seveda pa nevarnost ni minila: neposredno je ogroženih še šest hiš (devet se jih je že porušilo), gmota kakih 3,5 milijone kubičnih metrov jalovine pa je »prispela« vsega 50 metrov do potoka Kot-redežica. Vsi napori reševalnih ekip so zdaj usmerjeni predvsem v prizadevanja, da bi rešili potok. Če bi ga plaz zajezil, bi lahko prišlo do katastrofe nepredvidljivih razsežnosti. Da bi odstranili to nevarnost, so v strugo potoka položili sistem velikih betonskih cevi, da bi s tem omogočili nemoten pretok vode, če bi plaz vendarle zasul potok. V nasprotnem primeru bi bilo ogroženo celotno naselje, predvsem pa rudnik.
Do sedaj je po prvih ocenah katastrofa v Zagorju povzročila za skoraj 7 milijard dinarjev škode. To je za občino, ki ji ta znesek pomeni več kot 30
odstotkov lanskoletnega celotnega prihodka, velik udarec in bodo posledice težko odpravili sami. Največ škode je nastalo zaradi uničene tovarne Lisca, iz katere pa so na srečo uspeli pravočasno rešiti stroje in material ter se začasno preseliti v telovadnico. Tam že obratujejo noč in dan, saj imajo pomembne izvozne obveznosti ter bi sleherni dan zamud pri dobavah tujim kupcem škodo še povečal.
O odpravljanju posledic nenavadne katastrofe v Zagorju je včeraj razpravljal tudi republiški izvršni svet, ki je dosedanje ukrepe pozitivno ocenil, predlagal pa je, naj bi primer obravnavali kot naravno nesrečo, s čemer bi lahko vklopili predvideni sistem solidarnosti (pokrili, bi 15 odstotkov škode).
Do sedaj ni bilo časa za ugotavljanje vzrokov plazenja, še pogostejši pa so glasovi, ki terjajo tudi ugotavljanje odgovornosti. Krajani so namreč že vrsto let opozarjali, da velikanski kup jalovine ni varna »naložba« vendar so jih strokovnjaki rudnika ves čas opozarjali, da ni nikakršne nevarnosti...
(dd)
Danes na naših športnih straneh
Uspeha združenih ekip Nogometaši tokrat skromni
Minuli konec tedna spet bil v ekipnih
nastopov in zmag (£j|T|lai naših vodilnih 1	•“ “ “ združenih ekip.
Jadranovi košarkarji verjetno ne morejo več zasledovati kdove kako ambicioznih ciljev, vendar pa se v vlogi »mešalca štren« nasprotnikovim ekipam prav dobro znajdejo. Po zmagi nad vodečo Costo in skorajšnjem podvigu v Ferrari proti tamkajšnjemu drugouvrščenemu moštvu, so si v soboto v tržaški športni palači privoščili še petouvrščeno Pet-rarco iz Padove in to tako, da so naravnost navdušili zveste navijače.
Težja, a bolj pomembna, je bila zmaga odbojkaric Mebla v Ferrari. Bolj pomembna zato, ker ima naša
združena ekipa še vedno nekaj možnosti, da v zadnjem hipu pride najmanj do drugega mesta, kar pušča odprto pot do napredovanja v A-2 ligo. Sicer pa tudi prvo mesto ni nedosegljivo. Meblo je tako zdaj tista naša ženska ekipa (,v pričakovanju nadaljevanja prvoligaškega namiznoteniškega prvenstva), ki ji velja nameniti še posebno pozornost.
Na nogometnih igriščih je bilo manj živo od običajnega zaradi prekinitve vseh pokrajinskih prvenstev na Tržaškem. V drugi amaterski ligi so vendarle igrali, naše štiri ekipe pa so vsega izbojevale le tri točke, ki so sad prav tolikih delitev izkupička. Res škoda bi bilo, da bi kraške enajsterice popustile prav pred ciljem, potem ko so bile med absolutnimi protagonisti prvenstva.
Josif Begun na svobodi
Židovski disident Josil Begun je včeraj prispel v Moskvo. Na svobodo so ga izpustili po štirih letih zapora v Kristopolu. Begun bi se zdaj rad izselil v Izrael	(Telefoto AP)
Avtoprevozniki ne popustijo
RIM V vsej Italiji se nadaljuje protest avtoprevoznikov zaradi vladnega odloka, ki nalaga mnogo strožje kazni kršiteljem predpisov o hitrostni omejitvi na cestah in avtocestah ter o največjem dovoljenem tovoru. Po nekaterih podatkih se stavke udeležuje 70 odstotkov voznikov, tako da je na mejnih prehodih in na tovornih avto-postajališčih razvrščenih na tisoče tovornjakov, od manjših pa do velikanov TIR. Do incidentov ni prišlo, sicer pa so policija in karabinjerji stalno na preži.
Sinoči se je minister za prevoze Sig-norile sestal z glasniki stavkajočih, vendar se strani nista pobotali. Če ne pride brž do sporazuma, bo protest trajal vse do nedelje, to pa utegne imeti hude posledice, saj nam utegne zmanjkati sadja, zelenjave in bencina.
Poseg, ki bolj spominja na okupacijo kot na mirovno misijo-
Sirska vojska nadzoruje zahodni Bejrut Druži in šiiti že začeli zapuščati mesto
Predlog EGS za Bližnji vzhod
BRUSELJ - Šest let po beneški deklaraciji je Evropska gospodarska skupnost končno ponudila konkretni predlog za reševanje bližnjevzhodne krize. Osvojila je stari sovjetski predlog o sklicanju medarodne konference pod pokroviteljstvom OZN. EGS je sevada mnenja, da bi morale na njej poleg bližnje vzhodnih držav sodelovati še ZDA in Sovjetska zveza.
Zagotovljenja naj bi bila tudi prisotnost Palestincev, v kakšni obliki, pa niso zunanji ministri dvanajsterice pojasnili. Vsekakor je bil v Bruslju storjen pomemben korak. EGS je končno spoznala, da je treba v korist Sredozemlja, Evrope in vsega sveta s skupnimi napori odpraviti bliž-njevzhodno žarišče napetosti.
Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je s potezo, ki nima primera v zgodovini sovjetske partije, čestital predsedujočemu v dvanajsterici, belgijskemu ministru Tinde-mansu, da je EGS podprla zamisel o mednarodni konferenci.
Izgledi za konferenco so torej precejšnji. ZDA so nanjo že načelno pristale, tudi Izrael ji ne nasprotuje. Sirski prihod v Bejrut je torej pospešil iskanje izhoda iz bližnjevzhodne slepe ulice, (voc)
V Argentini potekel rok za prijavo zločinov diktature
BEJRUT — V zahodnem Bejrutu je zavladalo moreče zatišje po nevihti, ki ga je motjlo le bobnenje sirskih tankov in goseničarjev. Število sirskih vojakov se iz ure v uro veča, da niso neutemeljene ocene o pravi okupaciji in ne o zgolj mirovnem posegu. Sirske enote so brez odpora zasedle že vse ključne položaje v muslimanskem delu libanonskega glavnega mesta. Brez odpora so prodrle do samega mestnega središča, do najbolj vročih četrti, kjer so se v preteklih dneh odvijali krvavi spopadi med šiiti in koalicijo dru-zov, sunitov, komunistov in morabitunovcev. Z izjemo manjše praske z druži v četrti Ain el Mra-is, v kateri je izgubilo življenje nekaj ljudi, niso sirske sile naletele na odpor. Civilno prebivalstvo je nove gospodarje pričakalo z rižem in cvetjem v znak zahvalnosti. Vseeno pa je kdaj pa kdaj strojnični rafal razparal morečo bejrutsko tišino, kot opozorilo novim gospodarjem, da so prišli na nevarni živi pesek libanonske državljanske vojne.
Poveljnik sirskih sil general Said Bajrakdar Saed je opozoril pripadnike vseh milicij in oboroženih grupacij, ne glede na njihovo ideološko in versko prepričanje ter morebitno zavezništvo s Sirijo, da ne bodo sirske enote trpele nobenega odpora. Pozval jih je, naj odvržejo orožje in naj
se vrnejo na svoje domove. Ta svoj poziv je podkrepil z grožnjo, da bodo sirski vojaki »brez opozorila« streljali na vsakogar, ki bo imel pri sebi orožje. Druži so se že pričeli umikati proti svojim hribom, šiiti pa manj prepričljivo proti jugu.
Sirske enote so včeraj že zasedle bejrutsko letališče, njihovi tanki pa so se že pojavili pred Šalilo in Burž el Baražnom. Damask je zagotovil, da ne bodo vdrli v palestinska taborišča. To bi bilo navsezadnje zelo nevarno, saj bo sedaj sirsko obnašanje pod drobnogledom vsega sveta.
Trenutno so sirsko intervencijo obsodili le libanonski maroniti in druge krščanske skupine ter seveda PLO, ki vidi v Damasku glavnega sovražnika za palestinsko ljudstvo. Politični opazovalci pa navajajo, da Sirce čakajo nezavidljive naloge. Po umiku druzov in šiitov bodo v Bejrutu še vedno ostale skupine in skupinice, ki niso v Damasku podpisale sporazuma o premirju in prihodu sirskih čet. Kam torej s hezbolahi proiran-ske Božje stranke? Bo Teheran pristal, da njegove ljudi izrinejo? Kaj mislijo teroristi islamske svete vojne, kam s komunisti in morabitunovci, da ne omenimo Palestincev in maronitov. Po vsej verjetnosti ne bo težav le z Izraelom, ker je po vsem sodeč Tel Aviv pristal na tak razvoj dogodkov. (voc)
• Začetek konference
NADALJEVANJE S 1. STRANI
parlamentarcev neodvisne levice Ro-dota je ocenil konferenco kot neresno, ker včeraj popoldne niso bila na razpolago temeljna poročila. Komunisti so s svoje strani kritizirali izključitev Višjega zdravstvenega zavoda, medtem ko je KD skušala pomirjevati duhove, češ parlament bo odločal na osnovi rezultatov, ki jih bo dosegla konferenca. V polemiko je, ostro kot je zanj značilno, posegel tudi poverjeni upravitelj Fiata Romiti, ki je zavrnil »cenene in demagoške polemike« in se zavzel za »konkretne izbire, ki naj omogočijo Italiji večjo energetsko avtonomijo ter naj usklajujejo potrebo po varnosti z nujnostjo razvoja.«
Odprtje konference pa bo vsekakor v znamenju napetosti. Nasprotniki jedrske energije napovedujejo protestno manifestacijo pred vhodom v palačo, kjer bo konferenca, včeraj pa so radikalni parlamentarci demonstrirali v Franciji, da bi dosegli umik Italije iz načrta Superphoenix. In nedvomno tudi dejstvo, da bo parlament lahko razpravljal o zaključkih konference šele aprila (najprej morajo stranke oceniti rezultate, nato pa bo parlament zaprt zaradi kongresov), ne bo prispevalo k pomiritvi duhov.
In vendar je bila konferenca o energiji pomembna priložnost za smotrne izbire, ki zadevajo, konec koncev, celotni razvojni model italijanske države in družbe. Bila je priložnost za usklajevanje zaščite okolja in človeka s potrebami razvoja tudi ob upoštevanju, da ni energetskega vira, ki bi bil povsem čist in nenevaren, da bi bila Italija — pa tudi če bi se odpovedala nuklearkam — prav tako izpostavljena nevarnosti jedrskih katastrof kot se je zgodilo v primeru Černobila. Instrumentalne polemike, zakulisno spletkarjenje, emocionalnost pa so že razvrednotile konferenco in nevarnost je, da jo spremenijo v nepotreben obred.
Brodolom pri Rovinju
ROVINJ — Na otoku Polari blizu Rovinja so našli truplo enega od dveh pogrešanih rovinjskih ribičev, ki ju je na morju minuli petek zvečer zajelo neurje. Gre za Danteja Jurketo, 40, ki je skupaj s prijateljem Da-nijem Malikom, 39, z ribiško ladjo Kočo, dolgo 8,5 metra, odšel ribarit v bližino svetilnika Sveti Ivan, dve milji stran od Rovinja, (dd)
V New Yorku umrl Andy Wahrol
NEW YORK — Andy VVahrol, za mnoge genij, za druge ekscentrik, avtor in vodilna osebnost Pop Arta, je umrl v nedeljo. Američan/češkega porekla, Andrew Warhola iz Pittsbour-gha, je umrl pri 59 letih. Smrt ga je zadela v spanju, po rutinski operaciji ■ za odstranitev kamnov na žolčnem mehurju.
VVahrolova smrt je presenetila tudi njegove najbližje prijatelje, ki so zahtevali obdukcijo, saj se je baje izkazalo, da ni umrl od srčne kapi. Vodja newyorškega življenja underground, Wahrol zapušča do potankosti zabeleženo minevanje dvajsetega stoletja. S filmsko kamero je ovekovečil »dan«, 24 ur filma. S fotografijo in barvo je pustil neizbrisno sled, ko je prenesel na platno pločevinko z enolončnico Campbell, pa tudi Marilyn Monroe in Liz Taylor. S polaroid kamero je slikal ameriško življenje, bil pa je izreden opazovalec vseh inovativnih umetniških trendov. Pustil je tudi nedokončan osnutek majske številke revije Intervi-ew, glasila Wahrolove elegance in umetnosti.
BUENOS AIRES — Nad argentinsko tragedijo iz sedemdesetih let so spustili zastor: njeni glavni udeleženci so že v zaporu. Na svobodi so ostale nekatere stranske figure, ki jim bodo sodili na podlagi pravočasno vloženih prijav (rok je zapadel pred tremi dnevi). Sklepni zakon, kot ga imenujejo, je odpravil dolg pravni spor, ki se je začel leta 1983, ko je propadla z groznimi zločini omadeževana vojaška diktatura v Argentini. S tem zakonom pa se dejansko zaključuje tudi eno izmed tragičnih poglavij desaparecido-sov, izginulih oseb pod vojaško diktaturo.
Z rahlo filozofsko obarvanim izrekom, da je po toči zvoniti prepozno, je predsednik Raul Alfonsin, veliki tvorec obnovljene demokracije, imel za potrebno, da zaradi »zavarovanja moralnega zdravja« argentinske družbe obrne stran in položi velik kamen na
preteklost, pa čeprav je njegov, pred dvema mesecema sprejeti »sklepni zakon«, še vedno predmet hudih napadov političnih in humanitarnih krogov, ki proglašajo zakon za »nemoralen«, ker bo »zbrisal krivdo« in »prikrito odredil amnestijo za mučitelje«.
Čeprav vladni ljudje in sam Alfonsin upravičujejo jezo svojcev desapa-recidosov, so prepričani, da bo sicer sporni zakon le pomiril duše in odprl pot k tako zaželeni, tvegani in težko izvedljivi nalogi: odpraviti zgodovinsko nasprotje med vojaško kasto in civilno družbo. Čeprav zdaj sodne pisarne ne sprejemajo več novih prijav, bo poteklo dosti časa, preden bodo sodniki preučili že vložene.
Časniki obsežno poročajo o delovanju sodišč in navajajo, da so zaradi kršenja človekovih pravic v roku prijavili 139 vojakov in 10 civilistov. Do
lanskega leta, ko sklepnega zakona še ni bilo, so navajali 3.000 možnih krivcev, povečini rednih vojakov. Z znižanjem števila na 139 sodnih primerov je strah, da bodo prišli pred sodnike, zginil pri številnimi oficirji, čeprav se v nekateri vojaških oddelkih nezadovoljstvo še ni poleglo.
Za primer navajamo prvo razsodbo, nekakšen »mali Ntirnberg«, zveznega sodišča v Buenosu Airesu leta 1985 proti članom prvih treh vojaških vlad, zaključeno z dvema dosmrtnima ječama in drugimi manjšimi kaznimi.
S tisto razsodbo so 700 obtožencev prisodili krivim zaradi številnih umorov, ugrabitev, mučenj do smrti, tatvin, ropov, ugrabitve otrok in potvarjanja uradnih listin. Ti zločini, pravijo sodni viri, se pojavljajo v vseh procesih.
Protest kmetovalcev ZRN
Zahodnonemški kmetje so »zaprli« obmejni prehod med ZRN in Nizozemsko v Nordhornu. Demonstrirali so proti agrarni politiki EGS.	(AP)
Novi izbruhi v zalivski vojni Iranci še enkrat napadli Basro
TEHERAN — Zalivska vojna je včeraj zabeležila še en napad iranske vojske na Basro. Na Šat el Arabu, kjer se še poznajo neizbrisni sledovi ofenzive Kerbala 5, so iranske čete skušale zavzeti iraška oporišča, ki se nahajajo zahodno od reke Jašem.
Po poročilih teheranskega radia so Iranci »onesposobili« preko tisoč iraških vojakov, ujeli pa naj bi jih približno sto. Iranske čete je podpiralo tudi letalstvo, ki je bombardiralo oporišča »sovražnika«. Radio Teheran je dal tudi razlago povoda, ki je sprožil včerajšnjo ofenzivo na Basro: Iranci naj bi odgovorili Iračanom, ker so ti pretrgali »premirje« v vojni mest in bombardirali tudi nevojaške objekte.
Iraška verzija včerajšnjih dogodkov je kajpak slična iranski, le da sta zamenjana protagonist in antagonist. Po mnenju iraških informativnih virov je včerajšnji napad na Basro dokaz, da je Iran razbil premirje, ki ga je enostran-
sko sprejel Baghdad. Iranci naj bi torej prvi začeli spet bombardirati civilne objekte. Na Basro naj bi v 24 urah padlo 58 topovskih granat, ki so povzročile smrt »številnih civilistov in povzročile veliko gmotne »škode javnim strukturam«.
Iransko bombardiranje so v Iraku imenovali za »novo kriminalno akcijo proti civilnemu prebivastvu Basre«. Iraško enostransko premirje je torej dokončno odpravljeno in Irak, trdi glasnik generalštaba, se zato čuti prostega.
Medtem ko se na fronti zalivske vojne krešejo iskre, je preko Pariza prodrla vest, da je v Teheranu, Tabrizu in Širazu, na stotine ljudi demonstriralo proti vojni. Medtem ko so simpatizerji gibanja mudžahedinov izražali svoja stališča proti vojni, so jih napadli pasdarani, ki so baje streljali proti množici, a brez hujših posledic.
Priča spoznala Johna Demjanjuka
JERUZALEM — Priča Pinhas Epstein je včeraj med razpravo na sodišču v Izraelu, sklicano zaradi sojenja kriminalov proti židovskemu ljudstvu in človeštvu, v Johnu Demjanjuku spoznala »Ivana Groznega«, ukrajinskega paznika v koncentracijskem taborišču Treblinka. »On je in stoji tu, pred nami. Njegova podoba se mi je za vedno vtisnila v spomin« je rekel Epstein, ki je bil eno leto v Treblinki v vsakodnevnem stiku z ukrajinskim paznikom in kjer je praznil plinske celice, v katerih so nacisti zadušili 850.000 Židov in kdo ve koliko pripadnikov drugih narodnosti. Priča se je spomnila veliko nadrobnosti o nacističnih klavcih in ni podvomila, ko je prst uperila na Demjanjuka.
Pred ministrsko konferenco o sredozemskih vprašanjih
V Beogradu pripravljalni sestanek sredozemskih neuvrščenih držav
V	Beogradu se začne danes pripravljalni sestanek, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri predstavniki na ministrski ravni, da bi pripravili vse potrebno za bližnji ministrski sestanek neuvrščenih držav, ki jih obliva Sredozemlje. Sestanek bo trajal vsega dva dni, kar seveda kaže, da je udeležencem ministrske konference v glavnem, že jasno, katerim temam dati poudarek. Navadno so pripravljalni sestanki, po dosedanjih diplomatskih izkušnjah, dolgi in zapleteni.
V	tem primeru je najprej na dlani, da obstaja pri vseh udeleženkahJakorekoč politična volja, da se nakaj doseže. Že na pripravljalnih pogovorih bodo prisotni predstavniki vseh sredozemskih neuvrščenih držav, kar seveda potrjuje njihovo pripravljenost tudi na določene dogovore. Sredozemskih držav je skupaj 19, neuvrščenih pa 11.
Poudarka vredno je zlasti to, da je pobudo za sredozemski sestanek dala konferenca neuvrščenih v Harareju septembra lani, toda hkrati je v bistvu podobna pobuda bila formulirana tudi na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, v Helsinkih leta 1975. Gre potemtakem za dva predloga, ki težita k istemu cilju, kar je treba samo pozdraviti. Tako v Harareju kot v Helsinkih so očitno upoštevali isto izhodišče, se pravi, da bi moralo v bodoče Sredozemsko morje ne le spajati, pač pa tudi pospeševati medsebojne stike.
Navsezadnje gre za morje, ki združuje pomembne dele treh celin Evrope, Afrike in Azije. Ze s tega takorekoč zemljepisnega zornega kota je nejegov pomen izreden tudi v svetovni razsežnosti. V Helsinkih so v uvodu sklepne listine
naglasili, da gre za eno najbolj »pretočnih« poti na svetu. V Harareju so dejali, da je Sredozemlje »eden najbolj važnih povezovalnih členov« neuvrščenih.
Že na pripravljalnem sestanku v Beogradu bo kajpak v ospredju vprašanje nenehne napetosti na Sredozemlju, ki jo vsaj posredno podžiga konfrontacijska politika velesil. V Libanonu so bržčas imeli že blizu 300 tisoč mrtvih, stroški za tamkajšnje oborožene spopade pa baje že presegajo 20 milijard dolarjev. Nekoliko dlje, se pravi na Srednjem vzhodu (podobni pojavi so kajpak verižni), je izgubilo življenje v Iraku in Iranu že več kot 500 tisoč ljudi, za oboroževanje pa sta obe strani dosedaj zapravili že skoraj 450 milijard dolarjev, kar je blizu 120 milijard več kot so na primer znašali stroški za nekdanjo vietnamsko vojno.
Sliši se, kar je treba spet pozdraviti, da pripravljajo neuvrščeni nove akcije za pomiritev tako na Bližnjem kot na Srednjem vzhodu. V
kratkem bo v Nev/ Yorku poseben sestanek tako imenovane Skupine devetih, med katerimi je tudi Jugoslavija, ki se ubada s srednjevzhodno krizo. Strateški namen, ki navdaja neuvrščene, je v bistvu ta, da bi Sredozemlje spremenili v morje miru in sodelovanja, pa tudi, če bi se le dalo, v območje brez atoma, kar bi spet ustrezalo duhu in sklepom tako hararske kot helsinške konference.
Poglavitnega pomena pa je tudi, da ze na pripravljalnem sestanku v Beogradu ne bodo načeli le akutnih problemov sedanjosti (se pravi prej omenjenih konfliktov), pač pa tudi gospodarsko problematiko Sredozemlja, ki je navsezadnje ključno vprašanje za stabilnejše in dolgoročno bogatejše odnose na tem področju. Sporočeno je bilo že, da se bodo udeleženci pogovarjali o načrtovanju skupnega gospodarskega razvoja ter da bodo posamezne članice gibanja prosili za predočitev gospodarskih programov. To bo, če bodo predlog sprejeli, prelomnega pomena.
Trgovina med sredozemskimi državami še danes žal ne presega 1200 milijonov dolarjev letno, kar je kajpak skromno. Njen obseg pa je v zadnjih desetih letih nazadoval za nadaljnjih 5 odstotkov. Problem krepitve gospodarskega sodelovanja na Sredozemlju narekujeta pravzaprav dve potrebi: prva je, da bo treba nadoknaditi zamujeno, druga pa, da bi bilo prav, če bi bodo-, če sodelovanje zasnovali na področju, ki bi zagotavljalo tako večjo enotnost kot prihodnost. Zato je še kako razumljivo, da bi bilo treba, ne-glede na velike razlike med posameznimi sredozemskimi dejavniki, odločno ubrati pot nove tehnologije, kot dragocenega vzgiba skupne gospodarske rasti.
Čeprav gre za tri celine, 19 držav, številne narode, narodnosti in plemena, za več ver, za velike podnebne razlike, je namreč zanimivo, da že določen čas tudi obstjajo takorekoč stične, povezovalne točke, ki obetajo dobro. Znano je na primer, da organizacija UNEP (Organizacija Združenih narodov za varstvo okolja) nikjer ni tako uspešna, kot prav na Sredozemlju. Njen program, ki je vrh vsega še natančen in obvezujoč, zaobjema kar 16 držav tega območja.
