Leto	Štev« 77 a
V Ljubljani, v četrtek, 3. aprila 1941
SoUnlna plačan« t »ofoetal	Cena 2 dill
Od 1. mot. dal|«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din. za Inozemstvo 120 din.
Uredniitvo: Kopitarjeva uL 6/HL TeL 40-01 do 40-05

VENEC
Izhaja tmV dan zjntraj nusen ponedeljka tn dneva p« pmnflni
Cek. raftj L|ubt]an» IL 10.660 u naročnino in itav. 10.849
ta inaerat«. Opra*a> Kopitar
Jeva ali ca 0 TeL 40-01 d* 40-06 P od rož. j Maribor. Celje, Ptuj.Jeaenie«. Kranj, Noto me«to. Trbovlja
E
V trpljenju je moč in veličina
Zemlja se je iznebila svojih okovov in prišla je pomlad, to se pravi osvobojenje, prenovljenje, radost. Človeški duh bi sam od sebe rad v svobodo in bi se rad iznebil vseh vezi, ki ga pritiskajo k tlom. Prav tako se v cerkvenem letu pripravlja pomlad, to se pravi velika noč, vstajenje. A kakor brez velikega petka ni velike nedelje, tako ni vstajenja brez trpljenja. Nemara ni človeški rod tega nikoli tako v dno duše občni il kakor v teh dneh, ko je vsepovsod navzlic pomladanskim kalem en sam veliki petek, ko nam je tako po občutenju prišla prav tiha nedelja, ko so se celo oltarji zagrnili v žalno barvo. Vprav Cerkev hoče iz vsega, kar je človeško lepega in tudi iz verskega prav zaradi vzgojnih razlogov s silo rivesti človeške misli na trpljenje 6amega Boga. Saj je nekdo tako pravilno in pruv iz teh dni zapisal: »Trpljenje, kakšen božji, nepoznani prijatelj si ti! Iz trpljenja imamo vse, kar je dobrega v nas, vse, kar je v življenju pomembnega. Iz trpljenja izhaja sočutje, izvira hrabrost, iz njega so vse čednosti.« In neki veliki sodobni mislec je v kn jigi, ki jo je napisal s solzami in plam-tečiin srcem, opeval očiščevalno in osvobodilno trpljenje.
Težko je človeku razumeti, da bi bilo trpljenje tisto, kar ga šele nareja človeka. A čim bi se vsakdo zamislil v svoje življenje in bi do dna preudaril vse to, kar ie doživel in kakor je dosegel to ali ono, bi slednjič le moral priznati, da je bila v sleherni čaši življenja na dnu grenka, pre-grenka kaplja. A vprav ta kaplja je bila tisti biser, ki se je z njim človek narejal; se dvigal in slednjič dospel do ravne poti, to je, da je prišel v svoji notranjosti do spoznanja, da ni na svetu ničesar dosegel, ne da bj bil trpel. In tako je vse naše življenje slično školjki v morju. Kakor ima školjka v sebi zrnce peska iu jo to zrnce rani, pa jo obtlaja s sluzo, pa se v njenih bolečinah spremeni zrnce v predragoceni biser, tako se nam po trpljenju in zaradi trpljenja spremeni življenje v pravo življenje, ki je vredno človeka, ki je zares človek. Res je, da človeku bolj prija lagodnost, udobje, uživanje, veseljačenje, zabava, smeh in ples, a slednjič? Kaj ima od vsega tega? Praznoto. Iz te praznote mu ni drugačnega izhoda, ko da se iznova opaja z zabavami in vse njegovo življenje sliči opotekanju v pijanosti. Za talyO opotekanje pa nas Bog brez dvoma ni poslal na svet. Rojeni smo v trpljenju in za trpljenje, zakaj vprav trpljenje pritisne svojim žrtvam veličastne poteze. To veličastvo trpljenja se izraža v življenju največjih zastopnikov človeštva. Vprav med velikimi osebnostmi, ki so človeškemu rodu v največjo čast in nesmrtno 6lavo, ne najdemo dosti takih, ki bi ne bili zaznamenovani s trpljenjem, tako da je nekdo trdil, da je trpljenje merilo za resnično veličino človeka. V zgodovini človeštva ima-
mo dolgo vrsto osebnosti, ki jih je trpljenje očiščevalo in očistilo. Tako v bajeslovju starega veka Prometeja in Edipa; v zapiskih kulturne zgodovine Danteja, stvaritelja »Nebeške komedije«, in Michelangela, največjega stavbenika, kiparja in slikarja. Iz svetovne zgodovine pa nam je znana trpljenja polna škotska kraljica Marija Stuart, pa iz knjige vseh knjig — svetopisemski J ob in toliko, toliko drugih. Koliko je zares trpečih in v trpljenju izčiščenih med namij ki njih imen zgodovina ne bo nikoli ne imenovala ne proslavila! Osebnosti, v trpljenju preizkušene so dandanašnji vse tiste matere, ki so dale sinove domovini, pa so jih izgubile m ne vedo, kako so umrli, kje je njih grob, katera zemlja jih krije. Veličanstvo trpljenja obseva vse tiste žene in matere, ki so se jim na begu spričo pošasti vojske izgubili otroci, izgubili nemara tudi še kot žrtve pohotnosti nasprotnikov.
Osebnosti trpljenja so možje in fantje, ki pustijo dom, družino in gredo v tuje zemlje in prestajajo grozote telesnih ran, lakote, žeje. Pa vseh teh imen nam zgodovina ne bo nikdar zapisala.
Vprav v teh clneh bega tudi po naših krajih božja šiba, ki v nas budi trpljenje in strah pred trpljenjem, pa je vendar v nas nekaj, kar nam ne da, da bi klonili, ampak imamo še navzlic vsemu pogled za pomlad, radost za pričakovanje vstajenja, naj nam duša ne ždi v temi, ampak iinaino kljub hudim, tako bridko stvarnim oviram v skrbeh za domove in otroke v duhu pred seboj zgled samega trpečega Boga. V mislih nanj sc opiramo v vseli nadlogah, saj vemo, da je On trpel, ne da bi bil kaj zakrivil; da je trpel, ker si je trpljenje nam vsem v tolažbo sam izbral in da je trpel iz prave, čiste ljubezni do človeka.
Človeška ljubezen sega največkrat Ic do meje trpljenja. Malo je takih ljudi, ki bi
Fioznali junaštvo trpljenja, nmčeništvo trp-jenja. Kaj pa naj rečemo o junaštvu, mu-čeništvu, o sramotni, bolečin polni smrti za druge! Trpljenje, smrt za druge, za zoprne ljudi! Za ljudi brez srca! Za ljudi, ki so nam sovražni! In prav zato, ker je največji Trpin dejal, da »nima nihče večje ljubezni ko tisti, ki dn svoje življenje za druge,« utegnemo zlahka črpati moč in tolažbo v
Napetost med Ameriko in osiščnimi državami narašča
Italija in Nemčija sta vložili zaradi plenjenja njunih trgovskih ladij protest, ki |ifi ga je Amerika zavrnila
Zaplenjenih je že nad 130 parnikov
Washington, 2. aprila. Associated Press. Ameriške oblasti to doslej zaplenile vsega skupaj 66 nemških, italijanskin in danskih ladij. Poleg tega je bilo zaseženih v argentinskih, čilenskih in urug-vajskih pristaniščih še nadaljnjih 60 parnikov. V južnoameriških pristaniščih so moštva nemških in italijanskih parnikov skušala zažgati svoje ladje, da ne bi prišle v roke nasprotnikov Italije in Nemčije. V Venezueli sta bili zažgani 2 ladji, v Equa-dorju ena, v Mehiki ena, v Nicaragui tudi ena. Večinoma gre tu za nemške ladje. Zaradi tega za-žiganja so v Združenih državah kakor tudi v drugih ameriških državah začeli internirati posadke nemških in italijanskih ladij.
New York, 2. aprila. »Newyork Post« poroča iz Newyorka, da so osebe v italijanskih konzulatih že dobila iz Rima navodilo, naj se pripravijo za odhod iz Združenih držav. Prav tako so italijanski državljani ter razne trgovske, poslovne in potniške agencije dobile ukaz, da čim prej uredijo račune ter uničijo vse listine, ki bi mogle na kak način škodovati Italiji.
Washington, 2. aprila. DNB: Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull ni hotel na sprejemu časnikarjev izdati besedila italijanske in nemške protestne note proti zaplenitvi italijanskih in nemških ladij v ameriških pristaniščih in o inter-niranju poštnih ladij. Hull je samo pripomnil, da je ameriška vlada takoj po zaplenitvi ladij obvestila o tem vlade južnoameriških držav. (AA.)
Washington, 2. aprila Reuter: Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo državna tožilstva v USA, da še danes ukrenejo vse potrebno v zvezi s požari, nastalimi na italijanskih in "umikih ladjah v ameriških vodah. (AA.)
Ukrepi tudi v Južni Ameriki
Republiko Equador, Mehika, Peru, Chile, Co-storico, Venezuela in Panama so podvzele iste korake, kakor Združene države Severne Amerike, toda v novih piimerih uiso mogle ohraniti italijanskih in nemških ladij, ker so jih njih posadke uničile ali pa poškodovale. V Združenih državah je znano okoli trideset primerov sabotaže nemških in italijanskih ladij. Posadke vseh teh ladij se nahajajo v rokah policije in se bo proti njim uvedlo kazensko postopanje.
Venezuela, 2. aprila b. Zaplenjeni so bile 1 nemški in 2 italijanska parnika, medtem ko je italijanska posadka v dveh primerih zažgala ladje. Zrakoplovstvo Perua je danes zjutraj ustavilo 1 nemški parnik, ki ga je posadka sama potopila. 53 članov posadke jo zaprtih. Vlada Perua je odvzela ' dovoljenje »Lufthansi« in časnikarski agenciji »Transatlantik Radio«.
V mehiški luki Tambuko 6e nahaja danes neka ladja v plamenu. Oblasti so podvzele vse potrebne korake, da konfiscirajo ladje, ki se nahajajo v pristanišču Vera'Cruz. Zaplenjen je bil italijanski parnik »Atlas«, ena nemška ladja v luki Tambuko pa je v plamenu. 24' nemških in italijanskih parnikov je v braziljskih pristaniščih. Argen-
tinska vlada se peča > istim problemom, kakor Združene države Severne Amerike, toda dosedaj pa še ni izdala svoje odredbe. V Argentiniji in Urugvaju se nahaja danes okrog 60 italijanskih in nemških parnikov.
New York, 2. aprila. Reuter: Newyoriki tisk obširno razpravlja o ukrepih, ki to jih nekatere države latinske Amerike izdale proti tujim trgovskim ladjam, ki so v pristaniščih posameznih ameriških držav. Listi pripisujejo tej odločni akciji poseben pomen in pravijo, da je to znak tkupnega nastopa v duhu vseameriške zveze. (AA.)
London, 2. aprila. Reuter: Zaradi zaplembe ladij, ki pripadajo državama osL je na nekaterih nemških in italijanskih ladjah v južnoameriških lu-kah nastal požar, ki ga je zanetila posadka tarna. Nekatere druge ladje so pa kljub zaplembi skušale odpluti iz pristanišč. Nemški tovorni ladji »Her-montis« in »Mtinchen« sta brez dovoljenja zapustili perujsko luko Calao. Dva perujska rušilca in neka britanska ladja, ki se nahaja v teh vodah, to ju začele zasledovati. Druga dva nemška parnika »Monserratc« in »Leipzig«, ki sta prav tako tku-šala zapustiti luko, je ustavila neka perujska križarka in ju prisilila, da tta te vrnila v pristanišče Calao. Potem je na teb dveh ladjah nattal ogenj, Oblastva «o moštvo obeh ladij aretirala in ga bo-
do izročila sodišču. V nekem drugem perujskem pristanišču je takisto nattal požar na neki nemški ladji. V neki venezuelski luki to zgoreli trije ita-
Macuoka sprejet pri papežu in cesarju
Rim, 2. aprila. Reuter. Razgovor med Macuoko in sv. očetom je bil skrajno prisrčen, kakor poročajo vatikanski krogi. Papež se je razgovarjal z japonskim ministrom o sedanjem splošnem položaju. Macuoka ga je poslušal z veliko pazljivostjo, potem pa je razložil papežu stališče Japonske. Pred odhodom je papež Macuoko odlikoval.
Riin, 2. aprila Štefani: Danes je papež sprejel v avdijenco japonskega zunanjega ministra Macuoko. Po avdienci je Macuoka obiskal kardi-' nala in državnega tajnika papeške države msgr. Magliona. (AA).
Tokio, 2. aprila. Štefani: Japonski tisk prinaša dolga poročila svojih stalnih in posebnih dopisnikov iz Uima o bivanju- japonskega zunanjega ministra Macuoka v italijanski prestolnici in poudarja pomen razgovorov, ki jih je imel Macuoka z raznimi italijanskimi vodilnimi osebnostmi. Tisk prav tako objavlja izjave, ki jih je dal Macuoka za italijanski tisk. (AA).
Riin, 2. aprila. (Štefani): Mussolini je priredil kosilo v čast Macuoka. Razen članov viade, članov Macuokovega spremstva in drugih visokih osebnosti so b'li na kosilu tudi diplomatski predstavniki držav, podpisnic trojnega pakta. (AA).
Rini, 2. aprila. Štefani. Zunanji minister grot Ciano je priredil včeraj zvečer banket v čast ja-
trpljenju iz njegovega življenja in njegove smrti. Spomin na Kristusovo trpljenje poraja že dva tisoč let spet in spet junake odpovedi, heroje, to je »nespametnike« v Kristusu, apostole ljubezni do bližnjega. Spomin na njegovo trpljenje nns tolaži in dviga v vseh časih trpl jen ja. Ta spomin okrepi tudi najbolj slabotnega človeka, da je pripravljen premagati se in sc odreči marsičemu in da mu je pri tem dobro in veselo v srcu. — Tako tudi mi v teh dneh in teh časih. Če je še tako hudo — minilo bo; če je še tak dež, nekoč bo sonce; če jc še toliko skrbi, prišel bo dan sproščenja in vstajenja. Ne pozabimol
Nas poslanik se vrača v Berlin
Belgrad, 2. aprila. AA. Po dvodnevnem bivanju ▼ Belgradu, kamor ie priiel poročat kr. vladi, se {e vrnil snoči na svojo dolžnost dr. Ivo Andrič, jugoslovanski poslanik ▼ Berlinu.
lijanski parniki in neka nemška tovorna ladja. Kubanska mornarica ima pa v svojih rokah neko italijansko 5441 tonsko ladjo, da prepreči nje zažig.
Nemčija bo še danes zavzela
stališče
Berlin 2 aprila Štefani. V Berlinu pričakujejo, da bo Nemčija drevi zavzela uradno stališče zaradi plenjenja nemških trgovskih ladij, ki so zasidrane v pristaniščih Združenih držav. Nemški listi obravnavajo s tem v zvezi nov način kršenja mednarodnega prava ter ugotavljajo, da v pravnih zadevah Združene države nikoli niso izpolnjevale najosnovnejših zahtev. V berlinskih krogih opozarjajo, da je pred nekaj meseci angleški minister za blokado zahteval, da «e te ladje stavijo na razpolago Angliji. V Ameriki razlagajo zaplembo z zakonom iz leta 1917 Ta zakon določa namreč, da morejo ameriške oblasti zapleniti tuje ladje, če te e svojimi gabotažnimi dejanji ogražajo pristaniške naprave ali ovirajo plovbo. Nemški listi pristavljajo, da nemški in italijanski mornarji niso storili nikakega dejanja, ki bi oviral plovbo, pač pa so le ovirali gibanje angleških ladij.
