Elementi družbeno komunalne vzgoje v vzgojno izobraževalnem sistemu osnovne šole Konkretna prizadevnost do vprašanj našega časa Fred občnim zborom Republiškega sveta Zveze sindikatov SR Slovenije Veliko se v zadnjem času raz- grafije v 8. razredu naj'bi se izlo- pravlja in piše o ustreznosti našega šolskega sistema bodisi v organizacijskem ali vsebinskem pogledu. To priča o pozitivnih prizadevanjih mnogih faktorjev, da bi poiskali vzroke eventualnim pomanjkljivostim in jih odpravili. Vsekakor so vsi prispevki, stališča in mišljenja dobrodošla, posebno, če diha iz njih resnična prizadetost in skrb za razvoj našega šolstva. Razpravlja se o marsičem: o učnih načrtih, predmetniku, učbenikih, raznih metodah dela in čilo in obravnavalo v 7. razredu (vprašanje na osnovi česa), kjer je geografija posvečena kontinentom, zgodovina pa obdobju kapitalizma in imperializma. Medtem pa je celotna tematika tako pri zgodovini in geografiji v 8. razredu usmerjena v našo najbolj aktualno problematiko. Je to vsebinska povezava med predmeti? In če ostanemo samo pri tem primeru: res si ne moremo zamišljati večjega ©siromašenja rednih učnovzgojnjh področij, konkretno družbenih ved, kot to, da prav V dneh 9. in 10. tega meseca bo v Ljubljani -občni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov SR Slovenije. Gradivo, ki je pripravljeno za ta občni zbor, obsega problematiko tako aktualnih vprašanj, kot so npr. delitev dohodka, samoupravljanje v delovni organizaciji, vpliv organiziranosti podjetij na njihove poslovne rezultate in organizacijske oblike in metode dela sindikatov. Za nekaj odgovorov na postavljena vprašanja v zvezi z občnim zborom smo naprosili člana tajništva Zveze sindnikatov SRS in predsednika komisije za prosveto, kulturo in tisk pri Zvezi sindikatov SRS tov. SLAVKA BOHANCA. Vprašanja in odlovori so bili sledeči. o ostalem. Vse pogosteje slišimo tem odtegnemo vse elemente, ob kot zaključek naslednje: na izob- katerih lahko v predmetu samem 'razbenem področju smo znatno preko učnovzgojnega procesa o-napredovali, a na vzgojnem za- mogočamo mladini najaktualnej-ostajamo. ši pogled na svet in življenje pri Da bi odpomogli tej pomanj- nas, zavest o neprestanem razvoju kljivosti. je na osnovi priporočila in s tem potrebo po ustvarjalnem Sveta za šolstvo SRS o dopolnil- razmišljanju in delu. nih urah, ki naj bi predstavljale širše izobraževanje mladine glede na perspektive razvoja določenega kraja, Oznaka razdobja od zadnjega občnega zbora Republiškega sveta in osnovna izhodišča družbeno-poli-tienih aktivnosti sindikatov v prihodnjem obdobju? Ob tem nastane novo vpraša-mje: kdaj bo ravno ta vzgojni Težko, bi strnil v en sam odgovor vso razgibanost, in pestrost sindikalnega dela v minulem obdobju. Lahko pa rečem, da so se sindikati uspešno vključevali v tisto preosnovo našega ,, . . družbenega življenja, ki je dobilo. clan sindikalne organizacije. iz človeka izhajajoče, samostojno in kolektivno delujoče, prostovoljno združujoče se, družbenopolitične organizacije delavcev. Delovni ljudje naj bi v nji s čimbolj neposrednim medsebojnim sodelovanjem organizirano razyi-jali socialistične družbene odnose in skladno z družbenimi interesi uresničevali tudi svoje. V ospredje je torej stopil človek, v svojo in družbeno korist delujoči e idzvojd ao- prjncip bcdj efikasno rehliziran? svojo pravo podobo šele s spre- ' Zatorej bo osnovna značilnost . upoštevanjem uanašnje stanje je rezultat go- jetjem nove ustave. Njihova kon- občnega zbora prav zahteva po poklicnega usmerjanja, krajevne Sp0darsko družbenega razvoja na kretna prizadevnost do vprašanj nenehnem spoznavanju in izbolj-specUicnosti proizvajalnega in osnovj. nekih zakonitosti. Te spo- našega časa, zlasti pa njihova sevanju družbenega in material-aiugega dela v zvezi s poukom, znavaj0 učenci v teku kontinui- funkcija v razvijajočem se druž- nega položaja delovnega človeka, zlasti pa glede na gospodarsko in ranega učnovzgojnega procesa pri benem samoupravljanju, je izob- zahteva po njegovi sprostitvi, po družbeno problematiko^ komune, predmetih, najbolj družbe- likovala tudi njih same, njihovo njegovi resnični afirmaciji in ak- nastai nov predmet, diuzbeno ko- Brez elementov komunalne vlogo, ki pomeni novo družbeno tivni vlogi v proizvodnji in druž- munalna vzgoja. S tem argumen- problematike in osvetljevanja da- kvaliteto. Čedalje bolj se je zače- bi. In to bo prav gotovo eno iz-tom namreč večina učnih načrtov našnjega stanja ter odpiranja po- la uresničevati ideja učinkovite, med pomembnih izhodišč sindi-utemeljuje nov predmet. r Namen članka je, da samo z nekaterih aspektov nekoliko o-svetli problem in prikaže, kako se lahko zamisel v praksi zaradi neorientacije, čemur se največkrat še pridružuje pomanjkanje zavestnih stališč, izrodf v svoje nasprotje. Iz dopolnilnih ur, s katerimi razpolagajo občinski sveti za šolstvo, je nastalo namreč marsikaj, samo tisto ne, kar je zamisel hotela. Za to 'so tudi neki objektivni razlogi. Osnovno načelo pri sleherni stvari je namreč to, da upošteva vsaj objektivna dejstva, ki so že tu. In ta nedvomno predstavlja prepričanje o treh principih reformirane šole: 1. enotnost osnovne šole, 2. kompleksnost pouka, 3. nedeljivost Učnovzgojnega procesa. Problem je namreč globlji in se dotika koncepta naše osnovne šole v vseh treh navedenih smereh. Gre za vprašanje enotnosti osnovne šole ne samo v organizacijskem smislu, ampak tudi v vsebinskem pogledu. St\;ar razmišljanja je, ali je res koristno v višjih razredih osnovne šole dodeliti časovno enako močan fond, kot ga imata na primer zgodovina ali geografija, obravnavi ožjega lokalnega področja in s tem krniti širši pogled na družbeno in gospodarsko dogajanje pri nas. Ali je dalje pravilno, da glede na naše vzgojne principe-' vzgajamo in pretirano zapiramo mladino v razredu. V tem primeru ne pred-ožje lokalne okvire in ali ne bo- stavi jata logičnega zaključka vse-mo s takim konceptom nekoč do- ga, kar sta posredovala tekom segli ravno nasprotno, kar želi- let. \ mo. Namreč to, da bodo bodoči Preprosto: kaj je bolj narav-Upravljalci in nosilci našega go- nega in logičnega, da na primer spodarskega in družbenega živ- ob poglavju Gospodarstvo SFRJ l.ienja le s težavo podrejali oseb- pri zemljepisu v 8. razredu našlo- rani je bil 27. in 28. marca IV. V tretjem razredu osnovne šole otroci spoznavajo svoj kraj, svoje mesto. Slika ljubljanskih ulic visi na steni, na klopeh pa je maketa mesta. Otroci s prsti potujejo po ljubljanskih ulicah gleda naprej ostaneta zgodovina in zemljepis neživljenjska in neaktualna predmeta, zlasti v 8. Nova izhodišča in pobude IV. kongres Zveze Svobod in prosvetnih drašiev Slovenije V ljubljanski festivalni dvo- ne interese ali interese ožje nimo snov na komunalno proble-skupnosti širšim družbenim inte- matiko, in sicer tako, da ob splo-resem. Vprašanje je tudi, v ko- šni sliki posredujemo nekje pro-kko koristi podrobno spoznava- bleme industrije, drugod kmetij-nie domačega kraja, iztrgano iz stva, nekje zopet turizma, prome-drugih učnovzgojnih področij, sa- ta ali gostinstva itd-' Tu je kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki so se ga udeležili — poleg več kot tristotih delegatov — tudi številni vidni politični in kulturni delavci. Po referatu o »Nekaterih proble- odklenkalo. Edino realno je, da se porajajo raznovrstne organizacijske oblike amaterske dejavnosti, ki so pogojene s potrebami, možnostmi, zrelostjo, hotenjem in željami ljudi.« Posebej je treba opozoriti na mladino in problem njenega hiemu izobrazbenemu nivoju in prilika, da prikažemo ob konkret- mih kulture v našem družbenem vključevanja v dejavnost amater- splošni razgledanosti mladine, 'nih. primerih domačega gospodar- razvoju«, živahni razpravi in s,kih kulturnih organizacij. Odnos stva rast življenjske ravni pre- sprejetju novega satuta — po ka- do mladine je pogosto zelo ozek bivalstva, tu je dana možnost, da terem se je dosedanja zveza Svo- jn nestrpen; radi ji očitamo tež- Zakaj naj bi na primer učenec kmetijskega področja poslušal in se spoznaval tedensko po dve uri spregovorimo o pomenu lastništva bod preimenovala v Zvezo kul- njo po zgolj materialnem stan-® Problemi svojega predela in bi tem dobil nehote vtis, kot da proizvajalnih sredstev, načrtnega turno prosvetnih organizacij, Slo- dardu. Drugačen okus mladine še ... ... ... gospodarstva v državi in komuni, venije — so spet izvolili za pred- nikakor ne pomeni, da ni dostop- je to najpomembnejše vprašanje, o spremembah v strukturi prebi- sednika te organizacije BRANKA na za resnejše in žlahtnejše stva- Jh obratno, kaj ni za učence industrijskega okolja pomembno, da Poznajo razvoj in problematiko hašega kmetijstva? Z lokalistič-n»n cepljenjem dosežemo lahko valstva itd. Vprašanje je tudi, BABICA, kdaj bodo učenci na tej razvojni V uvodu svojega referata je ri. Mladim ljudem je treba na široko odpreti vrata v amaterske stopnji bolj prizadeto občutili na- Branko Babič poudaril, da je po- vrste, če hočemo okrepiti in po-predek in perspektivo domačega trebna jasna idejna in program- mladiti njih »krvni obtok«. kraja:' ali takrat, ko bodo to te- ^očno enostransko izobrazbo, kar matiko poslušali samostojno v gotovo ni v prid konceptu vseruske enotnosti in splošno izob Jsževalnega Šo]e. okviru posebnega predmeta, ali pa takrat, ko jim bo učitelj zgo-osnovne dovine na primer v enoti »delavsko gibanje v stari Jugoslaviji« Tesno s tem vprašanjem pa je posredoval bistvo razvoja v celo- ska usmeritev dela amaterskih kulturnih organizacij, ki mora pomeniti kvalitativni premik na V nadaljevanju -je nato* govoril o sodelovanju amaterskih in značaja Tuvezan princip globalnosti^ poka v osnovni šoli. Na nižji in “rednji stopnji je ta princip še Kar zadovoljivo rešen, z uvedbo novega predmetnega področja pa je nujno, da se v zadnjih dveh , ’h osemletnega šolanja vsa nova izhodišča in pobude, in si- poklicnih kulturnih organizacij, o cer ne le v osnovnem konceptu,‘»krepijeni dejavnosti te^orgamza-temveč tudi v vsakodnevnem konkretnem delu. Dejavnost ama- cije v mestih in industrijskih središčih, pa tudi na vasi, ter o to dokumentiral s prikazi iz terskih kulturnih organizacij mo- nekaterih osnovnih pogojih, ki so ko: mpleksnost obravnave zruši. In favno na področju, ki lahko v met za to? S tako interpretacijo je možno spoznanje, da tu ne gre ^a.ivečji meri prispeva k povezo-- samo za gospodarsko družbeni , aUju različnih činiteljev hovi r etri k oblikovanju v nji- medsebojni vzročnosti in s ,-i oblikovanju dialektičnega mšljenja. Samo en primer: po- e-avje o komuni pri pouku gen- 2 Prihodnji številki, ki bo izšla - aPrila, bomo objavili razpise ti in domačega kraja. Kako je možno ra biti usmerjena predvsem v za-dalje poglavje o družbeni uredi- dovoljevanje potreb in želja Iju-tvi pri zemljepisu v 8. razredu di po kuiturni vzgoji, Izobrazbi, obravnavati brez naslonitve na doživljanju kulturnih vrednot in komuno, si preprosto ni mogoče družabnosti — za kar so pred-zamišljati. Čemu tedaj nov pred- vsem primerne klubske oblike. Potem ko je opozoril, da naj bo pojem udejstvovanja čim širši ter da je zgrešena kategorizacija na aktivne in pasivne udeležence raznih oblik dejavnosti, je B. Babič govoril o pomenu sodobnih komunikacijskih sredstev za razvoj kulturno prosvetne dejavnosti. »Teorija, da je treba gojiti samo tak amaterizem, ki se manifestira v aktivnih nastopih, je zgrešeha in pomeni podobno razvoj ene občine, ampak za naš splošen razvoj, ki ga primeri ožjega okolja konkretizirajo. Tudi tehnični pouk zahteva v zvezi z dosežki tehnike na področju industrije, obrti in kmetijstva razne oblike dela, ki so vezane na spoznavanje bližnjih podjetij, na razgovore s strokov- 0v«ih mest za učno in vzgojno njaki ipd. Ravno tako srečamo skrajnost kot teorija, da je nasto- °Sebje v vseh občinah SRS. potrebni za bodoče delo, kot npr. jasna idejna usmeritev, izboljšanje gmotne osnove in vprašanje kadrov. Čvrsteje bi bilo treba povezati vsa področja kulture in prosvete in okrepiti družbeno vlogo kulturno prosvetnih delavcev v komuni. Med mnogimi delegati in gosti so sodelovali v razpravi še član IK CK ZKS Boris Ziherl podpredsednik republiškega IS Beno Zupančič, predsednik PKZ Skupščine SRS Ivo Tavčar, republiški sekretar za kulturo, in prosveto Miloš Poljanšek idr Razprava je osvetlila najrazličnejša vprašanja — od društvenih in organizacijskih do splošno kul- (Dalje na 4. strani) pajočemu amaterizmu dokončno turnih in družbenih. M. K. kalne aktivnosti tudi v prihodnjem obdobju. Skladna bo s tem seveda tudi zavzetost . sindikatov za samoupravne pravice, delovnih ljudi in njih' odgovornost do samega sebe in skupnosti, za poglobitev njihovega strokovnega znanja, za njihov splošni, kulturni nivo itd. Vse to pa nalaga sindikatom, da pritegnejo