Kar utemeljena so zato pričakovanja, da bodo na sestanku neuvrščenih v Beogradu lahko začeli orati nove, skupne brazde na sicer v marsičem protislovnem in zapletenem področju, pridelek pa naj bi v bodoče bil dobrodošel za razne potrebe; zlasti pa seveda za mir, za razorožitev, za večje vzajemno gospodarsko sodelovanje.
MIRO KOCJAN
V Portorožu konec mednarodnega srečanja pisateljev ob meji
Geopolitična meja ni ovira umetniškemu sporočilu
Nagrado »Portorož« prejela pisatelj Rudi Šeligo in esejist Karl Gauss
MARIJ ČUK
PORTOROŽ — S podelitvijo nagrade »Portorož« in s prepričanim »nasvidenje prihodnje leto« se je v nedeljo v renomiranem turističnem kotičku na slovenski obali (Portorožu namreč) končalo mednarodno srečanje pisateljev ob meji. Pravzaprav je škoda, da se je ta pomembna prireditev zaključila, saj so bile prav v nedeljo na vrsti najbolj zanimive razprave, razvnela se je debata, ki je končno podrla vse barikade vljudnosti in priložnostnega samoodobravanja in zarezala v srčiko problematike brezkompromisno, ostro, pošteno in polemično. Skratka, dosegli smo nekakšen vrh srečanja, ki je razbil monotonijo prejšnjih dni in pokazal, da je taka prireditev, ki jo organizira Skupnost Italijanov obalnih občin, nadvse potrebna.
Preden zapišemo besedo ali dve o nedeljskih tematskih krogih, okrog katerih so se ostrili meči, pa moramo najbrž začeti prav pri koncu in omeniti večerno podelitev dveh mednarodnih nagrad. Na natečaj za nagrado, ki sta jo razpisala Skupnost Italijanov obalnih občin v sodelovanju s Skupščino občine Piran in turistično organizacijo TOP Portorož, so avtorji poslali 56 prispevkov. Ocenjevala jih je 12-članska žirija (po 3 predstavniki vsakega izmed ■ štirih jezikovnih področij), kateri je predsedoval Ciril Zlobec. Žirija se je odločila za sistem točkovanja, po katerem je nagrado za najboljšo novelo prejel slovenski pisatelj Rudi Šeligo, za najboljši esej pa Karl Markuš Gauss iz Salzburga. V obrazložitvi je rečeno, da ima nagrajena novela »Hleb« »vse značilnosti in kvalite-
Koper v času Napoleona
KOPER — Domoznanski oddelek koprske Osrednje knjižnice posveča vse večjo pozornost tudi zbiranju diplomskih, magistrskih in raziskovalnih nalog ter doktorskih disertacij z domoznansko vsebino. Omenjeno gradivo iz različnih zornih kotov raziskuje in proučuje domače kraje (Koper, Trst, Istra...).
Eno takih tem je obdelal tudi domačin Gorazd Marušič, diplomant zgodovinskega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za diplomsko delo »Koper v času Napoleona«, katerega en izvod je podaril koprski knjižnici.
Osrednja problematika naloge je politična, ekonomska in kulturna vloga Kopra v okviru Italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc. Ilirske province, ustanovljene z dekretom Napoleona 14.10.1809, so bile nova državna tvorba, ki je nastala iz potreb celinske zapore,- njen poglavitni namen je bil zapreti pristanišča na desnem bregu Jadranskega morja za angleško blago in ustvariti kopno pot za francosko trgovino z Levanto.
Tudi Koper je spadal v sklop Ilirskih provinc. Napoleonovo vladanje pa ni ugodno vplivalo na razvoj mesta. Njegova politična, ekonomska in kulturna vloga je vse bolj nazadovala na račun Trsta, ki je postal glavno mesto Istrske province. V tem obdobju je bila v Kopru ukinjena VVeissova tiskarna in z njo časnik »Foglio perio-dico istriano«, kar je izzvalo veliko nezadovoljstvo italijanskega prebivalstva Istre. Oblast je skušala krivico popraviti s tem, da je izdala »Te-legraphe officiel«, uradni časnik Ilirskih provinc tudi v italijanskem jeziku. Sam maršal Marmont - generalni intendant Ilirskih provinc, pa je 8.10.1810 uradno obiskal Koper. Po virih družinskega arhiva Totto so mu meščani pripravili svečan sprejem s plesom in ognjemetom.
Cenzuri tiska ter gledaliških predstav je sledila tudi Marmontova reforma šolstva. V Kopru je bil tedaj ukinjen licej ter vse srednje in strokovne šole, ki so se preselile v Trst. S smrtjo koprskega škofa Bonifazia Da Ponte pa je bila ukinjena tudi koprska škofija. Priključila se je tržaški, kajti po Napoleonovem ukazu je vsaka provinca smela imeti le eno škofijo. Tako je Koper, ki je bil v obdobju Italijanskega kraljestva kulturni center Istre, postajal vse bolj drugorazredno in
provincialno mesto.
V. KRAPEŽ
te, ki jih je pri Šeligu že ugotovila in ocenila literarna kritika: zgoščen, metaforično bogat in funkcionalen jezik, skoraj znanstveno analitično napisana zgodba, v kateri je avtor, kot pravimo, povsem zunaj, hkrati pa prav zaradi izrazite individualizacije jezika in metaforike posredno ves čas navzoč. Izrazita je tudi sporočilnost Šeligove nagrajene proze.« Za Gaussov prvo-nagrajeni esej pa velja, da je »povsem v duhu portoroškega srečanja. Gauss v njem sicer ne obravnava pojma meje v geopolitičnem smislu, temveč poskuša orisati meje književnega delovanja nasploh. Ta motiv pojasnjuje s tremi konkretnimi človeškimi usodami: Alexandra Andryjana, Ivana Franka in Cirila Kosmača«.
Brez dvoma je nagrada »Portorož« pomembno priznanje, ki še širi okvire srečanja in mu daje izrazito (kar v svoji osnovi pravzaprav je) pisateljske temelje.
Kako pa so pisatelji v nedeljo na teh temeljih gradili ? Najprej so izčrpali sobotno tematiko, ki je osredotočila .pozornost na prevajalsko dejavnost. O tem so govorili predvsem hrvaški pisatelji in potožili o težavni poti, ki jih imajo pisci za izhajanje v publikacijah in izdajah pri sosedih. Italijanski kolegi pa so ugotavljali, da imajo pisatelji večjega jezika več možnosti in so za trg bolj zanimivi. Nedeljska tema o »meji kot stvarnosti in literarni fikciji«, ki je nadaljevala zasedanje, je nekatere posameznike spodbudila k samozavestnim in odločnim opredelitvam. Izgovorjene besede so zadevale specifične literarne, še zlasti pa kulturnopolitične in druge probleme današnjega časa. Opazni so bili referati Draga Jančarja, Branimira Donata, Tonka Maroeviča, Borisa Pahorja, Vena Tauferja, Loredane Debeljuh, Clau-dia Magrisa in generalnega tajnika mednarodnega PEN Alexandra Blokha.
Vseh izvajanj in misli seveda ne moremo reproducirati, lahko pa zapišemo, da je šlo za izčiščevanje stališč, kaj Srednja Evropa v bistvu je, kaj je srednjeevropski duh, pri čemer so bila izhodišča nakazana, še zdaleč pa ne izčrpana. Drago Jančar, katerega esej bomo v prihodnjih dneh v celoti objavili (bil je najodmevnejši, poleg Albertije-vega, na srečanju), je ugotavljal, da Srednja Evropa ni le meteorološki pojem, kot pravi Handke, ampak tudi utopija, o kateri se splača govoriti, saj gre za odpravo ideoloških in drugih ovir, ki ločujejo ljudi. O premagovanju predsodkov in ohranjanju identitete s pomočjo literature je govoril Pahor, o mejah znotraj jezika samega in opredeljevanju pisateljev Claudio Magris, o posebni kulturni značilnosti Evrope pa Veno Taufer. Zanimiv je bil tudi poseg predstavnice italijanske manjšine Loredane Debeljuh, ki je spregovorila o nespodbudni situaciji svoje skupnosti in poudarila, da pomeni portoroško srečanje tudi možnost preseganja političnih meja, v katerih je Jugoslavija in srečanje samo naj bi bilo tudi spodbuda za večjo socializacijo italijanskega jezika v SFRJ.
Kako sedaj s srečanjem naprej, v katero smer naj se v prihodnje obrne? To vprašanje je zaposlovalo
udeležence, ki so se popoldan usedli na stole v dvorani hotela Palače. Res, to je bil tudi najbolj polemični del celotne tridnevne prireditve, za to pa imata zasluge predvsem dva - miljski župan Miller Bordon in pisatelj Fulvio Tomiz-za. Medtem ko je Rakovac prej potožil, da letos ni bilo v Portorož založnikov, od katerih je pisatelj pač odvisen, in Alberti dejal, naj gre srečanje v prihodnje predvsem v globino in naj se ne zadovoljuje z obmejnimi zdravicami, je Bordon predlagal, da bi kazalo organizirati nekakšno konfrontacijo med politiki in pisatelji. Že Bičič je odgovoril, da do tega ne more priti, vsaj dotlej, dokler imajo politiki v rokah oblast, pisatelji pa samo besedo. Na začudenje Bordona, da na srečanju ni politikov in jih na srečanju predstavlja samo on, pa je Tomizza odvrnil, kdo od politikov bi prišel v Portorož govoriti o nečem drugem, da je vse lepo in prav, da je lepa tudi meja? Le malokrat
smo videli Tomizzo tako polemično nastrojenega. Vprašal je: kaj pa storijo politiki, da bi prišlo tudi v Trstu do takih pobud, kaj dela italijanski tisk, ki dobesedno zamolčuje tako pomemben dogodek, kot je portoroški. Bolje je, da politikov ni na takih srečanjih. Politiki so kategorija, ki bo seveda morala izginiti, in če že to ne, vsaj sama odstopiti. S strani Bordona je prišlo seveda do replike. Miljski župan je povlekel pravo potezo in obljubil, da bodo Milje v okviru portoroškega srečanja prihodnje leto organizirale prireditev za spoznavanje med slovenskimi in drugimi pisatelji.
Skratka, tudi letošnji simpozij se je končal v konstruktivnem duhu. Vse. to pomeni še nekaj drugega, in sicer, da so tako zastavljena srečanja nadvse pomembna in koristna, pohvaliti gre ob tem tudi brezhibno organizacijo in velik napor Skupnosti Italijanov obalnih občin.
Prijeten Partizanski družabni večer v Lipici
LIPICA — V veselem razpoloženju, ob plesu in zabavi, se je v soboto začel in tudi končal Partizanski družabni večer, ki ga že vrsto let ob tem času organizira sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca za svoje člane in vse prijatelje in tovariše širom po tržaški pokrajini.
Prireditev je bila, kot vsako leto, v hotelu Maestoso v Lipici, udeležili pa so se je kot gostje tudi predstavniki Zveze združenj borcev iz Sežane, Germano Švara za dolinsko občinsko upravo ter predstavniki KD France Prešeren iz Boljunca.
Udeležence je v imenu prirediteljev pozdravil Edi Zobec, o pomenu takšnih družabnih srečanj in prireditev pa sta spregovorila Neva Lu-keš za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Arturo Calabria za pokrajinski odbor VZPI-ANPI. Poudarila sta, da so se tudi v času najhujših bojev in ofenziv odvijali mitingi, ki so družili ljudi in jim vlivali pogum za nadaljevanje boja proti sovražniku. Tako je prav, sta dejala, da se tudi sedaj srečujejo bivši borci in aktivisti, ki so še danes aktivni v boju za utrditev miru v svetu, pa tudi v boju za dosego pravic, ki pripadajo slovenski manjšini.
Za dobro voljo so tudi tokrat poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. Večer se je zaključil z željo vseh, da bi se takšna srečanja še nadaljevala.
Italijanski ribiči ponovno lovili v jugoslovanskih vodah
PIRAN — Italijanski ribiči vse pogosteje lovijo v jugoslovanskih teritorialnih vodah, tako da je vse prekrške že težko šteti. V soboto, 21. februarja, so jih trikrat opazili v jugoslovanskih vodah. Tako je samo v soboto med Piranom in Umagom lovilo 22 italijanskih ribiških bark. V glavnem so z dna pobirali školjke, ki jih v italijanskih ribarnicah prodajajo štiri do petkrat dražje kot v Jugoslaviji. Od 22 bark so pripadniki jugoslovanske vojne mornarice ulovili celo eno in jo pripeljali v piransko pristanišče.
Najprej je italijanske ribiške barke opazil patruljni čoln jugoslovanske vojne mornarice med Savudrijo in Umagom ob 11.05. Štiri barke so bile eno navtično miljo v jugoslovanskih vodah in ko so opazile vojaško plovilo, so se hitro oddaljile. Malo kasneje, ob 13.30, je isti patruljni čoln vojne mornarice nekoliko severneje (med Savudrijo in Piranom) opazil 8 ribiških bark, poldrugo navtično miljo v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Vendar so tudi te takoj prešle državno mejo. Istega dne ob 23.25 pa je med Savudrijo in Piranom spet kočarilo 10 italijanskih ribiških ladij in sicer 2,5 navtične milje od državne meje v jugoslovanskih vodah. Proti tej skupini sta odplula patruljni čoln jugoslovanske vojne mornarice in patruljni čoln postaje koprske milice. Nekaj po polnoči sta se čolna približala italijanskim barkam. Posadka vojne mornarice je začela zasledovati italijanske ladje, ko so bile te še 1,3 navtične milje v jugoslovanskih vodah in v presledkih izstrelila tri svetleče opozorilne rakete. Tako se je 0,3 navtične milje v jugoslovanskih
vodah ustavila nekaj čez 24 metrov dolga »Rudy Emanuele«, last bratov Tagliatti, ki so jo zatem privlekli v piransko luko.
Sodnica za prekrške Lidija Medvešček iz Pirana je že v nedeljo dopoldne opravila sodni postopek in poveljnika ladje Celestina Tagliattija kaznovala z najvišjo možno kaznijo za dva prekrška - (nedovoljen prehod meje in nedovoljen ribolov) s 130.000 dinarji. Skupaj s stroški privedbe, priveza, sodnega postopka itd. pa so morali italijanski ribiči plačati 290.000 dinarjev oziroma 800.000 lir. To pa je, kot so izjavili sami ribiči, približno polovica njihove povprečne mesečne plače. Ali z drugimi besedami: za 332 kg školjk (gre za jakobove pokrivače, bolj znane kot cape sante), kolikor so jih tokrat odvzeli tej barki, bi italijanski ribiči v svojih ribarnicah lahko iztržili približno 2 milijona lir.
Predno so ribiči odpluli domov, nam je kapitan Celestino Tagliatti v pogovoru zaupal, da so lovili skupaj z ribiči iz Chioggie in da so vsi dobro vedeli, kje lovijo. Vedeli so približno tudi, kaj se jim lahko pripeti, če bi jih po naključju ujeli. Zato so se ustavili saj se niso imeli česa bati. Presenetilo pa jih je (saj take vrste ribolova še niso skusili), da so druge barke iz Chioggie, tudi tiste, ki so bile za njimi, kljub opozorilom mirno plule proti državni meji na morju. »Glede na težko ribiško delo zdaj niti ne zaslužimo veliko, če pa bi lahko lovili tukaj, kjer smo včeraj in prodajali v italijanskih ribarnicah, bi kmalu obogateli,« nam je še povedal Celestino Tagliatti.
BORIS ŠULIGOJ
TR/ESTE AUTOMOBILI
SEDEŽ: Ulica del Giacinti 2 — 34135 TRST Telefon 040/411950
PRODAJA: Ulica dl Roiano 6 Telefon 040/413337
nova podružnica
____»__ .^/////M
onna
v roja nu
Vsedržavna stavka se bo verjetno zavlekla do konca tedna
Zaenkrat le lažje posledice stavke blagovnih avtoprevoznikov na Tržaškem
V	soboto opolnoči se je pričela vsedržavna stavka blagovnih avtoprevoznikov. Zavlekla se bo vse do konca tega tedna, če ne bo poprej prišlo do rešitve spora. Imela pa bo vsekakor hude posledice, saj se glavnina blagovnega prometa v Italiji odvija po cestah. To kajpak velja tudi za našo deželo in še posebej za tržaško pokrajino, ki je pomembno vozlišče, bodisi zaradi pristanišča bodisi zato, ker se po njej pretaka glavnina blagovnih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo. Toda posledice stavke bo občutiti šele čez nekaj dni, ko bodo začele pohajati zaloge, oziroma ko se bo blago začelo kopičiti v skladiščih. Razumljivo je torej, da včeraj niso na Tržaškem zabeležili še nobenih posebnih težav zaradi stavkovne akcije.
V	normalnih razmerah dnevno pripelje v Novo pristanišče ali iz njega odpelje kakih 500 tovornjakov. Včeraj je njihovo število zdrknilo na nekaj desetin. Kot so nam povedali cariniki ob glavnem vhodu, vozili so le nekateri krajevni prevozniki, ki so zagotovili nujno oskrbo ladjam, in pa nekateri tuji tovornjaki. To pa še ne pomeni, da je delo v pristanišču povsem zastalo. Natovarjenje in raztovarjanje ladij je potekalo skoraj normalno, to pa zato, ker je še od prejšnjega tedna čakala vrsta kamionov s svojim tovorom ali pa zato, da bi jih natovorili.
A poglejmo zdaj, kako se je včeraj odvijal blagovni promet na cestnem mejnem prehodu pri Fernetičih. Cariniki so nam povedali, da je bil le za spoznanje manjši od normalnega. To so nam potrdili tudi špediterji, ki delajo na bližnjem tovornem postajališču. Tovornjaki s tujo registracijo so namreč vozili skoraj kot ponavadi, poleg tega pa niti italijanski prevozniki niso povsem prekrižali rok. To velja zlasti za tiste, ki so od pretekle sobote čakali na prehod meje.
Na Trbiški cesti je bil vsekakor težki promet znatno pod povprečjem, tako v pristanišču kot na mejnem prehodu pri Fernetičih pa predvidevajo, da bodo posledice stavke močno občutiti že od današnjega dneva dalje. Ob vsem tem je treba pristaviti, da so avtoprevozniki v nedeljo in včeraj po-
Curielova proslava v Krožku Guevara
V dvorani Krožka Che Guevara v Ul. Madonnina 19 bo danes ob 18. uri predavanje o Eugeniu Curielu. S tem srečanjem se želi krožek oddolžiti spominu tega političnega in kulturnega delavca, univerzitetnega docenta in znanstvenika, borca za svobodo in enakopravnost. Ob 42-letnici njegove smrti bo o njem govoril časnikar in pisatelj Primo De Lazzari.
skrbeli za nemoteno delovanje nekaterih nujnih služb, npr. za oskrbo bolnišnic in zdravilišč, za odvažanje svežega mleka in za distribucijo časopisov. Držali so se pač navodil, ki so jih določile njihove stanovske organizacije, ko so oklicale stavko.
Toda zakaj oziroma čemu so blagovni avtoprevozniki prekrižali roke? Naj navedemo razloge, ki so jih na krajevni ravni podprli v skupnem sporočilu Slovensko deželno gospodarsko združenje, Confederazione nazionale artigianato in Associazione artigiani. Stavkajoči avtoprevozniki zahtevajo: čimprejšnjo uzakonitev popravljenega vladnega odloka, ki ureja varnost cestnega blagovnega prometa; 10-odstot-no povišanje prevoznih tarif; povišanje najvišje dovoljene hitrosti; imenovanje pokrajinskih išpektorjev, ki bi .morali nadzorovati spoštovanje dogovorjenih prevoznih tarif; uradni začetek postopka za uvrstitev avtoprevozništva med gospodarske dejavnosti v krizi.
O vsem tem bi predstavniki avtoprevoznikov morali govoriti s pristojnim ministrom Claudiom Signorilejem
že 18. februarja, a sestanek je odpadel in prav to je dalo povod za stavko. Do sestanka je končno prišlo včeraj, o njem pa poročamo na 1. strani. V naštevanju vzrokov, zaradi katerih so se avtoprevozniki odločili za takšno protestno akcijo, pa je treba dodati še nekaj. Že dalj časa je v' vsedržavni javnosti govor o nevarnosti, ki jo tovornjaki predstavljajo na cestah. Vozniki tovornjakov pa te kritike sprejemajo le delno. Po njihovem gre za pravcato gonjo, ki se le delno dotika pravih problemov njihove kategorije in varnosti v cestnem prometu.
• V Časnikarskem krožku bo drevi, ob 17.30 tiskovna konferenca s tržaškim izseljencem Mariom Salo, ki se je pred 37 leti izselil v Avstralijo. V Perthu, kjer biva, si je ustvaril novo življenje in se uveljavil na področju elektronike, kot eden najpomembnejših proizvajalcev elektronskih alarmnih naprav. Na drevišnji tiskovni konferenci bo Sala orisal življenje izseljenca, seveda v očeh uveljavljene osebe. Sala je v Trst prišel na vabilo skupine kronistov iz Julijske krajine.
Dijaki Poklicnega zavoda Stefan se seznanjajo s privlačno robotiko
111
Na Poklicnem zavodu Jožef Stefan je v soboto predaval dijakom elektronskega oddelka dr. Saša Divjak z Elektrotehniške fakultete Ljubljanske univerze na temo »Roboti in njihova uporaba«. Predavanje je bilo opremljeno s krajšimi filmskimi posnetki. Dijaki so mu z zanimanjem sledili, saj je robotika aktualna in privlačna tema, ki se vedno bolj uveljavlja in širi v svetu sodobne tehnologije in tehnike.
Omenjeno predavanje spada v sklop programiranega šolskega delovanja Poklicnega zavoda, katerega namen je nuditi dijakom elektronskega oddelka najnovejše informacije na področju informatike in robotike.
Naslednjo soboto bo dijakom predaval inž. Janez Uratnik, višji raziskovalec Iskre Delta, na temo »Prikaz delovanja robota«.
V nedeljo popoldne v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju
Skupna proslava škedenjskih društev
Že tretje leto zapovrstjo^ so tri društva, KD Ivan Grbec iz Skednja, PD Kolonkovec - Ženjan in Dom Jakoba Ukmarja, skupno organizirala proslavo ob Dnevu slovenske kulture.
Tokrat je bila proslava v nedeljo popoldne v dvorani Doma J. Ukmar, ki pa ni mogla sprejeti vseh, ki so se je želeli udeležiti. Tako so mnogi ostali na prostem, drugi so stisnjeni in stoje spremljali bogat in pester program.
Kot gostitelj je prvi nastopil ške-denjski pevski zbor, ki deluje že od leta 1954 in ki je poleg Vrabčeve »Zdravljice« zapel še tri pesmi. Vmes je Marta Godina recitirala nekaj Prešernovih pesmi.
Govornica na proslavi je bila Mara Debeljuh, ki je povedala nekaj misli o Prešernu, o njegovem boju za identiteto slovenskega naroda in o pomenu vsakoletnih praznovanj Dneva slovenske kulture.
Učenci osnovne šole iz Skednja so nato lepo podali recital, ki so ga pripravili za proslavo 20. obletnice smrti škedenjskega rojaka in skladatelja Ivana Grbca.
KD Ivan Grbec je za nedeljsko proslavo pripravilo recitacije pesmi tržaških ustvarjalcev, ki so jih podali Valter Radetti, Tanja Biondi, Tatjana Žerjal, Kristina Živec in Dunja Sancin.
Za konec je nastopil še mešani zbor PD Kolonkovec, ki je pod vodstvom Delke Šturman zapel štiri pesmi. Prireditev je povezovala Fulvia Kralj.
Po proslavi so se udeleženci zadržali v Domu ob kozarcu vina in prigrizku.
Še druge številne spominske prireditve
V soboto in v nedeljo so bile v naših okoliških vaseh še številne druge proslave Dneva slovenske kulture. Tako je godba na pihala Ricmanje v nedeljo priredila proslavo v babni hiši, v Bazovici pa je bila prireditev v Slomškovem domu. Dan prej so se poklonili največjemu slovenskemu pesniku v Trebčah in v Centru Anton Ukmar -Miro pri Domju. To proslavo je priredilo KD Fran Venturini. O teh predstavah bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v prihodnjih dneh.