Berlin, 2. aprila DNB: Ob priliki zaplembe nemških in italijanskih ladij v Združenih državah ugotavlja Deutsche diplomatisch-politische Korres-pondenz, da so te ladje od začetka dobile varno zavetišče. Toda že nekaj mesecev sem so angleške oblasti postavljale zahtevo, da je treba te ladje dati na razpolago za angleške vojaške cilje. Tej zahtevi na ameriški strani niso nič resno odgovarjali, pač pa se je nasprotno slišalo iz ameriških uradnih krogov čedalje več glasov, ki so se zavzemali za izpolnitev angleške zahteve na temelju doktrine o samoobrambi, ki je v USA očitno zamenjala pravo. Zaenkrat 6e sedaj v Združenih državah še zadovoljujejo z zasedbo teh ladij in to
ponskega zunanjega ministra Macuoka in njegovega spremstva. Na banketu 60 bili navzoči predstavniki političnih, vojaških in civilnih oblasti. (AA).
Rim. 2. aprila b. Ob priliki obiska japonskega zunanjega ministra Macuoka v Rimu tukajšnje časopisje komentira govor Macuoke in grofa Ciana na snočnjem svečanostnern banketu. Iz tega govora se posebno naglaša mesto, v katerem je izraženo, da trojni pakt, predstavlja oporišče za novo ureditev sveta tn solidarnost Japtonske z državama osišča. Nikjer ni opaziti nobenega kolebanja, nasprotno se bo v bodoče sodelovanje trozveze še bolj pospešilo in bo doseglo še večji uspeh.
Danes zjutraj ob deveti uri se je Macuoka odpeljal z vatikanskim avtomobilom iz vile »Mada-ma« v Vatikan na avdienco pri svetem očetu. Macuoka je pregledal tamošnji zavod Propagande FIDE in je pri tem sprejel gojence japonskega katoliškega semenišča. Macuoka je bil po svečanem sprejemu na dvorišču odveden v vatikansko palačo in sprejet v avdienco pri papežu. Avdienca je bila v zasebni papeževi knjižnici in je trajala eno uro in pet minut. Po končani avdienci je sveti oče jioklonil Macuoki papeževo spominsko svetinjo. Po končani avdienci je Macuoka obiskal državnega tajnika kardinala Mnglfona, s katerim se je razgovarjal 50 minut. Ob 11.30 se je Macuoka vrnil v svojo vilo. Ob pol dvanajsti uri je kardinal Maglio-ne vrnil Macuoki njegov obisk.
»Giornale d' Italia« pripisuje bivanju Macuoke v Rimu posebno važnost, zlasti pa včerajšnji avdienci pri italijanskem suverenu. kakor tudi sestanku z Mussolinijera Sestanek Mussolinija in Macuoke je bil v palači Venezia. Tam so se včeraj in danes vršili tudi trikrat razgovori med Macuoko iu italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom
še enkrat v Berlin
Berlin, 2. aprila DNB objavlja naslednje obvestilo: V nemškem zunanjem ministrstvu in v političnih krogih menijo, da ni izključeno, da se bo japonski zunanji minister Macuoka pri povratku iz Rima v Tokio še enkrat ustavil v Berlinu in da bo tam imel še nekaj posvetov. (AA).
razlagajo tako, da hočejo a tem preprečiti sabotažo. V ameriških vladnih krogi b utemeljujejo izvedbo teh ukrepov z zakonom od 15. junija 1017, ki se nanaša na dejanja sabotaže na tujib ladjah, v ameriških pristaniščih. Ta zakon velja le tedaj, če se s sabotažnimi dejanji ogroža pristaniško področje in plovba. Toda v teh primerih se ne da govoriti o nobenem ogrožanju koristi ameriške plovbe. Ob priliki samolastnega prestopka jo šlo očitno zato, da se prikrije kakšen drugačen korak. (AA).
Nemško-italijanski protest -zavrnjen
Washington. 1. aprila b. Agencija United Prest-objavlja v srede zim raj ob 6.05, da je bil odkrit načrt, po katerem u vsi kapitani italijanskih in nemških ladij na ozemlju Južne, Srednje in Severne Amerike dobili nalog, da potopijo svoje ladje, če se jim ne posreči prebiti se skozi angleško bio-kado ali da vsaj uničijo ladijske stroje. Ameriška vlada protesta italijanske in nemške viade zaradi zaprtja ladijskih posadk ni vzela na znanje in bo italijanske in nemške ladje, ki se nahajajo v ameriških lukah, še nadalje konfiscirala. Državni odvetnik Robert Jackson je izjavil, da je postopanje ameriških oblasti povsem zakonito.
Italija napoveduje protiukrepe
Rim, 2. aprila. Associated Press. Italijanski listi obravnavajo protiosiščne ukrepe v Ameriki ter izzivalno potovanje ameriškega vojnega brodovja v Avstraliji in v tej zvezi izjavljajo, da bodo zaradi tega Nemčija, Japonska in Italija prisiljene podvzeti protiukrepe, kajti ti dogodki izražajo očito sovražnost Amerike nasproti državam trojnega pakta.
Rim, 2. aprila b. United Press poroča, da so v Rimu z ozirom na kontiskacijo italijanskih ladij v Ameriki pričakovali velike demonstracije in da je bila zaradi tega straža pred ameriškim poslaništvom pomnožena.
Kam bo šlo ameriško orožje
Washington, 2. aprila. Reuter: Predsednik Roosevelt je izjavil, ko je včeraj sprejel časnikarje. da je dovolil izdatek 1.080 milijonov dolarjev za vojne dobave. Ta znesek je del kredita 7 milijard dolarjev za pomoč demokracijam. Roosevelt je dodal, da se bodo iz tega zneska nabavile vse vrste orožja in da pojde ves ta material v več tujih držav. Predsednik pa ni hotel navesti držav, katerim se bo to orožje poslalo. (AA.)
Letalska pogodba med Mehiko in USA
Washington, 2. aprila. Reuter: Zunanji minister Hull in mehiški poslanik sta včeraj podpisala dogovor o vzajemni uporabi letalskih oporišč obeh držav. (AA.)
Washington, 2. aprila. Ass. Pr. V zvezi z Rosseveltovo izjavo 60 pričakuje ratifikacija novega dogovora med Mehiko in Združenimi državami za medsebojno uporabo letališč. Roosevelt je povedal, da jo dogovor sklenjen zaradi izrednih prilik. Vzete so v obzir vse okoliščine, ki so potrebne za čim hitrejše delovanje letalskih sil za obrambo ameriške celine. Ta dogovor naj organizira čim bolj uspešno sodelovanje med obema državama. Pri tej konferenci so bili navzoči kot strokovnjaki trije vrhovni poveljniki ameriških oboroženih sil. t. j. general Marshall, gen. Stark ter general Holcomb.
Protistavkovni ukrepi
Netvyork, 2. aprila. Reuter: že je kazalo, da se bo na konferenci zastopnikov delavcev in gospodarjev dosegel sporazum glede stavk v rudnikih, ko je snoči konferenca obojih zastopnikov odložila nadaljne seje. Iz Milvvau-kecja (Wisconsin) poročajo, da je policija uporabila tamkaj solzilni plin proti stavkašem in da je bilo pri demonstracijah ranjenih 10 rudarjev in 1 stavkaš. Stavkujoči delavci »o metali kamenje in opeko nR policijo. Delavci stavkajo že dva meseca. NjinoTa tovarna izdeluje jeklo za gradnjo vojnih ladij. (AA.)
Washingtoo, 2. aprila. Reuter: V razgovoru s poročevalci listov je predsednik Roosevelt izjavil, da ne vidi potrebe po kakšnih novih zakonskih ukrepih za preprečitev stavk v industriji, ki dela za narodno obrambo. Roose-telt je dodal, da bo skušal doseči pravilno obratovanje sedanjega mehanizma s tem, da bo imenoval nov posredovalni svet.
Newyork, 2. aprild. Reuter: Delavci v rudnikih in njihovi gospodarji so se pobotali. Tako se bodo v«i dplavr) in ruda*!' vrnili ns
delo (AA.)
Nemčija in Italija ne želita vojne na Balkanu
Italija na želi spremembe v odnosih med Jugoslavijo in njenimi sosedami
Belgrad, 2. aprila, m. Današnja »Politika« prinaša od svojega rimskega dopisnika naslednje poročilo o gledanju italijanskih krogov na zadnje dogodke v Jugoslaviji:
Italijanski odločujoči krogi niso v zveži z novimi razmerami in spremembami v Jugoslaviji doslej naredili ničesar, kar bi služilo kot slabo, niso naredili nobenega koraka, ki bi ga bilo mogoče razlagali negativno. To dejstvo in pa splošno ozračje v Hirali ojačuje upanje, da si Italija niti malo ne želi1, da bi se spremenilo sedanje stanje v odnosih med Jugoslavijo in njenimi sosedami.
Tak vtis je mogoče dobiti v večini rimskih političnih krogov in to kljub veliki zadržanosti :n molčečnosti na italijanskih uradnih mestih. Tak vtis sc dobi tudi v tukajšnji široki javnosti ter v krogih, ki so blizu dogodkom in ki vsaj v mali meri lahko nanje vplivajo.
Iz razgovorov s temi krogi se more jasno dobiti italijansko mnenje, katero je mogoče povzeti takole:
Ni videti razloga, zakaj naj bi Italija in Nemčija storili v sedanjem položaju kakršen koli korak, ki bi kakor koli slabo vplival.
Državi osi želita, da se poravna celo sedanji oboroženi spor nn Balkanu (med Italijo in Grčijo), ne pa da bi'ic še šllril. Vsi, ki žele, da se razmere na Balkunu urede, morajo preprečiti vsako vmešavanje drugih v balkanske radeve. Vsak nepreviden korak, storjen v tujem imenu, bi resno mogel poslabšati položaj, česar pa nihče ne želi.
Če ostane na Balkann vse brez kakršnih koli tujih vplivov in pobud, bi1 to prineslo samo zboljšanje, ki si ga vsi tudi žele.
To je popolnoma zvesto in točno prikazovanje vtisov in razpoloženja, ki prevladuje v Rimu. Ti vtisi ne slone na kakih uradnih izjavah, temveč izključno na zasebnih pogovorih z neuradnimi, n resnimi osebnostmi, ki pa navzlic temu zdaj predstavljajo stvarno politično ozračje, v katerem se p« izraža seveda samo italijansko slališče.
V Afriki se nadaljuje angleško prodiranje
Pričakovati fe vsak trenutek padec Massaue
Angleška poročila
Kairo, 2. aprila. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleških oboroženih sil poroča, da je treba pričakovati padec Masaue vsak trenotek.
London, 2. aprila. Reuter: Posebni dopisnik Reuterja pri angleških imperialnih četah pri As-mari poroča, da so zastopniki civilnih oblasti prišli v angleški glavni stan z belo zastavo in mesto iz,-ročili Angležem. V zastopstvu so bili tudi častniki.
Kartuin, 2. aprila. Reuter: Odposlanstvo, ki je včeraj izročilo Asmaro angleški oboroženi sili, je podalo izjavo, da so Italijani dobili povelje, po katerem so morali prenehati z odporom. Ni pa še jasno, če se je tozadevno povelje nanašalo samo na obrambo Asmare ali na področje cele Eritreje. V vsakem pogledu je sedaj osvojitev cele Abesinije za Angleže mnogo bolj olajšana in se bo izvršila prej kakor se je domnevalo, posebno še zato, ker je morala italijanskega vojaštva v Eritreji zelo padla, tudi med vojaštvom, ki brani Abe-sinijo, se opaža slab vtis zaradi padca prestolnice v Eritreji. Mnogi soglašajo s tem. da je Italija po Garibaldijevi dobi od leta 1854 preusmerila svojo politiko in dvignila orožje proti Angliji. To je bilo zgrešeno. \\ '',,', t j . . .'
Kairo, 2. aprila. Reuter: Po uradnem poročilu Italijani še vedno držijo Massauo. V Abesiniji se na celem področju boji nadalje ugodno razvijajo. Uradno poročilo iz Libije pa javlja, da bo se boji razvili severo-vzhodno od Mcrsa Bregn, kjer se prednji angleški oddelki umikajo.
London, 2. aprila. AA. Reuter: Uradno sporočajo, da so angleška letala potopila en italijanski rušiiec. S tem v zvezi je admiraliteta izdala sledeče sporočilo: Glavni poveljnik Vzhodne Indije sporoča, da so naša letala potopila en italijanski rušiiec vrste Panter, 1600 ton. Ogledniška letala angleškega letalstva so sporočila, da je imenovani rušiiec odplul iz Masaue, vendar bo ga vodna letala hitro odkrila in potopila. Razen tega sporoča glavni poveljnik Vzhodne Indije, da je angleška ladja Kandaiiar, kateri poveljuje kapitan Robeson, zadržala nemško trgovsko ladjo Bertram Rickners (4988 ton), ki je poskušala pobegniti iz Masaue.
London, 2. aprila. AA. Reuter: Zavzetje Asmare, eritrejske prestolnice, je najvažnejše mesto italijanske Vzhodne Afrike in važen korak v napredovanju britanskih čet. Kakor se izve z britanske strani so Italijani branili Asmaro zato, ker je njen položaj silno važen s strateškega stališča in ker so hoteli z obrambo tega mesta po padcu Kerena ustaviti hitro napredovanje britanskih sil proti Rdečemu morju. Podrobnosti še niso znane, vendar pa se operacije nadaljujejo in vzlic temu, da skušajo sovražnikove čete pretrgati pot. Med Asmaro in Masauo je zemljišče takšno, da je na njem možno vsakršno premikanje in tako bo v kratkem zavzeta tudi glavna italijanska luka ob Rdečem morju. Asmara je padla samo pet dni po padcu Kerena. S tem je bila prerezana zadnja važna cesta med Abesinijo in Rdečim morjem. Odslej preostane samo še ena manj pomembnejša cesta, ki veže Desije s pristaniščem Asab. Na tem področju je delovanje britanskega letalstva nenavadno živahno. Britanski vojaški strokovnjaki poudarjajo brzino, s katero se razvijajo operacije proti Adis Abebi. Mnogi trdijo, da imajo danes vojne operacije v Vzhodni Afriki bolj politični, kakor pa vojaški pomen. Prevladuje prepričanje, da bodo z delovanjem motoriziranih angleških čet te operacije zelo hitro končane in se bodo Angleži na ta način izognili težavam, ki se pojavljajo v deževni dobi.
Kairo, 2. aprila. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleških sil na srednjem vzhodu sporoča:
Libija: Severovzhodno od Mersa Brega se nadaljujejo operacije. Prednji oddelki so se umaknili.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 2. aprila. Štefani. Službeno poročilo št. 299 glavnega stana italijanske vojske prav::
Severna Afrika: Italijanski in nemški mehanizirani oddelki so štrli sovražnikov odpor in zavzeli Marsa Brega v Cirenaiki. Naša letala so bombardirala sovražnikovo brodovje v pristanišču Benghazi.
Vzhodna Afrika: Nadaljuje se odpor naših čet proti nadmočnemu sovražniku. Italijanske čete dajejo odpor in branijo ob reki Auers ter na severnem delu bojišča. Naša letala so v Vzhodni Afriki zbila dve sovražnikovi letali tipa Hiuri-can in dva bombnika.