v svoje vrste vse delovne ljudi, ki naj bi bolj zavzeto proučevali, ocenjevali in razreševali nastajajoče pojave in probleme. Pogoj za to je seveda svobodno in vsestransko izpovedovanje mnenj, upoštevanje dobrih predlogov in kritičnih pripomb. Samo tako je mogoče, spodbuditi sposobnost, voljo in razmah človekove osebnosti. Tako se je možno spopadati tudi z vsem, kar pači družbene odnose, zavira napredek in utesnjuje polnost delovne ustvarjalnosti. Takšna usmeritev pa seveda bolj kot kdajkoli, zahteva, di se okrepi vloga sindikalnih podružnic. Biti morajo nosilec in spod-budnik vsega naprednega v delovni organizaciji. Na kateri točki dnevnega reda občnega zbora Republiškega sveta bo predvsem poudarek? Odgovor je seveda potrebno povezati s prejšnjim in z njim nekoliko konkretizirati že povedano. Vsako obravnavano vprašanje na občnem zboru naj bi pomenilo nekakšno iztočnico za reševanje osnovnega problema: kako povečati delovne rezultate in s tem izboljšati standard delovnega človeka. Vseh ugotovitev in stališč, ki jih v zvezi s tem podajajo teze za občni. zbor, ni mogoče navesti Med njimi je vsekakor pomembno opozorilo, da preusmeritev iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarstvo in delo ljudi zahteva bistvene spremembe v delitvi družbenega proizvoda. Nujno je spremeniti dosedanje razmerje med osebno potrošnjo in investicijami, seveda v prid osebne potrošnje. Med drugim namreč ni mogoče mimo resnice, da nizki osebni dohodk; slabo vplivajo na vključitev človeka v samoupravljanje, bremenijo ga s skrbmi za eksistenco in ga ne vzpodbujajo da bi skrbel za večje rezultate In nerspektivo delovne, crga.nizaciie Okrepiti bi bilo potrebno splošno potrošnjo, saj to zahteva že sama popolnejša zaposlitev vseh odraslih v družini oziroma komuni Tako se teze poleg drugega zavzemajo npr. za razvoj takega šolstva, ki bo z vsebino in organizacijo dela lahko prevzelo celodnevno skrb za otroke zaposlenih staršev. Prav tako pa je pomembna tudi večja materialna osnova samoupravljanja v delovnih organizacijah, da ne bo delavec odločal le o delitvi osebnega dohodka in s tem ohranjal v samem sebi mezdno miselnost, ampak da bo v skrbi za enostavno in razširjeno reprodukcijo uvidel svojo celovito, med posameznim in splošnim usklajeno samo-upravljalsko vlogo. Poleg teh objektivnih pogojev človekove aktivizacije Za večje delovne rezultate in standard se bo občni zbor usmeril tudi na notranje, probleme delovnih organizacij. Loteval se bo vseh tistih subjektivno pogoienih napak, ki očitno zmanjšujejo gospodarsko učinkovitost. Med temi so tudi nezadovoljiva prizadevanja, kako izpopolniti dosedanjo delitev dohodka po delu, in to zlasti za strokovna dela v gospodarstvu in družbenih službah kako izboljšati organizacijo dela. okrepiti strokovna prizadevanja itd. Močni so še namreč pojavi improvizacije, polobrtniške in administrativne prakse, neodgovornosti, neprizadetosti itd. Nekateri aktualni problemi samoupravljanja v delovnih organizacijah? Samoupravljanje je zelo široko vprašanje, če ga ocenjujemo kot pojem osvobajajoče se osebnosti Ker ga še vse preveč samo tako vrednotimo, še marsikdaj in marsikje ni uresničena njegova konkretizacija v vsakdanjem življenju. Zato je, menim, najaktualnejše vprašanje samoupravljanja — konkretizirati samou-pravljalski položaj človeka. Kako to doseči v delovnih organizacijah, ni mogoče podrobne predpisati. Vsekakor pa so izred.-no pomembna ^prizadevanja vseh tistih delovnihx organizacij, ki so to poskušale in tudi uspele zapisati v sVoje statute. S tem pa seveda delo ni opravljeno. Kaj kmalu se lahko zgodi, da gredo statuti po sprejetju v predale, a odnosi ostanejo isti, in kaj kmalu se lahko zgodi, da bo vse tisto, kar je bilo danes v statutih še progresivno, jutri že zastarelo. Mislim, da bodo vsa vprašanja, ki jih bo obravnaval občni zbor, izredno ppmerribna tudi za šolstvo. In v tem pogledu čakajo tudi sindikate prosvetnih delavcev še neštete nove naloge. Javno ocenjevanje V naši pedagoški teoriji in praksi velja načelo javnega ocenjevanja znanja učencev. Čeprav sta bistvo in vzgojni smoter javnega ocenjevanja v pedagoški literaturi že povsem razčiščena, se vendarle o javnem ocenjevanju pojavljajo na-ziranja, ki niso le zgrešena, temveč bi imela tudi kvarne posledice, če bi jih uveljavili v praksi. Javno ocenjevanje neredko identificirajo z zahtevo, naj bi se učenci sami ocenjevali, oziroma naj bi ves razred sodeloval pri ocenjevanju posameznih učencev. Te zahteve^ ki se v nekaterih naših šolah že uresničujejo, podpirajo zlasti z naslednjimi argumenti: — ocenjevanje učiteljev je pogosto subjektivno in krivično, zato bi sodelovanje učencev prispevalo k večji objektivnosti; — sodelovanje učencev pri ocenjevanju znanja je sestavni del njihovih samoupravnih pravic; — s sodelovanjem pri ocenjevanju bi navajali učence h kritičnemu presojanju znanja sošolcev; s tem, da bi učenci sooce-njevali znanje, bi jih navajali na' le na to, da bi se. zavedali svoje odgovornosti pri osvajanju znanja, temveč tudi na to, -da bi prevzeli del odgovornosti tiidi za ocene. Ne gre torej za načelo jav-^icga ocenjevanja temveč za vprašanje, kdo naj ocenjuje in kdo naj za oceno odgovarja. Naša pedagoška teorija in predpisi (splošni zakon o šolstvu, zakon o osnovni šoli) postavljajo načelo: učitelj ocenjuje sam in tudi sam ja oceno odgovarja. Menim, da je to povsem pravilno iz .naslednjih razlogov: — zavedati se moramo vloge vzgoje v razvoju učencev in s tem tudi učiteljeve odgovornosti za njegovo delo; — ocenjevanj^ je zelo zahtevno dolo, ki ga lahko opravlja le zrela osebnost z velikim strokovnim in pedagoškim zna-.njem; — pravilno lahko ocenjuje le učitelj, ki ve, kaj in kako mora ocenjevati, da bo dosegel vzgojni namen ocenjevanja; — za preverjanje znanja in ocenjevanje se je treba temeljito pripraviti, kar zmore le učitelj, ki pozna učence in metode ter kriterije ocenjevanja;.. — družba je poverila učitelju nalogo, da vzgaja učence, zato ji je za svoje vzgojno delo, ki vključuje tudi preverjanje in ocenievanie znanja, odgovoren. Slabosti preverjanja in ocenjevanja znanja ne bomo odpravili s sodelovanjem učencev pri ocenjevanju, temveč samo s takim ccenievanjem. ki bo dalo kot rezultat kar se da objektivne ocene. Gre torej za sistematično in objektivno ocenjevanje, za pravilne kriterije glede obsega in kvalitete znanja, za upoštevanje razvojne stopnje učencev in njihove dojemljivosti, za pravilno vrednotenje vzgojnega pomena ocenjevanja, ki ni le sredstvo za klasifikacijo, temveč sestavni del celotnega vzgojno ‘izobraževalnega procesa. ' - Navedeno' stališče pa ni v nasprotju z načelom lavnega ocenjevanja, katerega bistvo je v tem, da učence z ocenami seznanimo in jih utemeljeno, S tem, da pred razredom analiziramo znanje učencev, da jih opozorimo, v 'čem je njihovo znanje dobro, v čem pomanjkljivo in kako naj ga popravijo, pa razvijamo v učencih tudi sposobnost za kritično presojanje. Dušan Kompare lili lesni za nov pokojninski sistem lanja na , fakulteti bi stalo npr. lOOiOOO din. Seveda pa je tudi II. občni zbor sekcije Vzgojiteljev neprilagojene mladine Uredništvo Prosvetnega de- merjavi z ostalimi bi spet prišla nujno morata upadati. 40 let delavca in republiški odbor Sindi- do izraza. Cim starejši so upo- lovne dobe bi bil le prevelik na- 100.000 din. Seveda pa je tudi pretekli mesec je bil v dvo- forume in družbene organizacije kata delavcev družbenih deiav- ik°ien(;i; tembolj občutne bi bile por če hočemo zahtevati še neko glede ureditve tega vprašanja več rani republiškega zavoda za so- s položajem v katerem je tovrstna nesti prejemata številna vpraša V^Hke, kajti pokojnine starej- kvaliteto njihovega dela Zato bi možnosti: vsak posameznik bi cialno zavarovanje v Ljubljani vzgojna" dejavnost, pa je treba prejemata številna vpraša S1h delavcev v prosveti so v pri- bilo prav, ko bi novi pokojninski lahko sam odkupil ta leta, lahko n občni zbor sekciie vzgojiteljev opozoriti še na vrsto problemov, n.>a glede novega pokojninskega merjavi s podobnimi profili de- zakon upošteval določene faktor- bi mu jih plačala družbena skup- neprilagojene mladine Društva ki terjajo čimprejšnjo rešitev, sistema, ki se pripravlja; vpra- lavcev v gospodarstvu izredno je pri upokojitvi delavcev po po- nosi ali pa tudi 'delovna organi- defektologov Slovenile v kateri Tako ni naprimer niti osnovnih sanja pošiljajo tako sindikalna je 73 članov. normativov za normalno pošlo- MO ssriinrs.« majhne. Zaradi tega. bi bil ume- sameznih panogah, po različnosti zacija posamez- ZSSTŽ Š8l£ ” ^ "•*"* ^ miki. O vsekakor perečem vpra- nja tri leta službe, namesto pred- Narediti bi šanju starostnega zavarovanja laganih pet let. predlog, da bi se uspešen študij področju prosvete vrsta vprašanj. regerno ____ ;e noudaril dr Bro- (bolje rečeno: socialnega var- Prav tako ni nobena skriv- na višjih in visokih šolah lahko Ne glede na to. kdaj bo sprejet , 'skaberne — da v tem ženci drugega občnega zbora te ctva) bi bilo Dolrebnn da hi m nost’ da se Prosvetni delavci v dal v dokup redne zaposlitve. Po- nov zakon o pokojninskem zava- • , , . U, Droblema s sekcije opozorili, da je potrebno metno ^mislili mi Vsi, in to' K ne samo v obliki vprašanj, češ, črpavajo. to še zlasti v naših bab, ki so bili v stari Jugoslaviji gane teze vso pozornost. Vse- ° , zadovoljivo rešila Pogumno medzavodskih strokovnih aktivov kakoibo to in kako bo ono, tem- razmerah, ko imamo tolikšno po- več let brezposelni. Tudi ta iz- stransko tehtanje predlogov terja . st,ol>ii1ela z vrsto pro- (učiteljev, vzgojiteljev, mojstrov več da bi dodobra pretresli pred- manjkanje učiteljskega kadra ko gubljena leta bi se dalo odkupiti, od nas vsak dan bolj pereče WerrVV) V še danes zavirajo in ravnateljev) Poudarili so da . niso urejeni pogoji njihovega de- Vendar je treba povedati, da bi vprašanje življenjskega standar- * b« ra7vr>4 na nodročiu bodo morale reševati — v skladu la0ane teze in spremljali proble- ia in podobno, tako da jim de- bil tak odkup let — po nekih ra- da delavcev v vzgojnoizobraževal- „ P? V_A ,c , 3 neorilaaoieno z načeli samoupravljanja — svoje matiko vseskozi s predlogi, ki ne lovni elan in sposobnost z leti čunih — precej drag: eno leto šo- nih ustanovah. D. H. mladino 8 F 5 J notranje probleme predvsem de- V štirih letih je priredila ta lovne 'skupnosti posameznih za-sekcija vrsto republiških šemi- vodov, le-te pa si bodo pridobile narjev, sodelovala je na šemi- priznanje in s tem podporo jav-n ar j ih v zveznem merilu — njeni nosti samo s strokovnostjo in de-člani pa so prispevali precejšen lom, k1 ko skrbno opravljeno. bi viseli v zraku, temveč bi imeli argumentirano osnovo in bili povezani s celotno našo družbeno problematiko. Teze za nov pokojninski sistem, ki jih je izdelal zvezni sekretariat za delo, so marsikje vzbudile upravičene ugovore. Čeprav je v njih lepo rečeno, »naj bi z novim pokojninskim sistemom izvedla reforma obsto- Tudi letošnji marec je bil po- se vodstva šolskih centrov ječega pokojninskega sistema ta- svečen poklicnemu usmerjanju. Pudr5^iu ljubljanskega okraja Poklicno usmerjanje in pomoč šolskih centrov ustreznih strokovni delež na mednarodnih forumih. Ob Obravnavi težkega stanja, v katerem je večina naših vzga-jališč, se je sekcija lotila med drugim tudi konkretnih nalog. , ,.. ■ Najpomembnejši med temi sta: na nogami, za finomehamka takšni, idejni načrti novogradenj in ki slabo vidijo itd. , adaptacije prevzgojnih zavodov V. Arhar ko, da bi z ustreznimi ukrepi bi- Ce govorimo o posebnem mesecu •g,ka0^bc>i-nica1 vreZ^dat1«f'o^po- d ^ P,0'k^™e.m usmerjanju^bo- (sedanji so v starih graščinah ali stoječega pokojninskega zavaro- p,oudariti pomembnost' te dejav- le (o zahtevnosti, predizobrazbi, n^zaciii' ekskurzij na osemletkah s a n !e °u strez n e 2 ^šola n i a' ^adr o v jevanje"z" družbeno ekonomskim nosti> ki bi morala biti nenehna možnosti nastanitve v internatu {n pojasnjevali mladim zahtevnost Opozorili so, da učno vzgojni ka- razvojem« — pa ne moremo trdi- skrb vseh, ki želijo delovnemu mr.) ter izda to gradivo se v le- poklicev, za katere center izobra- der v vzgajališčih največkrat ti, da bi z nekaterimi predvide- človeku uspeh in zadovoljstvo a . . žuje. Tako si bodo lahko učenci nima. primerne strokovne izo- nimi spremembami to dosegli v • , r Na sestanku so udeleženci po- osemletk ogledali solske. delavni- brazbe, in poudarili, da je nujno, trenutni situaciji, kakršna je P,ri nleg0'vem P°klicu. udarili, da naj bo za vsakega mla- ce, se pogovarjali z učenci, ki se da se v okviru defektološkega kakršna je bila že precej let na- Na sestanku, ki ga je sklicala dinca ali mladinko, ki stopi v uk, že Uče poklica, ogledali si bodo oddelka sedanje VPS v Lju-zaj in kakršna po vsej verjetno- gospodarska zbornica 17 III. so pa se odloči za določen po- njihove izdelke idr. šolski centri bljani formira samostojna štu-sti bo še precej časa prav na po- razpravljali o tem kako nai pi kIic’ obvezen zdravniški pregled, menijo, da je problematika po- dijska skupina, v kateri bi se dročju prosvete. strokovne šole in’ šolski centri Zdravstveni pregledi in psiholo- klicnega usmerjanja zelo po- oblikovali profili strokovnih ka- e b s s 1 cenl ški testi pri nas niso redkost, do- membna, zato so tudi pripravlje- drov za vzgajališča. Tez samih na tem mestu nebi pomaga.i zavodom za zaposlo- gaja pa se; da se odločijo npr. za ni po svojih močeh sodelovati pri Kljub prizadevanju sekcije, podrobneje navajali, ker so vsa- vanje delavcev in njihovim ko- poklic frizerja učenci s ploskimi tem. Karel Podhostnik ki je nenehno seznanjala ustrezne komur dostopne. Radi bi načeli misijam za poklicno usmerjanje . samo nekaj vprašanj, ki soinhm ter osnovnim šolam pri poklic-jih poslali člani našega sindikata nem usmerjanju. in ki naj bi služili za nadaljnjo ... v. . Mlaa človek lahko zazivi v stro- X CX£kJI dV\J. .