Interpelacija KPI o onesnaženju
Na nedavnem srečanju, ki ga je priredil rajonski svet za Novo mesto, je odgovorni za higieno okolja pri KZE Gabucci izjavil, da so podatki o onesnaženju okolja in še posebej o onesnaženju zraka, ki jih je KZE pred nedavnim objavila, izredno zastareli, saj jih je zbral še Urad za higieno in profi-lakso leta 1974. Očitno gre za vrednosti, ki so se v teh letih znatno spremenile.
S tem v zvezi sta komunistična svetovalca Monfalcon in Calabria naslovila na župana vprašanje, v katerem ga sprašujeta, če občina ne misli namestiti tudi v drugih predelih mesta postaje za ugotavljanje onesnaženja, tako da bodo inštitucije in prebivalci lahko razpolagali z verodostojnimi podatki, kot se sedaj dogaja le za področje v južnem delu mesta.
Miljska občina o problemu lakote
Miljski podžupan Jacopo Rossini je preteklo soboto sprejel delgacijo Sindikata upokojencev CGIL, ki je pred časom sprožil pobudo "Dedek in vnuk skupaj", za pomoč otrokom tretjega sveta. V teku srečanja so se dogovorili o raznih oblikah sodelovanja in osveščanja med šolsko mladino o problemu lakote v svetu. V prihodnjih dneh je v tem smislu predvidena vrsta javnih predavanj.
Konec tedna številne prireditve na naših šolah in po vaseh
V znamenju Prešerna in slovenske kulture
Proslava na nižji srednji šoli Sv. Ciril in Metod	Dan slovenske kulture na osnovni šoli O. Župančič
Tudi konec preteklega tedna so se na mnogih naših šolah in kulturnih društvih zvrstile proslave ob Dnevu slovenske kulture, na katerih so se šolarji in domačini spomnili pesnika Prešerna in drugih naših ustvarjalcev.
PROSLAVA NA SREDNJI ŠOU
SV. CIRIL IN METOD
Na nižji srednji šoli Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu so se dijaki iz matične šole in iz oddeljenih oddelkov s Katinare poklonili Prešernu z recitacijami in petjem. Dijaki 3. A razreda od Sv. Ivana so se predstavili z dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža, njihovi vrstniki iz 3. B razreda pa so podali nekaj misli o pomenu in aktualnosti pesnika iz Vrbe. Tretješolci s Katinare so iznesli nekaj utrinkov ob kulturnem prazniku. Na proslavi so se zvrstile še recitacije številnih Prešer-
novih pesmi, od Lepe Vide do Uvoda h Krstu pri Savici, in drugih avtorjev (Gregorčiča, Pahorja, Miklavca, Menarta). Ob koncu sta nastopila pevska zbora dijakov od Sv. Ivana in s Katinare, ki sta najprej zapela nekaj pesmi ločeno, sklepno Zdravljico pa skupno.
PREŠERNOV DAN NA ŠOLI
OTON ŽUPANČIČ
Učenci osnovne šole Oton Župančič od Sv. Ivana so pripravili preteklo soboto na šoli Prešernovo proslavo, ki si jo je ogledalo lepo število njihovih staršev in sorodnikov. Prvošolčki so recitirali nekaj Župančičevih pesmi; drugošolčki so predstavili pesmi na zimsko tematiko raznih avtorjev; učenci tretjega razreda so "ponovili" nekaj črk Župančičeve Abecede, naj-starejši (četrtošolci in veterani iz pete-
ga razreda) pa so predstavili Uvod h Krstu pri Savici oziroma Povodnega moža.
DAN SLOVENSKE KULTURE
NA LICEJU PREŠEREN
Kot že vrsto let so tudi tokrat dijaki liceja Prešeren pripravili proslavo Dneva slovenske kulture v lastni režiji ob sodelovanju nekaterih profesorjev. Sobotni program je bil izraz njihove ustvarjalnosti in nadarjenosti, dokazal pa je tudi s kakšno zavzetostjo in resnostjo so se tudi letos lotili zahtevnega dela.
V začetku so se licejci s spomini Ernestine Jelovškove poklonili Prešernu, zatem pa so se spomnili še nekaterih drugih naših ustvarjalcev. Tak je bil spomin na tragično preminulega Lojzeta Bratuža. S pesmimi Andreja Budala so počastili spomin na Simona
Gregorčiča. Ustvarjalnost dijakov je prišla do izraza v odlomkih iz nalog, ki so jih avtorji prebrali ob glasbenih spremljavah flavte, kitare in klaviatur. Na proslavi, ki sta jo povezovala Tanja Bole in Vanja Rudolf, so prebrali tudi protestno izjavo v zvezi z znanimi protislovenskimi izpadi na rokometni tekmi med medšolskim prvenstvom. Mešani pevski zbor in dekliška pevska skupina sta zapela nekaj pesmi, zatem pa sta se v zabavnem delu razvnela rock skupina in narodnozabavni ansambel.
Prešernova proslava na Proseku-Kontovelu
V petek so Prosečani in Kontovelci v domačem Kulturnem domu proslavi-
li Dan slovenske kulture. Na prireditvi so sodelovali člani domačih društev in dijaki nižje srednje šole Fran Levstik. Gost večera je bil pesnik Marij Čuk, ki pa ni hotel dolgočasiti občinstva z dolgoveznim govorom: odločil se je za drugo, pristnejšo varianto. Predstavil je nekaj svojih pesmi iz zadnjih dveh pesniških zbirk, ki so jim prisotni zbrano sledili.
Na Proslavi je moški pevski zbor Vasilij Mirk zapel nekaj narodnih in drugih pesmi, dijaki šole Levstik so se predstavili z odrsko priredbo Prešernovega Krsta pri Savici, Godbeno društvo Prosek je zaigralo nekaj koračnic, narodnih in zabavnih skladb, med posameznimi skladbami pa so mladi člani Amaterskega odra Jaka Štoka recitirali vrsto pesmi.
Stranke večinske koalicije niso prišle na sestanek
Neuspeh predloga KPI za dogovor o vodstvu Območja za raziskave
Vsega upoštevanja vredna pobuda krajevne KPI, da se politične sile mimo običajnih kriterijev strankarske pripadnosti pri lotizacijskem imenovanju v vodstva javnih ustanov dogovorijo o najustreznejši sestavi novega upravnega sveta padriškega Območja za znanstvene in tehnološke raziskave, se je, žal, izjalovila. Na včerajšnji sestanek na sedežu tržaške Pokrajine, na katerega je pokrajinsko tajništvo KPI bilo povabilo vse demokratične stranke, so prišli poleg komunistov samo še zastopniki Mestne liste (ki se je ločila od Liste za Trst) in Tržaškega gibanja, odsotni so pa bili predstavniki vseh ostalih strank. Še več, v zadnjem trenutku je celo predsednik Pokrajine Locchi odrekel srečanju gostoljubnost.
V zvezi z neuspehom srečanja je tržaška federacija KPI izdala sinoči tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da so se sklenile politične sile, ki sestavljajo večino v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, odtegniti soočanju o imenovanju upravnega sveta Območja za raziskave, kar med drugim dokazuje njihovo negotovost in pomanjkanje dejanske trdnosti koalicije. Mimo odsotnosti je bilo edino znamenje iz vrst večinske koalicije oholost predsednika Pokrajine, ugotavlja nota KPI, ki je odrekel uporabo pokrajinskega sedeža, kar že dolgo ni bilo zabeležiti.
Glede bistvenega vprašanja imenovanj v upravni svet najpomembnejše krajevne znanstvene ustanove, o katerem niso hoteli razpravljati, sporočilo KPI poziva stranke večine k stvarnemu spoštovanju komunistične resolucije, ki jo je tržaški občinski svet soglasno sprejel septembra in je nare-
kovala metodo izbire, ki naj upošteva sposobnost kandidatov, ne glede na strankarsko pripadnost,- Upoštevajoč to prvenstveno nujnost KPI vztraja na svojem predlogu o resnem dogovoru med demokratičnimi strankami in poziva KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Listo za Trst k premisleku.
Kot je znano, je upravni svet Območja za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah, katerega sedaj vodi kot komisar (do 31. marca) socialist Fulvio Anzellotti, sestavljen iz 11 članov. Predsednika imenuje minister za znanstvene raziskave Granelli (to mesto pa so baje krajevne sile septembra ob sklenitvi sporazuma obljubile bivšemu melo-narskemu županu Cecoviniju), enega člana deželni odbor, dva deželni svet, po enega pa Kraška gorska skupnost, tržaška Občina in Pokrajina, sindikati, delodajalci in dva skupščina članov ustanove.
Spričo izjemne važnosti Območja za znanstvene in tehnološke raziskave za bodočnost tržaškega področja je na dlani, kako bi bilo primerno, da bi se krajevne politične sile naposled odpovedale strogim lotizacijskim kriterijem in se dogovorile o kandidatih, ki naj bi po svojih sposobnostih in značilnosti mogli zares voditi to ustanovo z največjo strokovnostjo in učinkovitostjo. Neuspeh včerajšnjega sestanka, na katerega so prišli le tajnik Poli, predsednik KGS Budin ter Martone in Pessato za KPI, ter Parovel za MT in Giuricin in Rocco za Mestno listo, pa dokazuje, da žal pri večinskih strankah za tako potrebo ni zadostnega razumevanja.
V tem času bodo morali pacienti vse storitve plačati
Stavka družinskih zdravnikov bo verjetno trajala ves teden
Protest zdravstvenih delavcev zaradi zapadlosti delovne pogodbe in zavlačevanj pri podpisu novega dogovora se bo nadaljeval še ves ta teden. Stavkali bodo namreč družinski zdravniki, predvidoma do sobote, saj se bo v nedeljo sestal vsedržavni svet sindikata, ki bo preveril vsebino nove delovne pogodbe. Slednja je dejansko že sestavljena, vendar vlada še okleva zaradi nekaterih malenkostnih postavk, kar seveda povzroča velike težave tako zdravnikom samim kot bolnikom.
Kljub stavki bodo družinski zdravniki vedno na razpolago, seveda v urah ambulantnih storitev, vsem, ki potrebujejo, njihovo pomoč. Pacienti bodo morali vsako storitev plačati, pa naj bo ta birokratskega značaja (potrdilo o bolezni za delodajalca, obnovitev zdravniškega recepta ali napotnica za specialistične preglede itd.), zdravniški pregled ali obisk na dom. Za prvo omenjeno storitev bodo odšteli 10 tisoč lir, za pregled v ambulanti 20 tisoč, za pregled na domu pa 30 tisoč lir. Zdravnik mora za vsako storitev izdati davčno pobotnico. To obliko protesta so družinski zdravniki uvedli zato, ker jih v času stavke Krajevna
Po podatkih občinskega statističnega urada
Naraščanje cen se nadaljuje pa čeprav v omejenem obsegu
Urad za statistiko pri Tržaški občini je objavil začasne podatke o spremembah cen na drobno za delavske in uradniške družine v mesecu feruarju. Največi porast stroškov so zabeležili pri energetskih storitvah, ki vključujejo ogrevanje, telefon, elektriko, plin in vodo. Za slednje so tržaške družine potrosile 0,5 odstotka več. Na drugem mestu so stroški za prehrano, ki so se povišali za 0,3 odst., prav toliko pa so se povišali izdatki, ki jih v statistični tabeli vključujejo pod glas »razni stroški«. Cene oblačil so se v februarju povišale za 0,1 odst., skupni življenski stroški pa so se tako povišali za 0,3 odst.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da so se življenski stroški v lanskem letu v Trstu povišali za 3,7%, zanimivo pa je, da so se prav izdatki za energijo, ki so v februarju bili najviši, lani zmanjšali za 0,6%. V splošnem pogledu pa so najvišji porast življenskih stroškov delavskih in uradniških družin v severni Italiji zabeležili v Genovi, kjer se je življenje lani podražilo za 4,8%, medtem ko so v Trstu zabeležili porast v višini 3,7%.
Predstavili jo bodo v petek v hotelu Excelsior
Druga številka revije Mitteleuropa
V	petek, 27. februarja, ob 18. uri bodo v hotelu Savoia Excelsior Gianfranco Carbone, Ugo Finetti in Fulvio Tomizza predstavili drugo številko trimesečnika Mitteleuropa, revije skupnosti Alpe Jadran. Prisoten bo tudi odgovorni urednik revije Cesare Tomasetig.
Večji del revije je posvečen problematiki pristanišč gornjega Jadrana in sicer Kopra, Reke, Trsta in Benetk. Revija vsebuje prispevke ministrov Degana in Signorileja ter bavarskega ministra za prevoz Jaumanna, ki obravnava možnosti, da bi se dežele Srednje Evrope bolj posluževale jadranskih pristanišč.
Intervju s predsednikom dežele Veneto Carlom Berninijem je posvečen razvoju ustanov delovne skupnosti Alpe Jadran. Nadalje je v reviji še članek o ogrskih pokrajinah Gyon Sopran in Vas, ki sta pred kratkim pristopili k Alpe Jadranu.
V	kulturni strani objavlja revija Kosmačevo črtico Kruh in novice o kulturnih dogodkih v prihodnjih mesecih v trinajstih deželah, ki sestavljajo delovno skupnost.
Občinski svet bo drevi razpravljal o županovih programskih izjavah
Po večkratnih odložitvah bo drevi tržaški občinski svet vendar začel razpravo o programskih izjavah, ki jih je bil župan Staffieri podal že na seji 12. decembra lani. Kot smo tedaj poročali, obsega programska izjava dva glavna dela in več poglavij. Prvi del obravnava promocionalne dejavnosti na področjih, ki ne spadajo v neposredno pristojnost občinske uprave, drugi pa obveze tržaškega občinskega odbora, ki se je umestil konec lanskega septembra po dogovoru med Listo za Trst, KD, PSI, PRI in Slovensko skupnostjo, na sektorjih, pri katerih ima Občina neposredno možnost ukrepanja.
Vprašanje slovenske narodnostne skupnosti je vsebovano na koncu prvega, splošnejšega dela programa, in sicer s povsem nezadovoljivo formulacijo. Pod naslovom »Zaščita slovenske manjšine« govori namreč dokument nekako »folkloristično« in splošno o »obstoječih tradicijah« in »skupnostih«, ki so v Trstu prisotne, nekoliko določneje pa nato ugotavlja, da »je treba spodbujati parlament, da odobri ukrep, ki naj upošteva in koordinira na enakopravni ravni pravice vseh komponent tržaškega prebivalstva, ob vzajemnem priznanju njihovih vlog in njihove prisotnosti in konzistence na teritoriju«. Skrajno dvoumno besedilo torej, za katero pričakujemo, da bo drevišnja razprava razčistila njegov pravi pomen.
Potek drevišnje razprave (začetek ob 18.30) bo neposredno oddajal Ra-
dio Opčine; občinski odbor je sicer najprej sklenil neposredne prenose onemogočiti, dokler se ne sestavi ustrezni pravilnik, včeraj zvečer pa se je premislil na prigovarjanje predvsem opozicije, ki je koalicijo obtožila zaprtosti in neobčutljivosti do pravice občanov po čim popolnejšem obveščanju.
Jutri v Miljah seja občinskega sveta
Jutri ob 18.30 se bo sestal miljski občinski svet. Poleg tekočih upravnih zadev bo na dnevnem redu razprava o vprašanju brezcarinskih kontingentov za tržaško pokrajino, glede katerega je miljski občinski odbor že izdelal resolucijo, ki bo osnova jutrišnji diskusiji.
zadnja vest
Stekel maksiproces zaradi razpečevanja mamil Na zatožni klopi 37 oseb (večinoma Tržačanov)
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Brenči, javni tožilec Staffa) se je včeraj pričel maksi-proces proti 37 osebam, ki so obtožene trgovanja, posesti in razpečevanja mamil. Štirje obtoženci so iz severne Italije, preostali pa so vsi iz Trsta in večinoma že stari znanci policije. V obtožnici piše, da so med januarjem in oktobrom leta 1985 organizirali razpečevalsko mrežo, ki je segala od Milana, Padove in Novare do Trsta. V glavnem so na tržaškem trgu razpečevali hašiš in heroin, ob teh »klasičnih« mamilih pa so ponujali tudi opij, ki je vsaj za tržaške razmere povsem nepoznan.
Sedem obtožencev je v zaporu, petim je sodišče dovolilo hišni pripor, preostali pa so na začasni svobodi. Obtožnica je za vse enaka, razlikuje se le po količinah mamila, ki naj bi ga posamezni razpečevalci prodajali prijateljem in znan-
cem. Včeraj je sodišče preverilo razloge, ki so nekaterim obtožencem onemogočili prisotnost v sodni dvorani, večji del obravnave pa je bil namenjen ugovorom branilcev, od katerih pa je sodišče sprejelo le nekatere v zvezi z nepravilnim obvestilom o začetku procesa, ki bo posegel v živo pravzaprav šele danes, ko bo sodišče zaslišalo obtožence. Jutri se bo zvrstilo kar 32 prič, zatem pa bo javni tožilec napovedal svoje zahteve. Iz izkušenj se da sklepati, da bo Roberto Staffa zahteval zelo visoke zaporni kazni, podobno kot je storil na vseh procesih zaradi trgovanja z mamili. Sploh je dr. Staffa že nekaj let osredotočil svojo preiskovalno dejavnost na razkrivanje razpečevalskih mrež.
Zaradi velikega števila obtožencev in branilcev poteka proces izjemoma v dvorani porotnega sodišča.
Huda nesreča pri Valmauri
Izsiljevanje prednosti je sinoči povzročilo prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodoval komaj dvajsetletni fant, ki se sedaj bori s smrtjo v oddelku za oživljanje katinar-ske bolnice, dve drugi osebi pa sta bili laže ranjeni. Nesreča se je zgodila okrog 22.30 v križišču med ulicama Valmaura in Carpineto, kjer sta trčili vespa in avtomobil fiat 128.
Do zaključka redakcije smo žal uspeli zbrati le dokaj skope podatke: ranjenec se imenuje Matteo Franfor-te, rojen v Manfredonii pred dvajsetimi leti in stanujoč v našem mestu v Ul. Valmaura, trenutno je služil vojaški rok. Pri trčenju je zadobii hude poškodbe po vsem telesu, prognoza je seveda pridržana.
V nesreči se je ranila tudi 23-letna Antonella Delič, Ul. Pittoni 2, ki pa so ji na Katinari nudili le prvo pomoč: zaradi udarcev v glavo bo okrevala v desetih dneh. V splošni bolnici pa so nudili pomoč še tretjemu ranjencu, za katerega pa nimamo še podatkov.
NSK vabi najmlajše na obisk in klepet
Pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu smo si dejali, da ni primernejšega trenutka, kot je ta, da začnemo s pobudo, na katero mislimo že dolgo časa. Radi bi vas spoznali, se z vami srečali in obenem tudi pokazali, koliko zanimivega je v naši knjižnici za vas. Dolgo smo razmišljali, kaj storiti, da bi tako srečanje med vami in nami ne bilo samo enkratno, temveč da bi _ga lahko ponovili večkrat na leto. Želeli smo obenem, da ne bi bilo samo prisrčno, ampak tudi čimbolj zabavno in zanimivo. Na koncu smo si dejali, da je najbolje, če skupaj z vami povabimo k nam enkrat na mesec tudi kakega pomembnega pisatelja ali pesnika, ki je pisal prav za otroke, ali pa kakega ilus-
tratorja, ki je zaslovel s svojimi slikanicami.
Kaj se vam zdi? Vsi ti pisatelji, pesniki, slikarji, vam bodo pripovedovali o sebi in svojem delu, povedali vam bodo, kako nastane knjiga za otroke, odgovarjali bodo na vaša vprašanja in seveda tudijcaj lepega prebrali iz svojih del. Če se vam zdi ta stvar mikavna, pridite jutri, 25. februarja, ob 17. uri v prostore naše knjižnice. Tam boste srečali kot našega prvega gosta pesnika Miroslava Košuto, ki bo prišel v družbi svoje Ptičke smejalke. Seveda, ne bo manjkalo tudi krofov in oranžade! Pričakujemo, da boste prišli v lepem številu.
Narodna in študijska knjižnica
Smrt mladega moškega v nepojasnjenih okoliščinah
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture in reševalci Rdečega križa so se predsinočnjim napotili v Ul. S. Maurizio 9, kjer so odkrili truplo 33-letnega Claudia Saina. Vzroki njegove smrti niso še znani. Na njem ni bilo nikakršnih znakov nasilja, pa tudi samomor gre izključiti. Verjetno je šlo za naravno smrt, baje infarkt, kar pa bodo določili z obdukcijo. Smrt mladega Saina, o katerem so nekateri sosedje vedeli povedati, da ga je večer prej obšla na cesti slabost, je odkrila njegova sorodnica, 66-letna Slava Stranscak por. Sain iz Ul. sv. Mihaela, ki je prišla včeraj na obisk. Medtem ko so agenti znanstvenega oddelka, ki so imeli mladeniča na spisku uživalcev mamil, uvedli preiskavo, je zdravnik Rdečega križa lahko le ugotovil mladeničevo smrt.
Požar v zapuščeni hiši pri Sv. Ivanu
Gasilci so včeraj popoldne pogasili požar, ki je nastal iz še nepojasnjenih razlogov v zapuščeni hiši pri Sv. Ivanu. Ogenj je nastal v pritličju trinadstropne stavbe v Ul. San Cilino 57 na vogalu z Ul. S. Donato, plameni pa so kmalu zajeli tudi gornja nadstropja in streho, ki se je usula. Škodo je težko oceniti, saj je bila stavba že prej v dokaj slabem stanju in nevseljiva, zdaj pa jo bodo morali bržkone do tal porušiti.
zdravstvena enota seveda ne plačuje. Osebe, ki bodo v teh dneh stavke potrebovale zdravnika, pa lahko kasneje zahtevajo povračilo stroškov od KZE.
Kot nam je povedal dr. Marjan Spetič, pa seveda sploh ni rečeno, da se bo protest zdravnikov končal'v določenem roku. Kajti tudi potem, ko bo predvidoma prišlo do podpisa pogodbe družinskih zdravnikov, bo treba čakati še na podpis pogodbe bolnišniš-kih zdravnikov, ker je celotna kategorija zdravstvenih delavcev vezana na vsebino nekakšne skupne pogodbe.
Razpisi natečajev za delovna mesta
Uprava Višje šole za socialno službo je razpisala natečaj za mesto profesorja profesionalnih predmetov. Rok za vložitev prošenj zapade 16. marca. Zainteresirani dobijo vse potrebne informacije in ustrezne obrazce v tajništvu šole, UL Carnaro 43, vsak dan, razen sobote, ali na tel. št. 829444, med 9. in 12. uro.
Tržaška občina razpisuje natečaj za naslove in izpjte za 15 mest »socio-sa-nitarnega inštruktorja«. Pogoj je diploma profesionalnega bolničarja. Zainteresirani lahko pošljejo prošnje najkasneje do 14. ure, 28. februarja v urad za osebje na sedežu Tržaške občine, Trg Unita 4. Tu dobijo tudi vse potrebne informacije.
Na tržaški prefekturi so na razpolago obrazci za vpis na natečaj za 243 mest tajnika knjigovodstva v javnih upravah. Prošnje za vpis je treba poslati na sedež prefekture v pokrajini, kjer prositelj stanuje, najkasneje do 12. marca. Prositelji morajo imeti diplomo knjigovodje in računovodje ali diplomo trgovskega operaterja, druge diplome ne pridejo v poštev. Interesenti dobijo vse potrebne informacije pri ge. Claudi! Bianchin v uradu št. 31 na tržaški prefekturi.
t
Sporočamo žalostno vest, nas je zapustil naš dragi oče
Angelo Prašelj
da
Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Križu.
Žalujoči hčerka Anamarija, sin Mario z ženo, vnuka Lara in Alex ter drugo sorodstvo.
Križ, 24. februarja 1987
V nedeljo, 22. t. m., je umrl v Ljubljani
prof. Fran Dominko
Pogreb bo v četrtek, 26. t. m., ob 14. uri iz 14. vežice na ljubljanskih Žalah.
Žalostno vest sporočajo žena Vera, brat Mario in drugo sorodstvo.
Z družino sočustvujeta Drago in Diomira Bajc.
Ljubljana, Milan, Trst, 24. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
Marije Furlan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin
SVOJCI
Prosek, 24. februarja 1987 Ob 1. obletnici smrti
Olge Parker
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Edward, sin Raffaello ter draga Mercedes.