Nemška poročila
Berlin, 2. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Med močnim ogledniškim delovanjem v Severni Afriki so oklopne enote nemškega afriškega zbora skupaj z nemškimi in italijanskimi letalskimi silami vzele 31. marca eno sovražnikovo nrerlnio postojanko ter eno utrjeno sovražnikovo postojanko. Sovražnikovi napadi so ostali brez uspeha. .Večje število sovražnikov je bilo
ujetih, pri kopenski akciji in pri letalskih napadih pa je bilo uničenih več britanskih oklopnih enot. Sovražnik se je z vso naglico umaknil proti Agedabi. Naše izgube so bile malenkostne. (AA)
Moč angleškega letalstva na Vzhodu
Kairo, 2. aprila. Reuter. Letalski maršal sir Arthur Longnioor, vrhovni poveljnik angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu, je govoril po radiu v proslavo obletnice ustanovitve angleškega letalstva. Longnioor je orisal blesteče uspehe angleškega letalstva v zadnji pomorski bitki in dodal, da so britanski bombniki ne samo potopili sovražnikove ladje, ampak tudi poškodovali eno ali dve italijanski križarki in da so ista letala sodelovala pred nekaj tedni v zmagovitih bojih pri Libiji. Rekel je, da je to najboljši dokaz discipline in borbenosti angleškega letalstva. Maršal je na koncu izjavil, da so v dosedanjih bojih na Bližnjem vzhodu Angleži uničili več ko 1000 italijanskih letal. (AA)
Angleški nameni z Abesinijo
London, 2. aprila. Reuter. Ko je bil državni podtajnik Buttler danes v spodnjem domu vprašan, če je abesinski cesar posredoval glede prevzema uprave abesinskega ozemlja, je odgovoril, da angleška vlada nima nikakih zemeljskih zahtev v AbesinijL
Albanska fronta
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 2. aprila. Štefani: Službeno poročilo it. 299 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi;
Nobenih posebnih dogodkov. (AA.)
Grška poročila
Atene, 2. aprila. Atenska agencija poroča:
Uradno poročilo vrhovnega poveljstva grških oboroženih sil št. 157 z dne 1 aprila zvečer se glasi: Nastop patrulj in topništva. Ziutraj so se sovražnikovi oddelki približali središču sovražnikovih postojank, ki smo jih včeraj zavzeli, in vznemirjali naše čete z ognjem iz avtomatskega orožja. Naši oddelki so dalje prodrli in zapodili sovražnika v beg, Pri tem so ujeli več ko 80 mož, med njimi enega častnika.
Snotnje uradno poročilo ministrstva za )avno varnost pa pravi: Sovražnikova letala so bombardirala manjša pristanišča v zalivu nekega otoka v Egejskem morju, vendar niso naredila stvarne škode in tudi žrtev ni bilo. (AA.)
Atene, 2. aprila. Reuter: Ministrstvo za tisk je razglasilo preko atenskega radia uradno poročilo, da se je pri včerajšnjih bojih posrečilo grškim četam uničiti dve sovražnikovi četi. (AA.)
Nemško mnenje o bitki pri Matapanu
Berlin, 2. aprila. DNB. V pomorski bitki v Jonskem morju je DNB izvedel s pristojnega mesta sledeče: Italijanska eskadra. sestavljena iz lažjih pomorskih bojnih enot, se je spopadla v Jonskem morju z nndmočno britansko mornarico. Navzlic ogromni premoči Angležev se poveljniki italijanskih križark niso niti za trenutek obotavljali, da bi napadli sovražnika. Kakor tudi poprej se tudi sedanje poročilo italijanske admiralitete odlikuje po svoji brezpogojni odkritosti, medtem ko britanska uradna poročila zamolčujejo lastne izgube. Bilanca te bitke še ni končana. Toliko l)olj pa presenečajo sklepi z angleške strani. Dai-!y Mail misli, da »o Angleži s tem prišli v položaj, da lahko ojačijo svojo mornarico v Atlantiku. Opozoriti je treba, da so Angleži enake sklepe delali tudi po napadu angleških torpednih letal na italijansko pomorsko letališče v Tarentu. Zmerom se dogaja, da, kadar angleška bojna ladja izpolni svojo nalogo, za katero je tudi zgrajena kot enota največje mornarice sveta, se javnosti prijemlje brezprimerno navdušenje. (A A)
London, 2. aprila. Reuter: Admiraliteta uradno poroča, da je angleška podmornica v Sredozemskem morju potopila eno italijansko podmornico in eno italijansko tovorno ladjo za prevoz petroleja. Tovorna lhadja se je imenovala »Lauro Corrado« (3645 ton),
Čestitka grškega kralja
Aleksandrija, 2, aprila. Reuter: Angleški kralj Jurij je danes poslal vrhovnemu poveljniku sredozemske mornarice admiralu Andre,vu Cunningha-mu sledečo brzojavko: »Vsem častnikom in mornarjem pod Vašim poveljstvom moje prisrčne čestitke k vaši veliki zmagi.«
Zahvala admirala Cunninghama
Atene, 2. aprila. Reuter: Grško mornariško ministrstvo sporoča, da je admiral Cunning-
Na zahodu napada sc niso nehali
iapadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 2. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča:
Podmornica pod poveljstvom kapitana Sehultzeja je potopila v severnem delu Atlantika 5 sovražnikovih ladij s skupno 35.300 tonami. Te ladje so plule v konvoju. Računa se, da je bila uničena tudi ena velika ladja, ki je bila torpedirana. Letala letalske skupine, ki ji poveljuje major Uldrich, so uničila b velikih cisternskih ladij s skupno tonažo 42.000 ton. To dejanje je bilo izvršeno na vhodu v Kanal Sv. Jurija. Ena eskadrila istega letalskega od-deika je pod poveljstvom poročnika Miinza naredila napad, kakor je bilo že sporočeno, na neko britansko oporišče na južni obali. Zadeti so bili neposredni zadetki na hangarjih in letališčih, z neposrednimi zadetki pa je bilo uničenih tudi 24 letal, ki so bila razvrščena na tleh. Druga bojna letala so težko poškodovala pot velikih trgovskih ladij. Letalski napadi so bili izvedeni tudi na letališča v srednji Angliji in druga področja. Niti podnevi niti ponoči sovražnik ni letel nad nemškim ozemljem.
Berlin, 2. aprila. DNB: Hitler je kot vrhovni poveljnik vsenem*ke vojske odlikoval kapitana Eštena, poveljnika podmornice, ki je potopila 91.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. (AA.)
Amsterdam, 2. aprila. DNB: Angleški radio poroča, da je bilo včeraj nekaj letalskega delovanja nad Angli jo. Sovražnikova letala so' vrgla bombe na južno in vzhodno obal Anglije. Na južni obali so bombe povzročile nekaj škode. (AA.)
Berlin, 2. aprila. DNB: Včeraj so nemški Ijombniki potopili še eno petrolejsko ladjo s tonažo 8.000 ton. (AA.)
Angleška poročila
SI užbeno sovražni-
London, 2. aprila. AA. Reuter: poročajo, da je bilo včeraj zbitih 5 ko vi h bombnikov.
London, 2. aprila. Reuter: Letalsko ministrstvo je davi izdalo tole poročilo: Snoči so sovražnikova letala vrgla nekaj bomb na jugozahodno Anglijo. Povzročila so samo neznatno škodo. 2rtev ni bilo. Drugih dogodkov ni. (AA.)
London, 2. aprila: Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: /.aradi nizkih oblakov jc sovražnik v torek poskušal izvesti več manjših napadov na naša letališča. Naše protiletalsko topništvo je takoj nastopilo in je bila večina napadov neučinkovita. Toda na enem letališču je bilo nekaj žrtev, med katerimi je bilo več ubitih. Precejšnja škoda je bila novzročena na poslopjih na imenovanem letalskem oporišču. Med temi napadi so bila zbita štiri sovražnikova letala, ostala pa poškodovana .Sedaj se je ugotovilo, da je bil tudi peti sovražnikov bombnik snoči kasno zvečer uničen. Mi smo izgubili eno lovsko letalo. Danes v sredo popoldne
pa je letalsko ministrstvo izdalo še naslednic sporočilo: Včeraj čez dan so dež iu nizki oblaki ovirali naše letalske patrole, ki so stikale za sovražnikovimi ladjami ob francoski in holandski obali. Navzlic temu pa so naša letala odkrila manjše število manjših sovražnikovih ladij in jih obstreljevala s strojnicami. Ostala naša letala so z majhne višine napadala topniške postojanke ob obali. Eno naše letalo je zadelo z letalskim torpedom na morju ob danski obali eno sovražnikovo trgovsko ladjo. S teh ogledniških poletov se eno naše letalo ni vrnilo. (AA.)
Iapadi na Nemčijo
Angleška poročila
London, 2. aprila. Reuter: Obveščevalni odsek letalskega ministrstva poroča: Pri pred-snočnjem napadu na Emden so letala, ki pripadajo bombniški službi, vrgla doslej najmočnejše bombe, kar so jih doslej uporabljali. Zažigalne bombe, ki jih je vrglo eno izmed prvih angleških letal, so zanetile tri manjše požare, opazovalec nekega letala, ki je metalo bombe z izrednim eksplozijskim učinkom, je pa mogel v ognju plamenov razločiti ulico. Tako so ti požari dobro služili bombnikom. Sklepajoč iz tega, kar se je moglo videti iz velike višine, je moral biti razdejalen učinek teh bomb strahovit. (A A.)
London, 2. aprila. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Lovske patrole britanskega letalstva, ki imajo nalogo varovati trgovinske ladje, so uničile včeraj (»poldne 2 sovražnikova bombnika. (AA.)
hain poslal svojo zahvalo grški mornarici zaradi preciznosti in hitrosti grškega brodovja v nedavni bitki v Sredozemskem morju. Grška torpedovka »Hitra« je izkrcala v nekem grškem pristanišču 112 ujetnikov, ki so jih rešili po tej bitki. (AA)
Inozemske čestitke našemu kralju
Ankara, 2. aprila. Anatolska agencija poroča: Predsednik turške republike, Izmet Ineni, je poslal brzojavno čestitko Nj. Vel. kralju Petru II. o njegovi zasedbi prestola. Nj. Vel. kralj Peter II. se je predsedniku turške republike prisrčno zahvalil. (AA)
BukureSta, 2 aprila. Rador: Romunski listi toplo pišejo o osebnosti mladega suverena Jugoslavije. Universul poudarja, da bo Nj. Vel. kralj Peter nadaljeval slavno tradicijo svoje dinastije in svojega naroda, ker se bo držal gesla pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja: »Čuvajte Jugoslavijo!« (AA)
London, 2. aprila. Reuter: V grški cerkvi zahodnega londonskega dela je bila danes služba božja o priliki nastopa vlade Nj. Vel. kralja Petra II. Pri službi božji je bil navzoč odposlanec kralja Jurija, vojvoda Gloucestrski. Navzočni so bili ludi vsi člani diplomatskega zbora v Londonu skupaj z veleposlanikom Majskim. Prisoten je bil tudi državni tajnik za dominione lord Cramborn. Jugoslovanski poslanik Subotič je nato sprejel številne osebnosti. Godba gardnega polka je pred cerkvijo igrala jugoslovansko in britansko himno.
Eden je v Grčiji
Belgrad, 2. aprila. AA. Poučeni jugoslov. krogi ničesar ne vedo o prihodu in bivanju angleškega zunanjega ministra Fdena in načelnika imperialnega generalnega štaba sira Johna Dilla v Belgradu. Kakor je dobro znano, lo tudi ni resnično.
Atene, 2. aprila. Ilavas: Kralj Juri) je včeraj sprejel v avdienco angleškega zunanjega mi• liistra Edena. (AA)
Eden in Dill v Ankaro
Carigrad, 2. aprila. A A. Havas: Izvedelo se je iz pooblaščenih virov, da bosta angleški zunanji minister Eden in šef imperialnega glavnega štaba general Dill po svojih razgovorih, ki sta jih imela v Atenah, ponovno obiskala Ankaro, da bi tako dopolnila sporazume, ki so bili nedavno med Turčijo in Anglijo doseženi.
Turško-sovjetskI dogovor v angleških očeh
London, 2. aprila. Reuter. 0 zadnji turško-sovjetski izjavi, o kateri pravi Sovjetska Rusija, da bi ostala nevtralna za primer, če bi bila Turčija prisiljena na obrambo svojega ozemlja, je državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler v spodnjem domu danes izjavil, da je ta sovjetska izjava brez dvoma zadovoljiva. Mi upamo, je dejal, da se bodo odnosi s sovjetsko vlado povoljno razvijali.
Španija in blokada
L»nd«tip2. aVMla. 'M. Reuter. Ko je v spodnji zbornici odgovarjal na vprašanje nekaterih poslancev, ki so hoteli vprašanje o gospodarski pomoči povezati z določenimi stremljenji v Španiji. je pomočnik zunanjega ministra Buttler dejal: Ni v duhu politike vlado njegovega britanskega veličanstva, da bi španski narod moral trpeti zaradi blokade, razen če bi Španija postala pot, po kateri bi se oskrboval naš sovražnik.
Angleška pomoč čangkajšku
Šanghaj, 2. aprila. Štefani: Angleški veleposlanik pri vladi v Čungkingu, ki je prispel v Šanghaj 3. maica, je odpotoval v Singapur, odkoder bo odpotoval spet v Čungking. Za časa svojega bivanja v Šanghaju je imel razgovore s tamkajšnjimi angleškimi in ameriškimi osebnostmi in z njimi razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo pomoči Čungkingu od strani Amerike in Anglije. (AA)
Daladier in Reynaud izpuščena
Vichy, 2. aprila, b. United Press poroča, da sta bivša francoska ministrska predsednika Daladier in Paul Reynaud spuščena iz zapora in da se nahajata sedaj v Rionu. ne sineta pa zapustiti svejih zasebnih stanovanj.
Nedelja tudi za liste
Pariz, 2. aprila. DNB: V francoskem tisku so uvedli dan nedeljskega počitka. Francoski listi bodo mogli odslej izhajati samo šest dni na teden Ob nedeljah l>odo smeli izhajati samo jutranji dnevniki, ki izhajajo zelo zgodaj, drugi listi pa bodo izšli šele v ponedeljek. Športni listi bodo lahko izhajali v ponedeljek namesto v nedeljo. Plače in dnevnice pa IhhIo morala podjetja dajati tudi za nedeljo. (AA.)
Sikorski pri Rooseveltu
London, 2. aprila. A A. Reuter: V poljskih krogih v Londonu mislijo, da se lx> general Sikorski sestal s predsednikom Rooseveltoin.