« > V 1 a T -val« v kovni soli polno življenje, ce si Med pogoji za pridobitev sta- je izbral poklic, za katerega ima roštne pokojnine navajajo teze sposobnosti. Z veseljem in vo-tudi povprečje osnov, po katerih Ijo. se loti dela ter doseže že v je bil zavarovanec zavarovan učni dobi lepe uspehe. Učenci, zadnjih 5 (ali po izbiri zadnjih ki že vedo nekaj o poklicu, za. 10) let. Dalje beremo tam tudi predlog, naj bi zaposleni dosegli maksimalno pokojnino s. 40 (ženske s 35) leti službe. To sta le dve predlagani tezi, 'ki pa vzbujata resne pomisleke. Zakaj? katerega so se odločili,, stopijo v uk s samozavestjo. Zal pa je mnogo takšnih, ki. začno novo pot. s strahom in negotovostjo. Ti so se na šoli znašli bolj ali mahj slučajno in prav gotovp Znano je. da je bil materialni niso imeli nikogar, ki bi jim sve-položaj šolstva in s tem prosvet- t°yal> kakšen poklic naj si izbe-nih delavcev v Sloveniji v pre- poteklih letih zelo slab, nekoliko^se Lahko potrdimo, da je družba je izboljšal šele lani in letos. Eko- — kar zadeva področje poklicne-nomizacija pokojninskega siste- ga usmerjanja — v povojnih lema, kot ga predvidevajo teze tih storila že precej. S tem se (kolikor je nekdo družbi prispe- ukvarjajo zavodi, osnovne šole in val v letih svoje zaposlitve, toli- drugi. Največkrat pomeni poko se mu na stara leta daje), bi klicno usmerjanje za osnovne povzročila še večja neskladja, šole precejšen problem, saj Praktično se to pravi, da bi bili le-te nimajo dovolj materiala o SIMfL. z novim pok. sistemom na bolj- tem, kakšne so poklicne možnosti šem tisti upokojencu ki so imeli mladine. Zato, da bi pomagala prej boljše prejemke. Neravno- vsem, ki'svetujejo mladim Iju-pravnost prosvetne službe v pri- dem pri tej važni odločitvi, so Srednja politehnična šola za pouk tujih jezikov v Sofiji Novice od drugod DOPISNI TEČAJI ZA SREDNJEŠOLCE NA JAPONSKEM Lani so začeli na Japonskem z dopisnimi tečaji na srednješolski pouk, kombiniranimi z radijskimi in televizijskimi tečaji. Pravijo, da so dosegli precejšen uspeh, saj je bilo za takšno šolanje mnogo zanimanja posebno med mladimi delavci, ki niso končali srednje šole. V DESETIH LETIH BOLIVIJA BREZ NEPISMENIH V nekaterih bolivijskih mestih, kot npr. v Santa Cruzu in v La Pazu so študenti podvojili napore v akciji proti nepisme- -nim, ki so jo začeli že v lanskem aprilu pod geslom: »Vsak dom predstavlja šolo!« Vlada je že pred dvema letoma izglasovala program, ki predvideva, da v Boliviji (kjer sedaj ne zna niti pisati .niti citati sedem prebivalcev od desetih!) 1971. ne bo več nepismenih. Za uresničitev tega programa je zagotovljenih 28 % sredstev celotnega nacionalnega proračuna, kajti v Boliviji živi 1,256.000 kmečkega in 350 tisoč mestnega prebivalstva... IZPOPOLNJEVANJE NA POLETNIH TABORJENJIH Poljski dijaki, ki se uče v šolah angleščino, francoščino ali ruščino, lahko izpopolnijo svoje jezikovno znanje na poletnih taborjenjih, ki jih organizira poljska nacionalna komisija UNESCA. Učenci so povezani s sistemom šol, ki so članice te organizacije, profesorje pa pošiljajo nacionalne komisije SZ, Anglije in Francije. Dijaki si razširjajo na teh taborjenjih tudi znanje iz zgodovine, kulture in aktualnih problemov vsake izmed teh treh držav. i Dušan Kompare: Splošnoizobraževalne šole v Bolgariji Ko sem v začetku januarja letošnjega leta odhajal v okviru mednarodnega tehničnega sodelovanja v Bolgarijo, sem sicerjve-del, da je bolgarsko šolstvo zelo razvito, vendar pa je vse, kar sem videl, močno preseglo pričakovanja. Ni me impresio-nirala ia izredna pridnost bolgarskega ljudstva, ki je zaostalo agrarno deželo preobrazilo v razvito socialistično industrijsko agrarno državo, temveč tudi izredna skrb za splošno izobraževalne in strokovne šole ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev. Posebej pa moram poudariti tudi, da so naju z ing. Nučičem, ki je proifčevai sistem strokovnega izobraževanja, povsod zelo ljubeznivo in prijateljsko sprejeli in nama omogočili, da sva v kratkem času videla vrsto splošno izobraževalnih in strokovnih šol, učiteljskih inštitutov in inštitutov za izpopolnjevanje učiteljev. Tako na ministrstvu za prosveto v Sofiji, kakor tudi na oddelkih za prosveto in šolah v Sofiji, Piovdivil, Stari Zagori in Burga-su so nama dali vse podatke, ki sva jih želela. Zanimali lso se za naše šolstvo, izražali spoštovanje do Jugoslavije in nama izkazovali iskreno gostoljubje. Dali so nam tudi gradivo o organizaciji, materialni osnovi in vsebini izobraževanja v Bolgariji. Key sva povsod našla obilo razumevanja za najino delo, sva lahko dobila dober vpogled v bolgarsko šolstvo. Zanimal sem se predvsem za »plo&no izobraževalne šol?, iz- obraževanje učiteljev za obvezno šolo in njihovo izpopolnjevanje,. Po razgovoru z ljubeznivimi načelniki na ministrstvu sva z ing. Nučičem obiskala poleg številnih strokovnih šol tudi pet srednjih politehničnih šol, dva učiteljska inštituta in dva inštiuta za izpopolnjevanje učiteljev v raznih krajih Bolgarije in se povsod prepričala o odlični ppianizaciji bolgarskih šol in njihovi vzorni opremljenosti s kabineti, laboratoriji, tehničnimi sredstvi, učili in učbeniki. Raven bolgarskega šolstva dokazuje, da se v tej deželi zavedajo, da so za razvoj industrije, kmetijstva1 in drugih gospodarskih panog ter splošno kulturno rast potrebni ljudje s temeljito in vsestransko izobrazbo in da so investicije v šolstvo obenem investicije v gospodarstvo. Iz obilice gradiva, ki sem ga nabral o bolgarskih splošno izobraževalnih šolah, sem izbral le nekaj najpomembnejših ' podatkov, s katerimi bi rad le v grobem- obrisu podal glavne značilnosti splošno izobraževalne delovne politehnične šole. SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNA DELOVNA POLITEHNIČNA Sola Šolanje na splošno izobraževalni delovni politehnični šoli traja 11 let. Obsega tri stopnje: od 1. do 4. razreda (načalno učilište' od 5. do 8. razreda (progimna-zija) od 9. do 11. razreda (gimnazija), Razen srednjih politehničnih šol, ki obsegajo ll razredov, obstajajo tudi 8-letne osnovne šole od I. do VIII. razreda, štiriletne šole od L' do IV. razreda, pro-gimnazije od V. do VIII. razreda in politehnične gimnazije od IX. do XI. razreda. Do leta 1959 je trajala osnovna šola le 7 let. Z reformo pa se je -razširila na 8 let. Reformo uvajajo postopoma in bo zaključena 1. 1965. Osmi razred 50 uvedli v osnovnih šolah takrat, ko so bili izpolnjeni pogoji. Od leta 1959 odpirajo vsako leto 380 novih 8-letnih osnovnih šol. Trenutno je v Bolgariji 85 % osemletnih osnovnih šol, 15 "Z' pa je še 7-letnih. Vsaka osemletna osnovna šola mora imeti 4 kabinete (fizika, kemija, biologija, osnove kmetijstva) in šolske delavnice. Vsa sredstva za to ' so zagotovljena. Osemletna osnovna šola je obvezna; . Novi učni načrt za prvih 9 razredov so uvedli naenkrat, učne načrte za 10.—11. razred pa uvajajo postopoma. V načrtu je tudi podaljšanje srednje politehnične šole na 12 let. Dvanajsti razred bodo začeli uvajati po letu 1965. Naloga splošno izobraževalne delovne politehnične šole je, da usposobi mladino za življenje v socialističiii družbi, da poveže pouk in vzgojo s splošnokmetij-skim in proizvodnim delom* da vzgoji ljubezen do dela, da vzgoji izobraženo in vsestransko ter harmonično razvito osebnost, da posreduje učencem osnovna znanja iz posameznih ved,-da jim da marksistični svetovni nazor, da jim zagotovi delovno, politehnično in profesionalno usposobljenost ter telesno, estetsko in nravstveno vzgojo. Glavna naloga srednje politehnične šole torej je, da uspo- sobi učence za sodelovanje v materialni proizvodnji in za študij na visokih šolah. V skladu s temi nalogami ima srednja politehnična šola naslednji predmetnik. Razredi St. Predmeti 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Število učnih tednov 8. na 9. 10. leto 11. I 31 31 31 31 33 Število 33 ur 33 29 na teden 32 32 30 1. Bolgarski jezik in literatura 11 11 11 7 6 6 5 5 3 3 4 2. Ruski jezik — — — — 3 3 3 2 2 1 1 3. Zahodni jezik — — — -T- — — 2 3 3 2 4. Maitem., algebra, geometrija 5 5 5 5 6 5 5 4 5 4 5 5. Fizika in astronomija — — — — — 1 2 2 3 3 - 4 6. Kemija 2 2 2 3 2 7. Biologija — — — H — 2 2 2 2 2 — 8. Geografija — — — Vi 2 2 2 2 1 2 — 9. Zgodovina in ustava — — — 2 2 2 2 2 2 2 “/» 10. Osnove komunizma 2 11. Psihologija 12. Telesna vzgoja 2 2 3 3 3 2 \ 2 2 2 2 2 13. Risanje 1 1 1 1 2 2 1 1 14. Petje 1 2 2 2 2 2 1 1 1 — 15. Državljanska obramba V* Skupaj . . . 20 21 22 23 26 27 27 27 26 26 25 II. Tehnična vzgoja 2 2 3 3 3 3 3 2 Splošni tehnični predmeti: 1. osnove kmetijstva 2 2. osnove indust. proizvodnje a) strojeslovje z risanjem b) Elektrotehnika 1 Skupaj . * , III. 2 >2 3 3 3 3 3 4 3 — 1 Proizv. teoretični in prak- tični pouk 3 6 6 V celoti . . . 22 23 25 26 29 30 30 31 32 32 32 IV. Fakultativni predmeti 1. Stenografija — — — ' — — — — 2 2 — — 2. Ruski jezik — — — V 2 2 2 •2 2 2 2 3- Zahodni jezik 2 2 2 2 Latinski jezik < 2 2 — 5. Glasba 2 2 2 Risanje 2 2 2 7. Avtomobil in traktor — 1— *— — — — 2 2 a o “ £>IS 72 15 ia 54 15 11 11 Vi 12 Vi 16 Vi 2 1 25 10 14 21 2 3 1 15 4 14 8 4 6 6 P i s e j o nam... iz Šmarja pri jelšah Morda prvič letos ni bilo na zborih voliilcev v občini Šmarje slišati očitka, »da porabijo šole toliko denarja«. Sola je postala nujnost, zato so na zboru v Imenem poudarili: “■Za šolo ni škoda denarja, za šolo naj le gredo sredstva«. Zanimivo je, da so vsa Aeta doslei razpravljali le o davščinah in cestah, končno pa so prišle na vrsto tudi šole. Vsem je razumljivo, da so za dobro, življenjsko in sodobno urejeno šolo nujna ustrezna materialna sredstva pa tudi dobri prosvetni delavci. Prav je, da se tega zavedajo neposredni’ proizvajalci in večina občanov. Reorganizacija šolske mreže je trenutno najaktualnejši problem v šmarskem osnovnem šolstvu. — V Rogaški Slatini je združitev osnovnih šol (čeprav je potekala s težavo) rodila prav lepe uspehe, na zboru pa so postavili zahtevo, da je že zdaj treba pomisliti na novo šolo. Novo šolo bodo dobili v Lesičnem,« v Podčetrtku pa je začela delovati osrednja šola. V načrtu imajo še ureditev šol v Šmarju pri Jelšah, Kristan vrhu in v Kostrivnici Pripomniti je treba, da se skrb občanov ne konča pri materialnih sredstvih, ampak si žele v svoje šole tudi potrebno število dobrih učiteljev, predvsem predmetnih. Razumljivo: tudi sredstva za stanovanja prosvetnih delavcev se bodo našla — ti pa bodo ob urejenih življenskih pogojih lahko kvalitetno opravljali! svoje delo. R. L. V ORMOŠKI OBČINI ŽIVAHNO DELUJE PODRUŽNICA SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev občine Ormož šteje okrog 120 članov. Delo se odvija po komisijah. Posamezni člani uprav-nega odbora vodijo pet komisij: komisijo za ideološko izobraževanje članstva, za letovanja in ekskurzije, za materialna vprašanja, za povezavo s tehničnim osebjem in za dopisništvo'. Vse so kar aktivne. Vsaka je sestavila plan dela, ki ga je predložila upravnemu odboru, po le-tem organizira upravni odbor svoje delo. Podružnica ima 10 sindikalnih skupin, katerih delo se odvija po štirih popolnih in šestih nepopolnih šolah ormoške občine. Vsaka skupina ima svoj študijski načrt. Ob zadnjem občnem zboru je bilo predloženo, da bi se ormoška podružnica decentralizirala v več manjših, ki bi bile na popolnih osemletkah občine, vendar je učiteljstvo pokazalo težnjo, da ostane skupaj, saj so šole precej oddaljene od Ormoža in tako dobe učitelji priliko., da pridejo skupaj vsaj ob sindikalnih zborovanjih. Podružnica pripravlja za tekoče leto 3—4 zborovanja svojega članstva. Enega od teh je izvedla že 20. februarja. To je bil obisk gledališke predstave Šiviljski brivec v mariborskem gledališču. Po predstavi je bdi družabni večer