Padriče, 24. februarja 1987
V Barkovljah odprli razstavo Bojane Lasič
Slikarstvo ali pot do ljudi
Z majhnimi, zračnimi risbami s svinčnikom, barvicami, flomastri in akvareli je Bojana Lasič v petek otvorila svojo razstavo v Rumeni hiši v Barkovljah, razstavo, ki pripoveduje o njeni enoletni izkušnji s slikarstvom. Prav slikarstvo ji je pomagalo, da je našla svojo pot do sveta in ljudi. Bojana se namreč zdravi v centru za umsko zdravje v Barkovljah in obiskuje slikarski laboratorij P v nekdanji umobolnici. Risbe na tenkih papirnatih listih pričajo, kot je na otvoritvi povedal umetnostni kritik Sergio Molesi, o procesu odpiranja osebka zunanjemu svetu. Bojanin odnos do sveta lahko razberemo iz razvoja črt in barv: najprej človeške figure v milih barvah in s strogo začrtanimi obrisi, nato pa vedno močnejše barve, s katerimi premaga prisiljeno mejo črt in obrisov. Nazadnje se Bojanin odnos do sveta sprosti v radostne figuracije notranjščin; skupin ljudi in krajine, ki ne poznajo več prisiljenih meja, a so fluidno odprte svetu. Bojana nam s svojimi risbami razodene skrivnost sporočilne sposobnosti človeka, ki je za "zdrave" samo po sebi umeven, a toliko bolj nerazumljiv. Razstava bo odprta do 8. marca.
Arheološko predavanje v SKD Vigred
Slovensko kulturno društvo Vigred iz Šempolaja je priredilo v petek zvečer v prostorih tamkajšnje osnovne šole zanimivo predavanje dr. Stanka Flega z naslovom Arheološki sprehod po Krasu. Predavatelj, ki je med drugim tudi aktiven sodelavec Zgodovinskega odseka pri Narodni in študijski knjižnici, je s pomočjo diapozitivov pričaral številni publiki razne arheološke znamenitosti našega Krasa. Prisotm so mu sledili z izredno pozornostjo, saj so prav v trikotniku Slivno-Nabrežina-Šempolaj raziskovalci naleteli na številna najdišča iz kamene dobe in iz poznejših obdobij. Govor je bil tudi o skrivnostni cerkvi sv. Antona, ki je baje nekoč stala med Slivnem in Šempolajem.
To cerkev naj bi posvetne oblasti porušile v času jožefinske reforme. O tem, da je ta cerkev res obsijala, pa pričajo številni izklesani kamni, ki so vzidani v zidove na tistem območju. Konec večera je popestrila živahna debata med predavateljem in prisotnim občinstvom, ki je hotelo vedeti še kaj več o arheološkem bogastvu na tem koncu Krasa. (w)
gledališča
kino
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna uprizorilo delo D. VVassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V četrtek ob 20. uri (red F/B) na sporedu Puccini: LE VILLI in GIANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Peter Turrini: TA NORI DAN (režija Miran Hercog) - Premiera, predvidena za četrtek, 26. t. m., ob 20. uri ter ponovitev napovedana za petek, 27. t.m., ODPADETA.
koncerti
Societa del Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. COHEN.
GLASBENA
MATICA
TRST
sezona 86/87
6. abonmajski koncert
Danes, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE
ŽARKO HRVATIČ - violina ALEKSANDRA PERTOT - violina MARKO BITEŽNIK - viola PETER FILIPČIČ - violončelo
NA SPOREDU: Haydn, Lipovšek, Mendelssohn
Prodaja vstopnic v uradu UTAT Pasaža Protti.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na
KONCERT
GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE
Člani Slovenskega kluba uživajo pri vstopnini popust.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARISTON - 16.30, 22.00 Battuta di cac-cia, dram., VB 1984, 95': r. Alan Brid-ges; i. James Mason, Edward Fox. EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Gothic, dram., ZDA 1986, 90'; r. Ken Russel; i. Gabryel Byrne, John Sands, □ GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust, ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica, er., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Bestialita tarnale, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Slip caldo bagnato,
porn., □□
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100’; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Signori il delit-to e servito, kom., ZDA 1985, 100'; r. R. Jonathan Lynn; i. T. Curry, M. Cahn.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle Mac-Lachlan.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 7 chi-H in 7 giorni, kom., It. 1986; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
RADIO - 15.30, 21.30 Odissea del piace-re, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ .
vazna obvestila
Nabrežinska godba bo v nedeljo, 1. marca, ob priliki pustnih slavnosti obiskala naslednje vasi: Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot. V ponedeljek in torek pa Sesljan, Vižov-Ije ter Nabrežino in okolico, da bi z veselo koračnico proslavila kralja Pusta.
ŠD Polet vabi na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 3. marca, v dvorani Prosvetnega 'doma na Opčinah. Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v petek, 27. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Delegacija VZPI-ANPI se bo danes, 24. t. m., ob 12. uri v spominskem parku pri Sv. Justu poklonila spominu Evgenija Curiela.
Slavistično društvo v Trstu obvešča, da bo seja odbora v petek, 27. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V razpravi bo več ključnih vprašanj, zato želimo, da se odborniki seje za gotovo udeležijo.
cjf(X)00ximxL Imv J^tuALi/Acu (v	^
■ ■' /ClMjjla
Vffe V
$LV zjVVVV U/Loci /frvdkL P^Cl%<X/jjAltčL:
"..V.... b
25. MnuamO;drJL^ (ir
rji^/djTuJv N£K~'{U. -M/rici6tuL/ ZD ji
/rbvati
{j[ak>rya
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v četrtek, 26. t. m., ob 18. uri na
otvoritev
grafične razstave LOJZETA LOGARJA
Letošnji Prešernov nagrajenec za grafično delo.
mali oglasi
PRODAM BMW 320, M 60, letnik '80, v odličnem stanju. Tel. 745613.
OSMICO ima odprto Ostrouška — Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
DAJEM v najem stanovanje, 100 kv. 'm, delno opremljeno, za nebivajoče v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM 1.400 kv. m zemljišča za obdelovanje s cesto v Dolini. Tel. 228390.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Gostom nudijo pristno kraško vino ter svež prigrizek lastne proizvodnje.
PRODAM nekaj stotov koruze. Tel. 0481/882048.
PRODAM po polovični ceni celotno ko-
SKLAD MITJA ČUK
priredi
danes, 24. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH
predavanje prof. DARKA OPARE
na temo:
VEDENJSKE TEŽAVE PRIZADETEGA OTROKA
Vabljeni vsi, ki bi radi pomagali otrokom premostiti težave.
razne prireditve
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s KD Slovenec iz Boršta priredi jutri, 25. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu KLAVIRSKI VEČER. Nastopajo Tatjana Jercog, Tamara Ražem in Marko Ozbič.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na predavanje O GNOJENJU VINSKE TRTE, ki bo jutri, 25. t. m„ ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjer-ju (Ul. Masaccio 24). Predaval bo kmetijski inženir Valdij Peric iz Nove Gorice.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi jutri, 25. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano, kjer bo naš Mario Magajna predvajal in komentiral svoje diapozitive s potovanja po Kanadi. Prosimo točnost.
KD L Grbec - Skedenj priredi v soboto, 28. t. m„ ob 16.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z animacijo in ob 20. uri PUSTOVANJE. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na predavanje o mamilih. Govoril bo Lojze Župančič, ki bo predvajal tudi film na to temo. Predavanje bo danes ob 20: uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD VESNA IN ŠD MLADINA prirejata v nedeljo, 1. marca, ob 15. uri v Domu A. Sirk otroško pustno rajanje. Vabljeni!
KD FRANCE PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR priredita v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PUSTOVANJE od 26. februarja do 3. marca.
KD KRAŠKI DOM vabi na PUSTNI PLES, ki bo v petek, 27. t. m., v Repnu.
KROŽEK MLADIH KOMUNISTOV priredi PUSTNI PLES 28. t. m. v Ljudskem domu v Križu. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Ljudskem domu od 17. do 19. ure od danes dalje.
KD F. VENTURINI vabi na PUSTOVANJE '87. V nedeljo, 1. marca, otroško pustno rajanje, od 20. do 24. ure PUSTNI PLES. V torek, 3. marca, od 20. do 1. ure PUSTNI PLES. V Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Športna šola Trst in Slovensko Stalno Gledališče v Trstu vabita v PRAVLJIČNI SVET VILINČKA in na VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 1. marca, od 15. do 19. ure.
Tabor mladih priredi PUSTNI PLES za »znane osebnosti« v Prosvetnem domu na Opčinah 2. marca ob 21. uri. Vabila dobite vsak dan od 19. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois sporoča, da bo sestanek staršev dijakov 3. C razreda v paviljonu B v Ul. S. Cilino jutri, 25. t. m., ob 18.30. Na dnevnem redu je razprava o šolskem uspehu.
Bralne značke — Voditelji bralnih značk didaktičnih ravnateljstev osnovnih ter nižjih srednjih šol so naprošeni, da do 28. t. m. sporočijo vrsto in število bralnih značk za posamezne šole na naslov: D. Lupine - šola F. Bevk - OPČINE. Poznejša naročila ne pridejo v poštev!
včeraj - danes
Danes, TOREK, 24. februarja 1987
SERGEJ
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.43 — Dolžina dneva 10.50 — Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 12.56.
Jutri, SREDA, 25. februarja
TARAS
PLIMOVANJE DANES: ob 1.10 najnižja -1 cm, ob 6.36 najvišja 32 cm, ob
13.40	najnižja -26 cm, ob 20.33 najvišja 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
6,5	stopinje, zračni tlak 1012,7. mb ustaljen, veter 18 km na uro severovzhodnik s sunki 58 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Stocovaz, Debora Fantasia, Tomaž in Marko Ceh, Loris Murru, Chiara Marcon.
UMRLI SO: 74-letni Albino Furlan, 80-letni Benedetto Scavuzzo, 88-letni Um-berto Nicheli, 44-letna Aliče Cian, 77-let-na Orsola Rosin, 79-letni Filiberto Ban-delli, 77-letni Carlo Spazzapan, 47-letni Marino Marassi, 66-letna Maria Derossi, 71-letna Clelia Fanningeri, 79-letni Angelo Prašelj, 83-letni Giovanni Puntafer-ro, 85-letna Bruna Hacker, 85-letni Gior-gio Bartoli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote 28. feruarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delFIstria 18. ZGONIK (229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
razstave
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	galeriji Cartesius bo do 5. marca na ogled skupinska razstava številnih grafikov naše dežele.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -
je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava risb in grafik MIHE MALEŠA in TONA ZANCANARA.
V	občinski galeriji bo do 4. marca na ogled razstava slikarja NINA GERGO-LETA.
prispevki
V	spomin na ing. Stanka Starca darujeta Olga in Tanja z družino 30.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Fane Milič daruje Carlo Grilanc 10.000 lir za KD Rdeča zvezda in 15.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Frančiško Milič darujejo hčere in sinovi 100.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Ana in Viktor Žerjal 7.000 lir, Marija Kobal 7.000 lir, Marija Sonec 1.000 lir, Rafko Bucik 7.000 lir, Ivan in Ivanka Andolšek 4.000 lir, Boris Tomažič 4.000 lir, Tatjana Starec 2.000 lir, Marija Ferluga 4.000 lir, G. J. 4.000 lir, S. M. 6.000 lir, G. A. in G. J. 44.000 lir, Justina Daneu 6.000 lir ter Nives Šuligoj
6.000	lir.
V	spomin na Zofijo Batič daruje Marija Pečar iz Bazovice št. 115 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Popravek
Ob 80. obletnici rojstnega dne in ne smrti očeta Franca Pavliča daruje hčerka Magda z družino 20.000 lir za KD F. Prešeren iz Boljunca.
ličino 1.100 vrečk raznovrstnega cvetja in zelenjave. Tel. 226272.
PRODAM autobianchi primula po ugodni ceni. Tel. 822103.
15-LETNO pomočnico sprejmemo v službo — trgovina čevljev Mara, Ul. G. yasari 10, tel. 763129.
IŠČEM inštruktorja za matematiko (I. letnik strokovne šole). Tel. 228218 od 12. do 14. ure ali po 20. uri.
PRODAM akacijeve kole za trte in drva za kurjavo. Tel. v večernih-urah na št. 0481/391637.
IZGUBI1 se je med Sesljanom in Nabrežino psiček, šest mesecev star, pasme nemški ovčar. Najditelja prosimo, da tel. na št. 291024 ob urah obedov ali 631113 ob uradnih urah (nagrada).
PRODAM dobro vpeljano čistilnico. Posebna izvežbanost v poklicu ni nujna, ker priprava na delo je možna v navedenem sedežu. Za pojasnila tel. na št. 772669.
MLADIČE škotskega ovčarja stare dva meseca prodam. Oče camp. Yu, mati odlična. Cena 300.000 lir. Tel. 0481/31177 - 882317.
NA RAZPOLAGO so še tri samice nemškega ovčarja odličnih staršev. Tel. 0481/31177 - 882317.
TRGOVSKA FIRMA import/export išče izkušeno/ega uradnico/ka za notranje in zunanje delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Trgovska firma«.
IMAŠ TEŽAVE z nemščino? Tel. na št. 281069 od 15. do 16. ure.
TRGOVSKA DRUŽBA nujno išče za področja Opčine in Dolino mlado moško/žensko osebje, dobra plača, najmanj 800.000 lir na mesec. Tel. v ponedeljek od 9. do 12. ure na št. 040/62016.
UKRADEN je bil avtomobil fiat 500 L, evidenčna tablica TS 147474. Kdor ga je videl, naj tel. na št. 226573.
OSMICO je odprl Boris Primosi v Ul. Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči belo in črno vino.
VASHICO FR, neuporabljeno, z winder-jem, in objektivi (iste znamke) 28, 50 in 200 mm, prodam po izredno ugodni ceni. Ponudbe v večernih urah na tel. (0481) 87711.
PRODAM električni štedilnik in kristalno zrcalo v dobrem stanju ter podarim pralni stroj. Tel. 723671 ali 417814.
Zadružna gostilna DOLINA
Dolina 230 - Tel.: 228187 bife in restavracija
Ob delavnikih nudimo takoj pripravljena kosila z našim bogatim enojnim obrokom po 7.000 lir
Zaprto ob sredah!
menjalnica			23. 2. 1987
Ameriški dolar		..	1285,	Japonski jen			 7.90
Nemška marka 		709.	Švicarski frank 			 837.50
Francoski frank		211.	Avstrijski šiling			 100.40
Holandski florint 		627.	Norveška krona 			 181.60
Belgijski frank		33.30	Švedska krona			 196,
Funt šterling		..	1970.	Portugalski eskudo ..		 8.50
Irski šterling		..	1870.	Španska peseta			 9.50
Danska krona		185.	Avstralski dolar 			 820.
Grška drahma 		9.10	Debeli dinar		2.10
Kanadski dolar 		945.	Drobni dinar			 2,-
.q7S|J7q BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
slike, ki niso le spomin
filip fischer
Zgodba neznane Magdalene
K razmišljanju nas je navedla slika na izkaznici, ki jp je izdala Tržaška občina leta 1922. Zenski je bilo takrat šestdeset let, saj se je rodila leta 1862 v Skednju. S pomočjo skopih podatkov na izkaznici in z dosti domišljije

S

ti MUNtCiPio di trieste
M	til rštpmiMm
j «»«<> per i* ¥6f«!TA oel mmme,
(I Av
:>	?	;i(§i ff!
4*	-C tmvmrrtič «
it
'ftti rsiru im! kut h
ti.	cr ?mo !'£:
bomo skušali priklicati k življenju Magdaleno, oziroma mnoge Magdalene in_njihove usode.
Iz Škednja se je kot mlado dekle poročila na Katinaro, kjer je skrbela za družino, ki ni bila prav majhna. Takrat so se otroci rojevali in umirali kar tako, mimogrede: bog jih je pošiljal in odpisal. Po mnogih rojstvih, po garanju in stradanju so bile ženske že pri štiridesetih letih izčrpane.. Magdalena je nato ovdovela in moževega zasluž-
ka (recimo, da je delal v livarni pod Skednjem) kar naenkrat ni bilo več.
Na izkaznici piše, da je bila Magdalena srednje postave, sivih las in zdrave polti, morda pa ni bilo prav tako. Na sliki vidimo izredno postarano ženico, ki je morala s Katinare v mesto in nazaj s težkimi lempami. Od te njene vsakdanje pokore (za kakšne grehe?) je bila odvisna družina. Kot mlado dekle je nosila iz svojega rojstnega Škednja kruh, o čemer že spet priča izkaznica: na njej so prekrili besede "pane uso Servola" in zapisali "latte".
Ne, naša Magdalena ni imela nikoli dosti časa za zabavo, pa tudi za šolo ne. In tako se ni mogla niti podpisati pod svojo sliko.
Morda so še živi njeni vnuki in pravnuki, ki bi lahko povedali, ali smo zadeli, ko smo si zamislili Magdalenino življenje. Življenje? Ali je tolikšno garanje in pehanje res vredno takega naziva? Naj nas tolaži, da najmanj tri četrtine človeškega rodu danes živi v še slabših pogojih?
Tokrat objavljamo tudi razglednico iz Škednja, ki nam prikazuje nekoč mogočno železarno, povezano z drugimi obrati v Avstro-Ogrski. Železarna, ki je izvažala po vsem svetu, je danes odrezana od svojega naravnega zaledja, zato - po kruti logiki - brez bodočnosti. Slovenskih razglednic tega obrata je bilo mnogo, kot je bilo nekoč mnogo Slovencev v Skednju, a tudi to sodi v zgodbo, ki so ji napisali besedo konec.
- — pozdrav iz Skedenj.
Pripravlia:	nedelja ob 11. uri
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Pozdravljeni. Še predzadnjič v tem mesecu doživljamo spremembo na lestvici najbolj vročih motivov na Primorskem in v zamejstvu. Treba je reči, da že dolgo ni bilo tako »gosto« pri vrhu. Razlike so minimalne, zato lahko tudi v prihodnje računamo na precej sprememb, kar, še enkrat ponavljam, daje tej lestvici posebno draž...
Štev. tednov na lestvici 5 2
3 10
5
4 32
2
Lestvica pretekli teden
2 . 1.
4	2.
1	3.
8	4.
—	5.
7	6.
5	7.
6	8.
3	9.
—	10.
Spandau Ballet - Through The Barricades
Bruce Springsteen - War
A-ha - Cry Wolf
Europe - The Final Countdovvn
Europe - Rock The Night
Vlado Kreslin - S prsti mi greš skoz lase
Bangles - Walk Like An Egyptian
Martin Krpan - Od višine se zvrti
A-ha - Hunting High And Low
Ultravox - Ali Fali Down
Na prvo mesto so se spet prebili (skozi barikado) Spandau Ballet, ki so v pravem »magičnem« obdobju. Bruce Springsteen je že drugi, A-ha so se med tednom nekoliko »ohladili«, kar pa-ne velja za drugo skandinavsko skupino, Europe. Fantje so glasbenemu novinarju Redu Ronneyu priznali, da so svoje motive dolgo »študirali« in oblikovali, dokler niso bili skoraj stoodstotno prepričani, da bodo »vžgali«... Ta teden imajo tudi najuspešnejšo novost motiv Rock The Night. Vlado je stopničko pridobil, Banglice dve izgubile, kar velja tudi za skupino Martin Krpan. Ali to pomeni, da ste se za ta motiv »ohladili«... A-ha imajo, prav tako kot Europe, na lestvici dva motiva, Hunting High And Low pa je po zares udarnem začetku nekaj stopinj »hladnejši«. Druga novost tega tedna je motiv Ali Fali Down, skupine Ultra-vox, ki je zelo, zelo popularna po vsej Evropi.
V nedeljo smo vam vrteli še motiv Talk About It Now, skupine The Starš Of Heaven, Open Your Heart, novi hit Madonne in meni osebno najljubši motiv letošnjega San Rema - Ouello che le donne non dicono Fiorelle Mannoie.
Po dolgem času objavljamo še nagrade za ta mesec: majica Vročih 10, dva darilna kompleta Splošne banke Koper, kaseta Hits Of The World, darilo Primorskega tiska Koper in bedge Vročih 10. Majice, nalepke in bedgi z znakom Vročih 10 bodo vsak čas natisnjeni, zato ne bo odveč še malo strpnosti... Glasujte...
Z nagradami sodelujejo:

| tltko Tr»t
OO Steklarno
Iskra TOZD Elaktroakustlka
Satana

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: .
Naslov:.........
Glasujem za:
Moj predlog:....
današnji televizijski in radijski sporedi
nf ram_____________________________
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nan.: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: I magnifici sel
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rub.: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Civilne usluge
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Zabavna oddaja: Grancarnevale
17.30	Risanka: Tao Tao
17.40	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - Kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Filmska oddaja: Laurel & Hardy
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.10	Nogomet: Steaua Bukarešta-Di-namo Kijev, nato dnevnik
22.10	Film: Ballando ballando (It. 1984, r. Ettore Scola, i. Francesco De Rosa, Monica Scattini)
24.00	Dnevnik
0.15 Dokumentarec: Zdravstvo 0.45 Šport: rokomet
4^ RAI 2	|
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti '
14.35	Mladinska oddaja: Tandem-
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick - i Un ragazzo di nome Michael
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: II verdetto (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Paul Newman, Charlotte Rampling, James Mason, Jack Warden)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - iz obraza v obraz
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Le chiavi del paradiso (dram., ZDA 1944, r. John M. Stahl, i. Gregory Pečk, Thomas Mitchell, Vincent Priče)
!	RAI 3_______________________
11.30	Rubrika: V torkovi sprejemnici
12.00	Inf. odda.: Človekove roke
12.30	Informativna oddaja: Le montan-gne luminose (1. del)
13.00	Informat. oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Aktualna oddaja: Filo diretto
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: La cena delle beffe (dram., 1941, r. Alessandro Blasetti, i. Clara Calamai, Amedeo Nazzari)
16.55	Zabavna oddaja: Tutto di... noi (vodi Massimo Catalano)
18.00	Komorni koncert za harmoniko in orkester
18.00	Šport: kolesarstvo
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Inf. oddaja: Sredozemlje
20.30	Lirika iz Pesara: pojejo June Anderson, Montserrat Caball, Mariin Horne, Luciano Pavarotti
22.20	Dnevnik
22.25	Dokumentarec: Imaginarni muzej Jean-Paula Sartra
23.30	Inf. odd.: Za Luchina Viscontija -Purosangue (1. oddaja)
i ^ RTV Ljubljana_________________
9.00	TV mozaik: Poklici v mesarstvu, (9.25) v mlekarstvu, (9.40) v PTT
10.10	Jezikovni utrinki
16.35	TV mozaik - ponovitev
17.50	Poročila
17.55	Otroški spored: Kmečke igre -Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri (Stare otroške igre kot klenkalca, tancalca pa okameneli in bolan toč, zbadljivke in šaljive pesmice)
18.15	Periskop: Vse ali skoraj b stripu (ured. T. Trtnik, r. I. Šmid)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vrememenska napoved .
19.30	Dnevnik
20.00	TV drama: Ločene mize (enodejanki T. Rattingena, r. John Schlesinger, 2. del)
21.05	Integrali (prispevek o Srečanju pisateljev ob meji v Portorožu, nato o programski politiki mariborske Opere in o kulturni dediščini Ptuja in Ormoža)
21.45	Glasbena oddaja
22.15	Dnevnik
[ |jP) TV Koper__________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Protest avtoprevoznikov TRST — Gradnja avtocestnih povezav
VIDEM — Razstava o gozdovih v Furlaniji
TRST — Recital poezij ob 30-letnici Brechtove smrti
MILJE — Režiser Nanni Loy mladim ŠPETER — Drugo srečanje ljudskih mask iz Beneških dolin in Drežni-ce
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: Via dei pompieri n. 25 (dram., r. Istvan Szabo, i. Lucyna VVinicka, Bekeš Rita)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Košarka: Stefanel-Ippodromi
Jfl CANALE 5 __________
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La ragazza del bersagliere (kom., It. 1967, r. Alessandro Blasetti, i. Tony Renis, Graziella Granata)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Le sig-nore di Hollywood
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
[ ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Hello Špank, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: II vizietto II (kom., It. 1980, r. E. Mo-linaro, i. U. Tognazzi)
22.20	Film: Quei due - II sot-toscala (kom., ZDA 1969, r. Stanley Donen, i. Rex Harrison, Richard Burton)
0.05 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
f|> ITALIA1
8.20 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.45 Fantasi-landia
9.30 Film: Solo una dolce vecchia canzone (kom., ZDA 1976, i. C. Tyson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.35 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C.