Predstavnik Niihelimtrasse o nemško-jugosiovanskih odnosih
Hrvatski in srbski listi so objavili sledeče obvestilo: Na včerajšnji konferenci za časnikarje v zunanjem ministrstvu v Berlinu je odgovarjal predstavnik tega ministrstva na vprašanja, stavljena v zvezi z Jugoslavijo: »Novost je v tem, da so ludi danes prišla potrdita o in-tencijah v Belgradu. Kakor sem že zadnje dni rekel, nisem pooblaščen določili stališče v imenu Nemčije. Kakor prej. lahko tudi sedaj potrdim, da vlada Nemčije z največjim zanimanjem opazuje dogodke v Jugoslaviji. Del vesti, ki so prišle iz Belgrada. je že potrjen, drugi, nepotrjen del pa ne bo prišel v poštev pri oceni nemške vlade. Zato vlada pri nas največje rezerviranost pri ocenjevanju teh postopkov in prav lako ludi velikodušnost ler previdnost. Velikodušnost pa ima vsekakor svoje meje.« Na vprašanje, če lahko polrdi. da je imel nemški poslanik v Belgradu večkrat razgovor s predsednikom vlade generalom Simovičem, je predstavnik nemškega zunanjega ministrstva odgovoril, da je bil nemški poslanik zadnje dni večkrat v stikih z vlad-
nimi osebnostmi. Nalo je izjavil, da misli, da je trojni pakt stopil v veljavo takrat, ko je bil podpisan. Vprašanje pn je, če se bo jugoslovanska država držala Irojnega pakta. Nato je rekel dr. Schniidt: »Hrvatski voditelji so zreli politiki in gledajo na koristi hrvatskega naroda. Oni sedaj sklepajo o zgodovinski odločitvi in bi zalo bilo zgrešeno delali razliko med zunanjo politiko Zagreba in zunanjo politiko Belgrada. Gotovo je. da hrvatski politiki ne skrivajo svojega prijateljstva do osišča.« Nalo je predstavnik nemškega zunanjega ministrstva izjavil, dn mu je znano, da biva jugoslovanski poslanik iz Berlina v Belgradu. Na vprašanje, če je prinesel v Belgrad kake predloge, je odgovoril, da se ne ve, lahko pa se predpostavlja, dn ie bil pred odhodom v Belgrad v stiku z nemško vlado. Odločitev jugoslovanske vlade lahko pride iz Relgrada in pričakuje se preprečitev nepoklicanih pojavov in določitev stališču v zunanji politiki.«
Izmišljena poročila o slabem ravnanju s tujimi državljani
Agencija Avala poroča: S službene strani smo pooblaščeni objaviti sledeče:
Zadnje dni prinaša del tujega tiska kakor tudi radijske postaje navzlic že objavljenim zanikanjem z naše strani fantastične ter popolnoma izmišljene vesti o dozdevnih demonstracijah in napadih na narodne manjšine ter o ogrožanju njihovega imetja in osebne varnosti, kakor prinašajo in objavljajo tudi celo vrsto drugih izmišljenih in popolnoma netočnih vesti Tako je bilo danes sporočeno, da sta bili v Banatu zažgani dve vasi, Žici in Kudrič, kjer prebiva nemška manjšina, in da se je ta požar videl iz romunskega obmejnega selišča Sta-nare. Dalje je bilo iavljeno, da so bili v bližini jugoslovansko-romunske meje zažgani gozdovi, v katerih se baje skrivajo pripadniki neke manjšinske skupine, dalje da so bili v občini Bočar pripadniki nemške manjšine zelo maltretirani in da je bilo pri tem ubitih 10 Nemcev, da je bila opu-stošena cela ulica v Petrovgradu, v kateri stanujejo pripadniki nemške manjšine, da se dogajajo aretacije predstavnikov narodnostnih manjšin itd. in še mnogo drugih docela izmišljenih stvari. Po viru vseh teh vesti sc vidi, da ne prihajajo iz naše države, prav tako pa se opaža v radijskih oddajah teh držav pomanjkanje poročil njihovih dopisnikov iz Jugoslavije, ki po lastnem priznanju vsak dan pošiljajo poročila, da vlada v Jugoslaviji popoln red in mir in da ni bilo nobenih dogodkov, ki bi vsaj približno dali povod da se veruje v resničnost teh zlobnih vesti. Najtipičnejši zgled za šir-
jenje teh netočnih vesti pa predstavlja trditev nekega uradnega predstavnika na današnji časnikarski konferenci v tujini, da se angleški minister Eden in angleški general Dill nahajata v Belgradu.
Vodja celjskih Nemcev zavrača izmišljene vesti o preganjanju Nemcev v Celju
Radijska postaja v Gradcu je včeraj zjutraj razširila popolnoma neresnične vesti o preganjanju celjskih Nemcev in o ropanju njihovih stanovanj. Z ozirom na te neresnične in prosto izmišljene vesti je vodja celjskih Nemcev g. odvetnik dr. Walter ltiobl poslal včeraj na naslov Gauleintung-Graz brzojavko slpdeče vsebine:
»Gauleitiing, Graz. Die in Ihreni Radio heutc friili a 11 f Grmid von Mitteilungen angeblicher Fliichtlinge ans Celje gcmeldcten Nachrichtcn sind frei erfunden iind cntsprechcn nicht der VVahr-lieit. Ersuche 11111 sofortige Mitteilungen dieses an die zustandigen Stcllen auch zwccks Widerrufes.
Der Vertreter der Deutsclien in Celje: dr. AA alter Riebl, Reclitsanvvalt.
(Gauleitung, Graz. V Vašem radiju danes zjutraj na podlagi poroči! dozdevnih beguncev iz Celja sporočene vesti so prosto izmišljene in ne odgovarjajo resnici. Prosim za takojšnje sporočilo tega na merodajna mesta tudi v svrho preklica.)
Treznostni teden:
Ideja treznosti mora korakati daSfc
Pozornost naše javnosti je te dni obrnjena nekam drugam kakor na — treznost. Vse napeto čaka in vprašuje: Kaj bo? ...
Krvava vojska je pač nekaj drugega kakor »sveta« vojska! Ko bi bilo za »sveto« vojsko — za boj proti notranjemu sovražniku naroda — en odstotek tega zanimanja, kakor ga je za boj proti vnanjemu, bi bilo dobrol
In vendar se ne smemo docela zgubljati v vnanjostih! Vlada nam priporoča mir iu da »naj se posvetimo tekočini poslom«.
Tak tekoči posel je ta teden tudi treznost. Zanjo je še vedno premalo zanimanja Ne le, da nam strehe nad glavo ne razderejo, hiš naših do tal ne porušijo; ne le da svojo kožo zdravo ohranimo, življenje svoje rešimo, ne le to mora biti naša skrbi Gotovo: primum vivere. Najprej je treba živeti. A ne samo živeti je dosti; pošteno je treba živeti! Pošteno, trezno in dostojno. Le tako življenje je vredno življenja.
Preteklo nedeljo je paf Ireznostna ideja krepko korakala po naši deželi. Po vseh cerkvah je odmevala njena pesem Organizacija treznosti se je po celi deželi zasnovala: Družba treznosti in dostojnosti se je povsod uvedla. Kjer bi se pa še ne bila, tam se ima v nedolgem času. Lavantinska škofija pride za ljubljansko v kratkem na vrsto. Tako bo vsa Slovenija prežeta s treznostno idejo. Četudi ne prežeta do zadnjih kotov in koncev, vendar vsaj v glavnem. Četudi ni vjela še vseh ljudi, vendar vsaj tiste, ki imajo dobro voljo.
To je velik korak do našega cilja: Splošna treznost naroda.
Zdaj pa treba dalje delati! Drevesce, ki je bilo ta dan vsajeno, je treba gojiti, gnojiti in zalivati, da ne vsaline ali le žalostno životari. Družba mora imeti štirikrat na leto shod. pri katerem se člani vedno znova poživljajo v storjenem sklepu in vzpodbujajo za nadaljno sveto borbo: treznost in dostojnost.
Predvsem so poklicane, da tc borbo vodijo, naše že obstoječe organizacije: družba in društva. Člani verskih družb in prosvetnih društev. Verske družbe: Tretji red, kongregacije ali kakor koli se imenujejo, imajo tudi apostolski poklic. Ne le lastno posvečanje je njih namen, marveč tudi skrb za blagor bližnjega. Za kaj naj se pa z ozirom na bližnjega brigajo, če ne za to. kar nas najbolj kvari, telesno in duševno upropašča? Kdor za gorje, ki ga dela alkoholizem, nima srca, ta sploh nima srca za bližnjega. Verska družba, ki bi «0 za delo za treznosa ne brigala, ne razume svojega poklica. — Prosvetna društva pa. kakor koli se že imenvjejo: društva ali odseki ali krožki itd imajo širiti pravo prosveto. Kaj pa je pro-sveti bolj nasprotno kakor nezmerno pijančevanje, in vsa ž njim združena surovost in razuzdanost? Društva, ki v delu Za treznost in dostojnost nočejo nif slišati, tudi ne razumejo Rvojc naloge in ne zaslužijo imena »prosvetnega« društva.
V tem oziru pa imamo še pritožbe, bridke pritožbe zoper naše orKanizacije. Če našim društvom predavan'e o treznosti zastonj ponujamo, kaže, da o tem nočejo nič slišati! In če na trikratno prošnjo naj nam (ljubljanska) društva imenujejo po enegi zastopnika za Društvo treznosti in enega za Ligo dostojnosti, nekatera ne dado nobenega odgovora, kaj naj si o takih društvih mislimo? Kako razumejo la društva svojo
nalogo? S čim se vendar pečajo? Ali nimajo ni-kakih" predavanj? Če pa jih imajo, o čem jih imajo, če ga o treznosti ali alkoholizmu ne marajo imeti? Morda o predpotopnih živalih in španskih bikoborbah? Torej o stvareh, ki so za nas le malo bolj važne kakor lanski sneg.
Še ni led prebit v tem oziru. Še bo treba prebijatilV nedeljo smo storili velik korak glede treznosti naprej. A treba bo še mnogo korakov, preden bomo iia cilju.
Res da tile dnevi niso najugodnejši za treznostno akcijo. Toda vojna vihra bo enkrat minula, narod pa bo ostal. In za ta narod moramo pripravljati že zdaj, da bo po drugi svetovni vojski, po tem vnanjem in duševnem razdejanju, zaživel lepše življenje.
Načelnik Fr. Vadn;a! 70 letnik
Danes obhaja 70 letnico svojega plodonosnega življenja gospod Franc Vadnjal. prosvetni načelnik v pokoju. Naš jubilant se je rodil 3. aprila 1871. Po maturi se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral klasično filologijo. Leta 1897 je bil imenovan za suplenta na gimnaziji v Novem mestu, pozneje pa je dobil mesto profesorja na sedanji klasični gimnaziji v Ljubljani. Po prevratu je bil dodeljen poverjeništvu za uk in bogočastje. Leta 19'_'4 ga je takratni prosvetni minister dr. Korošec imenoval za prosvetnega šefa kot naslednika g. dr. Bevka. Ko je bil te službe razrešen, je šel nazaj na klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je bil upokojen.
Gospod načelnik Vadnjal je bil odličen vzgojitelj naše mladine, zelo priljubljen pri dijakih in pri svojih profesorskih tovariših. Politično se ni udejslvoval, jo pa vedno bil in je mož krščanskega prepričanja. Ljubezniv iri prijazen vsakemu rad ustreže, če je le v njegovi moči, zato ga globoko spoštuje vsak, ki ga pozna. Njegovi bivši dijaki se ga bodo danes gotovo s hvaležnostjo spominjali, enako pa tudi številni prijatelji in znanci. Uglednemu g. jubilantu k 70 letnici iskreno čestita tudi naš list, čigar naročnik je g jubilant že dolga lela. Bog ga ohrani čilega, zdravega in zadovoljnega še dolgo vrsto let tja do skrajnih meja človeškega življenja.
Tretji dan Hacetovega procesa
Ljubljana, 2. aprila. Današnja dopoldanske razprava je potekala mirno. Senatni predsednik s. o. s. g. Ivan Kralj je čital razne spise. Iz kazenskih li«lov izhaja, da je bil Tone Hace v Mariboru obsojen na dve leti in pol robije zaradi nekega vloma. Hace je sodnikom zatrjeval, da popolnoma po nedolžnem. Okoli 11 je predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru se je dvignil soobtoženec Anton Pestotnik in prečital svojo posebno izjavo. V njej je med drugim izjavil:
»Sem pred sodiščem, ker nisem imel prave
pameti. Nisem tega storil, kar me dolži obtožnica. Danes sedim skupaj s slovitim slovenskim zločincem. Tihotapil sem saharin. Nikdar mi ni 011 (tlace) zaupal. Saiu nisem vedel, kdo in kaj je. Izjavljam, ko bi vedel, da je to Hace, ne bi se upal ž njim delati tihotapskih poslov Smatral sem tega človeka vedno za poštenega. Meni je bil priljubljen. Nikdar me ni pri poslih s saharinom ogoljufal. Vse mi je pošteno plačal. Dal mi je v gostilni pri »Jagru« v Št Vidu za pijačo in jedačo.«
Senatni predsednik ca je prekinil, češ da ne pove nič novega. Pestotnik kratko: >Le počakajtel« Smeh v dvorani.
Senatni predsednik je nato prečital mnenje, psihiatra dr. Kalina glede duševnega stanja obtoženca Antona Pestotnika. Po njegovem jo to psi-hopatičen individuj. Je fantast. lina halucinacijo. Je dedno obremenjen.
Ob 11.45 je bilo končano dokazovanje. Predsednik je nato odredil, da slede govori drž. tožilca in branilca.
Drž. tožilec g. Bogdan Lendovick jc uvodoma poudarjal: »Visoki petčlanski senat! Mi smo navajeni v sodni dvorani razpravljati o tatvinah, razbojstvib, ubojih in umorih, toda še nismo razpravljali o takih množestvenib tatvinah, drznih razbojništvib, ne o takšnih zločinih, kakršne je zakrivil obtoženec Hace s svojimi tovariši. Čudno se zdi človeku, da je Hace, najmlajši med njimi, prevzel vodstvo. Lahko rečemo, da je bil Hace pravi rokovnjač in razboinik. Čudno se zdi človeku, da je postal Anion Hace, kmečki sin, ki je imel dobro in skrbno mater, razhejnik in zašel v brezno in blato, ko mu 111 bilo nič sveto. Kralko-malo. hotel je odstraniti vse, ki so mu bili na poli.« Državni tožilec je n;'to splošno analiziral posamezna Hacetova zločinska dejanja in dejanja njegovih tovarišev G led i umora Rudolfa Avpiča je omenil, da je sedaj prava bajka, ki jo je na razpravi pripovedoval obtoženec Hace o tretji osebi, ki naj bi bila v resnici ustrelila na kozolcu v Spod. Gameljnih Rudolfa Avpiča zaradi delilve plena. Obtoženec Hace je prišel v svoji zločinski karieri tako daleč, da se je začel upirati varnostnim organom in oblastem. Državni tožilec je vztrajal na koncu svojega govora pri tem, da izreče sodišče proti obtožencu Ilacctu in njegovim tovarišem najstrožjo kazen.
Govor državega ntožilca je trajal dobro uro. Nato je dobil besedo branilec vseh petih obtožencev odvetnik dr. Igo Grudni. Omenil je, da je dobil prvotno od sodišča nalogo, da brani samo glavnega obtoženca Toneta Haceta, toda nastopile so take prilike, da je prevzel sedaj obrambo šo ostalih štirih soobtoženccv. V začetku procesa je kazalo, da obstaja med obtoženci najtesnejša zveza. Razprava je pokazala, da lake zveze ni bilo in da so se posamezni obtoženci sešli po golem naključju. Najprej je analiziral podatke za posamezne soobtožence in nalo prešel na glavnega obtoženca Toneta Haceta. Omenil je, da je bil v Mariboru 00 nedolžnem obsojen na dve leti in pol robije. Hace mu jo dejal: »Bil sem obsojen po krivici. Meni se jc takrat nekaj utrgalo in zdvomil sem nad pravico!« Branilec je izpodbijal bistvene temelje glede roparskega umora Rudolfa Avpiča, kakor tudi glede usmrtitve orožnika Janeza Medena, enako glede poskušenega zločina usmrtitve orožnikov v petih primerih. Pri vseh teh primerih manjka pravi motiv, manjka zrel preudarek in premišljeno dejanje. Branil se je Hace samo zato, da ne bi prišel v roke varnostnim organom. Hace Tone so je vživel v vlogo razbojniškega junaka, ki je kradel in blago razdajal ljudem. Svoj govor je branilec končal: v V časih, ki jih sedaj živimo, ko so nasilja na dnevnem redu, smo bili poklicani, da obravnavamo tako žalosten in tragičen primer Antona Haceta Prepričan sem, da se v Ilacctu utrne svetla lučka. Prosim vas, gospodje sodniki, bodite v sodbi pravični.«
Dopoldanska razprava je bila z govorom branilca ob 13.30 končana. Predsednik je nato odredil, da se prične glavno posvetovanje velikega senata ob 16.30 in da ho sodba razglašena danes ob 19.30. (Glej sodbo nn drugi strani!)