v hotelu Slaviji. Razživeli smo se počasi, saj nismo navajeni večjih družabnih prireditev, ker živimo v odročnih krajih in smo navajeni le dela v precej težkih pogojih, daleč od večjih mest. Izleta se je udeležilo 50 članov. V kratkem bo v Ormožu ponovno zborovanje, na katerem bomo razpravljali o delitvi čistega dohodka in dela osebnih prejemkov prosvetnih delavcev. Do tega zborovanja bo izvršena v naši občini analiza osebnih dohodkov v vseh gospodarskih dejavnostih občine, kjer so zanosleni delavci oziroma uslužbenci z našo ustrezno izobrazbo. Na ta sestanek bodo povabljeni občinski in politični funkcionarji. Komisija za ekskurzije in letovanja je pripravila 3 načrte za letni izlet članstva naše podružnice: ogled Vojvodine, proga Sarajevo— Spit in obisk Beograda in Djerdapa. Članstvo bo na zborovanju odločilo, za katero od teh treh variant ima največ interesov. Komisija za materialna vprašanja je pripravila predračun izdatkov za ormoške šole po novih kriterijih. Žal je bilo njeno trudapolno in zamudno delo brez haska, ker občina nima sredstev da bi realizirala ta načrt. Precej pereči so pri nas še vedno stanovanjski problemi. Zlasti je velika potreba po gradnji učiteljskih stanovanj na območju okoliških šol, tako pri Veliki Nedelji, ne Runeču, kjer stanuje učit. družina v bivši viničariji. V Podgorcih kljub novemu bloku še ni mesta za vse. prav tak problem se odpira jeseni pri Miklavžu, kjer stoji že drugo leto nov učiteljski blok z vsemi potrebnimi instalacijami, a brez vode. Za potrebe nove učne moči ni stanovanj. V Tomažu bodo gradili stanovanjski blok za učiteljstvo in miličnike, sredstva so odobrena in bo tako ta problem rešen. Tudi v Ormožu je še vprašanje stanovanja za eno učno moč nerešeno, v jeseni pa bo potreba z novimi namestitvami večja. N. M. NEREŠENO VPRAŠANJE V STATUTIH SOL? Na dnevnem letnem občnem zboru sindikalne podružnice prosvetnih delavcev v Velenju so razpravljali med drugim tudi o statutih šol. V zvezi s tem so opozorili, da bi bilo treba najti primernejšo stimulacijo med učiteljem, predmetnim učiteljem in profesorjem. Dejstvo je, da danes skoraj ni gospodarske panoge, kjer se ne bi spraševali po strokovnjakih, saj vedo, da je mogoče pričakovati več le od strokovno razgledanega človeka. V prosvetni službi je tako vprašanje toliko bolj aktualno, toda ... Vprašanje eksistence profesorja na osnovni šoli se pojavlja ponekod v absurdni obliki. Skoraj vsak dan slišimo za podatke, da ni dovolj predmetnih učiteljev in profesorjev, pa tudi to, da med mladimi ljudmi ni dovolj vneme za nadaljnje izobraževanje. Poklic prosvetnega delavca je že več ali manj feminiziran in danes se samo še sprašujemo, kdaj bo izginil zadnji moški predstavnik iz osnovne šole. To je povedano nemara dra-' stično — toda bolje je prepre- = čiti požar, kot gasiti! Vendar 1 velja poudariti, da je vprašanje g moške avtoritete v razredu ze- S lo pomembno! Kako naj bi rešili ta pro- jj blem? Poseči bi bilo treba na 1 učiteljišče, kjer bi morali do- 1 sledno izvajati selekcijo, ne pa 1 sprejemati za vsako ceno »mo- j§ ško delovno silo«. Znano je, da § za dekleta selekcija velja, za 1 dijake pa le delno. Sedaj sprejemamo na šolah I statute. Vprašanje: ali smo po- 1 svetili dovolj pozornosti — tu- 1 di materialne — izobraževanju? g Menim, da bi imeli precej j več predmetnih učiteljev, če bi | imeli le-ti vsaj od šest do deset S tisoč din več osebnih prejem- g kov na mesec. Prav takšna raz- '1 lika bi morala biti tudi med 1 predmetnim učiteljem in pro- i fesorjem, ki prav gotovo mnogo 1 bolj bogatita pouk kot absol- 1 vent učiteljišča. Predvsem pa: nenehno izpo- g polnjevanje je v prosvetni služ- i bi še veliko pomembnejša na- jj log^ kot kjerkoli drugje, kajti g to terja od prosvetnega delav- jj ca nagel razvoj znanosti, tebni- 1 ke in umetnosti. Pomembnosti 1 izobraževanja torej ne moremo H zanikati — ne smemo pa poza- jj biti na vse, kar bo mladega 1 človeka stimuliralo, da bo po- jj stal predmetni učitelj,'profesor, jj Ni še prepozno, da pogledamo jj še enkrat v osnutke statutov in g posvetimo več pozornosti tudi g temu poglavju! Poudariti velja. | kar je sicer že znano: od pro- 1 svetnega delavca je odvisna B kvaliteta dela! V. Smajs H Slovenski šolniki iz Trsta v prijateljskem pomenku z učiteljskim zborom osnovne šole Janka Premrla- Vojka v Kopru »Le za kurjavo, kredo in papir...« Spet plat zvena zaradi šolstva v litijski občini? dvema letoma. Med tamkajšnjimi še nekaj... Ker pa trenutno ni prosvetnimi delavci je spet za- dovolj denarja, je potrebno — zavladala negotovost in slaba volja, časno sevčda — za 3,5 °/o sredstev Naj navedemo nekaj ugotovitev, šolam odtrgavati.« Tako pravijo ki utemeljujejo njihovo bojazen, na litijski občini. Torej še od Sklad za šolstvo je v lanskem predvidene vsote za vzgojnoizob- ---- letu razdelil med te ustanove 123 raževalne dejavnosti ki je že ta- ju svoje občine, bilo je živčnih milijonov dinarjev, medtem ko ko za dva milijona manjša kot ie izpadov in slabe volje med pro- predvidevajo v letošnjem letu le bila lani, odtrgavaio 3 5 odstotka svetnimi delavci... Potem? Po- 121 milijonov din — brez zveze s Kam tn mVH? tem se je našel denar, da so se tem, da so stroški izobraževanja . stvari uredile — da so šole pre- porastli, da so življenjski stroški ... 0^s?ah smo osnovno šolo Lijete sredstva, ki so jim omogo- iz dneva v dan višji in — napo- .lja’ kl oblskuie 835 učencev in čila za kratek čas kolikor toliko sled: da imamo tu zahteve šolske 54'elansW kolektiv. Po pra-nemoteno — čeprav še zdaleč ne reforme, ki postavlja svoje čisto Vllmku ° delitvi dohodka, ki ga zadovoljivo — delovanje. določene zahteve tudi v material- lmajo na ^ej šoli, bi moralo biti Človek bi mislil, da se ista si- nem položaju šol, v njihovi razPlerje med materialnimi in tuacija na področju vzgojnoizob- opremljenosti ipd. Nič drugače ni Sn o !vi izdatki na tei ustanovi raževalnih dejavnosti v tej obči- bilo v Litiji, kot takole: na občini 80 : 20 ~ na šk°do materialnih ni ne more več ponoviti. Bile so so izračunali, koliko šole lahko seveda- V resnici pa je bilo lani obljube in izdelani predlogi da dobijo — sklada za šolstvo nihče to razmerje 92:3, medtem ko letos ne bodo mogli dati za materialne Dobro se še spominjamo hrupa, ki je nastal predlanskim zaradi slabčga položaja šolstva v litijski občini. Tedaj je bilo izrečenih in napisanih precej ostrih na račun tistih, ki delijo sredstva za različne dejavnosti na območ- bo v prihodnjih letih boljše. Danes — spomladi 1984 — pa šole potrebovale. ... so vzgojnoizcbraževalne ustanove leta bomo videli: če se bodo sred- ...------------ ---- “r. " v litijski občini na istem kot pred stva ustvarila bodo šole dobile kupili nobene knjige ir n 11 v n i r>r\ ni niti vprašal, koliko bi nemara ncijtve zuje tudi perspektivo razvoja. Ne podjetij. Tak koncept ni združ- pnmerne zaposlitve, da bi se spuščali na nižjo in Ijiv z osnovno idejo, to je spo-srednjo stopnjo in tam poiskali znavanje današnjega in perspek-elemente spoznavanja najaktual- livnega razvoja, nejših problemov občine, je že od 4. Prav tako je bremenilo ne- ustanovitev in prva finančna sredstva, je tudi posredoval, da so se vključila v to strokovno šolo tista dekleta, ki po končam osnovni šoli niso mogla dobiti Ustanovite'.' šole je pospešila še ugotovitev komisije republiškega zaveda za šolstvo (Oddelek za strokovno šol stvo), da ima Maribor najboljši' 6. razreda dalje potrebno naj- katere učne programe podrob- zaobiačilnostroko V poklicni oblačilni šoli je skrbnejše sodelovanje naravo- no obravnavanje tehnoloških poslovnih in družbenih predmetov, stopkov v proizvodnji, da se ne bi snov enostavno po- tsozst* isasr-i“ ■ » obravnavala zavah. največ deklet — 33 učenk je v prvem razredu, 36 pa v drugem v različnih Dekleta so živela večinoma v težkih socialnih razmerah, precej pa jih je tudi iz vzgojno zanemarjenih in nravno ogroženih družin Prav gotovo je ustanovite' takšne šole pomembna ne le iz socialnega, ampak tudi iz moral- Pove_ nov predmet predstavljal marsikje precejšnje breme in formali-Tretje vprašanje je, kaj kdo stično »guljenje« v strahu pred pojmuje pod izobrazbo in kaj slabimi ocenami, pod vzgojo. Mislim, da smo že 6. Prvotna zamisel, da bi po-daleč preko miselnosti, da sta to učevali komunalno vzgojo stro- dva povsem ločena procesa in kovnjaki iz proizvodnje in druž- nega vidika, kajti v njej so de-se v tem pogledu le še borimo beni delavci, se ni obnesla, ker je kleta varna pred slabimi vpliv z ostanki pojavov, kot so: mark- bilo težko časovno uskladiti šol-, marsikaterih zasebnih, pa tudi sistična deklarativnost, ideološko ski čas s prostim časom predava- družbenih delavnic. V njej bodo »plakatiranje« in aktivistično teljev. preživela leta problematične raz- frazarjenje ob stari vsebini in 7. Z izločitvijo družbeno ko- vojne dobe. pri pravilno obliko-starem konceptu dela. V učnem munalnih elementov iz drugih vanih mladinskih in splošnoizo-procesu vzgajamo ideološko toli- predmetov v novo izobrazbeno ko (poleg tega, da realiziramo področje so se osiromašili ostali naloge, ki jih ima specialno vsak predmeti. predmet), kolikor znanstveno Posamezne šole so same ali obvladamo svojo stroko, koli- pa na pritisk staršev polagoma kor poznamo osnove dialektične- odstopale od tega in dodajale doga materializma, kolikor znamo polnilne ure različno, kakor je prilagoditi snov starostni stopnji komu bolj kazalo. Tedaj se je učencev (}n jo seveda tudi izbra- bilo treba odločiti, in sicer ne, ti) in kolikor dajemo mladini kot nekateri poenostavljajo za ali možnost, da spoznava povezanost proti komunalni vzgoji, ampak v pojavov ter njih vzroke in posle- nekaterih osnovnih vprašanjih, ki dice. Pomemben element je tudi sem jih že navedla: to, da vzbudimo mladini občutek, — ali je prav izločita družbe-da ni ničesar dokončnega, da je no komunalne elemente iz osta-človeštvo na vseh področjih v lih področij in s tem prizadeti nenehnem razvoju, in jih s tem kompleksnost pouka, spodbujamo k ustvarjalnosti. To — ali je prav pretirano vzga-je seveda le najbolj Osnovna in jati lokalistične tendence in s groba formulacija, toda važno je, tem rušiti vsebinsko enotnost os-da je osnovna. Izobrazba in vzgb- novne šole, ja sta torej istočasen proces. Res — ali je možno z večjim fon-je, da obstajajo na šolah še po- dom ur okrepiti vzgojo napred-sebne oblike ideološke vzgoje: nega človeka z materialističnim razne organizacije, skupnosti, pogledom na svet in z dialektič-krožki itd. Pa tudi te slone na nim mišljenjem, ali naj to nalogo pravzaprav že precej stara, obis-neki dejavnosti, okoli katere in opravlja celotni učnovzgojni pro- kuje pa jo 394 učencev. Večino- Iz Oblačilnega šolskega centra v Mariboru delo poteka pouk na šoli od 6.30 28 uspelih modelov. Razstava je pa do 18.45. ure. Zato, da izpol- bila odprta štiri dni, obiskala pa njuje šola predpisane pogoje, se jo je mladina raznih šol ter obla-braževalnih urah pa bedo dobila nedvomno zahvaliti veliki čilni strokovnjaki, zastopniki pod- potrebne nasvete za življenje. Oblačilni šolski center v Mariboru gostuje za sedaj v mariborski osnovni šoli »Otona Zupančiča«. V petih učilnicah sta oba poklicna razreda in štirje pe- iznajdljivosti in spretnosti Učnega kolektiva, upravnega odbora šole in ne nazadnje tudi učencem. Polovica izmed njih je »vozačev«, ki prihajajo v šolo od vsepovsod: iz Poljčan, Ormoža, Pre- krojaškega podjetja Moda.) »Prikazani uspeh šole je posledica sistematične in napredne usmerjenosti vodstva, ki je, upoštevajoč družbene in splošne človeške potrebe, prišlo do novega načina vrednotenja človeka tudi na tem rokodelskem področju. Sama • delavnica, razstava, modna revija in način usposabljanja so zagotovilo za nadaljnje prospe-riranje šole«. (Franc Kranjc, šef zavoda za zaposlovanje delavcev.) Izdelki naprodaj Zanimivo je tudi, da izdelki, prikazani na razstavi, niso le last šole, ampak so v prodaji kot konfekcijski izdelki. Odkupijo jih lahko otroci, učenci in dijaki raznih šol. Za poklicno oblačilno šolo so pokazali razumevanje že mnogi: Samopostrežna restavracija, trgovsko podjetje »Moda«, kmetijska zadruga »Lenart«, gradbeni center, fizkultuma in kmetijska šola ter mnogi zasebni naročniki. Čeprav za učenke poklicne šole ne velja uredba o dolžnostih in pravicah vajencev, dobivajo lete vsaka po svoji prizadevnosti ob polletjih primerne nagrade, s katerimi jih šola vzpodbuja k učenju in delu. Vsi ostali dohodki šole gredo za nakup in vzdrževanje strojev, opreme, blaga, pribora itd: Osebje šole (osem rednih strokovnih učiteljev in honorarnih jetij, zavodov in ustanov. Ob otvoritvi razstave (14. marca), je zbrane goste seznanil z razvojem in pomenom poklicne šole njen ravnatelj Albin Pre- strokovnih moči) nenehno skrbi riodični razredi za