21.30	Film: Christine la mac-china infernale (groz., ZDA 1983, i. Keith Gordon, John Stoc-kwell)
23.35	Rock koncert: The The 0.45 Nanizanka: A-Team
gMij TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: II paramedico (kom., It. 1982, r. Sergio Nasca, i. Enrico Mon-tesano, Edwige Fe-nech)
22.20	Nanizanka: II richia-mo delLOvest
23.25 Filmska rubrika: Tut-tocinema
24.00	Nočni film
^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, 15.00 II tappeto orien-tale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.20	Variete: Al paradise
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glas. odd.: Musič box
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Ljubljana; 18.00 Radijska igra: Atmosfere, diapazoni (avtor Gie Laenen, prevod Marija Raunik); 18.45 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel A'la carte; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Arabella - moje ljubezni (Bernard Da Costa) 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: Milan Grakalič; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.40	Ansambel Henček in vokalna skupina Savski val; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta ar-monia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Co-untry mušic; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva; 18.33 Osebnosti slovenske glasbe: Eva Nou-šak Houška; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Posnetek Prešernove proslave na liceju France Prešeren v Trstu; 19.30 Smeh in glasba (pon.); med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Kulturni operaterji za Center v Ronkah
Občine na Tržiškem bi kulturnemu centru morale nuditi konkretnejšo pomoč
Ni bilo velikih kulturnih tradicij na tržiškem območju pred dvajsetimi ali še več leti. Tu pa tam je delalo kako ljudskoprosvetno društvo. V glavnem je bil to kak zbor (S. Ambrogio in Ital-cantieri v Tržiču, Verdi v Ronkah). Občasno so se pojavljale kake amaterske gledališke skupine. Občasno je v Tržič prišla kaka gledališka skupina. Le tu pa tam se je kak likovni umetnik ojunačil in priredil razstavo slik. Občasno je izšla kaka knjiga domačega avtorja. Najbolj stalna dejavnost je bila v slovenskih krajih, v doberdob-ski občini.
Nekateri občinski upravitelji ter kulturniki so skušali odpraviti to pomanjkanje stalne kulturne dejavnosti. Na pobudo prizadetih občinskih uprav je bil ustanovljen Večnamenski javni kulturni center, ki so mu sedež postavili v Ronkah. Sčasoma so tu dobili tudi starejšo stavbo, ki so jo preuredili. Center je pričel skrbeti za vrsto stalnih prireditev v vseh občinah na Tržiškem. Na vrsto so prišli obiski znanih umetnikov, gledaliških skupin, koncerti, razstave. Center je priredil cikluse filmskih in drugih predstav. Poskrbel je tudi za obisk kulturnih skupin iz Slovenije.
V centru je bila osnovana tudi slovenska komisija, ki je prevzela skrb za
razne pobude v korist Slovencev, še zlasti tistih v Laškem. Priredili so nekaj razstav slovenskih fotografov in likovnih umetnikov, predstavili nekatere slovenske knjige, prevzeli skrb za organizacijo Prešernovih ter šolskih proslav, poskrbeli za slovenski oddelek knjižnice v Ronkah. Precej skrbi polagajo razvoju slovenske šole v Ronkah. Še kaj bi lahko našteli.
V centru so razvili tudi publicistično dejavnost. Tiskajo zbornik II terri-torio, v katerem so že prej bili objavljeni, nekateri prispevki o Slovencih. Se zlasti je odjeknila zadnja številka tega zbornika, ki je v celoti posvečena slovenski problematiki. Izdali so tudi slovenski prevod ustave italijanske republike.
Najprej se je zdelo, da bo dejavnost centra potekala brez težav, še zlasti ker je bila obarvanost vseh občinskih uprav enaka, tj. vse uprave so slonele na zavezništvu med komunisti in socialisti. Novi deželni zakoni, ki že nekaj let dajejo podpore za kulturno dejavnost občinam, pa so marsikaterega odbornika za kulturo ojunačili, da je pričel delati po svoje. To velja še zlasti za Tržič, kjer so razvili bogato samostojno gledališko, koncertno in filmsko dejavnost, še zlasti odkar imajo na razpolago novo gledališko dvorano.
Prišlo je do trenj med kulturnimi operaterji nekaterih občin in centra, ki je bil in je še, hočeš nočeš, odraz istih občin. Za nekatere je center postal nekaka nepotrebna cokla. Odtod polemike v tržiškem okolišu. Prvotnim, lokalističnim, so se pridružile še druge, političnega značaja.
V zadnjem času si nekateri kulturniki in politiki prizadevajo obnoviti delovanje medobčinskega centra. Zastopniki PSI, KPI, KD, PSDI in PRI so pred dnevi sestavili dokument. Zahtevajo, da se o položaju razpravlja in sklepa najkasneje do 30. aprila. Če do tega ne pride, sedanji upravni odbor poda ostavko, v znak protesta proti sedanji brezbrižnosti nekaterih občinskih uprav.
Drevi v Sovodnjah občinska seja
Sovodenjski občinski svet se bo na redno sejo sestal danes zvečer, ob 20.30. Na dnevnem redu imajo, poleg odobritve zapisnikov prejšnje seje, samo eno točko, in sicer »Predlog za razširitev tovarne Manifattura Gorizi-ana in ustrezna varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu«.
V priredbi društva Briški grič
Lep kulturni večer na Bukovju v Števerjanu
Tudi v novi dvorani na Bukovju v Števerjanu so počastili slovenski kulturni praznik. Člani in prijatelji so se odzvali povabilu Kulturnega društva Briški grič. Poleg domače mladine so nastopili tudi gostje iz Gorice ter Sovodenj.
Domača mladina je nastopila tako s petjem kot z recitacijami. Peli so šte-verjanski najmlajši pod vodstvom Sonje Culiat. Domači šolarji so recitirali vrsto pesmi naših pesnikov, med temi največ Gregorčičevih.
Za glasbo so poskrbeli gojenci šole Glasbene matice v Gorici. Uvodoma in ob zaključku pa so pela Sovodenj-ska dekleta, zbor, ki ga vodi Sonja Pelicon. Ugotovili smo, da ta dekliški
nonet z uspehom nastopa na raznih prireditvah. V programu imajo že veliko pesmi, glasovi so čisti in ubrani.
O pomenu Prešernovega praznika pa je govoril časnikar Marko Wal-tritsch. Dejal je, da se moramo Slovenci okleniti naše kulture, sprejemati našo sodobno kulturo, biti pozorni pred nevarno asimilacijo, ki se danes izvaja predvsem prek televizije. V naših prizadevanjih moramo iskati skupne in enotne poti, vendar pri tem nikakor ne pozabiti na idejne in svetovnonazorske izbire vsakogar od nas.
razstave
Srečanje med SKGZ in KPI
V novogoriški knjižnici
Predstavitev nove knjige o Briško-beneškem odredu
V goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bodo v četrtek, 26. februarja, gb 18. uri predstavili knjigo Franca Črnuglja-Zorka z naslovom Na zahodnih mejah - 1943. Gre za geografski, etnografski in zgodovinski pregled širšega območja Briško-beneške-ga odreda, tj. Posočja, ter vojaško-poli-tični položaj pred kapitalucijo Italije v septembru 1943. V knjigi je seveda tudi govor o dogajanju med kapitulacijo italijanske kraljeve vojske, o vseljudski vstaji na Zahodnem Primorskem, o razmerah v Kobariški republiki, v Brdih, v Beneški Sloveniji, o dejavnosti narodnoosvobodilnega gibanja do konca leta 1943 ter o nastanku prvih italijanskih partizanskih edinic in sodelovanju z njimi.
Knjiga je izšla pri Partizanski knjigi v Ljubljani. Brez dvoma bo doprinesla marsikaj zanimivega in najbrž doslej neznanega vedenju zgodovine o tem času. Na četrtkovi predstavitvi bodo sodelovali pisatelj Franc Črnugelj-Zorko, zgodovinarka Slavica Plahuta, predstavniki skupnosti borcev Briško-beneškega odreda in predstavniki Partizanske knjige.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Služba za profesorje na policijskih šolah
Notranje ministrstvo je v Uradnem listu 6. t. m. objavilo obvestilo o oblikovanju posebnih seznamov profesorjev in strokovnjakov za policijske šole. V sezname naj bi vključili univerzitetne profesorje s specializiranih inštitutov, literarne profesorje na srednjih šolah, sodnike, policijske funkcionarje, častnike vojske. Zainteresirani lahko vložijo prošnjo v policijskih šolah (v naši deželi je taka šola v Devinu in Trstu) do 26. t. m. Ravnateljstva policijskih šol nudijo vse podrobnejše informacije.
V okviru stikov s strankami in raznimi političnimi dejavniki je teritorialni odbor SKGZ imel srečanje z vodstvom posoške federacije KPI. Delegaciji sta vodila predsednik TO Mirko Primožič in pokrajinski tajnik Renzo Redivo.
Preden so načeli specifične probleme, so na sestanku ocenili politično situacijo na Goriškem. Obe delegaciji šta bili mnenja, da je stanje zaskrbljujoče, tako kar zadeva Občino kot Pokrajino, kjer deluje močan pritisk nazadnjaških sil in je torej občutiti močno nasprotovanje prizadevanjem za globalno zakonsko zaščito. Treba bo zato osnovati nove pobude, je bil zaključek te ocene, ki naj zaobjamejo čim širši krog demokratičnih sil na Goriškem.
Pogovorili so se tudi o mnogih specifičnih vprašanjih, ki zadevajo probleme Slovencev na Goriškem. Govor je bil o Trubarjevi razstavi, ki naj bi jo
priredila Pokrajina in o kateri, kljub obljubam in zagotovilom, ni nobenih novosti, o slovenski konzulti na Goriški občini, ki je župan še vedno ni sklical, o šolskih vprašanjih in sodelovanju s sosednjo Novogoriško občino. Na sestanku je bil tudi govor o vprašanjih v zvezi z industrijsko cono in upepeljevalnikom pri Sovodenjski občini ter o možnosti skupnih političnih pobud med SGKZ in KPI.
Pogreb V. Paolettija
V Štandrežu je bil včeraj pogreb 62-letnega Vilharja Paolettija. Pokojnik je umrl zaradi poškodb, ki jih je zado-bil v prometni nesreči, 9. februarja zvečer, v križišču ulic Terza Armata, Vittorio Veneto in Scuola Agraria.
čestitke
Ob visokem jubileju, 80-letnici Pepce Maraževe, ji še na mnoga leta kličejo sin, sestra ter bratje z družinami, in drugo sorodstvo. Čestitajo tudi bratu Zorkotu ob 72. rojstnem dnevu.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sprejema, v sodelovanju z Jugo-toursom, prijave za 14 dnevni izlet v Moskvo in centralno Azijo od 18. 9. do 1.10. 1987. Prijave ob četrtkih na sedežu društva do vključno 26. februarja. Število mest na razpolago je omejeno.
SKLIC
GLEDALIŠKE SKUPINE GORICA
danes, 24. februarja 1987, ob 18. uri v študijski dvorani ZSKD, Ul. Croce 3.
Vabljeni dijaki višjih šol, študenti in zainteresirani člani okoliških dramskih društev in kulturnih skupin.
Podrobnejše informacije nudijo na sedežu ZSKD, Ul. Croce 3, tel. 84495.
V Gorici epidemiološki center za nadzorstvo proti AIDS
S ponarejenimi recepti do nadomestila mamil
Tudi goriška Krajevna zdravstvena enota se v zadnjem času sooča z AIDS in opremlja tukajšnje zdravstvene strukture za boj proti tej kugi dvajsetega stoletja, kot so jo mnogi označili. Epidemija se naglo širi, proti infekciji HIV (s to siglo so raziskovalci označili virus, ki onesposobi človeški imunski sistem) pa ni doslej učinkovitih zdravstvenih pripomočkov. Velik odstotek obolenj za AIDS se zaključi s smrtjo bolnika, zdravniki pa so zaenkrat pri tem v bistvu nemočni. Kako torej zdravstvene strukture lahko prispevajo v boju proti bolezni, vsaj dokler ne bodo raziskovalci odkrili učinkovitih cepiv?
Predvsem so možni ukrepi za preprečevanje ali bolje omejevanje širjenja epidemije. V ta namen je goriška KZE ustanovila pokrajinsko preven-tivno-epidemiološko središče za boj proti AIDS. Sedež novega centra je pri zdravstvenem uradu za javno higieno in profilakso v Ul. Mazzini 7 v Gorici.
Osnovni namen nove zdravstvene strukture je v zbiranju podatkov in informiranju o širjenju epidemije pri nas ter v permanentni zdravstveni vzgoji. S preventivno informacijo, predvsem glede spolnega občevanja, ki je eden med možnimi načini prenašanja infekcije, je mogoče omejiti ali vsaj upočas: niti širjenje epidemije. Pri centru bo delovala ambulanta, do katere se lahko obrnejo vsi, ki se jih kakorkoli tiče problem AIDS. Služba deluje zaenkrat vsak delavnik ob 8. do 13. ure, ocenjujejo pa možnost, da bi jo razširili na popoldanski čas. Vsakdo lahko stopi v
stik s centrom telefonsko, s pozivom na sledeče številke: 84677 - 81944 -87380 - 84735.
Center v Ul. Mazzini bo skrbel tudi za epidemiološko in statistično nadzorstvo nad okužbo ter zdravstveno-pravne obveznosti v zvezi z AIDS. Isto tako bo koordiniral delovanje treh potrebnih zdravstvenih služb, ki bodo delovale v splošni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto. V laboratorijskem oddelku so imenovali referenta za diagnoze in raziskovanje v zvezi s širjenjem AIDS; z njim bo povezan tudi referent, ki deluje v oddelku za imunologijo in transfuzije. Referenta so imenovali tudi za klinično nadzorstvo v oddelkih za splošno medicino, dermo-venerolo-gijo, onkologijo in drugih, ki bi bili zaobjeti v problem AIDS. Tretja služba v splošni bolnišnici zadeva terapevtske posege, za kar bo odgovarjal referent v oddelku za splošno medicino.
Poleg naštetih služb bo za nadzorstvo nad narkomani (vsaj nad posamezniki, ki so evidentirani pri zdravstvenih organih) skrbel že obstoječi zdravstveno-socialni center CMAS. Vse te službe goriške KZE naj bi delovale v neposrednem stiku in sodelovanju z deželnim centrom proti AIDS, ki so gaustanovili v Avianu.
Ob teh ožje zdravstvenih posegih načrtuje KZE tudi prepotrebno delovanje v smeri informiranja javnosti s predavanji, srečanji in podobnim. Vsaj v začetni fazi naj bi za tovrstno informiranje 'skrbeli zdravniki deželnih zdravstvenih enot.
Ko tržišče ne ponuja zadostne količine heroina, se narkomani skušajo zadovoljiti z raznimi zdravili v prodaji v lekarnah, ki zagotavljajo podobne učinke. Te dni je policija aretirala dva, ki sta si skušala tako zdravilo priskrbeti z ukradenimi in ponarejenimi zdravniškimi recepti. V obeh primerih je šlo za Zitoxil, zdravilo, ki ga narkomani prav dobro poznajo, lekarnarji pa prav tako dobro vedo zakaj se nekateri zanimajo zanj.
To je vzbudilo prvi sum v lastniku lekarne Provvidenti na Travniku, ko ga je 20-letni Gianni De Pascale vprašal za omenjeno zdravilo. Lekarnar je postal pozoren in opazil, da mu mladinič ponuja ponarejen recept, na katerem je bil lažen podpis dr. Lautierija, ni pa mu bilo treba obveščati policije, saj so agenti že imeli pod nadzorstvom De Pascaleja in so kmalu za njim vstopili v lekarno ter ga prijavili zaradi kraje listkov za zdravniške recepte ter njih ponaredbe.
Zaradi iste obtožbe se bo morala zagovarjati tudi 19-letna Laura Cocianni. Pred dnevi je zdravnik Kouvalis prijavil krajo listkov za recepte. Policija je kmalu osumila Cociannijevo, ki je že znana kot uživalka mamil. Ustavili so jo, ko je že ponaredila nekaj receptov in si z njimi skušala nabaviti nadomestilo za mamilo.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi i/se usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenze 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
V	Kulturnem domu je odprta dokumentarna razstava društva Goriški Sokol in sedanjega delovanja slovenskih športnih društev na Goriškem.
V	goriškem avditoriju je odprta razstava likovnih del »Citta di Gorizia«. Prireja jo galerija II Torchio v sodelovanju z Goriško občinsko upravo. Na razstavi sodeluje več likovnih umetnikov.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava del goriškega fotografa Gi-useppa Assirellija. Odprta bo do 7. marca.
V	galeriji II Torchio v Gorici je odprta razstava del furlanskega slikarja Luigija Callegara. Odprta bo do 6. marca.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini
razstavlja do 8. marca Milena Usenik.
razna obvestila
Kmečka zveza v Gorici obvešča, da zapade 28. t. m. rok za predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (indenni-ta compensativa) za leto 1987 za briško in kraško gorsko skupnost.
Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandrežu priredi 7. marca ženski praznik. Vpisuje Marta Zorn v Klancu.
Mladinski krožek obvešča, da je vstop na pustna plesa v Kulturnem domu v soboto, 28. februarja, ter torek, 3. marca, možen samo z izkaznico. Informacije na tel. 83495 od 20. do 21. ure vsak dan dopetka.
KD Sovodnje organizira kuharski tečaj. Informacije pri Zlatki Tomšič (tel. 882032) in v pekarni Cotič (tel. 882006). Število tečajnikov bo omejeno.
KD Sovodnje prireja otroško maškarado v torek, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu. Vabljeni vsi otroci.
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja pustni ples v Kulturnem domu v Šovod-njah v nedeljo, 1. marca, s pričetkom ob 20.30. Vstop do zasedbe prostorov.
Kulturno društvo Briški grič vabi na pustne prireditve v dom na Bukovju. V soboto, 28. februarja, ob 18. uri bo prireditev za najmlajše. Na sporedu tudi nastop ljubljanske lutkovne skupine. Ob 20.30 bo ples z ansamblom za odrasle, opolnoči paštašuta. Nagrada za najlepšo masko. Vabila dvignite v Zadrugi Brda ter v gostilni v Dvoru.
Kmečka zveza obvešča, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket) obnoviti vsako leto. Informacije in pojasnila v uradu KZ, Ul. Malta 2.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Over the top (Braccio di ferro)«.
CORSO 18.00-22.00 »Mr. Crocodile Dun-dee«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La superbestiain calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Gledališče: 20.30 »La nonna«.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La professionis-ta del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Noč kometa«. DESKLE 19.30 »Dakota Haris - zračni gusarji«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Rosa D'Urli por. Milotti iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Anastasia Giacomin vd. Tedesco iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik, ob 12.30 Marija Figelj por. Spano iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
|	F1. jugoslovanski nogometni ligi	1
Hajduk doživlja preporod
Nogomet - A liga: Napoli še povečal prednost
Ostali si sami kopljejo jarek
Koliko amuletov in predmetov, ki preganjajo zle duhove, so morali Neapeljčani obesiti na zidove svojih stanovanj, da odpravijo »nesrečo«, ki je od ustanovitve spremljala njihovo nogometno moštvo! Vse kaže, da se je delo čarovnikov in ostalih sorodnih »delavcev« izplačalo, saj je Napoli trdno na vrhu lestvice in vse kaže, da bo tam tudi domoval do konca prvenstva. Delo čarovnikov pa je seveda relativno. Resnica je ta, da igra Bianchijevo moštvo zelo zrelo, povezano in tehnično dovršeno, igra enajsterice je tudi za oko prijetna in sploh najboljša od vseh drugih enajsteric. Zaradi tega ni nič čudnega, da Napoli utrjuje svoj položaj in da je v nedeljo zmagal tudi na gostovanju v Turinu proti istoimenski ekipi.
Kar bolj zaskrbljuje je »obnašanje« zasledovalcev. Sami si kopljejo jarek, ki jih loči od prvouvrščenega Napolija. Inter je namreč izgubil proti Romi, za katero je gol dosegel Danec Bergreen, Juventus in Milan pa sta v medsebojnem obračunu izenačila. Skratka, zasledovalci se med seboj sekajo in izgubljajo stik z vodilnim. Ob tem lahko rečemo, da je v tej situaciji edini zadovoljen Virdis, ki je odločno prevzel prvo mesto na lestvici najboljših strelcev. Upravičeno trka na vrata italijanske reprezentance, a selektor Vicini ga ne mara, ker da ima Milanov nogometaš preveč sivih las in bi kvaril estetiko izbranega moštva, prav tako kot Benečan Fanjia, ki las sploh nima...
Nekaj besed moramo izreči še o Udineseju. Kaže, da bi morali Videmčani najeti nekaj neapeljskih čarovnikov, saj imajo letos veliko smolo. To se je pokazalo tudi na nedeljski tekmi s Fiorentino, ko so trikrat zadeli vratnice in povrhu še stalno oblegali vratarja Landuccia. Dosegli so sicer gol z neuničljivim Grazianijem, a Fiorentina je izenačila z edinim strelom proti vratom Abateja. Še enkrat lahko potrdimo, da je za Udinese vseh upov konec. Odprto ostaja le vprašanje, kateri dve ekipi mu bosta sledili v drugo ligo.
(mč)
IZIDI 19. KOLA: Avellino - Ascoli 0:0, Brescia - Como 2:0, Empoli - Atalanta 0:0, Milan - Juventus 1:1, Roma -Inter 1:0, Sampdoria - Verona 0:0, Torino - Napoli 0:1, Udinese - Fiorentina 1:1.
LESTVICA: Napoli 30, Inter 26, Roma in Juventus 25, Milan 24, Verona 21, Sampdoria 19, Torino 18, Como 17, Fiorentina 16, Avellino in Empoli 15, Brescia in Atalanta 13, Ascoli 12, Udinese 6.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Atalanta, Brescia - Roma, Como - Avellino, Empoli - Torino, Inter - Milan, Juventus -Fiorentina, Napoli - Sampdoria, Verona - Udinese.
STRELCI: Virdis (Milan) 11 zadetkov, Altobelli (Inter) 10, Maradona (Napoli) 8, Diaz (Fiorentina) 7, Graziani (Udinese) in Vialli (Sampdoria) 6.
B liga: zaostala tekma
Piša v gosteh odpravila Modeno
Mladi reprezentanci B lige Italije in Jugoslavije
Zadovoljili le v prvem polčasu
MODENA - V zaostali tekmi italijanske nogometne B lige je Piša v gosteh z 1:0 premagala Modeno. Zmagoviti zadetek je v 35. minuti dosegel Piovanelli. Popolna lestvica B lige je zdaj takšna:
Pescara in Cremonese 26, Messina 25, Genoa in Lecce 24, Parma in Piša 23, Cesena 22, Modena, Bologna in Arezzo 20, Triestina in Bari 19, Vicen-za in Catania 18, Sambenedettese 17, Lazio 16, Campobasso 15, Taranto 14, Cagliari 13.
V prihodnjem kolu bo Triestina doma igrala z Leccejem.
Rokomet: zdaj odločilni kvalifikacijski boji
BOČEN — Danes se bodo začeli odločilni kvalifikacijski boji v B skupini svetovnega rokometnega prvenstva. V skupini A sta kandidata za prvo mesto Sovjetska zveza in Poljska, v skupini B pa ČSSR in Danska.
Italija je še brez točk in se z Norveško bori proti izpadu v C ligo.
Jugoslavija - Italija 1:1 (1:1)
STRELCA: Marenci v 26. min. in Mandelli v 39. min.
JUGOSLAVIJA: Narandžič, Nedelj-kovič, Joksimovič, Durka, Gačesa, Stojanovič (Mataja), Mirkovič (Agič), Marinkovič (Ramovič), Miloševič, Marenci (Čeh), Lončar.
ITALIJA: Imparato, Biondi, Minotti, Campione, Torrente, Laureri, Ruotolo (Cucchi), Domini, Rizzitelli (Piovani), Orlando, Mandelli (Pelosi).