BHBYIWRII krema
se uspešno uporablja zoper spuščale, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti keže pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potu ali seči vneto in odrgn eno kožo. Dobiva se * vseh lekarnah in drogerljah po cent din 12-— ia Ikstlln
P. S. Finžgar t
Pod
svobodnim soncem
Povesi davnih dedov
68.
T11 n j 11 š se je vra-čal že iz Bizanca. Cesar je bil v zadregi po Hilbudijevem porazu, ker mu nihče ni imel varovati severne meje. Tunjuš mti je lagal, da je razdal vse imetje, samo cla je razdvojil Slovene in Ante in jih odvrnil od Bizanca. Dobil je bogato darilo. Od veselja se je zdaj opil

68.
Radovan: »Tunjuš! Iztok, pazi!« -»Pes, kaj lajaš in motiš sina Atilovcga, ko dremlje?«
69.
Iztoku se zasvetijo oči, roka tipljc po nožu, skritem za pasom. Radovan sc ne da motiti
70.
Radovan: »Kadui je dremal po dolirr jedi veliki glavar vseh glavarjev, slavili Atila, so mu godli godci. Tako govore povesti Ilunov!«
"'ran 4
>SLOVENEC«, četrtek, 3. aprila 1041.
Štev. 77.
te novice
so kmalu nato pokopali na pravoslavnem pokopališču. Veliko sorodnikov in znancev io |e spremljalo na zadnji poti in med molitvami, ki jili ie
pela pravoslavna duhovščina, so zemeljske ostanke bogate kmetice položili v grob. Naslednji dan hi moral biti pogreb Hate Turailič. Ko so se žalujoči sorodniki zhrali in se hoteli v mrtvašnici posloviti od pokojnice, so na veliko začudenje rgolovili, da leži v krsti tuja žena. Izkazalo se je, da so Halo, ki le bila muslinianka, pokopali namesto bogate kmetice na pravoslavnem pokopališču. tlatini sorodniki, ki so verni pristaši Mohameda, so bili zaradi te zamenjave zelo ogorčeni in niso prej mirovali, dokler niso dobili dovoljenja. da smejo rajno Ilato izkopati in io po muslimanskih obredih pokopali. Kmetico so pa pokopali v grob. v katerega je bila prej pomoloma pokopana Hata.
— Splašeni konji rešili življenje vozniku. 45 letnega kmeta Stjepana Cuina sta v bližini Trebovea pri Posavskih Bregih. ko sa je vračal s semnja v Zagrebu, napadla dva potepuha. Streljala sta na kmeta, ki je brez orožja sedel na vozu, in ga hotela pobiti. Od strelov sta se pa konja splašila in dirjala z vso hitrostjo po cesli. kar je kmetu rešilo življenje. Sicer je močno

Posebno pazite, ka) bolnik plfel
Pijača nI le sa zdravega človeka zel« važna, temveč tudi ia bolnika mno> gokrat važnejša od hrane I
Zato pijte Vi tn Vaš bolnik čim češče našo na)bol|Sa mineralno vodo. ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci i
Prospekte tn vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava cdravilnega kopališč. SLATINA RADENCI
ranjen na glavi, vendar zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju. Potepuha sta pa čakala na novo žrtev. Po cesti je pripeljal 40 letni voznik Pavel Baničev iz Trebovea. Zločinca sta ga ustrelila in mu odvzela denarnico, v kateri je bilo par slo dinarjev, nato pa sta izginila, šele nekaj ur nato so kmetje našli truplo Baničeva in ga pre-I nesli domov v Trebovec.
Koledai
Četrtek. 3. aprila: Rihard, škof; Hijonija. devica in mučenica; Pankracij, škot in mučenec.
Petek, 4. aprilu: Marija 7 žalosti; Izidor Se-viljski, škof iu mučenec.
Letopis
3. aprila !>0>S. 1. so odšli I.angobardi iz svojih bivališč v Panoninijl (ozemlje od zgornje Save do Panonske nižine) pod kraljem Aiboinom v Italijo. Sledovi njihovega bivanja na slovenski zemlji so ohranjeni v langohnrdskem grobišču, ki so ga odkrili v Kranju, blizu izliva Kokre v Savo. I.angobardi so se naselili ze I. 546. v Panoniji z dovoljenjem Bizantincev in so bili odslej nekaj let njihovi zavezniki. Ko pa so Langobardi v zvezi z nomadskimi Obri uničili državo svojih vzhodnih sosedov Gepidov, so nenadoma prišli v soseščino dveh močnih narodov: Obrov in Bizantincev, ki so so v gepidski vojni polastili Srema. Da se rešijo neprijetnega objema, so odšli 508. I. • I.angobardi v llalijo, kjer so jim razdrapane razmere budile upanje na lahek in bogat plen. Krenili so po stari rimski cesti Ptuj—Celje— Ljubljana—Oglej. Zgodovinopisec Langobar-dov, Pavel, imenovan Diakon, opisuje la lan-gobardski pohod v llalijo v knjigi »Ilistoria Langohardorum«. Severna Italija postane leta 508. plen Langobardov. Osvojitev je bila lahka, ker je hiia dežela izčrpana zaradi bojev z germanskimi narodi in davčnega pritiska Bizantincev. Oglejski patriarh Paulinus zbeži pred Langobardi z zakladi in svetinjami na otok Grado. Pa tudi iz drugih severno-italskih mest beže prebivalci na obalo in oloke, kjer so naseljujejo. Iz teh otoških naselbin nastanejo Benetke, ki jim je početke iskali prav v letu 568. Po odhodu Langobardov prične naselitev Slovenrev. 3. aprila 1811 je umrl v Belgradu Dositej Obra-dovič, ki je glavni predstavnik prosvetljene dobe med Srbi. Ko je začel prvi srbski upor (1804), je Dositej Obradovič takoj začel delovali za obnovo Srbije. Ves svoj prihranek je žrtvoval za upor in sam prišel v Srbijo, kjer je I. 1807. začel kot prosvetni minister urejevati šole v komaj osvobojenih krajih. Bil je zvest svetovalec Karadjordju in vzgojitelj njegovega sina. Kot pisatelj je napovedal neizprosen hoj težko umljivi slavenosrbščini; ima tudi velike zasluge za širjenje knjig med srbskim ljudstvom.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrl gospod Alojzij Vernik,
postni ravnatelj v pokoju. Pogreb bo v petek ob pol štirih popoldne z Žal, kapela sv. Pelra, k Sv. Križu.
•f V Trebnjem je mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Godnjavec, posestnik in gostilničar Pokopali ga bodo v petek na trebanjskem pokopališču.
+ Na Blejski Dobravi je umrla naša zvesta naročnica gospa Ivana Mulej, posestnica. Pogreb pokojnice bo v petek dopoldne na Blejski Dobravi, -f- Na Mirni je umrl Mihael Strah v 85. letu
starosti. Kajni je bil svoj čas ugleden posestnik in znan usnjar. Z umnim in marljivim delom je zelo razširil in povzdignil svojo obrt. Pred mnogimi leti jo bil župan in potoni dolgo časa občinski odbornik. Zdaj naj po dolgem trudapolnem življenju mirno počival
•j" V Dolenji vasi pri Ribnici je po daljši bolezni umrl g. Franc Mihclfif v visoki starosti 95 let. Itlagopokojni je bil ugleden mož in 49 let cerkovnik župne cerkve, pa še bi bil opravljal to službo, ko bi se ne bil ponesrečil na slamo-leznici pred 6 leti. Dvakrat mu je g. škof umival na veliki četrtek noge kot običajno na ta dan starčkom. Na to je bil dobri starček zelo ponosen. Moško je nosil svoja lota, tako da smo se nadjnli. da doživi 100 let, pa ga je letošnji mraz precej polil. Za njim žaluje sin g. Mihelčič Josip, upravnik šole za manjnadarjene otroke v Ljubljani, sestra in več vnukov. Lep pogreb je pokazal kako je bil pokojni priljubljen doma in v okolici.
Naj jim sveli večna luč! - Žalujočim naše iskreno sožaljel
Gsebne novice
— Majorski izpit je predčasno opravil g. Ciril I. e g a I, komandir orož. čele na Cetinju. Čestitamo!
Movz poštne takse
Dne 1. aprila so začele veljati nove poštne takse, ki jih je predpisal minister za pošto, brzo-jav in telefon s svojim odlokom št. 6617 z dne 5. februarja 1941, Te nove takse smo pred tremi tedni že objavili, na željo številnih naših naročnikov jih v naslednjem ponovno objavljamo, ker večina naših čitateljev nima več pri rokah dotič-ne številke »Slovenca«.
1.	Taksa za navadna pisma: al krajevni promet: za pisma do 20 g teže znaša nova taksa 1.50 din, za težja od 20 g je pisemska taksa v krajevnem prometu ista kot za pisma v medkrajevnem prometu, b) Medkrajevni promet: za pisma težka 20 g 2 din, nad 20 g do 50 g 3 din, za pisma nad 50 do 250 g 4 din, za pisma nad 250 do 500 g 6 din, za pisma nad 500 do 1000 g 12 din, za pisma nad 1000 do 2000 g 18 din. c) Mednarodni promet: v mednarodnem prometu je taksa ostala nespremenjena, taksa za pisma, naslovljena na Bolgarijo, je enaka nov i t a k s i za notranji medkrajevni promet.
2.	Taksa za dopisnice: za odprte dopisnic je ostala taksa nespremenjena, za zaprte pa se je spremenila in znaša: v krajevnem prometu 1.50 dinarja, v mednarodnem prometu pa 2 din.
3.	Taksa za knjižne oglase: Za vsak izvod do 100 kg teže 0.10 din. nad 100 g pa za vsakih na-daljniih 100 g ali del te teže še po 0.10 din.
4.	Taksa za pošiljanje malih paketov: Če se paket odda na pošti, 7 din, če na na stanovanju prejemnika, 10 din.
5.	Takse za priporočene pošiljke; a) notranji promet: za krajevni in medkrajevni prjmel 5 din; b) v medkrajevnem prometu in v prometu z Grčijo, Romunijo, Turčijo in Bolgarijo 5 din, za vse ostale države pa 6 din.
6.	Taksa za povratnico: a) pri oddaji pošiljke za krajevni in medkrajevni promet 5 din, za med-__.,Jn|	-	R .monlin Tnr^itn in
riLll UUIIl |JHillll» *-	I\JIII!1HI|«|	...
Bolgarijo 5 din; za vse ostale države pa 5 50 din
7.	Taksa za pozivnico v krajevnem prometu
6.50 din, v medkrajevnem prometu 7 din, v mednarodnem prometu pa je ostala nespremenjena.
8.	Taksa za zahtevek povrnitve pošiljke v krajevnem in medkrajevnem prometu 7 din, v medkrajevnem nrometu 7 din, v mednarodnem pa je ostala nespi emenjena.
9.	Taksa za izplačilno dovoljenje (duplikat nakaznice) in podaljšanip roka za izplačilo nakazanega denarja znaša v krajevnem in medkrajevnem prometu 7 din, v mednarodnem pa 8 din.
10.	Taksa za duplikat »nakaznice«, priznani-ce in duplikat prejemnice samo v notranjem prometu 7 din.
11.	Taksa za ohranitev pooblastila: za vsako
pooblastilo, ki se glasi na čas 15 dni, 5 din, za vsako pooblastilo daljše od 15 dni na leto pa 10 dinarjev.
12.	Predplačilo za predale in torbe s ključem:
za predale brez ključa in torbe s ključem se plača mesečno 20 din, za predale s ključem pa mesečno 30 din.
13.	Taksa za poslovne papirje: a) notranji promet: do 100 g teže 2 din, nad 100 do 250 g 2.50 din, nad 250 do 500 g 3 din, nad 500 do 100 g 4,50 din, nad 1000 do 2000 g pa 7.50 din; b) v mednarodnem prometu je taksa nespremenjena.
14.	Taksa za obračun carinskih dajatev: t.a pošiljke po pismonoših se plača za vsak obračun
1 din, za poštne pakete za vsak obračun 2 din. *
—	Udanostne izjave Nj. Vel. kralju Petru II. Odbor Stolne prosvete sv. Nikolaja v Ljubljani je
poslal g. banu dr. Natlačenu: Usojamo se Vas obvestiti, da je odbor Stolne prosvete sv. Nikolaja na izredni seji dne 28. marca soglasno sklenil Vaše blagorodje najvljudneje naprositi, da na Najvišjem mestu izvolite tolmačiti čustva in izraze neomejene vdanosti in zvestobe vsega njenega članstva napram našemu mlademu vladarju Petru II. ob nastopu vlade kraljevine Jugoslavije. Živel kralj Peter II. — Karitativna zveza v Ljubljani je poslala g. banu dr. Natlačenu naslednji dopis: Karitativna zveza v Ljubljani izraža v svojem in v imenu vseh včlanjenih karita-livnili društev Nj. Vel. kralju Petru II. najglobjo vdanost in neomajno zvestobo. Prosimo gospod ban, da blagovolile to udanostno izjavo sporočiti na Najvišje mesto. — Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine je poslalo naslednjo brzojavko. Nj. Vel. kralj Peter IL, Belgrad. Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine izraža po sklepu plenarne seje Vašemu Veličanstvu neomajno zvestobo in globoko udanost. Pire. predsednik.
—	Pouk v Enoletnem trgovskem tečaju pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši redno daljo.
—	Naročajte dinarske »Knjižice!«
—	Poostreno nadzorovanje raznih društev v banovini Hrvatski. Zagrebške »Narodno novine« so objavile banovo uredbo, ki pooblašča bansko oblast, da lahko razpusti upravne in nadzorne, odbore društev, če bi to zahtevale javne koristi, razmere v društvih samih in če bi delovanje odbora ali posameznega člana odbora prekoračilo delokrog društva, ki je označen v društvenih pravilih. V lakih slučajih postavljeni komisar ima vse pravice in dolžnosti odbora v smislu društvenih pravil, dolžan pa je najkasneje v treh mesecih sklicatih občni zbor za volitev novega odbora. Če bi bili v upravni ali nadzorni odbor ponovno izvoljeni člani društva, ki so dali povod za razpustitev odbora, lahko banska oblast ponovno razpusti odbor in postavi komisarja za nadaljno tri mesece. To so lahko ponavlja toliko časa, dokler bi bili voljeni člani, zaradi katerih je bil razpu-ščen odbor.
—	Povečanje zagrebške plinarne. Če bodo do-dopuščale razmere, IhkIo v Zagrebu v najkrajšem času začeli graditi pri mestni plinarni nov rezer-var za 30.000 kubičnih metrov plina. Stroški za novi rezervar so preračunani na 8 milijonov dinarjev. Ker mestna plinarna nima razpoložljivega denarja, bo najela potrebno posojilo pri mestni hranilnici. Rezervar bo delala neka nemška tvrdka iz Braunschvveiga.
—	Nova mestna palača v Zagrebu. Zagrebška mestna občina se je obrnila na podružnico Državne hipotekarne banke v Zagrebu, da bi dovolila posojilo v znesku 60 milijonov dinarjev za zgradilo nove palače, v kateri bi bila v prvi vrsli mestna posvetovalnica. Zagrebška podružnica Državne hipotekarne banke je poslala prošnjo centrali v Belgrad, ki bo odločala o tem posojilu.