krojače, šivi- valj, Šentilja, Gornje Radgone Ije, pletilje, modistinje in frizerje — ena učilnica in dve delavnici pa 'Sta namenjeni modni modelarski šoli. Pripomniti velja, da so tri učilnice poklicne in perio- itd. Rezultati uspešnega dela so se pokazali na odlično pripravljeni razstavi in modni reviji, ki so jo priredili v mesecu poklicnega sker. Gostje, ki jih je izreden napredek učenk prav presenetil, so za napredek, uspeh in ugled šole. Tako organizirajo večtedenske te- Varstvo za 135 učencev Z osnovne šole Frana Levstika v Ljubljani Stavba, v kateri domuje os- prihodnji dan, dobivali pa so tu- Učilnice v osnovni šoli Frana novna šola Frana Levstika, je di po dva obroka hrane. Levstika spremene svojo podobo ,, , , , vsak dan. Dopoldanski razredi \sak dan dve podobi ucilmc. postanejo dnevne sobe, šolske zapisali v knjigo vtisov med dru- čaje (Varteks, Budučnost), obi-gim tudi tole: skujejo podobne šole v inozem- »Urejenost delavnic, učni si- stvu (Dunaj. Munchen) in razne stem in končni izdelki učencev, seminarje. Za organizacijo in de-prikazani na reviji in razstavi, lo šole se zanimajo tudi predstavniki drugih okrajev in republik (Celje, Novo mesto, Varaždin, Split, Beograd). Oblačilni šolski center izdaja že deseto leto svoje strokovno glasilo »Modni list«, ki ima nad 3000 naročnikov po vsej državi. Revija pomaga tudi slušateljem in učenkam šolskega centra pri strokovnem izobraževanju. , Oblačilni šolski center, ki združuje pravzaprav tri šole, je imel že pred leti obljub- cb katerih se goje lastnosti, potre- ces preko vseh razredov, vseh ma so to otroci družin, ki žive v 2e analize prvih rezultatov so klopi so prekrite s pisanimi pr- 'iene primerne ^ prostore. Vse-bne našemu socialističnemu dr- predmetov in vseh stopenj šol? starem predelu Ljubljane, kar govorile v prid varstva: učni in ti... V oddelkih so na voljo tudi ka'cor bi žavljanu: občutek veselja ob Po skrbni analizi vseh mož- pomeni, da njihove stanovanjske vzgojni uspehi so se precej iz- potrebna učila, skupnih uspehih, podrejen je in- nosti, ki bi jih dajalo novo po- razmere niso kdo ve kako rož- boljšali, saj so se šolarji pod tt nzunipaH teresom skupnosti ipd. V naši pedagoški praksi sta še precej razširjena dva koncepta, oba postavljena, po mojem mnenju, na napačne osnove: nekateri krčevito branijo »izobrazbo« in govore, da bi vsako krčenje dejstev znižalo raven znanja in s tem napravilo nepopravljivo škodo- V svoji vnemi trpajo mlade možgane do onemoglosti. V tej dirki ni časa za razmišljanje, še manj za logično povezovanje, vrednotenje ipd., in v doglednem času objekt naših prizadevanj (učenec, ker v tem primeru je res lahko samo objekt, ker nima časa in možnosti, da bi se aktivno vključil v učni proces in zavzel neko 'stališče do resnic, ki jih sliši) vse srečno pozabi. Trpanje mnogih pojmov iz politične ekonomije in podrobna obravnava z vso terminologijo sistema našega samoupravljanja se nevarno —po nekaterih konceptih učnih programov komunalne vzgoje — približuje temu mišljenju. Duh in namen ostajata nujno pri tem v ozadju. Nekateri pa dajejo zopet prednost vzgoji, zmanjšujejo obseg znanja, ali pa — kar je nevarnejše — poenostavljajo stvari tako daleč, da so že netočne. Res je sicer, da je pri uresničevanju učnovzgoinih smotrov ob takih ali drugačnih učnih programih odločujoč subjektivni faktor, toda resnici na ljubo moramo priznati, da do neke mere pomanjkljiva izobrazba in pomanjkanje nadaljnjega sistema- dročje, In prežive učenci skoraj ves čas od 7.30 pa do 16. ure — učenci višjih razredov pa še uro več. Po 17. uri imajo prost vstop v učilnice vsi učenci, ki se udejstvujejo v svobodnih dejav-nostili. Pravijo, da bi se lahko le-te še bolj razvile, če bi imeli nrimemo opremljene prostore za tehnično, kulturno in športno delavnost, dovolj sredstev in strokovnih kadrov... Za učence — »tri izmene«. Občina Ljubljana-Center prispeva v ta namen sicer 10 »/o materialnih izdatkov iz letnega proračuna, vendar to ni dovolj niti za nagrajevanje strokovnjakov. Prav bi bilo, da bi pri razdeljevanju sredstev za šole upoštevali v prihodnje predvsem dvoje: kvaliteto in obseg dela posameznih šol. Osnovna šola F. Levstika sprejme , dnevno v varstvo 135 petsto učencev in učenk, od katerih jih je stalno nameščenih v učilnicah 170 do 200, nujno potrebovalo svoje šolsko poslopje, z vzornim: in higiensko neoporečnimi ter prostornimi, svetlimi delavnicami in učilnice z oblačilnicami. V novih prostorih bi bila nujno potrebna tudi telovadnica, za tolikšno število »vozačev« pa jedilnica, kjer bi dobivali topel opoldanski obrok. Misliti pa bi bilo treba še na priključen internat, kakršnega imajo poklicne šole tudi drugod. Nedvomno bi takšni prostori OSC pripadali glede na njeno strokovno, socialno in družbeno vlogo. A. K. Dopoldanski razredi postanejo dnevne sobe. učencev.1' Delo poteka po določenem urniku pravzaprav v »treh izmenah«: za vse učence je organiziran redni pouk, poleg tega pa imajo še dodatni pouk za učence, ki so potrebni pomoči, ter svobodne dejavnosti in delo z raznimi organizacijami učencev Na poseben način poskrbijo tudi za varovance — za njihovo rekreacijo, učne priprave za šolo. oglede kulturnih prireditev idr. Medtem ko organizacija pouka ne predstavlja posebnih težav, pa je mnogo teže z organiziranjem prostega časa. Prav bi analizi stanja na šo- nate — mnogokje pa je takšen vodstvom vzgojiteljev privajali bilo, da bi imele vse šole — petičnega izobraževanja omogoča — lah, smo smatrali, da je druga tudi socialni položaj učencev. na r©dnb delo. Ker 25 % učen- sebno še tiste s celodnevnim bi- in to nemalokrat podzavestno — p0t boljša, ker vodi v kompleks- Ugotovljeno je tudi, da je 25 cev ni imelo možnosti za dopol- vanjem — šolska športna dru- neke oblike in načine učnovzgoj- nost pouka, enotnost in nedelji- odstotkov učencev brez osnovnih nilno izobraževanje (knjige, ra- štva. v katere naj bi bilo vklju- nega dela. ki niso v skladu z na- vosi učnih in vzgojnih nalog. pogojev za domače delo ter da dio, televizija), so jim ga skušali čenih čim več učencev. Žal je za širni družbenimi cilji. Mimogre- s svojimi stališči in mnenjem žive v zelo nizkem domačem iz- nuditi, poleg tega pa so jim orno- zdaj za to zelo malo sredstev... de naj jih navedem samo nekaj, smo nastopali javno, vsaj je pro- obrazbenem okolju — od njiho- gocni tudi oglede filmov in raz- Vprašanje je tudi, kdo naj Zgodovina naj v šoli podaja le blematiko obravnaval aktiv upra- vih staršev ima 39 »/o očetov in n.'n kulturnih prireditev, razši- prevzame vodstvo učnih ur v dejstva, družbeno komunalna viteljev, analiza in predlogi pa 54 "/n mater nedokončano osem- le bilo treba mrežo svobod- varstvenih oddelkih na višji vzgoja naj jih pa poveže posebej so bili predloženi v pretres vsem letko... Posledice tega so bili uih aktivnosti itd. stopnji. Možnosti so tri: učne ure med seboj in dialektično inter- občinskim svetom za prosveto na slabi učni uspehi, pa tudi vzgoj- . “slednjem šolskem letu se vodi lahko samo vodja oddelka, pretira. Dalje se na izrazito področju ZPPS Ljubljana I. Ti so nih problemov ni bilo ravno ma- ie število prijav za celodnevno ki pa, bi moral biti tako sposo- vzgojnem polju pojmuje še vse sprejeli predlog, da se okrepi za lo. varstvo na tej šoli precej pove- ben, da bi nudil pomoč učencem preveč prodor splošne demokra- eno uro 'fond angleščine in fizike Te ugotovitve so vzpodbudile čalo. Pogoji so se izboljšali: eno- iz vseh predmetov. Drugič: učne tizacije na vseh področjih našega v 7. in 8. razredu, s priporočilom, tudi šolsko vodstvo, ki je v ok- izmenski pouk je omogočil novo, ure lahko vodijo strokovno uspo- življenja in tako tudi v šolstvu da naj se z vnašanjem družbeno lobru 1962 organiziralo dva var- kvalitetnejšo organizacijo var- sobljeni učitelji (profesorji in kot popolno demokratizacijo iz- komunalnih elementov v področ- stvena oddelka — vanje pa so sty,a'11Va so organizirali osem predmetni učitelji) — ali pa naj venšolskih oblik dela, s katerimi jaj kjer je njihovo organsko me- vključili 80 učencev, ki so bili oddelkov. Pomemben korak na- bi ti strokovnjaki nastopali v naj počne mladina kar hoče, ne sto, aktualizira ostale predmete. takšnega varstva najbolj potreb- Pre'_, Predstavlja organizacija t. varstvenih oddelkih na višji stop- da bi pozitivnim organizacijskim Mislim, da je prav to zadnje v ni. V prvem obdobju je oprav- im- clstih oddelkov, ki so zaživeli nji samo v urah dodatne pomo-oblikam nevsiljivo sugerirali tu- današnjem času res pomembno Ijala šola le varstveno dejavnost, v iern s°lskem letu. Učenci-varo- či... di pozitivno vsebino. Da ne go- vprašanje. Važnejše kot razprave kar je bilo glede na preveliko vanci en©ga oddej^a g0 ^orej za_ Ob koncu velja poudariti, da vorim skratka o neznanju, ki is- 0 uvajanju novih predmetov so število učencev (po 40 v skupi- pošlem z istimi nalogami in ena- terja delo v vsaki šoli — poseb- toveti politično zgodovino zaradi razprave o racionalizaciji učnih ni) in neenoten sestav oddelkov delom. Tako si lahko med no pa v takšni, ki organizira ce- zvena besede same z idejnostjo postopkov, intenziteti dela, upo- (od prvega do osmega razreda), seboj pomagajo, vodja oddelka lodnevno bivanje učencev — »ce- Zgodovinskega pouka. rabi efikasnih delovnih metod in razumljivo. Ker učencem niso Pa se iazs Posveti slabšim učen- lega« človeka, strokovnjaka — Nekatera navzkrižja z navede- o aktualizaciji pouka. mogli nuditi kaj več, so le-ti Pa medtem orga- tega pa bo treba tudi primerno Jovo Vasic umri V začetku marca je umrl Jovo Vasič. učitelj družbenih ved. Na zadnji poti od blejske šole do pokopališča ga je spremila množica učencev, prosvetnih delavcev in drugih. Jovo Vasič se ie rodil pred 47 leti v Novem Mestu. Ze kot študent se je ukvarjal z revolucionarnim delom. Med vojno ie bil v internaciji, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil primorskim partizanom. Dalj časa je bil član igralske skupine IX. korpusa. Po osvoboditvi je delal vztrajno kot pedagog in družbeni delavec. Ko je prišel 1946 na Bled, je postal ravnatelj gimnazije. Kasneje je bil na gimnaziji 'v Kranju in na Jesenicah, od koder se je spet vrnil na Bled. Za svoje delo je dobil več priznanj, med njimi tudi red dela z zlatim vencem. Jova Vasiča se bomo vedno spominjali kot dobrega pedagoga. prizadevnega družbenega delavca in nesebičnega tovariša. M. fi. nuni principi ob uvajanju kc Favsta Munih opravili le naloge in pripravo za nizira drugo zaposlitev. stimulirati. M. K. RAZPIS Dopisna šola v Ljubljani razpisuje mesto • pedagoškega svetovalca za tehniško šolo Pogoj: fakultetna izobrazba. Stanovanja ni. 5t. 7 Ob republiški razstavi otroške grafike in kiparstva 29. februarja so odprli v spod- stave otroških likovnih del od?.i- vilo otrok v Sloveniji. Precejšnja n.iih prostorih ljubljanske Moder- vajo pedagogi skoraj izključno procentualna udeležba krožkov na he galerije lepo uspelo 'razstavo ' otroške grafike in kiparstva, ki jo je organiziralo Društvo likov- nih pedagogov Slovenije s sodelovanjem Pionirskega doma v , Ljubljani. To je druga razstava, ki jo je pripravilo Društvo slovenskih likovnih pedagogov. Prva je bila leta 1962 v okviru Pionirskih iger ter je predstavila predvsem otroška slikarska dela na temo »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Cez dve leti pa bomo z deli učencev višjih razredov republiški razstavi otroške grafi-osnovnih šol, si lahko razlagamo ke in plastike nas torej opozarja, to na dva načina: da sta ti dve temeljni likovni — ali na šolah ni pravega področji nemara dostopni in po- strokovnega stika med likovnim znani le majhnemu procentu pedagogom ter razrednimi učji- šoloobveznih otrok v Sloveniji, telji (morebiti v obliki šolskih kar je mogoče v veliki meri raz-likovnih aktivov za vse razrede ložiti s skoraj nepremagljivimi osnovne šole); težavami, s katerimi se bori pod — ali pa likovni pouk v niž- pedagoški in tehnični minimum jih razredih zaostaja za napred- zreduciran obvezni likovni pouk kom, ki so ga pokazale razstave v višjih razredih reformirane likovnih^ del učencev višjih raz- osemletke. Tisti, ki pozna orga- Društva videli razstavo otroških likovnih izdelkov, ki vodijo v oblikovanje, ter otroške risbe. Letošnja razstava se začenja z vitrinami o tehničnem postopku pri grafiki in kiparstvu, ki jih po načrtu redov. To bi bilo škoda, saj ima- nizacijske, tehnične in pedagoške mo samo v nižjih razredih zado- težave likovnega pouka s celot-voljivo število učnih ur likov- nim razredom pri, 45 minutah nega pouka, to je dve učni uri tedensko, pa mora izreči vse pri-na teden. znanje tistim učencem in pred- Zamisiti se moramo nad tem, vsem učiteljem, ki tudi pod taki-. da je med udeleženci letošnje mi pogoji niso opustili dve tele pripravil likovni atelje Pio- razstave