Srečanje med mladima reprezentancama (do 21 let) amaterjev Jugoslavije in drugoligašev Italije je le delno zadovoljilo kakih 6.000 gledalcev z obeh strani meje, ki so se zbrali ob koprskem igrišču. Ekipi sta namreč predvajali dopadljiv nogomet le v prvih 45. minutah, nato so Jugoslovani popustili, ker se pač njihovo prvenstvo še ni začelo in so zato kondicijsko slabo pripravljeni. Prvi so povedli Jugoslovani po dokaj sporni enajstmetrovki, ki jo je nekoliko pristranski reški sodnik Soldatič dosodil zaradi prekrška nad najboljšim jugoslovanskim napa-
dalcem Lončarjem. Italijani so izenačili po zaslugi hitrega Mandellija (Lazio), ki je v protinapadu izkoristil napako Marinkoviča. Med Italijani je (povprečno) igral tudi član Triestine Orlando. Za »plave« pa je v drugem polčasu igral tudi Slovenec Čeh.
Gorizia: konec sanj?
FONTANAFREDDA - GORIZIA 1:0
(1:0)
GORIZIA: Ermacora, Facchin, Fier-ro, Lizzi, Macuglia, Saturno, Lazzara, Sesso, Bano, Giacometti, Grop.
V deželnem derbiju je okrnjena Gorizia v Fontanafreddi potegnila krajši konec. Po tem porazu so Del Nerovi varovanci izgubili precej možnosti, da bi se potegovali za napredovanje.
LESTVICA: San Dona in San Marino 30, Riccione 29, San Lazzaro 27, Gorizia in Miranese 26, Santarcangelo 24, Clodia 22, itd.
PRIHODNJE KOLO: Gorizia-San Marino.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski nogometni prvoligaši so začeli drugi del prvenstva. V prvem kolu nadaljevanja ni bilo posebno spektakularnih predstav, še naj-privlačnejši sta bili tekmi Hajduk-Ri-jeka in Vardar-Željezničar. Na devetih prvoligaških tekmah je bilo le 14 golov (v zadnjem jesenskem kolu jih je bilo kar 30), kar dokazuje, da bodo prvoligaši potrebovali še nekaj časa, da bodo prišli v strelsko formo.
Crvena zvezda je doma s Prištino igrala le 0:0, toda beograjski trener Velibor Vasevič le ni bil tako razočaran, saj igra ni bila tako slaba, tudi priložnosti ni manjkalo, treba pa je tudi upoštevati, da igralci po malem že štedijo moči za veliki obračun z madridskim Realom v pokalu evropskih prvakov.
Z enakim izidom se je končala tudi tekma v Nišu med Radničkim in Dinamom. Zagrebški trener Blaževič je bil z izidom povsem zadovoljen, kajti Radnički je imel več priložnosti, junak tekme pa je bil zagrebški vratar Ladič.
Prvi kandidat za naslov prvaka, beograjski Partizan, je v gosteh s Spar-takom v Subotici igral 1:1, izenačil pa je šele 10 minut pred koncem. Na tekmi se je huje poškodoval najboljši domači igralec Flijepčevič, Ljubljančan Katanec pa je bil spet eden najboljših pri Partizanu, ki je bil po priložnostih bliže zmagi.
Preporod doživlja splitski Hajduk, vpliv trenerja Skoblarja se že čuti. Ta je upokojil veterana Peruzoviča in zdaj vse stavi na mlade igralce, ki naj bi uveljavitev doživeli v prihodnjih prvenstvih. Tokrat je v Hajdukovem dresu z Rijeko blestel Stijepan Deve-rič, ki je dosegel en gol, drugega pa pripravil. Tekma je bila lepa, v dresu Rijeke pa je debitiral mladi Florjančič, ki je prišel iz Kranja.
Veliko zanimanja je vladalo za tekmo vodilnega Vardarja z Željezničar-jem, ki je po tekmi — kljub štirim standardnim reprezentantom pristal na' zadnjem mestu na lestvici. Vardar je dobil z 2:1, zmagoviti gol pa je Kanatlarovski dosegel po 11-met-rovki. Sarajevski vratar Janjuš je strel z bele točke sicer najprej ubranil, toda njegovi soigralic so bili ob odbiti žogi premalo pozorni in Željezničar

Skoblar je že zdramil Hajduk
je tako izgubil dragoceno točko v boju za obstanek.
Podobno smolo je imel tudi Čelik v Mostarju z Veležem. Zeničani so si točko v igri z enim izmed favoritov prvenstva povsem zaslužili, toda spretni raprezentant Tuce je spet zablestel in soigralcu iz reprezentance Juriču pripravil zadetek.
Budučnost se še naprej drži zelo dobro, tokrat je srečno osvojila točko v Vinkovcih, sreča pa je očitno največji zaveznik titograjskega moštva.
Prvaki iz pred dveh let, Sarajevo, je v boju za obstanek doma s Slobodo izbojeval zmago z golom Jakovljeviča, a še naprej ostaja prvi kandidat za odhod iz lige.
Na lestvici strelcev še naprej vodita Sarajevčan Mihajlovič in Rečan Jankovič s 13 goli.
IZIDI 18. KOLA: Hajduk-Rijeka 2:0 (2:0), Radnički-Dinamo Z. 0:0, ^Dinamo V.-Budučnost 1:1 (0:1), Vardar-Željezničar 2:1 (1:1), Spartak-Partizan 1:1 (0:0), Sarajevo-Sloboda 1:0 (1:0), Velež-Čelik 1:0 (0:0), Crvena zvezda-Priština 0:0, Sutjeska-Osijek 2:1 (1:0).
VRSTNI RED: Vardar 22, Partizan 20, Velež 19, Budučnost in Hajduk 18, Sutjeska, Dinamo Z. in Osijek 16, Radnički 15, Dinamo V. 14, Rijeka 13, Crvena zvezda, Priština in Spartak 12, Čelik in Sloboda 11, Sarajevo 10, Željezničar 9.
PRIHODNJE KOLO: Osijek-Vardar, Budučnost-Partizan, Crvena zvezda-Spartak, Željezničar-Radnički, Čelik-Sarajevo, Sloboda-Dinamo V., Priština-Sutjeska, Dinamo Z.-Hajduk, Rijeka-Velež.
Odbojka: v Italijo kar dva pokala
BASEL, BRUSELJ, HERTOGENBOSCH - Italijanska moška klubska odbojka za razliko od reprezentance žanje velike mednarodne uspehe. Tartarini iz Bologne je osvojil evropski pokal pokalnih prvakov (končni vrstni red: Tartarini Bologna 6, Levski Sofija (Bol.) 4, Bosna Sarajevo (Jug.) 2, Rzesov (Polj.) 0), Enermix iz Milana pa zvezni pokal (Enermix 6, Santal Parma 4, Bratislava (ČSSR) 2, Lennix (Bel.) 0). V pokalu prvakov je zmaga pripadla Moskovčanom CSKA, Panini iz Modena pa je bil drugi. Na tretje mesto se je uvrstil Martinius (Niz.), četrti pa je CSKA iz Sofije (Bol.).
Atletika: svetovni rekord Marie-Roseja
LIEVIN — Zaključni dan evropskega atletskega dvoranskega prevenstva je prinesel nekaj zelo dobrih rezultatov, med katerimi izstopa svetovni rekord temnopoltega Francoza Marie-Roseja v teku na 200 m. Marie-Rose, ki se je že lani odlikoval na EP v Stuttgartu, je v dvorani dosegel 20"36 za njim pa se je izkazal še Sovjet Krilov.
Iz tehničnega vidika se je veliko pričakovalo od Bolgarke Kostadinove v skoku v višino, svetovna rekorderka pa po dolgem času ni uspela premagati letvice na višini 2 m. Njena zmaga je zato izgubila precej blišča. Skok s palico brez sovjetskih predstavnikov ni bil posebno privlačen, doseženi višini 5,85 m Francozov Vignerona in Salberta pa nikakor nista bili slabi. Razočaranje za domače gledalce je bilo le v spoznanju, da domača skakalca nikakor ne moreta ogrožati Bubke nekje pri 6 metrih.
Ves ostali program je bil zaradi nenavdnih razdalj ali taktiziranja težko ocenljiv. V celoti pa je obveljalo, da je dvoranska atletika izgubila svoj čar in da se le malokateri atleti resneje pripravijo za tekmovanje kot je evropsko prvenstvo. Očitno so glavni cilji v poletni sezoni (spomnimo se samo svetovnega prvenstva, ki bo v Rimu) in niti dvoranskemu SP, ki bo v kratkem v Indianapolisu (ZDA) se ne obeta nič ugodnejša usoda.
Za Italijo je srebro v hitri hoji osvojila Giuliana Salce.
Udeležba na svetovnem prvenstvu ni še točno izoblikovana, možno pa je, da se ga bo z dobrim zastopstvom udeležila SZ za katero so uspehi Bubke in drugih važen dejavnik v zadevi prestiža.
Smučanje: podelili naslove
LIMONE PIEMONTE — Italijansko državno prvenstvo v alpskih smučarskih panogah je bila priložnost uveljavitve nekaterih manj prestižnih tekmovalcev, ki pred kratkim niso prišli v poštev za reprezentanco, ki je nastropala na SP v Crans-Monta-na.
Moški slalom je tako osvojil Alex Giorgi, ki je z odlično drugo vožnjo prehitel Grigisa in Pramottona, ki sta prednjačila po prvi vožnji. Slabši uspeh je dosegel tudi Toetsch (4.), Edalini pa je bil celo samo 8.
Vrstni red moškega slaloma: 1. Giorgi r39"63i 2. Pramotton 1'39' 75; 3. Grigis r39"98; 4. Toetsch 1'40"06; 5. Moro 1'40'Tl.
MARIBOR — Jugoslovansko prvenstvo je na Pohorju ovrednotila znana imena slovenskega smučanja. Mateja Svet je suvereno osvojila slalom pred Lesjakovo in Leskovškovo, občutno pa je zaostala Sarceva, kije bila samo četrta. Moški veleslalom je osvojil Čižman, drugi reprezentanti pa so vozili bolj v turističnem slogu. Grego Benedika najdemo tako na 4. mestu, Bojan Križaj pa je bil celo samo deveti. Rok Petrovič je v drugi vožnji zgrešil ena zadnjih vrat in ostal brez uvrstitve.
J0^))	DOMA
IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Košarka: v italijanski A - 2 ligi
Zlata vredna zmaga Goričanov
Segafredo — Alno	102:90
(47:56)
SEGAFREDO: Marušič 15, Sala 6, Ardessi 21, Mitchell 27, Stramaglia 2, Bullara 9, Brown 22, Gilardi, Lorenzi, Borsi.
ALNO: Francescato 11, Benevelli 12, Marcel 15, Boni 25, Servadio 6, Isra-el21, Sala, Petrucci, Guerrini, Gatti.
P.M. Segafredo 11:17, Alno 16:28. P.O.N. Bullara v 37. min., Marušič v 39.min. Sodnika: Duranti iz Piše in Nelli iz Certalda.
Igralci Segafreda so si v nedeljo priigrali novi zlata vredni točki v bojuza obstanek v A—2 ligi. V prvem polčasu je slabo kazalo, saj so gostje s presenetljivim Bonijem in Israelom na čelu bili vseskozi boljši nasprotnik. Ob koncu prvega polčasa je vodstvo igralcev Alna znašalo kar devet točk prednosti.
Toda v drugem polčasu so Bosinije-vi varovanci zaigrali kot prerojeni. Iz minute v minuto so manjšali zaostanek, tako da so nasprotnika dohiteli in prehiteli že v 25. minuti (67:64). V nadaljevanju so domačini vodstvo še povečali in o zmagovalcu ni bilo več dvoma.
M.Čubej
Stefane! - Corsatris	86:87
(39:48, 81:81)
CORSATRIS: Cicotti, Cafarelli, Ped-
retti, Giovanelli, Brunetti,	Sanesi 15
	
totip	
	
1. — 1. Talmont	2
2. Etoile Comete	1
2. — 1. Alfa Gallery	1
2. Cherasco	2
3. — 1. Champ Fc	1
2. Escadrille	2
4. — 1. Cedrinca	1
2. Bagalkol	X
5. — 1. Raccord Bi	X
2. Egyptian Bi	2
6. — 1. Esinel	1
2. Brunetto	1
KVOTE	
12 (37 dobitnikov)	16.645.000 lir	
11 (1.090 dobitnikov)	550.000 lir
10 (9.684 dobitnikov)	61.000 lir
(7:9), Esposito 20 (4:9), Payne 17 (6:7), Scarnati 17 (5:8), Lampley 16.
STEFANEL: Bobicchio 2, Fischetto 6 (0:1), Gatto, Bonventi, Johnson 15 (1:4), Riva 12, Vitez 20 (3:6), Jones 17 (1:3), Bertolotti 12 (2:2), Tasso 2 (0:1).
SODNIKA: Chila iz Piacenze in Ma-urizzi iz Bologne; PM: Stefanel 7:16, Corsatris 24:35; 3 TOČKE: Jones 2, Fis-chetto^ 2, Sanesi, Vitez, Payne; NAJBOLJŠIH PET: Bertolotti, Vitez, Esposito, Lampley, Payne; STATISTIČNI PODATKI: Johnson 7:15, 26 odbitih žog; Riva 6:10; Jones 7:15; Vitez 8:19, 6 odbitih žog; Bertolotti 5:7; Esposito 8:13, 8 odbitih žog; Scarnati 6:11, Lam-pley 8:10; Payne 5:15, 9 odbitih žog; DELNI IZIDI: 6:16 (3), 33:35 (14), 51:62 (30), 66:66 (35), 74:81 (39), 84:87 (44); PON: Jones (33), Payne (40), Fischetto (40).
KLJUČNA POTEZA: tako Messina kot Tanjevič sta po končani tekmi dejala, da je bila ključna taktična poteza tekme individualna obramba Scarnati-ja nad Fischettom; dobrih 20 centimetrov višji Scarnati je Fischettu preprečil, da bi vodil protinapade svoje ekipe, pustil pa mu je v celi tekmi le tri mete (vse za tri točke).
IZJAVA: Tanjevič: »Ponovno smo zaigrali slabo proti nasprotniku, ki naj bi bil šibkejši od nas; v primerjavi s prejšnjimi tekmami smo popustili v obrambi, kjer smo nasprotnikom pus-
Avellino - Ascoli	X
Brescia - Como	1
Empoli - Atalanta	X
Milan - Juventus	X
Roma - Inter	1
Sampdoria - Verona	X
Torino - Napoli	2
Udinese - Fiorentina	X
Siena - Livorno	X
Massanese - Novara	2
Venezia - Pavia	X
Vis Pesaro - Lanciano	1
Nissa - Siracusa KVOTE	X
13 (484 dobitnikov) 20.625.000 lir 12 (11.102 dobitnikov) 897.000 lir
tili tudi precej odbitih žog. Vsekakor moram pohvaliti gostujočo ekipo, ki je igrala izredno motivirano.«
(Marko Oblak)
OSTALI IZIDI 27. KOLA: Alfasprint
-	Filanto Desio 94:93; Stefanel - Corsa Tris 86:87; Segafredo - Alno 102:90; Standa - Liberti 85:87; Fleming - Jolly-colombani 87:83; Annabella - Pepper 75:77; Spondilatte - Citrosil 86:95; Be-netton - Facar 98:90.
LESTVICA: Benetton Treviso 40, Pepper Mestre in Liberti Firenze 36, Filanto Desio 32, Alfasprint Neapelj in Annabella Pavia 30, Jollycolombani Forli in Spondilatte Cremona 28, Standa R. Calabria 26, Fleming P.S. Gior-gio 24, Alno Fabriano 23, Facar Pescara 22, Stefanel Trst in Segafredo Gorica 20, Citrosil Verona in Corsa Tris Rieti 18.
PRIHODNJE KOLO: Liberti Firence
-	Segafredo (sobota, 28. t.m., ob 20.30); Stefanel - Alfasprint (1.3.).
A - 1 LIGA
Presenetljiv poraz Dietorja
IZIDI 27. KOLA: Arexons - Mobil-girgi 97:82; Giomo - Bancoroma 101:91; Dietor - Ocean 85:86; C. Riunite - Sca-volini 86:87; Berloni - Allibert 70:65; Tracer - Yoga 94:88; Hamby - Fantoni 104:109; Boston - Divarese 75:79.
Košarka: jugoslovanska prva liga
Zmaga Zadra
V posticipirani nedeljski tekmi prve jugoslovanske košarkarske lige med Zadrom in Slobodo Dito so s težavo slavili domačini s 88:85 (46:46). Lestvica je sledeča: Gibona 40, Partizan 32, Jugoplastika in C. zvezda 28, Bosna in Šibenka 24, Zadar 16, Borac 14, MZT in Budučnost 12, Sloboda Dita 8, Ra-botnički 4.
Danes v Pokalu pokalov Gibona in Scavolini
Danes se bo v povratni tekmi v Pokalu pokalov Gibona doma srečala z ekipo Asvel Villeurbanne, Scavolini pa z ekipo CSKA iz Moskve. Jutri bo na sporedu Koračev pokal, v četrek pa Pokal prvakov.
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (1. 3.): Ascoli - Atalanta; Brescia -Roma; Como - Avellino; Empoli - Torino; Inter - Milan; Juventus - Fiorentina; Napoli - Sampdoria; Verona - Udinese; Catania - Piša; Genoa - Bologna; Lazio - Pescara; Brindisi - Casertana; Pistoiese - Torres
Košarkarska B-2 liga: dovršena igra botrovala zmagi
Jadran: mladi kot prekaljeni veterani
O sobotnem srečanju med Jadranom in Petrarco smo že poročali precej obširno, pa vendar velja še enkrat poudariti, da je imelo srečanje, ob stalnih in normalnih motivih zanimanja, še nekaj dodatnih virov interesa.
Najprej bi obravnavali značajnost, ki so jo »plavi« izrazili tudi, oziroma predvsem po odhodu njihovega kapetana Marka Bana z igrišča. V tovrstnih situacijah je namreč možno dvoje: pozitivna reakcija kolektiva, ki se pomembni izgubi zoperstavi s pridobljeno dodatno mero samozavesti in napadalnosti v igri ali pa občutek prizadetosti zaradi nenadne izgube tolikšnega igralca, kar privede posamezne člane ekipe do negotovosti in do nezaupanja v lastne zmožnosti. Končni efekt drugonavedene reakcije je seveda poraz.
»Brumnovci« pa so v soboto očitno reagirali kot je treba. Ohranili so nadzorstvo nad dogajanji na igrišču tudi v najbolj kaotičnih fazah, ko bi sodnika lahko zamenjali za prometna redarja. Možema v sivem je namreč srečanje dobesedno »zbežalo iz rok«, tako sta strgano platno krpala kot sta pač mogla, na veliko nezadovoljstvo publike, ki ju je do mozga izžvižgala in
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI: Čuk 7:17; Lokar 6:7; Gulič 2:3; Sosič 3:3; Štoka 3:5; Ra-uber 1:9; Ban 4:6; Daneu 4:9. TRI TOČKE: Lokar 1:3; Gulič 3:7; Ban 1:2. SKOKI: Čuk 3 v obrambi, 0 v napadu; Lokar 2, 0; Sosič 2, 0; Štoka 0, 2; Rauber 5, 2; Ban 3, 2; Daneu 0, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Čuk 0, 4; Lokar 3, 4. Gulič 5, 8; Sosič 3, 0; Štoka 0, 1; Rauber 1, 4; Ban 2, 5; Daneu 2, 0. ASISTENCE: Žerjal 1; Gulič 5; Rauber 1.
opsovala (vsekakor s potrebno omikanostjo in brez degeneracij).
Vajeti tekme sta tokrat prevzela Gulič in Lokar, ki sta na bekovski poziciji komplementarna: Gulič predstavlja utelešenje hitrosti in eksplozivnosti, Lokar pa pooseblja osvojenost individualne tehnike in sposobnost sprotnega ustvarjanja primernih rešitev glede na nastalo situacijo. To pa je bilo za zunanje igralce Padove, ki so sicer pridni in disciplinirani, a vendar preveč vsakdanji, odločno preveč.
Triumf »malorastnikov«, torej, z dodatkom »dolgina« Štoke, ki je odlično zamenjal Marka Bana in ob vsaki uspešno izvedeni akciji znova vzbujal presenečenje občinstva.
Sicer pa so bili trije nadebudneži, ki smo jih pravkar navedli, le smetana na že tako okusnem pecivu. Tudi ostali igralci so si zaslužili več kot pozitivno
oceno za prikazano igro. Vsi so pripomogli k zmagi z ustreznimi premiki v napadu in v obrambi, ki je bila v soboto bolj kot kdajkoli ključna za zmago, v tehničnem pogledu pa brezhibna. S tako sijajno obrambo so jadra-novci pridobili 28 žog, kar pomeni, da so 28-krat prekinili nasprotnikov napad in si pač ustvarili toliko več možnosti za napadanje nasprotnega koša. »Plavi« so v soboto izgubili le 16 žog, kar nam navrže pozitivno razliko 12 dodatnih možnosti za uspešen zaključek napada.
Mogoče so bili nekateri posamezniki tokrat manj natančni kot običajno, toda v kočljivih trenutkih ali vsakič, ko je bilo nujno doseči koš, so jadra-novci to storili in ohranili prednost.
Tokrat bi bilo potrebno ppsebej omeniti prav vsakega posameznika, to bi pa bilo predolgo. Izbrali smo »mlado trojico«, vsi ostali pa so prav toliko zaslužni in deležni uspeha. (Cancia)
Peter Štoka - tokrat odličen
Valenti spokojno sprejel poraz
V jadranovih slačilnicah je tudi tokrat, kot po vsaki zmagi, kraljevalo veselje. V sosednji slačilnici je bilo sicer vse tiho, ampak tudi to je povsem navadno. Peter Brumen si je. po naporni »vožnji« na klopi privoščil osvežujočo mlačno prho, ki mu je povrnila sproščenost. Preden je prišel do brisače smo ga »prisilili« na flash izjavo:
»V obrambi smo igrali skoraj brez napak, v napadu pa smo, po moji oceni, zagrešili 6 prezgodnjih metov. Drugače je to bila prava Jadranova igra. Igra, ki bi jo morali vselej predvajati. No, še nekaj. Menjave so se tokrat obnesle čudovito. Mislim predvsem na Petra Štoko, ki je zaigral odlično.«
Obrnili smo se tudi na Štoko, ki je pa sramežljivo in skromno odklonil komentar k svoji igri.