—	Pravi San Pcdrn Mate čaj deluje lahno odvajajoče in vam s tem urejuje prebavo. Kr. dvor. dobavitelj diogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica.
—	Prijet pobegli knznenec. Pred par tedni se je posrečilo petim kaznencem pobegniti iz zapora okrožnega sodišča v Murski Soboti. O tein smo svoj čas že poročali. Orožništvo je dva kaz-nenca kmalu prijelo, ostali trije so se pa klatili po Prekmurju, vlamljali in kradli, kjerkoli so mogli. Sedaj so orožniki prijeli ludi vodjo te trojice Ivana Belca v bližini Beltincev. Tudi več fantov iz Strigove, ki so bili s pobeglim baznen-cem v zvezi, so orožniki aretirali.
—	Da bosle stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
—	Tatvina konj. V noči od 26. na 27. marca sta bila posestniku Krštincu Martinu iz Boreče vasi, občina Metlika, ukradena dva konja, eden slar 4 lela, drugi 8 let. Konja so tatovi vpregli v mali voz in se z njim odpeljali. Posestnik trpi 15.000 Din škode.
—	Živila kradejo. Rus Mariji iz Lipe so ukradli v neči od 17. na 18. marca večjo količino klobas in suhega mesa v vrednosti okrog 2000 dinarjev.
—	Vsem, ki jih je obiskalo trpljenje, priporočite »Pisma o trpljenju«.
—	Slrnšcn umor v Zagrebu. Ko se je v torek vrnil domov na svojo stanovanje v Bijeničkj ulici trgovec s sadjem Franjo Letoni, ga je čakalo strašno presenečenje. Ko je odprl vraln, se mu je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala vsa v krvi njegova žena Rozalija, ki je imela obe roki zvezani čez ledja za nogo Usta so bilo zamašena s cunjo, da nesrečnica ne bi mogla vpiti, na glavi pa je imela veliko raro, zadano s topim predmetom, iz katere je curkoma tekla kri. Le'oni je takoj poklical polici jo, ki pa doslej še ni mogla ugotoviti motiva strašnega umora in tudi lii našla nobene sledi za morilcem.
—	Usodna zamenjava v mrtvašnici. Pred nekaj dnevi se je pripetila v mrtvašnici mostarske bolnišnice ne!'uba zamenjava. Hata TuraMIč iz Nevesinja je umrla par tir za neko premožno kmetico iz najbližje okolice Moalarja. To kmetico
f Marifa Bonač j
Včeraj oh osmih zjutraj je v visoki starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Bonač, vdova j>o pokojnem uglednem ljubljanskem meščanu Ivanu Bonaču, podjetnem ustanovitelju znanih lionačevili podjetij, ki je umrl že leta 1920.
Pokojna gospa je bila verna podoba tistih tihih mater, ki s svojim mirnim in plemenitim značajem marljive in delavne kot mravlje od generacije do generacije s svojimi dobrimi rokami ustvarjajo solidne temelje našega meščanstva. Tako je jiokojna gospa Bonačeva v vseh krogih prebivalstva uživala zasluženi ugled ter splošno sjioStovanje, saj je bila kot soproga in mati najtrdnejša opora soprogu in družini pri prizadevanjih za ustanovitev in razcvit podjetij, koristnih Ljubljani in deželi, na katera smo lahko ponosni. l'o starih ljubljanskih pravilih krščanske ljubezni do bližnjega in skrajne jx)štenosti je vedno skromna gospa Bonačeva po neprestanem delu in skrbeli v visoki starosti doživela največjo materinsko srečo z uspehi svojih otrok. Vse njeno življenje je bilo posvečeno delu in družini, ki je k njej prištevala vse revne in jiodpore potrebne. V tem duhu je vzgojila ludi svoje otroke. Dasi že visoko v letih, se je še vedno živo zanimala za vse dogodke našega javnega življenja in je v zavednem narodnem duhu tudi vzgojila svoje otroke.
Pogreb blage pokojnice bo 3. aprila ob 5 popoldne z Žal, kapelica sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj blagi rajnici sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožaljel
*
1 Nočno časlivce presv. Zakramenta vljudno vabimo, da se v čim večjem številu udeleže celo-nočnega češčenja v stolnici, ki se prične drevi ob devetih po skupni molitveni uri. Opravljale se bodo molitve 2. in 9. ure. Počastili bomo presv. Zakrament in žalostno Mater božjo ter zaupuo prosili za skorajšen pravičen mir!
1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih eg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 4. aprila. Začetek ločno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Akademija »Olrok za otroka«, ki bi morala biti 5. aprila v prid revnim šolskim otrokom, je preložena, dokler se otroci ljudskih in meščanskih šol s počitnic ne vrnejo v šole.
1 Umrla je soproga g. profesorja TCajka Pir-nata gospa Roža Pirnat, mali osmošolke klasične gimnazije Zlate Pirnat. Bila je blaga, obče spoštovana gospa. Pogreb bo danes popoldne ob Mirih z Žal, kapela sv. Krištofa, na pokopalšiče k Svetemu Križu. Naj blagi rajni sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
1 Krščansko žensko društvo priredi v četrtek 3. aprila ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma zanimivo predavanje. Govoril bo ravnatelj inž. Jože Sodja o temi: Tisk — oblikovalec človeka, družine in naroda. Članice in somišljenice vljudno vabljene I
1 Akademija podmladkov Rdečega križa ljubljanskih šol. ki bi se morala vršiti prih. nedeljo, je odložena na nedoločen čas.
1 Pozor pred nasedanjem! Združenje četnikov, pododbor Ljubljana, opozarja občinstvo^ da ne naseda ravnini podtalnim elementom, ki deiaio z raznimi dopisi itd. v imenu četnikov. Vsak'naš dopis jt podpisan od predsednika in tajnika ter opremljen s štampiljko Združenja četnikov Zato prosimo, da se na vse druge dopise ne ozira in jih zavrača, osebe pa izroči oblastvom. — Združenje četnikov, pododbor Ljubljana.
1 Krušne nakaznice vpoklicancev. Gospodinje in svojce vpoklicanih vojaških obveznikov opozarjamo, da morajo po navodilih Prevoda vrnili mestnemu prehranjevalnemu uradu krušne nakaznice za april, ki so jih dobili za sedaj vpoklicane vojaške obveznike. Kdor je na orožnih vajah, itak dobiva kruh, zato pa nima več pravice na krušno nakaznico.
1 Lastovke so že tu, v Ljubljani smo jih včeraj dopold ie 'Zagledali. Naj bi uam prinesle veselo pomlad!
1 Srednješolska knngregacija pri uršulinkah ima jutri v petek skupno sv. obhajilo namesto o pol sedmih ob osmih.
1 Iz Zgornje Šiške nam pišejo: Ni je menda v v Sloveniji vasi, kjer bi bilo slabše oskrbljeno za mir in red kot pri nas. Nekatere gostilne se sploh ne brigajo za policijske predpise in imajo godbo in ples, kadar se jim zljubi Rjovenie in petje po ceetah je pri nas ponoči nekaj vsakdanjega, včasih se slišijo tudi streli. Najhuje ie ob sobotah in nedeljah, lakrat pritisnejo k domačim razgrajačem še Ljubljančani, ki sc vračajo iz okoliških gostiln domov in čutijo potrebo, da se pri nas še navpi-jejo, preden pridejo do centra mesta. Mirni prebivalci, ki, čeprav utruieni zaradi nočnega razgrajanja, ne morejo spati, se sprašujejo, kako pridejo do tega, da jim postopači in pijanci kale nočni mir Prosimo policijsko upravo, naj pošlje na stražnico v Šiško energičnega starešino, ki bo napravil red in naučil razgrajače, kako se dostojen človek obnaša.
I Tatvine koles. Baru Francu ie bilo ukradeno izpred kavarne Prešeren žensko kolo znamke »Torpedo«. — Iz veže goslilne Kolovrat je Izginilo moško kolo znamke >VVatiderer«, last Jožefa Golca. — Moško kolo znamke »Styria« je bilo ukradeno Tonetu Valentinu izpred vinoteča na Tvrševi c. 29. — črno pleskano moško kolo znamke »Torpedo« je bilo ukradeno v Šelenbur-gsvi ulici Izpred glavne pošte črnlaču Antonu. Izpred Leonišča je neznan tat odpeljal moško kolo znamke >DKW«, last Avseca Jožefa. — Žen-
sko kolo je bilo ukradeno iz kleti v Želcznikar-jevi ulici 5 Lončarju Frančišku.
1 V duševni zmedenosti jo skočila pod vlak. Včeraj zjutraj so našli na gorenjski progi mrtvo 53 letno upokojeno samsko učiteljico Mikuluš M., rodom iz St. Vida pri Vipavi. Že pred nekaj dnevi si je poskusila vzeli življenje in je izpila večjo količino jodove tinkture. Zdravniku pa se je posrečilo ohranili jo pri življenju. Sedaj pa se je vrgla pod vlak. Rajna je bila hudo živčno bolna in je izvršila svoje dejanje v popolni duševni zmedenosti.
Gledališče
Drama: četrtek, 3. apr.: Zaprta vrata. Red A.
—	Petek, 4. aprila; zaprlo.
Opera: Čelrtek, 3. aprila: »Tri stare škatle«. »Faust« odpade zaradi vj>oklica enega pevca. — Potek, 4. aprila: zaprlo.
Radio Ljubljana
Četrtek, 3. aprila. — 7. Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Na[iovedi — 13 02 Radijski salonski orkester (g. V. Novšak) — 14 Poročila — 17.30 Jugoslovanski spored — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nacionalna ura: Belgrad govori — 19.40 Plošče — 19.50 Deset minut zabave — 20 Reproduciian koncert simf. glasbe — 21 Koncert češke in ruske glasbe — 22. Napovedi, poročila.
—	Kouec ob 22.20.
Druifi programi
Četrtek, 3. aprila: Belgrad: 21.10 Jugoslovanske pesmi; Zagreb: 20.30 Godalni orkester; Bero-miinster: 20.30 Orkestralni koncert; Bratislava: 20 Čajkovskega skladbe; Budimpešta: 23.30 Narodna glasba; Praga: 19 20 Plesna glasba; Italijanske postaje: 20.45 Giordonova opera »Fedora«; Sofija: 21 Simfonični koncert; Sottens: 30 Vokalni koncert; Švedske postaje: 19.30 Lahka glasba.
Belgrajska krntkovnlovnn postaja; YUB, YUB (49.18 m ): 19 40 Poročila v slovenščini
—	YUF (19.69 m): 0.30 Poročili v slovenščini za Južno Ameriko — Y1JG (19.69 m).: 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Predavanja
FO St. Peter - Ljubljana. V četrtek ob 20 sestanek; predava g. Hribar Zvonimir, cand. iur. Obvezno! Novi člani vljuduo vabljeni.
Lekarne
Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyrševa c. fl; mr. Tmkozc.v ded., Mostni trg 4; mr. Ustar, Še-leuburgova ul. 7.
Naše dijaštvo
AKD Vir ima drevi ob osmih redni članski sestanek s predavanjem g. dr. Franceta Logarja >0 temperament u«.
Knngregacija akadomičark ima drevi — kot običajno — ob pol osmih svoj redui sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite vsel
Cerkveni vestnik
II. vnanja Marijina knngregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima jutri 4. aprila na prvi pelek ob 6. uri sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Pridite vsel Voditelj.
Napredovanja v vojaški sSužbi
Napredovali so: za veterinarskega podpolkovnika Ferjančič Marjan. Za kapeiana bojnega broda Kostanjevec Vladimir, Levičnik Karel in Papež Zdenko. Za kapetana 1. razr. generalštabne stroke: Kerec Josip in Šink Lju-devit. Za pehotnega kapetana 1. razr.: Rigler Radi voj, Stariha Janez, Šenčur M. Za artilerijske kapela ne I. razr.: Podboj Stanko, Povse Alojzij, Pahor Maks, Tavčar Anton, Novak Ivo in kobal Rudolf. Zd intendantskega kapetana: Ridl Božidar. Za poročnika bojnega broda I. razr.: 1'ogačar Rudol. Za artilerijskega poročnika Planine Maks. 7a intendantskega poročnika: Terzinar Jože. Na temelju Člena 216 zak. o ustroj, vojske in mornarice za nižjega sanitetnega pomočnika II. razreda Ključec Rudolf. Z rangom 31 1939 z.a pehotnega kontrolorja II. razreda Krajnič Janko. Za podporočnika pehote: Gor j up Alojzij. Za artilerijskega podporočnika: I uršek Pavel, Kukavica Franc. Za nižjega vojnega pisarja 4. razreda Poboljšar Otmar, Kop Slavko, Puvčnik Anton, Krupič Anton. Kandič Zupane Josip, Milavec Jožef, Vrtačnik Ciril. Brczuk Josip, Varga Anton, Bubič Ladislav, Kraljic Ivan: za nižjega vojnega pisarja 4. razreda mornarice: Zidarič Josip, Albert Josip, križanič Srečko, II. javretln Zidar Maks; za nižjega vojnotehniškega uradnika 4. razreda artilerijsko tehnične stroke skoberne lranc, inženirsko tehniške stroke: l.okov.šek Pave-, zrakoplovno tehnične stroke: Sever Izidor, škulj Drugo. Za nižjega sanitetnega pomočnika 4. razreda Pegan Franc in Kušar Peter. Zu nižjega kapelnika 4. razreda: /ajec lomaz. /idar Janez, iu Ulčakar Gvido. /a pomočnika korvete- Lokar Dušan žižok Jan, Pohare Adolf. Na podlagi S +9 iu 103 uradniškega zakona za kurala 4. jiolo/ajne skupine I. stopnje Kraljic Josip, Dejak Alojzij in liani Matej, 2. «to p nje Martink Andrej. 7.a kuratn 3. polo/ajne skupine Ronk Anton. Za tehničnega uradnik« 3. položaj ne skupine Mcgler Zvonimir. Za rezervnega nižjega vojnega uradnika 4. skupine uarednik dijak Pregelj Auton.
8-tev. 77.
>SLOVENEC«, četrtek, 3. aprila 1941.
Siren g
Obletnfca motorfzacife poštnega prometa
Po prevratu se je v Mariboru začelo novo življenje. Industrija se je od leta do leta množila, z njo se je močnejše razvila trgovina in obrt. Z razmahom gospodarskega življenja se je živahno razvil tudi promet, katerega Je živahen razvoj mariborskega inesla postavil pred povsem nove naloge, med katerimi je bila zlasti motorizacija našega prometa, osebnega in tovornega.
Molorizacijo tovornega in osebnega prometa je Maribor dokaj hitro začel reševati in ga tudi v dobršni meri rešil. Kar pa še ni bilo urejenega, bi bržkone že bilo storjeno, da niso vmes prišli sedanji vojni dogodki, ki so marsikaj zavrli in onemogočili,
V Mariboru, pravimo, je motorizacija tovornega in osebnega prometa šla dokaj hitro od rok. Drugače ,je bilo z motorizacijo poštnega prometa, ki ni hotela nikakor naprej ter je bilo treba čakati 22 let, preden so uspela prizadevanja, ki so š'a za tem, da se motorizira poštni promet v Mariboru, kar se je zgodilo 1. aprila lani. Te dni poteka torej eno leto, kar je mariborska poštna uprava svoje častitljive poštne vozove poslala med staro š. .o in jih nadomestila z motornimi vozili.