procentualno več likov- meljni, toda tehnično in organi- nirskega doma. Razstavljeno gra- nih krožkov kot pa med udele- zacijsko tako zahtevni likovni fiko in plastiko pa so izdelali ženci razstave leta 1962. Zakaj? zvrsti, kot sta kiparstvo in gra- učenci osnovnih šol iz vse Slo- V šolskem letu 1961/62 je obisko- fika' v okviru obveznega likov- venije. Sodelujejo skoraj izključ- valo v občini Ljubljana-Center, nega pouka otrok. Koliko časa no učenci višjih razredov osem- kjer so v primeri z ostalimi kraji bodo taki likovni pedagogi vzdr- letk. Kot ob prvi republiški raz- Slovenije najbrž zelo ugodne-raz- žali velikanske težave, ki so nastavi pa pogrešamo tudi tokrat mere, šolske likovne krožke le stale z redukcijo likovnega po- likovna dela otrok iz razredov 0,76 % šoloobveznih otrok, skupaj uka, pa je seveda vprašanje, z razrednim poukom. Pri grafiki s tistimi, ki so obiskovali likovni Razstava, ki jo gledamo v Mole to naravno, da je razen mono- 'atelje tedanjega Centra za estet- derni galeriji, nudi gledalcu pri-tipije iz tehničnih in pedagoških sko vzgojo mladine, pa je bilo sten umetniški užitek zaradj razlogov ^primernejša^ za nekoli- v neobvezni likovni pouk vklju- iskrenosti in pristnosti razstav- »«*».» - ko starejše otroke, pač pa je mo- čenih le 1,87 % šoloobveznih pre- Ijenih otroških del. Včasih je si- družbe, je likovna vzgoja otrok deliranje iz gnetljivih materialov bivalcev obične Center. Verjetno cer mogoče čutiti tudi izrazitejše temelj ne samo umetniške,. am- likovna zvrst, ^ ki jo lahko goje se položaj tudi v letošnjem letu vodstvo pedagoga, ki pa nikoli pak tudi gospodarske smeri v že v predšolski dobi ter vsekakor ni bistveno spremenil. To po- ne posega direktno v otrokovo družbenem življenju, v vseh razredih osnovne šole. Ce meni, da je v neobvezni likovni delo. Z reduciranjem učnih ur v Otroška ustvarjalna slika, ris- se ob republiških razpisih za raz- pouk vključeno le neznatno šte- vsakem razredu na polovico, se ba in plastika so sredstva likov- je Pri oblikovanju.. ipak tudi materialni kulturi ZADRAVEC O MIŠKU KRANJCU NOVE KNJIGE Maria Giacobbe — »Male ožjemu osebnemu izstopanju, ki kronike«. Kratek roman Marie ni dovolj psihološko utemelje-Giacobbe posega v bližnjo pre- n0! oziroma pripravljeno, ' in teki ost italijanske stvarnosti m lagodno ne prehaja iz prizora v daje Svojstven prerez dobe, ko_______. „ , , , je gospodoval fašizem. Pisate- .Prlzor- Ponekod naletimo na Ijica je v prvi osebi nanizala sentinientalnost namesto na is-vrsto zapažanj, kot jih vidi krivo čustveno valovanje. Celot-' otrok, ter na ta način posredo- na pripoved Gromove zajema vala trpko življenje, ki je sre- polpreteklo doživetje dekleta in di totalitarnega režima moralo žene, mnogo več, kos življenja stagnirati. Usoda preprostih lju- in resničnosti, ki ga zaobjame di je bila ena mnogih, šarm pa skozi prizmo osebne izpovedi. Z daje pripovedi nenarejena od- večjo poglobljenostjo in z več-raščajoča otroškost, ki se za- j° utemeljitvijo dogajanja v vestno in podzavestno upira stilnem pomenu /bi delo prido-vsemu, kar je popačeno, itema- kilo na moči, odpadla bi marsi-ličeno v človeških vrednotah, katera poteza povesti. Če ima »Male kronike« niso veliko de- »Izpoved žene« svoje šibkosti, lo, prav gotovo pa je simpa- to še ne pomeni, da delo nima tično in obtožujoče, pp svoji literarnih kvalitet. Tisto, kar resnični povednosti tako, da ga pisateljica pove, nekje nadkri-je vredno prebrati. Prevedla jih Huje oblikovno plat. Knjižni je Evelina Umek za zbirko prvenec, ki obeta, da bo Gro-Školjka. mova razvila pripovedne spo- Marta Grom — »Izpoved že- sobnosti. Knjiga je izšla pri za-ne«. Ob knjigi Marte Grom tožbi Lipa z opremo Zvesta »Izpoved žene« bi se bilo treba Apollonia. pomuditi obširneje, saj njen Gerolf Alschner — »Živali na knjižni prvenec to zasluži. Če velikem popotovanju«. Oničev se je treba omejiti na poglavit- prevod Alschnerjevih »Živali na no, pa navedimo osnovno misel: velikem popotovanju« ali knji-v »Izpovedi žene« se prepletajo ga o tem, kako so se živali po tri osnove — svojskosti romana, zemlji razšle, je izrazito mla-povesti in avtobiografije v smi- dinsko delo poučnega kova. slu memoarne pripovedi. Samo Vrednost te knjige je predvsem po sebi tako prepletanje ne bi v tem, da je pisatelj znal pribilo povsem nenavadno ali sluhniti otrokom in mladini in estetsko nedopustno, toda ne- na zelo poljuden način posredo-katere nedoslednosti v pripove- vati, kako in od kod so prišle di so v škodo delu. »Izpoved živali, ki danes živijo na požene« je predvsem izpoved pi- sameznih območjih kopna in sateljice, po svbji vsebini pre- morja. Tovrstnih knjig doslej tresljivo resnična, iskrena, z na našem trgu še nismo imeli, neiskanim prizvokom etičnih priznati je treba, da tudi ni iveri; življenjske situacije so lahko podati nekako Danvinovo take narave, da s polno resnič- dognanje v miniaturi za otroški nostjo same po sebi dovolj pol- svet, avtorju pa je treba prizna-nokrvne kar kličejo po lepo- .. ti še prijdten pedagoško didatk-slovnem izoblikovanju. Izku- tični ton. Knjižica je izšla pri šen pisatelj bi se gotovo izognil Mladinski knjigi. za likovne pedagoge pač po- ne izobrazbe, prilagojena za sta-dvojilo število učencev, ki jih rostno stopnjo otroka. V njih so poučujejo v okviru svoje učne skrite in združene vse možnosti obveznosti. Zato je praktično za nadaljnji razvoj izražanja z nemogoče, da bi se učitelj poglobil vizualnimi sredstvi ter za razvoj v individualni likovni izraz vsa- vizualnih predstav, če smo da-kega učenca posebej ter se ob nes šele pri otroški risbi, ni njem dalj časa pomudil z indivi- krivda osnovne šole in likovne dualnim poukom. No, namen razstave ni vzgoje otrok, po- "Sistema, ki ni Zadravčeva knjiga o Mišku Skoda le, da Zadravčeva raz-Kranjcu* je-zanimiva tako po prava obsega samo razdobje od predmetu obdelave kot po me- Kranjčevih pisateljskih začetkov todološkem prijemu. Običajno je pa do leta 1935, ko je Kranjec do-literarna zgodovina odmaknjena končno prelomil s katolicizmom od sodobnega literarnega snova- in napisal maraksdstičen roman nja, Zadravec pa je imel pogum (kot ga je ocenila sodobna kriti-ampak šolskega očrtati še živečega in ustvarja- ka) Os življenja. Morda bo laič-razvil likovnega jočega avtorja in poseči v literar- nega bralca na nekaterih mestih vzdigovati pristnost in lepoto St ZadravS^a'te™inoio®i naivnega otroškega dela. Obču- v različne smeri in ki obravnava dovanje naivnih likovnih del je P°uk te vrste v različnih smereh nem o njegovi ppmembnosti^n A pri nas dosJei Še sicer značilno za naš čas, vendar in na različnih stopnjah fragmen- umetniški moči. Vajeni smo, da bl 0 taksmh interpretacijskih pa zanimanje javnosti za’ otroško terno brez povezave med seboj, naši literarni zgodovinarji na ši- “ek Analiza Kranjčevega stila je risbo ne more biti cilj niti raz- Mislim, da bi bilo treba v ča- rok° opisujejo politične in kul- večinoma podprta s citati, vendar stav otroških likovnih del, niti, su, ko se že kažejo napake, ki turne razmere, ugotavljajo vpil- ne na vseh mestih in bi bilo tre-likovnega pouka otrok. Likovno smo jih zagrešili v reformirani ve’ rnotivne in idejne odvisnosti, ba študijo spremljati z istočas-izražanje ter prostorsko-oblikov- šoli, ter ko smo začeli govorit: razkrivajo intimno življenje pi- nim branjem Kranjčevih del, kar ne predstave so neobhodno po- o popravljanju teh napak, raz- satelja ali pesnika (neredko že je precej zamudno. Delo, ki je trebne na neštetih področjih člo- misliti o vsem tem. Nemara je Prave ni ere za bistveno); bilo branjeno kot doktorska di- veške dejavnosti. Tako kot je .zdaj čas, da omogočimo likovni Zadravec pa nas prijetno preše- seriacija, bi bilo potrebno prede-splošna izobrazba temelj vsake vzgoji vseh otrok, ki je temelj ne^a s tem, da je svojo pozornost lave. preden se predstavi širši specializacije na področju poj- duhovne in materialne kulture osredotočil predvsem na . tisto javnosti. To pravzaprav ni gra-movnega mišljenja, je vsestran- vfcega ljudstva na področju izra- naJuražje na literarno umet- ja, ampak bolj poklon; prepričan ska enotna likovna vzgoja, ki za- žanja z vizualnimi sredstvi, da muo, navzven posega le, če, taki sem namreč, da študija • zaradi jema vsa glavna likovna področja ne bi kljub izrednim naporom Pou3™ res osvetljujejo umetni- pomembnosti svojega predmeta ter vodi v različne smeri, temelj požrtvovalnih učiteljev ter lju- no sarno- ■ in tankočutnosti v obdelavi ne bo vsake specializacije na področjih, bežni učencev do dela, shirala Ob branju njegove knjige se . . ki se izražajo z vizualnimi izraz- zaradi pomanjkanja minimalnih odpira pred našimi očmi polno j*mPaK S1 nimi sredstvi. Ker pa pripadajo pogojev za razvoj. zanimivih problemov: 'Kranjčeva Draicev- čitana le v strokovnih krogih, bo našla širši krog ta področja ne samo duhovni, Alenka Gerlovič »KAKO SE MLADINA IZOBRAŽUJE IN ZAPOSLI« hotena monotonija,1 liričnost, vlo- Zadravčeva knjiga je pri nas ga pejsaža v njegovem delu, for- prvenec sodobne interpretacijske miranje značajev, meditativnost, ju e tod e, v svetu je ta metoda estetika stavka, tehnika novele in priznana, živa in uspešna v po-romana. Poleg tega uvidimo, ko- sredovanju med umetnikom in liko je bil za pisateljevo snova- publiko. V Jugoslaviji se je uve-nje odločilen njegov idejni raz- l.iavila v Zagrebu; tovrstne štu-voj od katolicizma do marksiz- dije izhajajo v reviji Umjetnost Prav gotovo je cilj vsake družbe, ma, odnos do kmečkega gibanja riječi. Za pedagoga bo gotovo da vzgoji dovolj dobrih kadrov, kar v politiki in književnosti, sočasna zanimivo, da si ta metoda utira pa je mogoče dosefii le z načrtnim literarna klima (Cankar Preseli rvd- na hrvatske crorinl« usmerjanjem mladih ljudi v poklice. prežih prevodi Ravmontn ^ 03 brvatsKe srednje šole in Izbira poklica je zapleteno vzgojno , ’pp. „„A- aymžnta’ P3.™' v višje razrede osemletke (Mi- valpega dela pri nas, v poglavju »Ka- vprašanje, ki ga morajo reždvatl vsi 7T - IazIeseYanju vsen teh jjca gulnac) Ce se bo tudi Dri ko se mladina lahko izobražuje in — starši in učitelji, zdravstveni de- Problemov m nikjer mkakega . . . ,P., zaposli« pa se poučimo o možnostih lavci in med drugimi seveda tudi — zanesen j aštva, ampak vedno trez- nas .lavllo vec mrerp relacijskih izobraževanja v raznih panogah go- gospodarstveniki. na, analitično Dodnrta sndhn del, lahko tudi na naših Šolah pr- spodarstva, o šolah s praktičnim po- Kor je šola vzgojno izobraževalna v4. j - • r-. i ^ ^ c * , • j * • .v » . ukom, tehniških in drugih strokov- ustanova in je torej prosvetni delavec ob študiju Zadravčeve knjige se ve m druge stopnje pričakujemo nih šolah za gospodarstvo In druž- še posebno poklican In odgovoren za nam ne izpopolnjuje le znanje o metodološke premike v tolma- , bene službe ter sploh o šolah, v ka- to, kam bo usmeril korake mladega Mišku Kranicu amnak se krpni čprvin 1:v, tere se lahko vpisuje mladina, ki je človeka, mu bo ta priročnik prav go- „/,53 .Ž’ amPaK ,se KreP1 cenJu literarnih umetnin. Pod tem naslovom je Izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani knjižica — priročnik z nasveti za poklicno usmerjanje, ki ga Je sestavil zavod SRS za strokovno izobraževanje. Knjižico uvaja pregled izobraže- Franc Žagar končala osemletno šolanje — poglav- tovo dobrodošel. ^Knjižica ^ govSri nasa občutljivost za literarne 'je pa zaključuje seznam višjih šol. namreč o pogojih, potrebnih za izbiro Umetnine, navajamo se O stva- Takšen priročnik smo pogrešali že določenega poklica, o njegovih svet- reh, ki jih ob braniu^ertoslovnih --------- dalj časa zadnja tovrstna publika- lih in temnih straneh — poleg tega ^i „ . 