Na hodniku je mirno stal trener Petrarce Frank Valenti, ki je poraz sprejel z zvrhano mero spokojnosti in filozofije:
»Bila je predvsem dobra tekma domačinov, v kateri nas je hitrost jadranovcev spet presenetila. Močan vtis sta mi zapustila oba beka, saj si od njiju nismo pričakovali tolikšne storilnosti. Zamotala sta nam štrene. Menim pa, da smo v trenutku Banovega odhoda z igrišča zamudili priložnost za preobrat. Ne vem, kaj je bilo danes z mojimi fanti. Michelon in Cella sta igrala daleč izpod običajnega standarda, edinole Rampon je igral zares dobro. Igrali smo za vse ali nič. Skušali smo nadoknaditi zamujeno s presin-gom, Jadran pa je takrat še povečal svojo prednost. Realna razlika pa je po mojem mnenju manjša. Sojenje je bilo izpod kritike. V prvem delu tekme sta se fanta kar držala, v drugem polčasu pa jima je vse skupaj ušlo iz rok, tako da sta s svojimi odločitvami spravila iz tira igralce in gledalce. No, vsaj pristranska pa nista bila.« (cancia)
IZIDI 21. KOLA
Costa Imola - Castelfranco	89:58
Oderzo - Icot Forli	84:74
V. Murano - Stefanel TV	85:75
Caveja Forli - Vicenza	90:100
San Dona - Ferrara	91:86
Virtus PD - Montebelluna	115:102
JADRAN - Petrarca PD	91:78
Spinea - Malaguti	81:69
LESTVICA
Costa Imola Ferrara Spinea Virtus PD Montebelluna Virtus Murano Stefanel TV Petrarca PD Oderzo JADRAN Castelfranco Malaguti San Dona Vicenza Icot Forli Caveja
21 16 5 1846:1632 32 21 15 6 1785:1699 30 21 14 7 1678:1588 28 21 12 9 1903:1818 24 21 12 9 1736:1711 23 21 11 10 1773:1745 22 21 11 10 1673:1654 22 21 11 10 1692:1678 22 21 11 10 1600:1598 22 21 11 10 1794:1807 22 21 10 11 1504:1544 20 21 9 12 1741:1737 18 21 9 12 1847:1886 18 21 7 14 1668:1768 14 21 7 14 1784:1952 14 21 2 19 1624:1798 4
PRIHODNJE KOLO (28. 2. in 1. 3.) Montebelluna - JADRAN (1. 3. ob 18.00); Stefanel TV - Caveja; Vicenza - Ferrara; Castelfranco - Murano; Icot Forli - Costa Imola; San Dona -Spinea; Petrarca PD - Oderzo; Malaguti - Virtus PD
JADRANOVI STRELCI
Ban 413 (119:144); Čuk 314 (40:54); Gulič 259 (61:102); Rauber 224 (31:45); Lokar 203 (40:53); Daneu 185 (31:53); Sosič 69 (13:28); Žerjal 58 (14:20); Štoka 42 (8:13); Terčon 9 (3:12)
Zaradi poraza vodilne Nervese v Coneglianu
Meblo: drugo mesto zdaj bližje
,ako ,■ ženski b ligi	l				
		naše e	kipe	v deželnih odbojkarskih	prvenstvih				
Tokrat brez posebnih presenečenj
IZIDI 17. KOLA
Ferrara - Meblo	1:3
(15:8, 10:15, 7:15, 13:15) Cervignano - Tregarofani	1:3
(12:15, 9:15, 16:14, 6:15) Conegliano - Nervesa	3:0
(15:7, 15:9, 15:7) Mogliano - Albatros	3:0
(15:4, 18:16, 15:7) Šoteco - Viadana	0:3
(4:15, 11:15, 8:15) Volpe Fiesso - Torrefranca	3:0
IZIDI 17. KOLA
ASE J Čedad - VAL K. BANKA 3:1
(16:14, 15:5, 5:15, 15:9)
Povoletto - Rangers Videm	2:3
(13:15, 15:13, 13:15, 15:13, 3:15) Livenza - Ferroalluminio	3:2
(18:16, 13:15, 13:15, 15:8, 15:13)
CUS Trst - Spem Faenza	3:1
(16:18, 15:7, 15:3, 15:5)
Belluno - Natisone	3:0
(15:4, 15:10, 15:6)
(Bassano del Grappa ni igral)
LESTVICA					
Tregarofani PD	17	14	3	43:16	28
Mogliano	17	13	4	45:16	26
Nervesa	17	13	4	43:19	26
Conegliano	17	13	4	44:22	26
MEBLO	17	12	5	41:25	24
Viadana MT	17	10	7	37:25	20
Torrefranca	17	9	8	29:31	18
Volpe Fiesso	17	6	11	21:40	12
Ferrara	17	5	12	27:39	10
Albatros	17	4	13	18:43	8
Cervignano	17	2	15	12:46	4
Šote. Gradišče	17	1	16	10:48	2
LESTVICA					
Motta di Liv.	15	13	2	42:20	26
Gioc Belluno	15	11	4	39:17	22
Rangers UD	16	11	5	38:20	22
Fr. Povoletto	15	9	6	36:23	18
Ferroall. Trst	16	9	7	38:32	18
VAL K. BANKA	16	7	9	32:32	14
ASFJR Čedad	15	7	8	27:30	14
CUS Trst	15	6	9	25:32	12
Bassano	15	5	10	18:36	10
Natisone	16	4	12	16:41	8
Spem Faenza	16	3	13	15:43	8
Sobotni derbi moške C-2 lige se je končal z zmago močnejšega, se pravi 01ympie Kmečka banka. Nekoliko preseneča le dejstvo, da so borovci zbrali vsega le 14 točk. Goričani ohranjajo pičlo upanje za napredovanje, borovci so zdaj v še težjem položaju, saj je na gostovanju v Gradišču zmagal Spilimberghese in »plave« dohitel na predzadnjem mestu. Slabša moštva v C-2 ligi z zanimanjem gledajo tudi na razplete v višji ligi in trdno upajo, da bo izpadel le en deželni ligaš, s čimer bi se samo po sebi zmanjšalo tudi število izpadov iz C-2 lige.
Edini motiv ženskega prvenstva C-2 lige, v katerem je prvo mesto oddano, zadnji dve tudi, je samo relativno odprto vprašanje, ali bo borovkam uspelo na cilju prehiteti drugouvrščene Furlanke Latisane. ki so v soboto premagale tudi Slogo Koimpex.
V moški D ligi so zdaj šesterke Pal-lavolo TS, Mossa in, žal tudi Sloga, praktično že obsojene na izpad, ostalih dveh mest se otepajo tri ekipe, med katerimi je tudi Soča Sobema. V tej konkurenci so »darila« nemotiviranih ekip manj pogosta, kot v višji ligi. Odločitev o tem, kdo med San Sergi-om in Fincantierijem napreduje v višjo ligo pa bo padla šele v zadnjem rednem oziroma predzadnjem prvenstvenem kolu.
Tudi v ženski D ligi se položaj ta teden ni spremenil. Le kar se tiče boja za obstanek, v katerem je vpleten Sokol Indules, je treba beležiti razveseljivo vest, da so Nabrežinke menda dokončno izločile iz katerekoli kombinacije veteranke Killjoya. »Boj živcev« med Kontovelom Electronic Shopmo in Agorestom je še odprt, kolo je bilo vsekakor bolj ugodno za Goričanke, ki na razmeroma težkem gostovanju niso zgubile niti niza, medtem ko so Kon-tovelke slabemu Corridoniju enega vendarle podarile in s tem izničile prednost količnika v nizih, ki je bila doslej na njihovi strani.
Na sliki: odbojkarji Sloge letos res niso imeli sreče, še vedno pa se lahko izogneje zadnjemu mestu na lestvici D lige.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 17. KOLA
Libertas Sacile - Inter 1904 Trst 1:3, Anchor Fix Vivil - Fiume Venelo
3:2, Futura Torraiana Gradišče -Ginnastiaca Spilimberghese 1:3, OLVMPIA KMEČKA BANKA - BOR JIK BANKA 3:0, Libertas Turjak - Libertas Rozzol Trst 2:3, DLFAC Trst -Volley Bali Maniago 0:3.
LESTVICA
Volley Maniago	16	15	1	47:9	30
Inter 1904 TS	16	13	3	41:20	26
Rozzol Trst	16	11	5	37:23	22
OLVMPIA KB	16	11	5	40:25	22
Anchor Vivil	16	10	6	35:22	20
Lib. Turjak	16	8	8	32:29	16
Futura Gr.	16	7	9	31:35	14
Libertas Sc.	16	6	10	25:36	12
Fiume Venelo	16	5	11	25:41	10
BOR JIK BANKA	16	5	11	23:39	10
Ginnas. Spilim.	16	5	11	19:39	10
DLFAC Trst	16	0	16	11:48	0
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
DLFAC Trst - Libertas Turjak, Rozzol Trst - OLVMPIA KMEČKA BANKA - BOR JIK BANKA - Futura Torriana Gradišče, Ginnastica Spilimberghese - Anchor Fix Vivil, Fiume Venelo - Libertas Sacile, Volley Bali Maniago - Inter 1904 Trst.
MMUPOKT
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI 17. KOLA
Villacher Tržič - Libertas Martig-nacco 3:1, BOR FRIULEKPOT - Itar Cucine Fontanafredda 3:0, Lac Pav Natisonia - Ginnastica Špilimber-ghese 2:3, Gieffe Pieris - Ceramiche d'Arte Vivil 0:3, Fincantieri Tržič -Pastificio Crisci Gorica 2:3, SLOGA KOIMPEX - Foče Colori Latisana 0:3.
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
SLOGA KIOMPEX - Fincantieri Tržič, Pastificio Grisci Gorica - Gieffe Pieris, Ceramiche d'Arte Vivil -Lac Pav Natisonia, Ginnastica Spilimberghese - BOR FRIULEXPORT, Itar Cucune Fontanafredda - Vilac-her Tržič, Foče Colori Latisana - Libertas Martignacco.
LESTVICA
Ceram. Vivil	16	16	0	48:8	32
Col. Latisana	16	14	2	43:18	28
BOR FRIULEX.	16	13	3	44:16	26
Pastificio GO	16	10	6	32:29	20
Fontanafredda	16	8	8	33:29	16
Pav. Natisonia	16	7	9	32:31	14
Villacher	16	7	9	29:34	14
Ginn. Spilim.	16	7	9	31:38	14
Gieffe Pieris	16	6	10	25:37	12
SLOGA KOIMP.	16	5	11	23:37	10
Fincantieri	16	2	14	16:45	4
Martignacco	16	1	15	13:47	2
MOŠKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA
Pallavolo Mossa - NP Centroradio Trst 1:3, San Sergio Trst - NAŠ PRAPOR VAL SIRION 3:1, Pastificio Crisci Gorica - Pallavolo Trst 3:0, SOČA SOBEMA - SLOGA 3:0, Fincantieri Tržič - Acli Ronchi 3:0.
LESTVICA					
S. Sergio	14	13	1	41:13	26
Fincantieri	14	13	1	40:14	26
NP Centror. TS	14	11	3	35:21	22
NAŠ PR. VAL	14	8	6	33:25	16
Pastificio GO	14	6	8	27:31	12
Acli Ronchi	14	6	8	25:29	12
SOČA SOBEMA	14	6	8	26:30	12
Pall. Trst	14	3	11	19:38	6
Pall. Mossa	14	2	13	16:38	4
SLOGA	14	2	13	14:37	4
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
Fincantieri Tržič - SOČA SOBEMA, SLOGA - Pastificio Crisci Gorica, Pallavolo Trst - San Sergio Trst, NAŠ PRAPOR VAL SIRION - Pallavolo Mossa, Acli Ronchi - NP Centroradio.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA
NP Rabino Immobiliare Trst -AGOREST 0:3, SOKOL INDULES -Killjoy Trst 3:0, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Mobilcasa Corrido-ni 3:1, Majanese - BREG AGRAR 0:3, (Le Volpi Trst niso igrale).
LESTVICA
AGOREST	14	13	1	39:12	26
KONTOVEL E. S.	13	12	1	37:13	24
BREG AGRAR	14	11	3	37:17	22
SOKOL IND.	13	7	6	29:19	14
Majanese	13	7	6	25:21	14
NP Rabino Imm	13	6	7	22:30	12
Killjoy TS	14	5	9	24:32	10
Corridoni	14	2	12	13:38	4
Le Volpi	13	2	11	11:35	4
Fincantieri	9	0	9	7:27	0
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
Majanese - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP, Mobilcasa Corrido-ni - SOKOL INDULES, Killjoy - NP Rabino Mmmobiliare Trst, AGAO-REST - Le Volpi (počiva BREG AGRAR)
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
VAL KMEČKA BANKA - Elettronica Motta di Livenza, San Giovanni Natisone - ASFJR Čedad, Rangers Videm - Bassano del Grappa, Spem Faenza - Friuli Povoletto, Volley Gioc Belluno - CUS Trst (počiva Ferroalluminio Trst).
Ker je neposredni tekmec za obstanek Bassano ta teden počival poraz v Čedadu ni vplival na položaj odbojkarjev Vala Kmečka banka, ki pa imajo zdaj tekmo več od vseh treh tekmecev, ki jih od blizu zasledujejo na prvenstvenem vrstnem redu. Tržaški CUS je hkrati z zmago izločil Spem iz Faenze iz vsakršne kombinacije za obstanek. Sicer pa tokrat ni prišlo do nobenih presnečenj, kar se glede na dosedanjo usmeritev res čudno sliši...
uvoz - izvoz	MKKKfl/friinIhšflPREDSTAVLJA DEŽELNA ODBOJKARSKA PRVENSTVA I
predstavništva	UuUU	/žu	TRST (Opčine) — Narodna ulica 51 Tel. 040/211424 j
(15:6, 15:8, 15:7)
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
MEBLO - Volpe Fiesso Umbertiano, Tragarofani Padova - Soteco Torriana Gradišče, Torrefranca Trento - Volley Conegliano, Albatros Treviso - Euro-metano Cervignano, Nervesa - Pro Loco Vladana, Estense Volley Ferrara -Mogliano Venelo.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 131, Žerjal 92, Nacinovi 83, Kralj 78, Klemše 75, Mira Grgič 24, Garbinl 17, Neva Grgič 9, Vidali 3, Pertot 2, Malalan 1.
Tudi v sobotnem kolu ženske B lige je eno od vodilnih moštev doživelo poraz. Nervesa je namreč na gostovanju v Coneglianu zbrala v treh zgubljenih nizih le 23 točk! Združena ekipa Meblo je tudi po zmagi na gostovanju v Ferrari šele na petem mestu, a jo od vrha ločijo le štiri točke (Tregarofani je namreč zmagal, vendar je v Červinjanu zgubil že svoj šesti niz v treh kolih!?), od drugega mesta, na katerem so tri ekipe, pa le dve točki. Le pet kol pred koncem prvenstva ni bil Meblo v vsej svoji štiriletni zgodovini še nikoli tako blizu vrha. Res je, da so pred Meblom kar štiri ekipe, vendar možnosti naše ekipe so vsekakor več kot le teorične.
Podrobnejša analiza sobotnega gostovanja v Ferrari kaže, da se je Meblo v tem ključnem delu prvenstva obogatil še z eno vrlino, ki mu je bila doslej tuja, namreč s servisom. V prvih dveh nizih so naše igralke zgrešile kar 14 servisov, v zadnjih dveh pa le pet ob mnogo večjemu tveganju in večjemuučinku. To je pripomoglo k temu, da so postali napadi Ferrare mnogo bolj predvidljivi in »na svoj račun« je prišel tudi blok, ki je v zadnjih dveh nizih prispeval kar devet točk. Servis in blok sta lahko tudi proti močnejšim ekipam odločilno orožje v boju za napredovanje.
Moška C-l liga: tokrat normalno
		tako v moški c-l ligi			i		
Nogomet: v nedeljskem 18. kolu 2. amaterske nogometne lige
Tokrat ni nobena od naših ekip zmagala
Primorje - Giarizzole 2:2 (0:2)
STRELCI: v 18. min. Huez, v 24. min. Ricci (Giarizzole); v 58. min. Ma-ranzina, v 75. min. Olivo.
PRIMORJE: Negrini, Sigoni (v 25. min Žagar), Milani, Sciarrone (v 16. min. Mesar), Samese, Olivo, Husu, Di Benedetto, Zaccaria, Maranzina, Antoni.
V	proseški enajsterici je v nedeljo manjkalo kar pet standardnih igralcev. Če temu prištejemo, da sta že v prvi polovici prvega polčasa stopila na igrišče dva naraščaj nika,(Mesar in Žagar), lahko ocenimo tekmo pozitivno. Rdeče-rumeni so v prvem polčasu igrali neorganizirano in so se le občasno predstavili pred nasprotnikovimi vrati. Tržačani so pirešli v vodstvo v 18. min. in še podvojili v 24. Prosečani so le enkrat nevarno streljali na vrata in sicer s prostim strelom Maranzine.
V	drugem polčasu so domačini igrali zelo odločno. Zaradi velikega števila prekrškov nasprotnikov, pa so imeli trdo delo. Vsakič, ko so se približali kazenskemu prostoru, so jih na en ali na drugi način nasprotniki ustavili. Prvo nevarnost je imel vratar Giariz-zol iz prostega strela, na katerega je posegel Maranzina in usmeril žogo v vrata. Ni pa imel sreče. Prav po strelu Maranzine, ki se ga je rahlo dotaknil branilec, so rdeče-rumeni zmanjšali
Juventina - Brazzanese 2:1 (1:0)
JUVENTINA: Marussi, Chizzolini, Sermino, Costa, Krpan, Caiazzo, Del Negro, Lauri, Marvin, Cingerli, Nanut (Russo).
STRELCA: Marvin in Costa
Juventina je v Podgori, proti Braz-zaneseju, dosegla pomembno zmago, s katero je obdržala stik z ekipami, ki so pod vrhom razpredelnice. Štandrežci so na tem srečanju zaigrali odločno in srčno in pokazali, da hočejo, na vsak način, doseči zmago.
V prvem polčasu so domačini takoj začeli z ofenzivno igro in večkrat spravili v težave furlansko obrambo. Le-ta se je dobro držala, na koncu pa je morala kloniti Marvinu.
razliko. Domačini so vztrajno pritiskali in izenačili z Olivom, ki je z močnim strelom, potem ko je preigral branilca, premagal še vratarja. Igra je postala zelo živčna. Sodnik je gostom pokazal pet rumenih in celo dva rdeča kartona. V zadnjih desetih minutah so naši stalno napadali in bi lahko z večjo srečo zmagali. (Š. M.)
San Sergio - Vesna	0:0
VESNA: Savarin, Sedmak N., Pisani, Verbič, Bestiaco, Pipan, Bruno, Potas-so, Kostnapfel, Candotti F., Petagna.
Vesna se je vrnila s težkega gostovanja z dragoceno točko, saj je igrala proti ekipi, ki spada letos med glavne favorite prvenstva.
Domačini so v prvem delu tekme pokazali več od Križanov, saj so le-ti imeli samo eno ali dve veliki priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti.
V drugem polčasu so Križani zaigrali nekoliko bolje, ni jim pa uspelo zgraditi takih akcij, s katerimi bi lahko spremenili rezultat. Plavi so si namreč širokogrudno podajali žogo, to pa so domačini izkoristili in predčasno zaprli vse mogoče prehode, tako da se je Vesna praktično znašla pred živim zidom, katerega prav res ni bilo lahko predreti.
San Sergio, ki trenira pod vodstvom bivšega dolgoletnega kapetana kriške
V	drugem delu srečanja je Brazzanese prišel do izenačenja s pomočjo 11-metrovke. Juventini delitev točk prav gotovo ni odgovarjala, tako da je nadaljevala odločno in pod odlično režijo Laurija dosegla drugi zadetek, ki je pomenil tudi končno zmago.
Sovodnje - Poggio	0:0
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Tomažič, Bicciato, Marson, Petejan, Grilj (Gulin), M.Fajt, Sambo, Butkovič, Černigoj (Gomišček).
V	srečanju, ki se je obetalo borbeno in napeto, so Sovodnje in Poggio igrali neodločeno. Delitev točk gre tokrat pretesno gostom, ki so več pokazali in zapravili nekaj zares ugodnih prilož-
Vesne Pribaza, je homogena ekipa, sestavljajo pa jo predvsem mladi in hitri igralci, ki s svojo hitrost na igrišču stalno izkoriščajo, tako pa jim vselej uspe spraviti nasprotnika v težave.
(Andrej Kostnapfel)
Zarja - Zaule	1:1 (0:0)
STRELCI: v 62. min. De Baronio, v 80. min. Egon Fonda.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Damjan Fonda, Gotti, Kalc, Bon, Zeugna, Sulčič, Franza (v 79. min. Egon Fonda).
ZAULE: Kovačič, Petelin, Ridolfo, Masutti, Zoch, Derossi, (v 79. min. Ro-manazzi), Millo, Stasi, De Baronio, Li-pizer, Martin (v 65. min. Krajevič).
Zarja si je ponovno izborila pomembno točko, tokrat kar proti prvou-vrščenim Zaulam. Zarjani so zaigrali motivirano in dokazali, da se lahko kosajo z vsakim nasprotnikom in da so bili slabo začeti rezultati le sad nesrečnih okoliščin. Tekma ni bila tokrat lepa, saj sta ekipi preveč taktizirali, tako da se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča. Zarjani so zaigrali bolje v prvem polčasu, ko so imeli tudi nekaj lepih priložnosti z Ze-ugno in Franzo. Toda najlepša priložnost se je ponudila gostom, ki so zadeli tudi vratnico.
nosti za zadetek, med temi tudi 11-metrovko. O Sovodenjcih ni kaj dosti povedati, saj so igrali eno najslabših srečanj prvenstva. Tokrat so v Marso-novi vrsti predvsem šepali graditelji igre na sredini igrišča, čeprav tudi obramba in napad nista blestela.
Že od vsega začetka je bilo razvidno, da bo imel vratar Gergolet več dela od tovariša na drugi strani igrišča. Najlepšo priložnost pa je imel okoli pol ure , ko je gostujoči napadel slabo ciljal z 11. metrov.
V drugem polčasu smo prisotvovali nekoliko živahnejši igri domačinov, še vedno ne taki, zaradi česar bi lahko rekli, da so si zaslužili pozitivno oceno.
Drugi polčas se je začel z rahlo premočjo gostov, ki pa niso nikoli nevarneje ogrozili vrata Racmana. Toda prav ko se je tekma umirila, so gostje prešli v vodstvo z De Baronejem, ki je z glavo preusmeril usnje v mrežo. Po prejetem golu so Zarjani zaigrali na vse ali nič in poskušali na vse kriplje dohiteti goste Za izenačujoči gol pa je poskrbel Egon Fonda, ki je z glavo premagal žaveljskega vratarja. (BIG)
Kras - L’Architrave 0:1 (0:1)
STRELEC: v 2. min. Lenardon.
KRAS: Mezzavilla, Gnezda, Filipaz, Purič, Škabar, Fanigliuolo, Legisa, De-meglio, Vidali (v 42. min. Mosetti), Battaini, Granata (v 57. min. Žagar).
Sodeč po 'tem, kako so v prejšnjem kolu igrale prve štiri uvrščene ekipe na lestvici je imel Kras, ki je spet po dveh mesecih nastopil na lastnem igrišču v Repnu, edinstveno priložnost, da z morebitno zmago odščipne vodilni četverici točko. Po tem, kar so rde-če-beli tokrat prikazali, pa si res ne moremo predstavljati, kako bi lahko do tega prišlo in zgodilo se je prav obratno: nasprotniki so prvič v tem prvenstvu zmagali. Zmagoviti zadetek je Architrave dosegel že v drugi minuti po veliki napaki Krasovega branilca, ki je v neposredni bližini vrat pustil popolnoma prostega Lenardona, kateri ni imel prevelikih težav, da je premagal Mezzavillo. Po prejetem zadetku so rdeče-beli ostro reagirali in imeli so med šesto in deveto minuto tri izrazite priložnosti, da bi rezultat izenačili. To jim je dejansko tudi uspelo, ko je Bataini ob roku kazenskega prostora izvedel zelo lep strel, ki se je od prečke odbil za belo črto, nato se je žoga od tal celo dotaknila mreže za prečko in se spet vrnila na igrišče, sodnik pa zadetka, katerega so ob koncu srečanja priznali celo gostujoči igralci, ni dosodil. To pa je bila le zelo majhna iskrica upanja, ki je kaj kmalu ugasnila, saj so starejši in izkušeni Tržačani predvsem z zavlačevanjem igre zlahka nadzorovali sterilne napade Krasa.
Tudi v drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo. Krasova igra je bila še nadalje izredno raztrgana brez jasnejših idej. To je bila nedvomno najgrša predstava Ellinijevih varovancev v Repnu, katero je treba čimprej pozabiti, kot je treba tudi čimprej pozabiti zelo slabo sojenje. (Z. S.) .
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 18. KOLA
San Sergio - Vesna	0:0
Prisco CE - Olimpia	3:1
Muggesana - Stock	0:0
Staranzano - Supercaffe	2:1
Zarja - Zaule	1:1
Opicina - Vlvai Busa	odi.
Kras - L’Architrave	0:1
Primorje - Giarizzole	2:2
LESTVICA
LESTVICA
Zaule	18	8	8	2	18:8 24
Primorje	18	7	8	3	22:13 22
San Sergio	17	8	6	3	20:10 22
Vesna	18	7	7	4	21:17 21
Kras	18	7	6	5	21:15 20
Opicina	16	6	6	4	19:13 18
Staranzano	18	5	8	5	16:18 18
L’Architrave	18	3	11	4	22:23 17
Stock	17	4	8	5	14:15 16
Prisco CE	18	4	8	6	20:24 16
Vivai Busa	16	5	5	6	14:18 15
Zarja	17	2	11	4	17:24 15
Supercaffe	18	4	6	8	19:25 14
Giarizzole	17	3	8	6	18:24 14
Muggesana	17	1	12	4	17:20 14
Olimpia	17	3	6	8	14:25 12
PRIHODNJE KOLO (1. 3.) Giarizzole - Staranzano; L’Architra-ve - Primorje; Olimpia - Opicina; Su-percaife - Muggesana; Stock - Zarja; Vivai Busa - Prisco CE; Zaule - San Sergio; Vesna - Kras.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 16. KOLA
Moraro - Piedimonte	1:1
San Lorenzo - Torriana	4:1
Juventina - Brazzanese	2:1
Isonzo - Eossalon	1:3
Medea - Pro Farra	1:0
Sagrado - Azzurra	1:1
Sovodnje - Poggio	0:0
LESTVICA
Piedimonte	15	7	6	2	16:9 20
San Lorenzo	15	6	7	2	17:11 19
Pro Farra	15	6	6	3	18:16 18
Poggio	15	5	7	3	13:9 18
Moraro	15	7	2	6	20:11 17
Fossalon	15	5	7	3	17:14 17
Sovodnje	15	6	3	6	13:11 16
Juventina	15	4	8	3	18:15 16
Isonzo	15	4	7	4	9:10 15
Torriana	15	2	10	3	14:17 14
Medea	15	4	3	8	11:18 12
Brazzanese	15	4	2	9	20:25 10
Sagrado	15	2	6	8	8:14 10
Azzurra	15	2	4	9	9:22 8
PRIHODNJE KOLO (1. 3.) Torriana - Medea; Azzurra - Isonzo; Poggio - Mgraro; Piedimonte - Juventina; Eossalon - Sagrado; Pro Farra - San Lorenzo; Brazzanese -Sovodnje.