Ta motorizacija je dala velike prednosti. Mesto samo je pridobilo, ker so z ulic izginili stari vozovi. Pospešile so se zveze med mestnimi poštami in hitrejša je postala dostava paketov in hitrejše je izprazn.jevan.je pisemskih nabiralnikov.
Sprva so v Mariboru obratovali trije poštni avtomobili. Ko se je pokazala potreba po četrtem avtomobilu, so tega meseca oktobra dali v promet. Vsi ti avtomobili so v prvem letu opravili veliko dela, saj so prevozili 43.000 km. S kolodvorsko pošto so danes z naglimi prevoznimi sredstvi zvezane vse mariborske pošte in pošti v Kamnici in v Studencih. Da bi uprava pocenila pogon, je vse motorje predelala na pogon z metanom. Kako vestno je osebje vršilo svoje delo, priča dejstvo, da v vsem letu ni bilo nili ene nesreče. Za garažo je preurejena baraka na Aleksandrovi cesti 58, v kateri je tudi delavnica za manjša popravila. Šoferji imajo v garaži svojo sobo za odpočitek v nočni službi. Za motorizirani poštni proinet v Mariboru je torej vse lepo urejeno in dane so tudi možnosti za nadaljnji razvoj.
Poštna uprava ima zaenkrat v načrtu, da razširi dostavo paketov in uvede izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov v okolici, in sicer v Ko-šakih, Počehovi, Radvanju, Novi vasi, na Teznem in na Pobrežju. Ta načrt bi bil izvršen prav na obletnico, da niso medtem nastopile razne tehnične ovire. Prepričani pa smo, da bo poštna uprava, čim nastopijo normalnejše razmere.^ dala mariborski kolodvorski pošti na razpolago še en avto, kar bo zadostovalo, da se bo mogla uvesti brezhibna ureditev poštnega prometa v Mariboru in njegovi okolici. ^
m Tekstilne tovarne so ustavile delo. Tri
tukajšnje tekstilne tovarne — tvornica bomba-ževine in sukna Avgust Ehrlich. tovarna svile Thoma in tvorniea perila Zora (Bengerjev koncem) so ustavile obratovanje do nadaljnega. Lastniki in ravnatelji teh tovarn so nemški državljani ter so se izselili. Delavci so dobili plačo za 8 dni Vsekakor pa bi bilo dobro proučiti, če se ne dajo tovarne voditi naprej brez lastnikov, tembolj, ker imajo sedaj na razpolago še primerno količino bombaža, dočim tovarna svile Thoma sploh ni dosedaj poznala pomanjkanja surovin. V tovarnah je ostalo še toliko strokovnjakov, da bi lahko obratovale še naprej.	,
m Slomškova družba, podružnica v Mariboru vabi svoje čldne v nedeljo ob pol 9 v Križevo kapelo stolnice, kjer je sv. maša za srečo mladega kralja Petra H. in našo domovino. Kdor more, je udeležba njegova častna dolžnost.
m Pregledi motornih vozil preloženi. Uprava mestne policije sporoča, da se pregledi motornih vozil do nadaljnega ne bodo vršili. Prav tako obveščata okrajni načelstvi Maribor levi in desni breg lastnike motornih vozil, da je za danes določeni naknadni pregled motornih vozil preložen.
m Izpremembe v avtobusnem prometu. Mestni avtobus sporoča: Od danes naprej ne vozi več mestni avtobus na progah Maribor— Sv. Martin, Maribor — Selnica in Maribor — Pekre. Na progi št. 1 vozi avtobus samo vsake pol ure. Od danes naprej odpade tudi popoldanska avtobusna vožnja na progah Maribor— Ljutomer in Maribor—Murska Sobota.
m Ni bila krivda šoferja. V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o nesrečnem padcu neke ženske iz mestnega avtobusa v Studencih. Sporočajo nam, da ne zadene šoferja mestnega
avtobusa pri tej nesreči nobena krivda, ker je po nesreče n k a skočila iz avtobusa, ko se je ta se premikal.
m Ljudski oder v Mariboru sporočn, dn odpade v nedeljo b. t. m. najavljeuu vpri/oritev lgre »Lazarjev« smrl«.
m Davčne zadeve. Davčna upravu za mesto Maribor sporoča, da jc dospel s I. aprilom v plačilo II. obrok žgradarine, pridobnine, posebnega davčnega dodatka, rentnine. društvenega davka, skupnega davka in davka na po-slovni promet. Vsi ti obroki morajo biti plačani najkasneje do 15. aprila.
m Poročili so se v zadnjem času v Mariboru. Ncrat Hubert, zas. uradnik, in Stingl Marija; Potočnik Anton, posestnik, in Donaj Ana. Obilo sreče!
m V kopališču jo jc zadela kap. Nagle smrti jc umrla 64-letna vdova po nadučitelju gospa Marija Krajnčič. Ko se je v torek kopala v kopališču Okrožnega urada v Marijini ulici, jo je nenadoma zadela srčna kap ter se je zgrudila pri priči mrtva. Pokojnica je stanovala na Glavnem trgu >t. V kopališče jc prispela policijsko-zdravniška policija, ki je ugotovila. tla je po sredi nesrečen slučaj ter jc odredila prevoz trupla v mrtvašnico.
m Z motorja jo je izgubil. V bolnišnico so pripeljali iz Studencev 21-letno tkalko Ivano Buliaker, ki se je ponesrečila pri padcu z motorja ter si zlomila desno roko. Peljala se jo z nekim motociklistom ter sedela na zadnjem sedežu, na katerem pa je naenkrat izgubila ravnotežje ter zdrknila na tla.
m Očeta je ubil. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj dorx)ldne razprava o žalostnem dogodku, ki je dne 3. decembra lanskega leta v Tibolcih pretresel celo sosesko: sin je ubil očeta. Na zatožni klopi je sedel 39-letni Franc Kukovee iz Tibolcev. Njegov oče Frnnc je imel v Tibolcih malo posestvo ter sta živela oče in sin v skupnem gospodarstvu. Ko se je sin drugič oženil, je prišlo meti njim in očetom do prepirov. Oče ni hotel sinu izročiti posestva, pa je ta sklenil, da Ivo očeta spravil s poti na tak na-či.., da Ik> fingiral roparski napad. l)o izvršitve tega načrta pa ni prišlo, ker je dne \ decembra zvečer nastal spet prepir med obema ter je sin nato očeta dejansko napadel. Sunil ga je s pestjo nekajkrat v trebuh, nato pa ga je vrgel na posteljo, tako da je z glavo udaril ob stranico ter obležal. Sin je potom očeta pustil, zjutraj pa so ga našli mrtvega. V preiska-
Beli in zdravi zobje
SAPGOV KALODONT
proti zobnemu k a m n U
vi se jc potem zagovarjal, da se očeta sploh tli dotaknil in da se je oče najbrž sam pobil, ko je padel s stola. Rnztclesenjc pn je ]x>ka-zalo, da so povzročili smrt udarci v trebuh, s katerimi je bilo nevarno poškodovano drobovje. Razprava je bila včeraj preložena ter bodo zaslišane še nekatere druge priče.
m Tatvine se množijo. Meso je sedaj drago in prazniki se bližajo. Zato so se že začeli vsakoletni tatinski obiski po mesnicah. Prva takšna tatvina je bila izvršena pri mesarju Valentinu Smodej u na Pobrežju, kateremu je njegov uslužbenec Jožef Malincc ukradel n kg svinjskega mesa, i kg klobas in telečjo ko/o. Ukradeno meso, ki je bilo vredno 800 din, je prodal neki posestnici za 211) din. Orožniki pa so tatvino že pojasnili. — V Sp. Boču pri Selnici ob Dravi so zasačili orožniki 20-letnega Žagarja Franca Fašnika pri tatvini. Dobili so ga v delavnici Antona Drozga, ko je pravkar basal v nahrbtnik razno tuje orodje. — Pri Sv. Martinu pri Vubergu je izvršil Simonič Dominik vlom v stanovanje posestniškega sina Ivana Hrastnika ter mu odnesti radijski aparat in nekaj manjših reči. Povzročil je 5MM1 din škode. Tudi to tatvino so orožniki pojasnili.
m Gospodar na orožne vaje, tnt v stanovanje. Dominik Simonič od Sv. Martina pri Vurbergu je vlomil v stanovanje posestniškega sina Ivana Hrastnika v Zg. Dupleku, kl se je oh času vloma nahajal na orožnih vajah, in mu odnesel radijski aparat in nekaj manjših reči v skupili vrednosti 5.500 din. Hrastnik jc tatvino priznal. Pri njem so dobili tudi vse ukradene predmete, ki so malenkostno poškodovani. Simonič zanika, da bi bil v stanovanje vlomil, in pravi, da so vrata bila odklenjena in da torej ne gre za vlom, ampak za tatvino.
m Tat v mesnici. Meso je sedaj drago in prazniki se bližajo. Zato se bodo sedaj pričeli nedovoljeni obiski in tatvine po mesnicah. Prva letošnja tatvina pred prazniki je bila izvršena pri mesarju Valentinu Smodeju na Pobrežju, kateremu je tat, njegov uslužbence 21 letni delavec Jožef Melinec, ukradel 13 kg svinjskega mesa, 1 telečjo kožo in 5 klobas. Orožniki so tata kmalu prijeli in oddali sodišču. Izpovedal je, da je ukradeno blago prodal neki posestnici za 200 din.
Razglas mestnega prehranjevalnega urada
Razdeljevanje nakaznic. Krušne nakaznice za mesec april je treba razdelili odjemalcem najkasneje do 10. aprila. Naslednjega dne morajo trgovci vrniti razdelilnik s podpisi onih strank, katerim so vročili nakaznice, vse oslale nerazdeljene nakaznice pa je vrniti skupno z razdelilnikom. Opozarjamo vse, da naj bodo pri razdeljevanju nakaznic točni in da bo podpis prejemnika odgovarjal resnici. V nasprotnem primeru, ako se bo dognalo, da podpisnik ni prejel nakaznice, bodo ustavili trgovcu nadaljnjo dobavo moke.
Pri pisanju nakaznic je imel urad v prejšnjem mesecu velike težkoče, ker ni mogel vrniti vseh talonov nakaznic hkrati, zato so pisane nakaznice za mesec april po prvotnih prijavah in vprašalnih polah. Zaradi tega se nakaznice marsikatere družine nahajajo pri onem trgovcu, pri katerem je bila družina prijavljena v mesecu februarju, v kolikor še niso stranke same prišle v urad in zahtevale spremembo trgovca. Ako je prinesel trgovec glavo nakaznice označeno s štampiljko prejšnjega trgovca, so izvršili popravek.
Nakaznice izročile strankam le proti izročitvi talonov prejšnjih nakaznic.
Prepoved prodaje moke prebivalstvu izven teritorija mesta Celja. Trgovci smejo postreči s pše-nično in rženo inoko odslej le onim odjemalcem, katerim je izdal nakaznice tukajšnji prehranjevalni urad. Odrezke nakaznic drugih občin ne bodo v bodoče upoštevali ter bodo zaradi tega trgovci prikrajšain pri dodeljevanju moke. Ker je Prevod dodelil za mesec april znatno manjše količine moke, apelira urad na vestnost pri razdeljevanju moke, sicer se lahko zgodi, da bo oslalo celjsko prebivalstvo še predčasno brez moke.
Razdeljevanje moke strankam. Z moko je postreči le na odrezek, ki odgovarja tedenski količini. Stranka v nobenem primeru ni upravičena zahtevati od trgovca celotno pripadajočo ji količino moke.
Urad poziva vse trgovce, da pomirjevalno vplivate na prebivalstvo. Ako bi kdo v nasprotnem smislu deloval, naj računa s posledicami. Svetujte tudi svojim odjemalcem, da sledijo s pšenično moko, ker ni izključeno, da bo v mesecu maju dobava iste izostala in bo treba poseči po izdelkih iz koruze in drugih žitaric, ki se sinejo prodajati prosto.
Pieniini zdrob je prodajati proti izročitvi odrezkov nakaznic, po možnosti le družinam z nedoraslimi otroki in bolnikom.
*
c Protituberkulozna liga v Šoštanju je imela svoje letno zborovanje. Liga šteje okrog 500 članov in članic. Posebno močne postojanke ima Liga v Ravnah, Družmirju in Lokovici. Liga je podpirala razne humanitarne organizacije, predvsem šolsko kuhinjo in Protituberkulozni dispanzer v Pesju. Mladina je brezplačno letovala na Smrekovcu.
c V Ipnvčevi ulici 12 je umrl 73 letni Ro.jnik Anton. Naj v miru počiva!
c Drevi ob osmih bo v Narodnem domu skupščina SPD, Savinjske podružnice.
c Obupno dejnnje "6 letne ženice. Z zagrebškim vlakom se je pripeljala včeraj zjutraj iz Sarajeva 7U letna Oschenlacher Frančiška. Ženica je precej gluha in slabotna. V Zidanem mostu je raztrgala tri bankovce po 100 din in hotela skočiti pod vlak, ki je peljal iz Zidanega mosta proti Celju. Njeno obupno namero pa so preprečili. Zenica si je nato z nožem prerezala žile na zapestju leve roke in močno krvavela. V takem stanju jo je našel službujoči orožnik. Takoj so ji priskočili na pomoč, jo položili v osebni vagon ljubljanskega vlaka in odpeljali v Celje, kjer so jo z reševalnim avtomobilom odpeljali v celjsko bolnišnico.
c Aretacija. Celjska policija je prijela 21 letnega Viktorja Benejčiča, ki se je zdravil v celjski bolnišnici in tam ukradel ob odhodu iz bolnišnice nekemu bolniku 200 din gotovine iz nočne omarice. Iz vežo upravnega poslopja je ukradel istemu bolniku iz zaprtega kovčega srebrno uro, uro budilko in še nekaj drugega blaga v vrednosti tisoč dinarjev. Policija je storilca izročila sodišču.
Litija
Uslišana prošnja. Že večkrat smo direkcijo drž. železnic opozarjali nu kvarno posledice sedanjega načina vožnje dijakov v šolo. Ogromno »lovilo dijaštva iz Zasavja je bilo brez nadzorstva, včasih celo brez proslora v vlaku. Posledice so bile nekajkrat tako zgovorne, da je o njih razpravljalo sodišče in bolnišnica. O željah staršev je bila obveščena tudi kr banska uprava. Ta dni pa smo zvedeli, da jo direkcija dovolila posebne dijaške vagone, v kalerili bo celo posebno nadzorstvo. Dijaštvo, zlasti pa starši ta ukrep pozdravljamo! Tako je ustreženo tudi potnikom, ki so včasih morali stali, ker so dijaki zavzeli vse prostore.
Sevnica ob Savi
Letos iniale priliko, dn si ogledale Kristusovo trpljenje. Igrali bomo »Pasijon«, kakor ga je napisal pisatelj Meško. Nastopi nad (K) hjudi. Posamezne slike vam bodo dolgo ostale v spominu. Predstave bodo v »Slomškovem domu«. Prva bo tni cvetno soboto ob 8 zvečer. Druga nn cvetno nedeljo [opoldne oh treh. Tretja na cvetno nedeljo ob 8 zvečer. (Mrla pa na veliki petek ob 8 zvečer. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Mlinarič. Rezervira jo se lahko v kaplani ji. Vse vabimo, da letos z nami doživite veiičastnc dogodke Kristusovega odrešilnega dela.
Elegantna precizna ura

Dobijo sc samo v boljših trgovinah fe stroke
J
Grški kralj Jurij.