1 , - ,. cija je izšla 1959. leta — v tem času pa najdemo v njej tudi podatke o komaj napol zavestno čuti- * Franc Zadravec: Miško pa se je že reformiral sistem stro- mreži vzgojno izobraževalnih ustanov razmišljati in si ustvariti Kranjec 1908—1935 Pomurska kovnega izobraževanja. v naši republiki. M. K. svojo Sodbo. ' založba, Murska Sobota. HOSPITACIJA Vstopili sta. Najprej on hotesom v roki, za njo dek 'mernikom. Obe zelo resni ^oraj togi. Za togo resnobo »krivali svoj nemir, vsaka Voje in vsaka zaradi iste stt ^cenci so vstali in kakor d. utili v zraku nekaj posebn 0 molče in nepremično stal ?Uem, ko jim je dekle reklo, ®dejo. Zelo uradno in tiho ji /govorilo, potem je sedlo in ’ ^al° učno snov v dnev čenči so se vprašujoče oziral AA tovarišici, ki je sedi ufijo klop in si dala opravi kabvnim 'peresom in notes kor da jo to trenutno popoi w ^Posluje in je vse skupaj J cisto vsakdanjega. Šele tal ... se brez besed spogledali 1 n ®nCI, in sedli> To ^ torej t boučevaLariŠiCa’ ki naj bi da niirf T?rV’ kl°Pi se je nekaj z . • Komaj opazno — pa ven ^Preletelo vso vrsto do zad tn p-." Učenka jo je spoznala. k° nista pomislili. Iz istega 1 Sv_.'te ~~ sosedova. Povedala tovariš-SOŠOlCem' da to ni pr j6 virUlA sa:1 ,še ni dolgo, kc to K de- a boditi s torbo v šolo. do šele po pouku in takrat sledil6 ?imo" Da te le ne bi delde pri tabli. Morda zmedlo in ura bi bila pok\ jena. Obe sta vedeli, kako je s to uro. Prvi koraki! — Kakor takrat, ko jo je nemirna in negotova prvič izpustila iz rok — tisto malo, nerodno kepico, ki se je trkljala in se zaletavala, da je bilo še najbolje miže čakati... Prvi koraki... Pri tabli stoji in govori, celo nasmehnila se je in zdi 'se, da je drobni, negotovo opravičujoči nasmeh pridobil celo ponavljalca v zadnji vrsti. Sprejel jo je. Saj to je tisto. Sprejeli so jo in ura je stekla. Drobna in nebogljena je stala tam, kakor da si ne upa preblizu' h klopem, kakor da’ je pri mizi bolj varno. Vse skupaj je bilo na moč resno in zares, pa sta obe vedeli, kako je — prvi koraki... Ali bo prišla na drugi breg? So vedeli tudi otroci? Resno so ji odgovarjali. Počasi — drug .za drugim so jeli dvigati roke in niti ozrli se niso več na svojo tovarišico v zadnjo klop. Kakor da je sploh več ne potrebujejo. Tudi nova tovarišica je ni potrebovala. Prav je bilo tako. Seveda, vse je prav. Tako, kakor je treba. Pa vendar je nekaj narobe. Že ves čas, že zelo dolgo... Od vseh strani pritiska in se zliva vedno znova vse v eno in isto strugo. In zdaj stoji ob bregu in gleda, kako ji odnaša še otroka po isti poti, v isto strugo... Ne, o tem zdajle ne bo razmišljala, kdajkoli pozneje, samo zdaj ne! Glej jih no! Razred je že kar domač. Bilo je varno in dobro. Kakor da je že opravila. Tam je ona sama, njeno nadaljevanje, zdaj lahko gre, zamenjala in odstavila jo je drobna deklica pri tabli. Prvi koraki! Negotovi im polni vedrega nemira, plahosti in tistega nekaj, kar je potrebno. Tisto nekaj ima. To so čutili tudi otroci, zato so ji sledili. Tisto nekaj je prihajalo mednje in jih neopazno vodilo in povezalo. Tihi glas, vse drugačen kakor takrat — bože moj — kaj je od takrat res že minilo 18 let?! Pred 18 leti! Otroci so se zapodili iz šole proti vasi. Vse je potihnilo, treba bi bilo k obedu, punčke pa nikjer! Potepala se je po vasi, najrajši pa se je zrinila v kako klop v razredu. Učenke so jo pestovale in si jo jemale iz rok, ker je bila pač od tovarišice, morda pa* tudi zato, ker je bila tako smešno zgovorna. Godilo ji je, saj tovarišica mama ni imela časa zanjo — takrat po vojni. — Našla jo je samo v razredu. Punče je stalo na katedru S palico je tokla po mizi im vpila: »Toči mil! Huda jaz!« — Takrat je bilo treba vpiti v razredu. Takoj po vojni. Otroci so bili podivjani, več kot 60 v eni učilnici. In tisti katedri, stari šolski katedri! Kako je vpilo to malo bitje, pa je imelo komaj dve leti in tretjega pol. Zdaj je njen glas - tih, stisnjen od tesnobe prvih. korakov. Ce otrok ob prvih korakih pade, se pozno nauči hoditi, ker ga je strah ... zdaj stoji pri tabli sama —• na začetku poti. Tih glas in droben, negotov nasmeh tipa pred njo in tke most na oni breg. Tako je bleda im slabotna, da bi jo morala vso prekriti in stisniti v varno zavetje, kakor tisto noč pred dvajsetimi leti... Tisto noč, ko so ji povedali, da je punčka! Prvo jasno, boleče spoznanje je bilo — punčka! Kaj vse jo čaka, tudi taka strašna noč, kakor je tale — zato, ker je punčka. In prav tako sama bo takrat! Ne bo ji mogla pomagati. Zagrnilo jo je toliko boleče ljubezni, da bi jo vso ovila vanjo, zapredla bi jo čez in čez, da bi jo zavarovala pred vsem hudim. Pa ve, da je ne bo zapredala. Ne zdaj, he pozneje — nikoli! — Po tej uri bo samo stvarno in resno razpravljala z njo, kakor s svojo mlajšo ^delovno tovarišico — o metodi in -pedagoških problemih in vseh takih oguljenih rečeh. Morala bi kaj storiti, kako pre-sukati, da ji ne bi sledila po isti poti, v isti strugi. Pro-svetarka! Glej jo no! Dekle se je odlepilo, od mize, se spustilo. bliže h klopem in kakor da ji je glas za spoznanje trdnejši. Tesnobni lok napet med njima do zadnje klopi je popustil. — Takrat — pred 18 leti pa je tesnobna napetost strmo naraščala, ko je obstala sama na katedru. Tisti prvi mesec po vojni! Njeni sošolci so študirali v Ljubljani eni v Zagrebu, njo pa je odneslo na vas. Z gimnazijsko maturo in drobno punčko! Obstala je pred natlačeno učilnico. Pred njo je migotalo, strmelo, mežikalo, se upiralo vanjo in tipalo po njej, iskalo, čakalo ... same drobne luči pod svetlimi čeli. Nekaj bi morala storiti, takoj, karkoli, Eitro. Napeti lok mora popustiti, nevzdržno je. Ve le to, da bi bilo treba zelo previdno, seči v napeto tiši--no, da se ne sproži plaz. Kaj naj reče, kaj naj stori, tega ji nihče nikoli ni povedal. Pripravljene besede so obtičale v grlu in mučna tišina je visela že vse predolgo nad vsemi, da bi se vse to srečno končalo. Zdaj je že vseeno — karkoli bi rekla — iz teh polodprtih ust se bo utrgal plaz. In zgodilo se je: najprej je polzel počasi, komaj slišno, potem pa je naraščal in naraščal, dokler ni strmela v šestdeset kričavih ust in ni vedela, kaj bi. Zataknilo.se je, še preden je sploh začela ... Zataknilo se je. Ali je kaj narobe? Dekle pred tablo mršči čelo — s pogledom je uprta v deklico. ki stoji v drugi klopi, in v zadregi išče pravo besedo. Tesnobna napetost je spet v loku zadrhtela od table v zadnjo klop ... dokler je ni pretrgalo dekle z odrešujočim odgovorom. Deklica v klopi je z olajšanjem sedla, sošolec pa jo je skrivaj dregnil in ji porogljivo pomežiknil. In potem se je začelo še iz- ven šole. S čim vse se ni ubijala tista leta po vojni! Z vsem! Zaletavala se je kakor vešča v luč. Ni se ozirala nazaj, ne naprej. Ni .bilo časa. — Kaj naj jim zdaj pokaže? Kje so zdaj otroci, ki jih je spremila iz zadnjega razreda? Kje so žene in dekleta, ki jih je učila oskrbovati ranjence, . vzgajati in negovati otroke? Kje so vsi tisti,, ki so se smejali in jokali pri igrah v polrazpadlih barakah, skednjih in celo v nekdanjih hlevih? Pa sestanki in sestanki! Prepričevanje in dopovedovanje nezaupljivim in sebičnim kmetom? Tista leta po vojni. Vse to je drobno in ničevo ležalo pred njo, prgišče, ki ni vedela, kam z njim. V nič so se scefrale grmade zvezkov, ki jih je popravljala ponoči, ker so bili dnevi prekratki. Cas jo je zanesel kakor čoln brez vesla — iz jutra v jutro. Hčerke ne bo zanašalo. Ona gre lahko študirat — še vedno je čas. Karkoli. Povedati ji mora vse to — takoj, še po tej uri... Zdrznila se je, ko je rezko zazvonilo. Tihi glas je narekoval: »...domača naloga...« Na ozkih licih so ji gorele rdeče rože vznemirjene radosti in notranje sreče, ker se je obdržala ... Prvega koraka ji- ni spodneslo. To je vedela tudi tovarišica v zadnji Ido-pi, čeprav je bil notes prazen in ni vedela, kaj naj ji pove, ko bo treba govoriti o tej uri. —na da— STRAN B Letošnji jubileji osnovnih šol (Nadaljevanje -in konec) Do leta 1864 so imeli v Prim-skovem (pri Litiji) samo neredno zasilno šolo v župnišču, kjer sta učila otroke župnik, nato organist Matevž Draksler tudi nekoliko branja. Sele leta 1891 so ustanovili redno zasilno šolo, v kateri so poučevali župniki in za to prejemali letno nagrado. Ko je leta 1903 pogorela stara cerkev, so dve leti kasneje na pogorišču uredili prostore za eno-razrednico, ki je šele leta 1911 dobila prvega pravega svetnega učitelja. Leta 1930 so jo razširili v dvorazrednico. Sola v Šmihelu pri Novem mestu je bila ustanovljena leta 1864 na pobudo takratnega župana Franca Kastelica. Prvi učitelj je bil Krištof Karel (1864— 1871), ki je obenem opravljal še službo organista in cerkovnika. Solo so obiskovali dečki in deklice skupaj do leta 1886, ko so ^ TV v prosveti Ko šo na mednarodnem posvetovanju v Parizu razpravljali o razvoju iri pomenu televizije, so med drugim ugotovili, da je na vsem svetu že 130 milijonov TV sprejemnikov. Zanimivo je, da kupujejo televizorje največ v državah, ki so v razvoju, medtem ko jih bo v ZDA, Angliji in na Japonskem kmalu že toliko, da njihovega števila ne bo več mogoče kaj prida povečevati. TV se je začela uspešno uveljavljati v prosveti in še posebej v šolstvu (kot dopolnilo in uspešno nadomestilo) povsod, kjer ni dovolj dobrih poklicnih vzgojiteljev. Seveda prevzema TV prav s takšno funkcijo tudi odgovorne naloge. Mnogi upravičeno zahtevajo večjo kritičnost pri izbiri programa — posebno pri šolskih oddajah, pa tudi oddaje, namenjene za oddih in razvedrilo, so po mnenju kritikov in drugih kulturnih delavcev dostikrat premalo kvalitetne. Nasprotno pa je opaziti, da so množice gledalcev do TV programa bolj strpne, kar je pokazala tudi anketa, ki jo je izvedla avstrijska televizija. Se nekaj podatkov o številu TV sprejemnikov v posameznih državah: v ZDA pride na 1000 prebivalcev 310 sprejemnikov, ,v Kanadi 225, na Bermudih 222, v Angliji 231, na Švedskem 216, v Zahodni Nemčiji 128, v Franciji 74,. Italiji 70 itd. S. S. pouk deklic prevzele šolske sestre de Notre_ Dame. Od tedaj dalje sta^v Šmihelu deška in dekliška šola ločeni. Pouk se je vršil v zasebnem poslopju vse do leta 1892, ko se je deška osnovna šola preselila v novo zgrajeno šolsko poslopje ter 17. oktobra 1892 pričela s poukom. Leta 1893 se je šola razširila v dvorazrednico s štirimi oddelki. Leta 1908 je dobila še tretji razred Poleg tega so imeli v Šmihelu tudi ponavljalno šolo, kjer so poučevali ob nedeljah, zato so jo imenovali »nedeljska šola«. Ko so leta 1908 zgradili novo šolsko poslopje v Birčni vasi, je šmi-helska osnovna šola izgubila učence iz tega šolskega okoliša Leta 1886 je dekliška šola postala dvorazredna, leta 1890 je imela štiri razrede, leta 1897 je dobila peti razred. Istega leta so ustanovili nadaljevalno šolo. imenovano meščansko, ki je leta 1924 dobila še četrti razred. Šolske sestre so vse do leta 1902 poučevale tudi gluhoneme deklice. Z ustanovitvijo gluhonemnice v Ljubljani 1. 1900 pa so pouk gluhonemih deklet ukinile. Leta 1910 je bila na šoli ustanovljena deželna kmetijska gospodinjska šola, ki je imela pravico javnosti, pet let kasneje pa enoletni trgovski tečaj. Leta 1945 so deško in dekliško šolo združili v osnovno šolo pod skupnim vodstvom. Samostanska dekliška šola je bila ukinjena. Opombe: Vsebina v zgodovinskem razvoju posameznih šol je v članku podana po preverjenih izvlečkih iz šolskih kronik v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. Ostali viri' dr Fran Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje, Logaško okrajno glavarstvo str. 38, Franc Bernik, Zgodovina fare Domžale str. 175, Letno poročilo osnovne šole v Trnovem (Ilirska Bistrica) leta 1814—1914, 1837—1388 SLAVICA PAVLIC Zavod za napredek šolstva SRS razpisuje na podlagi 52. člena svojih pravil delovno mesto prosvetnega svetovalca za biologijo in kemijo. Za zasedbo delovnega mesta je potrebna ustrezna visoka izobrazba in najmanj deset let prakse na področju šolstva. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje z vsemi podatki in kratkim potekom dosedanjega dela je treba poslati na naslov: Zavod za napredek šolstva SRS, Ljubljana, Poljanska cesta 28. Razpisna komisija ZAVODA ZA NAPREDEK ŠOLSTVA SRS a ZA VSAKEGA PROSVETNEGA DELAVCA, ZA VSAKO UČITELJSKO KNJIŽNICO JE NUJNO POTREBNA ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEM Spisal univerzitetni profesor dr. Vlado Schmidt I. del je na razpolago kartoniran po 2200 dinarjev in vezan v polplatno po 2400 dinarjev. II. del je v tisku in izide jeseni 1964. Zahtevajte knjigo v vseh knjigarnah ali pa jo naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 180 novih poučnih filmov domače in inozemske produkcije, s katerimi smo dopolnili obstoječi filmski fond, vam nudi veliko izbiro pri uporabi filma v šoli. Novi diafilmi ki jih je zavod izdelal v zadnjih mesecih, sodijo v vašo stalno zbirko diafilmov. Prijeten, nazoren, razumljiv in uspešen pouk le s filmi in diafilmi, ki jih posoja in prodaja »SAVA FILM« LJUBLJANA, GROŠLJEVA 4 posojevalnica: Trubarjeva 23 c Televizijske šolske ure v aprilu 6. 4. ob 10.40 in 15.20 — Fotosinteza, predava prof. Vardjan, redaktor Marko Marion. 13. 4. ob 10.40 in 15.20 — Arhimedov zakon, predava prof. Marko Vakselj, redaktor Jožica Weingerl. 20. 4. ob 10.40 in 15.20 — Pesem — priča velikih dni, nastopa par tizanski invalidski pevski zbor lil njegovi dirigenti, tekst Neža Maurer, redaktor Marko Marion. FOTOSINTEZA Pri spoznavanju narave v 6. razredu osnovne šole povzroča obravnavanje fotosinteze precej težkoč. čeprav poznajo učenci kemijske simbole za kisik, dušik, ogljik in vodik ter elementarne formule za vodo in ogljikov dioksid in pa zgradbo rastlinskih organov. TV oddaja jih na poljuden način vodi preko teh zaprek s preprostimi eksperimenti in nazornimi skicami do končne misli: -Pri asimilaciji izdeluje živo bitje snovi, Ki jih potrebuje. Fotosinteza je le začetni del asimilacije pri rastlinah Ker se pri njej asimilira ogljikov dioksid, pravimo fotosintezi tudi asimilacija ogljikovega dioksida.