Nogomet 3, AL na Goriškem
Pomembna zmaga Juventine
obvestila
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
ZSŠDI
vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili 9. zimskega pohoda »Arihova peč in smučarski tek«, ki bo v nedeljo, 1. marca, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Če-mernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu na Koroškem, naj se zglasijo (tudi telefonsko - 767304) v uradu ZSŠDI za organizacijo skupnega pohoda. Na sporedu bosta med drugim smučarska teka na 3 km in 7 km za vse kategorije.
ŠK KRAS
prireja ob sredah zvečer vadbo namiznega tenisa za rekreativce. Vsi zainteresirani naj se javijo na prvem treningu, ki bo 25. t. m. ob 21. uri v športno-kul-turnem centru v Zgoniku.
ŠD MLADINA
vabi vse člane na smučarski izlet in tekmo v Ravasclettu 1. 3. 1987 (21. ZŠI -SPDT). Vpisovanje je na sedežu društva v Križu, Dom A. Sirk, od 23. do 26. 2. od
18.	do 19.30. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15.
SPDT
vabi zamejske smučarje na 21. zimske športne igre, ki bodo v nedeljo, 1. marca, ob 10. uri v Ravasclettu na progi Pas-cut. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) do četrtka, 26. t. m., od 10. do 12. ure. Tekmovalce lahko vpišejo le predstavniki društev, vpisovanje pa bo tudi v četrtek, 26. t. m., od
19.	do 20. ure, nato pa bo žrebanje. KOLESARSKI KLUB ADRIA
iz Lonjerja sklicuje jutri, 25. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju sestanek organizacijskega odbora dirke amaterjev, ki bo na sporedu 8. 3. 87.
KOLESARSKI KLUB ADRIA sporoča, da so seje kolesarjev vsak četrtek ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
PRIPRAVLJALNI ODBOR za ustanovitev plavalnega kluba Bor vabi na ustanovni občni zbor kluba, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora; poročila predsednika pripravljalnega odbora; branje statuta; razprava in pozdravi gostov; odobritev statuta; izvolitev volilne komisije; volitve odbora; razno.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 1. marca, avtobusni izlet v Ravascletto ob priliki zimskih športnih iger SPDT. Za informacije tel. 200236.
ZSŠDI
bo ob 100-letnici goriškega Sokola pripravilo v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma VEČER KRATKOMETRAŽNIH FILMOV S ŠPORTNO TEMATIKO.
Neroden poraz Brega Adriatherm
NA TRŽAŠKEM
Green Star - Breg Adriatherm 67:64 (41:27)
BREG ADRIATHERM: Koren, Cor-batti 14, Čok 4 (0:1), Zeriali 23 (1:9),
Meneghetti, Barut 5 (3:6), B. Žerjal 6, Gombač, Di Donato, Zobec 12 (8:13).
Proti zadnjeuvrščeni ekipi Green Star so Brežani zasluženo izgubili. Naši fantje so odigrali eno izmed letošnjih slabših tekem in so zatajili
	tako v promocijski	ligi na trias	kem	
IZIDI 15. KOLA
LESTVICA
Bor Radenska - Alabarda 76:84 Kontovel El. Shop - Polet 81:61 Intermuggia - Santos 76:111 Green Star - Breg Adriath. 67:64 Ferroviario - Libertas 109:96 Stella Azzurra - CGI Milje 79:58
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
Breg Adriath. - Stella Azzurra; Bor Radenska - Kontovel El. Shop; Santos - Polet; Libertas - Intermuggia; Ferroviario - Alabarda; CGI Milje -Green Star (1. 3.).
Stella Azzurra 15 12 3 1174:1024 24
Alabarda	15
BOR RADENSKA 15 Libertas	14
KONTOVEL ES 15 POLET	15
Santos	14
Ferroviario 15 Intermuggia 15 CGI Milje 15 BREG ADRIATH. 15 Green Star 15
10 5 1233:1178 20 10 5 1335:1296 20 9 5 1287:1205 18 9 6 1300:1238 18 9 6 1081:1099 18 8 6 1205:1071 16 6 9 1192:1178 12 5 10 1169:1212 10 5 10 1126:1229 10 5 10 1190:1308 10 1 14 1030:1284 2
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Vremec (Polet) 346; Korošec (Bor) 321; L Starc (Kont.) 293; Zobec (Breg) 265; Pieri in Pregare (Bor) 263; Grilanc (Kont.) 235; Čuk (Kont.) 219; Barut (Breg) 209; Persi (Polet) 201.
predvsem v napadu, kjer so imeli res katastrofalen odstotek v metu na koš. S tem porazom je Breg še poslabšal položaj na lestvici, tako da postaja začetni cilj naše ekipej to je obstanek v ligi sedaj vprašljiv. (Čok)
_________NA GORIŠKEM____________
Verjetno sta sodnika pred sobotnim srečanjem med Domom in Albo Gioio iz Krmina prebrala brošuro: kako spraviti ob živce igralce in gledalce. Takega slabega sojenja ne pomnimo že več let. Res je, da sta sodnika s takim nerazumljivim sojenjem oškodovala obe moštvi, toda dejstvo je, da so krajši konec potegnili prav Semoličevi varovanci. Belo-rdeči so si prislužili v teku celega prvenstva le eno tehnično napako, v sobotni tekmi pa sta jim sodnika dosodila kar tri tehnične in eno izključitev — gostom pa takšnih napak nista s_ploh žvižgala.
Izidi 1. povratnega kola: Ardita -Senators 99:66, Corridoni - Edera 71:79, Libertas - Fortitudo 75:80, Dom - Alba Gioia 88:93, Grado - Polisontina 79:72.
LESTVICA
Alba	11	9	2	888:772 18
Edera	11	9	2	964:883 18
Ardita	11	8	3	970:820 16
Dom	10	7	3	938:836 14
Grado	11	7	4	880:862 14
Libertas	11	6	5	797:840 12
Corridoni	10	5	5	746:773 10
Goriziana	10	3	7	779:823 6
Fortitudo	10	3	7	692:763 6
Polisontina	11	2	9	679:712 4
Senators	11	0 11		663:863 0
Prihodnje kolo: Polisontina - Gori-ziana, Edera - Ardita, Alba Gioia - Libertas, Fortitudo - Grado, Senators -Dom (28. 2. v telovadnici Stella Matu-tina s pričetkom ob 18. uri).
Domovi strelci: Nanut 282, Puiatti 277, Kristjančič 122, Orzan 83, Corsi 64, U. Dornik 49, Coretti 48, M. Dorniki!.
(M. Čubej)
Mednarodni balinarski turnir ZSSDI pri Briščkih odlično uspel
Ekipa Mebla iz Nove Gorice osvojila prehodni pokal
V brezhibni organizaciji balinarske komisije ZSŠDI se je v nedeljo na baliniščih pristaniške ustanove v Brišči-kih odvijal tradicionalni, letos drugi po vrsti zimski turnir, na katerem je sodelovalo dvanajst četverk iz zamejstva, Slovenije in Istre. Nasplošno je bila raven nastopajočih na dobri kakovostni ravni, razred zase pa je predstavljala ekipa športnega društva Meblo, ki je premočno osvojila prvo mesto. Ogrodje ekipe je tokrat slonelo na družini Ferfolja, saj sta v nedeljo poleg očeta Marjana branila Mebiove barve še starejši sin Aljoša in mali Gorazd, ki je pri gledalcih vzbudil veliko zanimanja, predvsem zaradi njegove
odlične predstave, ki je bila večkrat nagrajena tudi s toplim aplavzom.
Da je naše osrednje balinarsko tekmovanje tako dobro uspelo, imajo največ zaslug predvsem člani balinarske komisije, balinarska sekcija Kraškega doma za pripravljeno malico in prizadevni delavci bazoviške Zarje, ki so za tekmovalce pripravili odlično kosilo. Če so se v lanski izvedbi izkazale predvsem ekipe iz zamejstva, pa se je čisto nasprotno pripetilo letos, ko nobeni od naših sedmih četverk ni uspelo se dokopati niti do polfinala.
Med nagrajevanju je Jurij Kufersin prinesel pozdrav teritorialnega odbora ZSŠDI. Ugotovil je, da je tudi letošnji
turnir vsekakor uspel, saj je hotel dati možnost igralcem naših društev, da se med seboj pomerijo tudi v zimskem času, hotel pa je biti tudi ponovni dokaz sodelovanja med klubi tu in onstran meje ter med slovenskimi klubi in klubi večinskega naroda.
Prve štiri ekipe so bile nagrajene s pokali, na koncu pa je prehodni pokal ZSŠDI iz rok lanskega zmagovalca Poleta letos za leto dni romal v Novo Gorico.
IZIDI: 1. skupina: Kras-Kraški dom 11:3, Idrija-Kraški dom 11:9, Idrija-Kras 11:3, napreduje Idrija; 2. skupina: Istra-Sokol 9:6, Skala-Sokol 11:3, Istra-Skala
11:2, napreduje Istra Poreč; 3. skupina: Zarja-Danica 11:4, Portuale-Danica 10:4, Portuale-Zarja 9:2, napreduje Por-tuale; 4. skupina: Meblo-Gaja 11:1, Gaja-Polet 11:8, Meblo-Polet 11:3, napreduje Meblo; polfinalni srečanje: Portuale-Idrija 9:6, Meblo-Istra 6:5; mali finale za 3. in 4. mesto: Istra-Idri-ja 11:1; veliki finale za 1. mesto: Meb-lo-Portuale 11:3.
Končni vrstni red: 1. Meblo Nova Gorica (Gorazd, Aljoša in Marjan Ferfolja, Bogdan Jarc in Darko Pahor), 2. Portuale, 3. Istra Poreč, 4. Idrija, 5. Kras in Zarja, 7. Skala, 8. Gaja, 9. Kraški dom, 10. Sokol, 11. Danica, 12. Polet.
(Z. S.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
24. februarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumi! Samsa
LJ
T
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov REG
Težka preizkušnja za francosko vlado in sodstvo
Uspešen sobotni »blitz« francoske policije
V Parizu se je začel proces proti voditelju FARL Abdalahu
PARIZ — Proces proti domnevnemu vodji FARL (oboroženi libanonski revolucionarni oddelki) Georgesu Ibrahimu Abdalahu, ki se je začel včeraj ob 13. uri v strogo zastraženi dvorani pariške Palais de Justice na Ile de la Cite, je huda preizkušnja predvsem za francosko vlado - bolj kot za pravosodje.
Senat sedmerice za dejanja proti varnosti države bo seveda sodil po vesti in zakonu, toda od sodbe, ki naj bi bila izrečena 3. marca, je morda odvisno, ali bo Francija znova podvržena valu terorizma kot v dveh fazah od decembra 1985 do septembra 1986, ki sta zahtevali 13 mrtvih in 250 ranjenih, ali pa bo vzdržalo »premirje«, bojda sklenjeno po 17. septembru lani (atentat na Rue de Rennes pred veleblagovnico Tati) s posredovanjem Sirije in Alžirije med Chiracovo vlado in odborom za solidarnost z arabskimi političnimi jetniki (CSPPA), skrivnostno organizacijo, ki je prevzemala odgovornost za atentate, katerih namen naj bi bil doseči izpustitev Georgesa Ibrahima Abdalaha (in Anisa Nakasa in Vardziana Garbidziana).
Odkar je prevzela oblast, vztraja nova vlada pri stališču, da se s teroristi ne pogaja (notranji minister Pasgua: teroriste bomo terorizirali), toda nobenega dvoma ni, da se je preko posrednikov zagotovo pogajala s šefi terorističnih organizacij.
Osrednji »vložek« tega premirja je Abdalah, obtožen, da je vodja FARL, ki je določal izvrševalcem »imperialistične cilje«, ljudi, katere je treba ubiti, Združene države^a ga kot civilna stranka tožijo sokrivde pri uboju polkovnika Raya, vojaškega atašeja ZDA in izraelskega diplomata Jaa-kova Barsimentova. Ameriška tožba zapleta položaj in še poudarja politični značaj procesa, pa tudi stisko francoske vlade in pravosodja.
Če sodniki spoznajo Abdalaha za krivega, utegne biti obsojen na kazen od petih let do dosmrtne ječe. Toda naj-višja kazen bi bila toliko kot vabilo k novim atentatom. Če pa mu ne dokažejo več kot sokrivdo za atentat v Strasbourgu, bi bila kazen pet ali šest let zapora. Spričo dejstva, da je Abdalah zaprt že od leta 1984, bi bil lahko pomiloščen čez nekaj mesecev ob izteku polovice celotne kazni (iz leta 1984 v Lyonu in pariške ta teden). Francija bi na ta način -kajti o tem se ves čas špekulira - rešena očitka, da ni izpolnila obljube in zamenjala, kot je bilo dogovorjeno, Ibrahima Abdalaha za francoskega talca Gillesa Peyrollesa. Ta je bil 1. aprila 1985 izpuščen - Abdalah pa je ostal v zaporu in nekaj mesecev pozneje, 7. decembra 1985 je počila prva bomba (v Galeries Lafayette).
Ostane vprašanje, kdo drži koga v strahu - teroristi državo ali država teroriste.
JAKA ŠTULAR
Aretacija teroristov udarec za Action directe
PARIZ - V soboto je francoska policija, po »srečnem naklučju«, aretirala štiri vodilne člane teroristične organizacije Action directe Jean-Marca Rou-illana, Nathalie Menigon, Joelle Aub-ron in Georgesa Ciprianija. Do aresta je namreč prišlo tik pred pričetkom procesa proti domnevnemu vodji FARL Abdalahu.
Štiri pripadnike teroristične organizacije, ki je delovala tudi v širšem sklopu evropskega skrajno levičarkse-ga terorizma, kot npr. nemška RAF (Rote Armee Fraction) in belgijska CCC (bojujoče se komunistične celil-ce), je policija aretirala potem, ko jim je bila že dalj časa na sledi.
Ni pa še povsem jasno, kako je policija zvedela, da so se teroristi naselili v mestecu Vitry-aux-Loges (približno 20 km od Orleansa), kjer so živeli kot toliko drugih »kmetov povratnikov«, če tako lahko prevedemo francoski izraz - danes zelo v modi - ki označuje vse, ki se za krajšo dobo odrečejo mestnemu vrvežu in se vrnejo k naravi.
Kaže namreč, da sta dve osebi obvestili policijo o »kmečkem« bivališču
teroristov. Informatorja bi si morala zdaj razdeliti milijon francoskih frankov, ki jih je 19. maja 1986 francosko notranje ministrstvo - po vzoru Divjega zahoda - namenilo vsem, ki bi vladi »izročili« terorista. Morda pa se je policiji obrestoval temeljit pregled vseh prodajaln živalske hrane. V tem primeru bi štiri teroriste izdala brezmejna ljubezen ene izmed njih do... hrčkov.
Policija je naskočila teroriste, ko je četverica sedela pri večerji. Napad je bil tako bliskovit, da teroristom ni uspelo seči po orožju. V hiši, kjer so živeli, je policija odkrila veliko gradiva o delovanju Action directe, poleg tega pa še pravi arzenal, znatne vsote domače in tuje valute ter moderne oddajnike. Teroristična skupina se je baje pripravljala na ugrabitev Roberta Hersanta (z Berlusconijem sta si pravkar prilastila »peto« francosko TV mrežo), ki ga je hotela »zamenjati« s teroristom Regisom Schleicherom, možem v soboto aretirane teroristke Joelle Audron.
Pustna poljubčka Kohlu
Helmuta Kohla sta v predpustnem času obiskali - in poljubili - pustna princesa iz Bonna Marita in njena kolegica iz Bad Godesberga Godesia Brigitte	(AP)
Pogovori Fanfanija z Gromikom
MOSKVA — Zanimanje za reformno politiko Mihaila Gorbačova, prav tako pa tudi skrb za sicer počasno in težavno jedrsko razorožitev sta bili osrednji temi dveurnega pogovora predsednika senata Amintora Fanfanija in predsednika presidiuma vrhovnega sovjeta Andreja Gromika. Fanfanija so na njegovem obisku v SZ, ki bo trajal do srede, spremljali predsedniki treh senatnih komisij, in sicer Mario Ferrari Aggradi, Gino Giugni in Gianfilippo Benedetti. Ker se Gromiko in Fanfani poznata še iz petdesetih let, ko sta bila v OZN, je bil njun pogovor sproščen in se je nanašal na številna skupna vprašanja, zlasti še na tista, ki zadevajo mir in sodelovanje. Iztočnico zanj je prav gotovo dal Gorbačov na Forumu, ko je izrekel prepričanje, da »bo celotna skupnost spoznala, da nikomur ne bo slabše samo zato, ker hočemo izboljšati našo deželo, ampak da bo imel od tega celotni svet samo korist.«
Fanfani je med pogovorom rekel tole: »V Italiji nismo tako nori, da bi upali v boljši svet, če se bo SZ znašla v težavah. Naša prisotnost dokazuje naše zanimanje za razvoj SZ, kar je jamstvo stabilnosti. Želimo, da bi vaše napovedi dobro obrodile in da boste premagali težave, ki se pojavljajo z reformami.«
Ko je stari sovjetski voditelj govoril o miru, je izjavil, da je nevarnosti, ki mu grozijo, mogoče odstraniti, če se jim upre celotno človeštvo. Fanfani pa je odgovoril, da so bili temelji 40-letnega miru položeni v Jalti. »To ni hvaljenje bipolarizma, pač pa prisojanje največje odgovornosti prav velikima silama.« Tako Gromiko kot Fanfani sta se strinjala, da je potrebno preprečiti »kakšnemu norcu, da bi povzročil jedrsko tragedijo.«
Po pogovoru je predsednik senata izjavil, da njegov obisk v SZ ni vmešavanje na področje, ki s parlamentarnim pooblastilom sodi v vladno pristojnost, ampak poskus, kako osvetliti nekaj vprašanj, ki so se glede zunanje politike pojavila v senatu.
V okviru priprav na obisk Gorbačova v Italiji je zanimiv tudi Andreottijev intervju z revijo Oggi, v katerem trdi, da »linije Mihaila Gorbačova o reformah ni mogoče jemati kot propagandno dejanje.« Pred njegovim potovanjem v SZ se je Andreotti spomnil na izjavo Craxija in Thatcherjeve v Londonu, po kateri se hoče »Evropa posvetovati pred vsako odločitvijo, ki bi lahko škodovala pogajanjem v Ženevi« in da so potrebni pogovori med vsemi državami pri iskanju skupne rešitve in premagovanju predsodkov.
Princ Edvard rokoborec
LONDON Angleški princ Edvard je želel postati poklicni mornariški strelec, vse skupaj pa je bilo tako naporno, da je vojaško suknjo odvrgel. Ni pa pozabil, kako s spretnim prijemom rokoborca zavihteti čez glavo. Po gledališki predstavi na temo o rokoborbi je stopil na oder čestitat 16-letni igralki Pennie Latin in 18-letnemu junaku igre Jasenu Smithu, ki je tudi sicer rokoborec. Ta je hotel stisniti roko princu, Edvard pa ga je sunkovito zgrabil, dvignil in zalučal na drugo stran odra. . .
Nova odkritja o brodolomu ribiške ladje Massimo Garau
MAZARA DEL VALLO — Na plaži Triscina pri Castelvetranu (Trapani) so včeraj našli rešilni pas in sod goriva z italijanske oceanske ribiške ladje Massimo Garau. Teza o brodolomu zaradi trčenja postaja tako vedno bolj verjetna. Ob tem se seveda samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj niso oblasti takoj po odkritju rešilnega čolna s trupli štirih članov posadke ladje Massimo Garau sprožile iskanje morebitnih krivcev za brodolom. Tanker, ki je po vsej verjetnosti pregazil italijansko ribiško ladjo, je gotovo utrpel precejšnjo škodo. Če bi oblasti takoj začele iskanje v tej smeri, bi krivce skoraj gotovo odkrile, še preden bi na tankerju prekrili sledove trčenja. Preiskovalci vseeno upajo, da ni še prepozno. Massimo Garau je bila namreč solidna ladja z 175 BRT in jeklenim trupom, da je gusarski tanker gotovo utrpel tako škodo, da jo lahko odpravijo le v dobro opremljeni ladjedelnici. O tem so poleg Interpola obvestili tudi pristaniške oblasti v vseh sredozemskih pristaniščih.
Po včerajšnjem odkritju so v Sicilskem prelivu še okrepili iskanje morebitnih razbitin s potopljene ladje Massimo Garau.
500-Ietnica turških Zidov
ANKARA — Židje, ki prebivajo v Turčiji, bodo leta 1992 proslavili 500-letnico množične izselitve iz Španije. Pravzaprav je to bil beg pred inkvizicijo, ki se je začel ob koncu 15. in nadaljeval v 16. stoletju. Begunci so se iz rodne Andaluzije odpravili na težko in dolgo pot, ki jih je pripeljala v Istanbul oziroma Anatolijo. Kot je izjavil krajevnemu tisku istanbulski rabin David Aselo, smatrajo prišleki Turčijo za svojo domovino, saj so tu naleteli na strpnost in se tvorno vključili v družbeno tkivo kljub velikim razlikam v življenjskih navadah in običajih. Pogovorni jezik jim je še
španščina iz 15. stoletja (ladino), a kot materin jezik so izbrali turščino.
V začetku tega stoletja je živelo v Turčiji 120.000 Židov, pozneje pa se jih je lepo število preselilo v novoustanovljeno izraelsko državo, tako da jih je danes na turških tleh le še okrog 23.000. Večina jih prebiva v Istanbulu, približno 3.000 pa v Ankari. Kako podjetni so, kaže že dejstvo, da imajo poleg štirinajstih sinagog tudi lastne bolnišnice in visoke šole.
Rabin Aselo je pojasnil, da bodo turški Židje slavili 500. jubilej prihoda v novo domovino s študijskimi zasedanji, strokovnimi simpoziji, razstavami in raznovrstnimi drugimi prireditvami.
Slabo vreme na italijanskem Jugu Še štiri žrtve plazov na Severu
VIPITENO — Val slabega vremena, ki je ponovno objel vse gorate predele Apeninskega polotoka, je terjal še štiri žrtve. Plaz, ki se je usul pri Olmedu v občini Racines nedaleč od Sterzinga (Vi-piteno), je pokopal štiri avstrijske smučarje, uslužbence Brenner Autobahn.
Plazovi so nevarna posledica močnega sneženja, ki je v prejšnjih dneh znatno dvignilo debelino snežne odeje v Alpah, in to v veliko veselje turističnih operaterjev, ki jih je skrbela možnost predčasnega konca letošnje zimske sezone.
Sneg pa je presenetil tudi Južno Italijo. Nad Neapljem se je zalesketala bela snežna kapuca Vezuva (na sliki), medtem ko je sneženje povzročilo nemalo težav v Abrucih in v Moliseju, kjer so beli kosmiči plesali neprenehoma kar 30 ur. Nekatere ceste so še vedno zaprte, medtem ko je razburkano morje onemogočilo redne povezave s Tremitskimi otoki.
Slabo vreme je udarilo tudi po Siciliji, kjer sneži, dežuje in je ponekod padla celo toča. Na Sardiniji pa so ljubitelji zimskih športov sprejeli sneženje z velikim navdušenjem in so ob koncu tedna navalili na smučarska središča pa tudi na sugestivno pobeljene planote Gennar-gentuja.
Restavrirali Venerino rojstvo
Slavno sliko Sandra Botticellija Venerino rojstvo so dokončno restavrirali. Obiskovalci florentinskega muzeja Uffizi si jo bodo lahko ogledali od prihodnjega tedna dalje.	(Telefoto AP)