« ZGRADBA TV SOLSKE DRE L V osnovni pripravi na oddajo uredimo znanje o zgradbi in funkciji rastlinskih organov, korenine,! stebla irt zlasti lista. Isto velja tudi za sestavine zraka in vode. II. Gledanje oddaje. III. Ker na TV zaslonu ni mogoče posredovati barv, je potrebnih nekaj naknadnih eksperimentov, n. pr. priprava klorofilne raztopine, razkroj spektra skozi prizmo, klo-rofilna raztopina med prizmo in Izvorom svetlobe, jodov preizkus . . b) Sobno rastlino, npr. kapucinko ali pelargonijo', postavimo za 2 dni v temo. Nato prekrijemo 1 list s staniolom* v katerega smo izrezali nek napis, npr. svoje ime. Rastlino sedaj izpostavimo ves dan soncu. Zvečer list prekuhamo, izperemo klorofil z alkoholom in pomočimo v jodovo raztopina. Skrobova zrnca so nastala le na izrezanih mestih, do katerih je lahko prišla svetloba. Samo ta mesta se bodo obarvala in napis bo izstopil iz belega listnega ozadja. c) Lahko pa si Izberemo še kateregakoli izmed eksperimentov, ki so navedeni v »Botaničnih opazovanjih in eksperimentih« (Tomšič, Uratarič) — DZS 1954, na straneh 91 do 110. d) Nekatere teh eksperimentov lahko obdelamo skupinsko ali pa jih določimo za domače vaje. Vrste rastlin in časovni podatki so navedeni v imenovani zbirki. ARHIMEDOV ZAKON Na programu 13. 4. 1964 ob 10.40-in 15.20. V oddaji Arhimedov zakon bomo pokazali osnove fizike tekočin in iz tega komparacijo zakonov, ki veljajo za pline. Oddaja spremlja problem, kaj so tekočine, kaj plini, kaj je za taka fizikalna znanja značilno. Najprej obravnava avtor tekočine in pline v mirujočem stanju, nato pa v gibanju. Cela oddaja bo ilustrirana s poizkusi: plavanje, tekočina v balonu, goba. merjenje pritiska, izračun pritiska. Oddaja je namenjena 7. razredu osnovne šole. PESEM — PRIČA VELIKIH DNI Ta oddaja, ki bo na programu dne 20. 4, 1984 ob 10.40 in 15 20, nam Potovanja članov Sindikata delavcev družbenih dejavnosti v tujino Komisija za mednarodne zveze — v Grčiji dva izleta (Delfi in Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije pripravlja v času šolskih počitnic naslednja potovanja za svoje člane: 1. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Mtinchen Skupina 35 članov bo 7 dni v Miinchnu. Skupina odpotuje iz Beograda 9. avgusta 1964 ob 14.20 uri in prispe v Mtinchen 10. avgusta zjutraj (ob 8.22 uri). Cena potovanja za osebo je 64.500 dinarjev, 2. AVSTRIJA — Dunaj Skupina 25 do 30 članov bo 7 dni na Dunaju. Skupina odpotuje iz Beograda 5. julija 1964 ob 14.20 uri in prispc na Dunaj 6. julija zjutraj (ob 5.50 uri). Cena potovanja za osebo je 35.100 , dinarjev. 3. GRČIJA — Atene, Delfi, Polepo-nez, Solun Skupina 35 članov bo 6 dni v Atenah in en dan v Solunu. Skupina odpotuje iz Beograda 19. julija 1964 ob 9.31 uri in prispe v Atene 20. julija zjutraj (ob 10.35 uri). Cena potovanja za osebo je 42.000 dinarjev. 4. ITALIJA — Rim, Neapelj, Pompeji. Firence, Benetke Dve skupini po 35 članov bosta po 10 dni v Italiji. — Prva sktlpina odpotuje iz Beograda 6. julija 1964 ob 16.23 uri in prispe v Rim 7. julija ob 18. uri. — Druga skupina odpotuje iz Beograda 11. julija 1964 ob 16.23 uri in prispe v Rim 12. julija ob 18. uri. Cena potovanja za osebo je 46.500 dinarjev. V navedenih cenah za posamezna potovanja je vračunano: — Viziranje potnih listov v tujih predstavništvih, vozna karta od državne meje do kraja bivanja v tujini in nazaj do naše meje, vstopnine v državne muzeje in galerije: — V Avstriji. Grčiji in Italiji pol-pension (prenočišče« zajtrk in večerja) — v Zvezni republiki INicm-čiji popolna oskrba (prenočišče, za-jtrk, kosilo in večerja); DOPISNA SOLA, Ljubljana, Parmova 39 organizira 6-mesečni začetniški tečaj knjigovodstva) temelji dvojnega knjigovodstva) 3-mesečni tečaj analitične evidence 6-mesečni tečaj industrijskega knjigovodstva 5-mesečni tečaj trgovinskega knjigovodstva Metode pouka: Kandidatom bomo pošiljali učno snov z na-nalogami vsakih 14 dni na dom. Opravljene naloge bodo kandidati pošiljali profesorjem v pregled ter nato popravljene z razlago napak in metodičnimi napotki za nadaljnje delo dobili nazaj. Vpis: Začetniški tečaj (Temelji dvojnega knjigovodstva) priporočamo uslužbencem, ki so zaposleni v knjigovodstvu v proračunskih ustanovah, ker bodo le-te prešle na dvojno knjigovodstvo, ter osebam, ki še niso bile zaposlene v knjigovodstvu, ostale tečaje prirejamo za tiste, ki se žele izpopolniti. Podrobnejša navodila z vsebino posameznih tečajev bomo poslali vsem kandidatom po pošti. Peloponez) — v Italiji iziet do Neaplja in Pompejev; — Izplačilo denarnih sredstev za osebno porabo: za Italijo cca 6000 italijanskih lir za Grčijo cca 350 grških drahem za Avstrijo cca 450 avstrijskih šilingov za ZR Nemčijo 20 dolarjev. Prijave za vsa navedena potovanja je poslati takoj na naš naslov (Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Ljubljana, Dalmatinova \) ■Prijava mora imeti naslednje podatke: ime in priimek prijavljenega člana: očetovo ime in ime z rojstnim priimkom matere: dan, mesec in leto rojstva ter kraj rojstva prijavljenega člana; poklic; stan (navesti tudi datum poroke); ime zakonskega druga; točen naslov stanovanja; točen naslov ustanove kjer je prijavljeni član zaposlen; čitljiv podpis. Prijavi je potrebno priložiti še priporočilo sindikalne podružnice, kjer je prijavljeni član včlanjen. Po obvestilu komisije, da je prijavljeni član sprejet v skupino za potovanje, je potrebno takoj nakazati polovico vsote za potovanje v tujino, prijavljeni člani za potovanje v Nemčijo pa morajo nakazati poleg tega zneska še znesek 15.300 din za nakup deviz. Ostanek plačila je možno plačati pred potovanjem ali pa v mesečnih obrokih najkasneje do 10. decembra 1964 (za obročno odplačevanje je potrebno priložiti odgovarjajočo menico). Vsa plačila za potovanje je nakazati na naslov: Komisija za me-dunarodne veze Sindikata radnika društvenih delatnosti Jugoslavije, Beograd -r- Kralja Milutina 66 — tekoči račun: 101-13-608-88. v Za navedena potovanja se lahko prijavijo^ vsi člani sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, k; še niso izkoristili devizna sredstva za leto 1964. Pripominjamo, da je za vsa navedena potovanja potrebno dobiti potne liste z jugoslovansko izstopno in vstopno vizo za državo, v katero se potuje. (Potne liste je potrebno lastnoročno podpisati pod fotografijo.) Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije RAZPIS ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO MARIBOR, Leninov trg 5 razpisuje po čl. 19 in 30 pravil zavoda delovno mesto — prosvetnega svetovalca za matematiko — prosvetnega svetovalca za slovenski jezik — prosvetnega svetovalca — psihologa Za vsa delovna mesta je pogoj visoka izobrazba, za prvi dve še 8 Jet praktičnega dela v stroki. Vsi pa morajo izpolnjevati tudi pogoje po čl. 11 zakona o prosvetno-pedagoški službi (Uradni list LRS, št. 4/1961). Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite zavodu na S°rnji naslov. Rok prijav je rri tedne po objavi razpisa. ZAKLJUČNI RAČUN »PROSVETNEGA DELAVCA« ZA LETO 1963 Dohodki: Izdatki: Naročnina 4,167.550 din Osebni izdatki 2,791.721 din Oglasi in razpisi 4,721.100 din Avtorski honorarji 1,806.367 din Subvencije 3,016.622 din Materialni izdatki 5,600.533 din Druga aktiva 166.158 din Druga pasiva 7 1,872.809 din Skupaj: 1 1 s Skupaj: 12,071.430 din Ljubljana, 1. marca 1964 „ , Odgovorni urednik: Upravnik: Rudolf Benulič Drago Ham bo pokazala začetek in razvoj Partizanskega — invalidskega pevskega zbora od njegove ustanovitve dne 21. aprila 1944 na Planini pod Rogom do danes ko obhaja svojo 20. obletnico. V besedi, sliki in js pesmijo nam bo prikazano, kako so se v težkih časih borbe za osvoboditev izpod nacističnega jarrpa s pesmijo v ustih in puško v rokah naši ranjenci borili za lepšo bodočnost. Videli bomo kraj« kjer je bil pevski zbor ustanovljen, od koder so tekle poti po vsem osvobojenem ozemlju in dalje v Italijo, kjer so bile baze zavezniških ranjencev, katerim so peli, ter pot nazaj v domovino. Naloge, ki so jih čakale po osvoboditvi. Preko 1000 nastopov jasno kaže dejavnost tega zbora. Nastopi doma in v tujini so prinesli zboru ** slavo. Videli bomo dirigente zbora tov. Karla Pahorja, Pavla Šivica, harmonikarja Janeza Kuharja in Radovana Gobca, ki še danes vodi pevski zbor. Pevci tega zbora so peli v času veselja in žalosti: na mitingih m pogrebih v jurišu in miru. Ljudje so si želeli in si še želijo partizanskih pesmi. Ta pesem je postala potreba naših ljudi. Vsakdo, ki je poslušal . Partizanski invalidski pevski zbor. je odhajal navdušen. S solzami v očeh ali mržnjo v srcu, vedno pa z željo, da bi ga še poslušal. Oddaja je namenjena šolam kot uvod v obravnavanje praznika dneva OF, 27. aprila. Sprejemali jo bodo lahko učenci od 4. razreda dalje. ODMEVI NA ODDAJE ŠOLSKIH TELEVIZIJSKIH UR Razposlali smo nagrade za izžrebana oz. izbrana pisma. Upamo, da so jih učenci prejeli. Ne moremo poslati nagrade Zupanc Mariji iz Maribora, ker smo izgubili njen naslov. Zanima nas tudi, ali. je Turšič Tone iz Maribora dobil nagrado. Prosimo vse nagrajence, da se nam pismeno javijo. Na oddajo: »En cajt iz Franejem Milčinskitom - Ježkam« prihajajo številna pisma. Najbolj n^ je razveselilo pismo Grk Irene, učenke 4. razreda iz Ilirske Bistrice« ki nam piše: V vaši oddaji 30. marca sem se naučila: 1. V žepih ne nosi nepotrebnih reči, ampak robec, 2. Ubogaj starejše ljudi. 3. Pravopisno pravilo: Na-z, v-iz. Skoro presamokritično pa je pismo tov. Miloša Djukiča iz Šmartnega pri Litiji, ki ga objavljamo zaradi izredno dobre ocene izvajalca in avtorja oddaje tov. Milčinskega. Takole nam piše: »Ob gledanju vaše učne ure ,En cajt. . .’ sem moral nekoliko zardeti. Morda so tudi moji kolegi, pa čeprav smo iz mlajše generacije, naučeni vseh metod (!). Učna ura je bila vseskozi odlična. Tov. Milčinski je ponovno dokazal, da je velik igralec in odličen metodik. Koliko neprisiljenega, koliko poučnega in spretnega nam je dal. Mnogi slovničarji, sestavljale! pravopisov,-mnogi metodiki in vsi mi bi se morali skriti. Povedal je veliko otrokom, pokazal nam in morda še njim, ki ga niso gledali in poslušali, pa bi ga morali. Učno uro sem gledal dvakrat. Gledali so jo učenci naše šole od 4. razreda dalje. Kaj menijt> o uri?' Vse najboljše. In še nekaj! Tov. Milčinski, saj dovolite, če prosim, da vzamete od vsega »ca j ta« še nekaj za nas vse, še nekaj tako prisrčnega in poučnega. Poskusite za naše najmlajše šolarje, ki nimajo prilike, da bi gledali »preučene« oddaje, ki so večinoma namenjene višjim razredom. Poizkusite in želim uspeh.« Tovarišu Djukiču se prisrčno zahvaljujemo za pismo v imenu mladinske redakcije in tovariša Milčinskega. Sporočamo pa vsemu slovenskemu učiteljstvu, da smo že v dogovoru s tov. Milčinskim za prav tako oddajo, kot si jo želi tov. D j u-kič pa tudi rni. Oglasite se še! RTV Ljubljana — Mladinska redakcija TV, Redakcija šolskih ur Ljubljana, Tavčarjeva 17. »PROSVETNI DELAVEC« List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 33-722 int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica« 1 * ZALOŽBA ls,Si| MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 JE IZDALA KNJIGO PROF. MIROSLAV ADLEŠIf: SVET ZVOKA IN GLASBE Knjiga je prvo tako vsestransko delo v svetovni literaturi. Ni področja v akustiki, katerega ne bi avtor obdelal vse do najnovejših dognanj. Posebnost knjige je njen muzikološki del — nauk o petju, instrumentih, o reprodukciji glasbe, o akustiki prostora, o elektroniki v glasbi itd. Knjiga bo odličen priročnik za muzikologa, glasbenika, arhitekta, strokovnjaka v industriji, jezikoslovca, biologa in profesorja. Ima 900 strani, več ko 1300 slik, razpredelnic, notnih zapisov in prilog. ZA SUBSKRIPCIJSKO CENO 7800 DIN JO LAHKO NAROČITE DO 15. MAJA 1964. Cena knjigi v prosti prodaji bo znatno višja. Prednaročila sprejemajo vse knjigarne in prodajni oddelek založbe, LJUBLJANA, TITOVA 3 SUBSKRIPCIJSKO CENO LAHKO PLAČATE V OBROKIH' I . » NAROČILNICA » Točen naslov ........j.............. naročam .......... izvodov knjige: M. Adlešič: SVET ZVOKA IN GLASBE po subskripcijski ceni 7800 din Po prejemu računa bom knjigo plačal — takoj — v obrokih — na tekoči račun založbe št. 600-14-1-67. Dne ................ 1964 g (podpis) iiiiuiiiiiiiiiiliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliipH ; PODJETJE »OBRTNIK« LJUBLJANA, MASARVKOVA 34 s svojimi obrati in trgovinami v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Kranju, Celju, Brežicah, Postojni in Ajdovščini nudi potrošnikom bogato izbiro raznih vrst moške in ženske konfekcije. Kupujte naše proizvode in poslužujte se naših uslug! Prepričali se boste, da Vas bomo vsestransko zadovoljili!