Vse žeparje na golo ostrižejo
V Bukarešti je baje vse polno žeparjev, ki policiji in drugim ljudem delajo velike preglavice. Policija si izmišlja razna sredstva, da bi jih zatrla, pa doslej še nobeno sredstvo ni zaros pomagalo. Nekaj časa so tnkim tatovom barvali ušesa s posebno anilinsko barvo, kar pa se menda ni obneslo. Zato so to opustili. Zdaj, ko so baje žeparji spet hujše na delu kakor so bili doslej, je policija izbrala drugo sredstvo, da jih ukroti in ljudem da spoznati, s kotu imajo opraviti. Vse žeparje namreč na policiji strižejo na golo. Uspeh je bil takoj prvi dan ta, da je bilo za 50% manj tatvin. Policija zdaj pridno lovi vso znano žeparje ter jih vodi k brivcem. Toda policija in brivci bodo imeli dosti dela. ker je takih tatov v Bukarešti najmanj 3000, kakor sodi policija. Komaj bo zadnji dobro ostrižen, bodo prvim lasje spet zraslli in zadeva se bo morala znova začeti, če naj bo uspešna.
13	Julet Verne:
Lov na meteor
Po teh besedah je gospod Prote odšel po stopnicah na ulico in od tu v palačo Pravde, ki je bila nasproti njegovi hiši.
Služabnica se ni varala. Gospa Arkadija je bila tega dne res prišla v Boston. Spremljjala jo je sobarica Berta. Nestrpno sta hodili po ulici Exeler.
Na občinski uri je odbilo četrt.
»Ni ga še!« je vzkliknila Arkadija.
»Morda je pozabil,« je dejala Berta.
»Pozabil? ...« je ponovila mlada žena ujed-ljivo.
»Razen, če se ni premislil.«
»Premislil?...« je ponovila žena drugič In še bolj srdito.
Nestrpno je hodila po ulici in sobarica za njo...	„	.
»Ali ga že vidiš?« je vprašala cez nekaj
minut.
»Ne vidim, gospa.«
'»To jc pa že preveč.«
Vrnili sta se na trg.
»Ne!... Ni ga. Pusti me čakati... po vsem lem, kar sva se bila dogovorila. Danes je vendar 18. maj.«
»Da, gospa.«
»In že pol enajstih.«
»Še deset minut manjka «	.
»Dobro. Naj si ne misli, da bi me minilo potrpljenje. Ostala bom tu, dan, dva, če bo treba.«
Hotelski služabniki so imeli priliko videti mlado ženo, kako je nestrpno hodila sem in tja, ravno tako, kot je pred mesecem hodil njen ženin, ko jo jc čakal, da jo popelje k poroki. Toda zdaj so vsi VVestonci mislili na nekaj drugega, aa kar Arkadija edina v VVestonu ni mislila. Vsi
so mislili na čudni meteor, na njegovo premikanje in pad, ki bi se po računih vvestonskih zvez-dogledov imel izvršiti dvakrat. Gruče, zbrane na trgu Ustave, niso opazovale gospe Arkadije. Ali mesec res vpliva na človeške možgane, ne vemo, kot tudi ne, ali obstojajo mesečniki. Dejstvo pa je, da je imela zemlja ta čas mnogo ineteoritov, ki so pozabili na jed in pijačo in mislili na meteor, ki 6e ie sprehajal po nebu in je obetal, du se čez nekaj tednov zvali na zemljo.
Arkadija pa je imela druge skrbi.
»Ali ga že vidiš?« je znova Vprašala.
»Ne, gospa,« ji je odgovorila služabnica.
Tedaj pa so se zaslišali na trgu klici. Mnogo ljudi je priteklo iz stranskih ulic in se lu strnilo v gruče.
»Tu je! Tu!...«
Te besede so šle od ust do ust. Z Arkadijino željo so se tako ujemale, da je vzkliknila: »Končno enkrat!« kot da bi bile njej namenjene.
»Toda ne, gospa, je dejala Berta, »tega ne kličejo vam.«
Čemu bi le množica klicala tistemu, ki ga je Arkadija pričakovala.
V tein so se glave vzdignile proti nebu in vsi pogledi so se obrnili k severnemu delu obzorja.
Ali se je meteor pojavil nad mestom in so se meščani zbrali, da ga pozdravijo?
Ne. V tem trenutku je bil nad drugimi deželami. Toda čeprav bi bil to meteor, bi ga pri dnevni svetlobi s prostim očesom ne bi mogli opaziti.
»Ganpa. glejte, baloni!« je vzkliknila Berta. »Tam za cerkvijo sv. Andreja!«
Meteor se je počasi spuščal v nižino. Prihajal je iz visokih prostorov ozračja. Ali pa je imela množica vzrok, da ga je tako navdušeno pozdravljala?
Gotovo.
Balon se je bil prošlo noč vzdignil iz bližnjega mesta z namenom, da v ugodnejših prilikah opazuje meteor. Vodil ga je znani zrakoplovec
Valter VVregg s svojim pomočnikom. Množica se je torej zbrala, da bi videla, kako je poskus uspel. Razumljivo, da sta zvezdogleda hotela biti v balonu, da se sama prepričata o uspeli odpravi. Zrapoklovec je bil v veliki nepriliki, ker je imel lahko le enega spremljevalca. Med nasprotnikoma se je razvil ogorčen prepir, ker sta oba dokazovala svojo zahtevo z enimi in istimi razlogi. Nazadnje pa sla bila oba odbita v korist tretjega, ki ga je Valter Wregg predstavil kot svojega pomočnika. Trdil je, da brez njega ne more biti.
Lahen veter je balon privedel nad Weston in meščani so se zbrali, da ga svečano pričakajo. Spustil se je sredi trga Ustave in sto rok je prijelo čolnič, Zrakoplovec in njegov spremljevalec sta skočila na zemljo.
Slednji je pustil \Vregga pri izpraznjevanju balona, kar je precej težavno delo in se približal Arkadi ji.
»Evo me, gospa,« je dejal in se priklonil.
»Pet minut prepozno,« je dejala Arkadija in pokazala na občinsko uro.
»Vem,« je rekel mladi človek vljudno, »in mi oprostite, kajti baloni se neradi pokoravajo naši volji, posebno pa ne s točnostjo, kot želimo.«
»Torej se nisem motila. Bili ste v balonu.«
»Bil sem.«
»Ali mi hočete pojasniti?...«
»Nič bolj preprosto. Zdelo so mi je posebnost, da pridem nn ta način na sestanek in to je tudi vse. Dobro sem plačal mesto in \Vregg mi je obljubil, da me spusti od tu ob pol enajstih. Oprostite mu, da se je zakasnil za pet minut.«
»Naj bo,« je dejala Arkadija. »Da ste le tu. Mislim, da si niste premislili?«
»Ne.«
»Torej ste prepričani, da je pametno, če se ločiva?«
»Prpnrjčan sem.«
»Mislim, da nisva ustvarjena drug za drugega.«
»Čisto isto mislim tudi jaz.«
»Gospod Standford, zagotavljam vam, da poznani vaše dobte lastnosti.«
»Tudi jaz cenim vaše po njih vrednosti.«
»Moreva se spoštovati, čeprav ne ugajava drug drugemu. Spoštovanje še ni ljubezen.«
»Zlato govorite c
»Če bi se pa 1. bila ...«
»Bi bilo popolnoma drugače.«
»Vzela sva se, a ker se nisva poznala, sva so razočarala. Seveda, če bi bila storila drug drugemu kakšno veliko uslugo, tedaj hi bilo morda drugače.«
»Niste imeli imetja, da bi me tako mogli obvarovati propada.«
»Storila Iii to. Tudi vi niste imeli prilike, da mi rešite življenje.«
»Ne bi okleval.«
»O tem ne dvomim, le da nI bilo primemo prilike. Tuja sva si bila in tuja sva ostala.«
»Žal, točno.«
»Mislila sva, da imava glede potovanj isto nagnenje ...«
»A se nisva mogla zediniti, kam naj potujeva.«
»Ko sem hotela na jug, ste želeli na sever.«
»In ko sem želel na zapad, ste vi hoteii na vzhod.«
»Meteor naju je še bolj ločil.«
»Spravil naju je v spor.«
»Ker slo se odločili za gospoda Forsj-la.«
»Točno.«
»In ste hoteli na Japonsko, kamor naj bi padel meteor.«
»Gotovo.«
»Jaz pa sem bila za gospoda lladlesona.«
»In za odhod v Patagonijo.«
»Nisva se mogla spraviti.«
»Nisva se mogla.«
»Ostalo nama je torej samo eno.«
»Samo eno.«
»Da se predstaviva sodniku.«
»Pojdiva I«
Stran
>ST„OVENEC<. četrtek, 3. aprila 1041.
Štev. 77.
Narodna vzajemnost in močna notranja fronta
Belgraj«ka »Politika« jc v včerajšnji številki objavila članek dr. Milivoia Popoviča ix>d tem naslovom. Pisec tega članka piše, kako so se v Srbiji v vseli težkih časih politični nasprotniki vedno združili in imeli pred sabo vedno koristi naroda in države, nato pa govori o potrebni slogi meii Srbi, Hrvati in Slovenci, o Kateri pravi: »Kakor je važna solidarnost poedincev, tako je še večjega |>omona solidarnost Srbov. Hrvatov in Slovencev Eden za vse, vsi za enega — to mora biti temeljno načelo v medsebojnem razmerju med Srbi. Hrvati in Slovenci. Po meri te solidarnosti pokazane v današnjem času, sc bo v bodočnosti ocenjevalo to, kar se med nami dogaja in ono, kar je treba v medsebojnih odnosih urediti ter storiti.«
Glas naroda
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o hrvatski narodni duši, da naj te duše nikdo ne išče med gizdalini na promenadi ali po cirkusih, temveč po hrvatskih domovih in družinah. Članek sc končuje z naslednjimi besedami: »Zemlja, ki se je vedno napajala z znojem svojih sinov, ki ima ludi svojo krvavo zgodovino, popisano z borbo za svoje največje moralne vrednote, sc ne more nikdar sama sebi izneveriti. Ona je vedno budna, vedno prisebna, zato ima sveto pravico, naj se njen glas spoštuje. Ta glas je vedno enako jasen: na volitvah, ko stotisoči stopajo na volišče kot k oltarju, pa ludi brez volitev, kadar klic narodne duše napolnjuje ves prostor kakor pesem ptic listnat gozd. Kdor nas torej hoče razumeti, kdor je voljan spoštovati listo, kar na<> označil je kot narod, naj prisluhne in posluša la glas. Ta glas pa mu bo rekel: Hrvatska, majhna po prostoru, je velika po duhu. Tako velika jc, da ne pozna strahu in moralno jc lako močna, dn se nikdar ne bo odrekla svojemu duhu. Ko se bo nekoč pisala zgodovina teh časov, je gotovo eno, naj se zgodi kar koli: v knjigi zgodovine se bo našlo vsaj toliko prostora, da se izpiše ime naroda, ki je vedno vedel, kaj hoče m ki se nikdar ni odrekel samega sebe. Zvest sebi in svojemu poslanstvu je danes v središču zanimanja in se od njega mnogo pričakuje. Svesl si tega se tudi on zaveda, da se sam v sebi ne bo razočaral.«
Posveti v Zagrebu končani
»Hrvatski dnevnik« piše 2. aprila; »Danes popoldne je bila v banskih čivorih konferenca med predsednikom dr. Mačkom, podpredsednikom inž. Košutičem, glavnim tajnikom dr. Juraiem Krnjevi-čem, dr. Ivanom Andresom in dr. Barišcm Smolja-nom. Posvet je trajal do 7.45. Ko so ministri odhajali od sestanka, je rekel dr. Maček časnikarjem: Ministra dr. Šutej in dr. Smoljan ter podpredsednik inž. Košutič potujejo nocoj v Belgrad.«
»Napred« o pomenu 27. marca
Tednik »Napred«, ki ga ureja vseučiliski profesor dr. Mihajlo llič, član trojice strokovnjakov, ki so sodelovali pri posvetih za sporazum, takole piše o spremembah dne 27. avgusta. »Sprememba v državnem življenju, ki je bila včeraj izvedena, je omogočila politično spremembo, po kateri je ves naš narod vse bolj čutil potrebo. Izvedena je samo v tistem delu vlade, ki bi moral predstavljati srbski narod, pa srbskega naroda ni predstavljal. Predstavniki hrvatskega in slovenskega naroda so ostali na svojih mestih. Če se pomisli, da je tudi v sami kraljevi proklamaciji in v prvi izjavi predsednika vlade g. Simoviča potrjeno stališče Jugoslavije v mednarodni polit:ki, da hoče obvarovati mir na zunaj ter ohraniti dosedanje razmerje miru in prijateljstva o sosedi, tedaj je še bolj označen notranji značaj izvršene spremembe. Kakor se bodo naši bralci spominjali, je naš list vedno poudarial potrebo naj se jugoslovanska vlada okrepi s političnimi predstavniki srbskega naroda To je bilo potrebno in koristno že od takrat, ko je bila naša notranja politika postavljena na osnovo sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. To je bilo potrebno in nujno tudi zaradi moralnega ugleda vlade in zaradi zaupanja srbskega naroda. Danes je narodu in državi potrebna konccntracija, izvedena z revolucionarnim činom, ker drugače ni bilo mogoče.«
Nov načelnik maršalata dvora
Za načelnika maršalata dvora je bil imenovan Zarija Vukičevič, šef administrativnega oddelka Centralnega presbiroja.
. Madžarska manjšina kralju Petru
V imenu madžarske narodne skupine v Jugoslaviji jc poslal senator dr. Imre Varady našemu kralju tole brzojavko: »Nj. Vel. kralju Petru II.I Ko stopa Vaše Veličanstvo na prestol, prosimo Vaše Veličanstva, naj izvoli sprejeti izraze zvestobe in vdanosti madžarske manjšine v kraljevini Jugoslaviji«
Karedba bana banovine Hrvatske o pobijanju vznemirljivih vesti
Skoro 7 enakim besedilom, samo prikrojenim za banovino Hrvatsko, je izdal tudi ban banovine Hrvatske dr. šubašič naredbo o pobijanju vznemirljivih vesti, kakor jo jc pred dvemi dnevi izdal ministrski predsednik general Simovič za ostalo državno področje naše kraljevine.
»Hrvatski dnevnik« o izzivačih
»Hrvatski dnevnik« je zabeležil tole: »Podoba je, da nekomu ne gre v rafun mirno in dostojanstveno zadržanje Zagreba poslednje dni. Nekaj znakov kaže, da se želijo v Zagrebu izzvati incidenti, ki naj bi spravili v slabo luč politično zrelost glavnega mesta Hrvatske in Hrvatov. Do slej so bili ti poskusi že pri zametku zadušeni, ker skupinica ljudi ni mogla dati glavnemu mestu Hrvatske podobe, ki ne ustreza njegovemu razpoloženju in treznemu gledanju na politični položaj. Kadar za tako delo ni mogoče pridobiti narodnih množic, tedaj skušaio dobiti nekaj pocdinccv, da bi se potem lahko povedalo, češ, v Zagrebu ni reda. ifato se priporoča vsem poštenim meščanom, naj vsakemu, ki bi skušal izzivati incidcnte s kakimi neumnimi vzkliki, takoj zapečatijo usta ter ga izroče prvemu redarju ali članu zaščite Hrvatska prestolnica mora v teh časih ohraniti svoje staro dostojanstvo in s svojim mirom podpreti svoje poiiiične zastopnike pri njihovem delu za korist hrvatskega naroda.«
Nova uredba o vojni disciplini
Belgrad, 2. aprila, m Nj. Vel. kralj Peter II. je na predlog vojnega ministra na podlagi čl. 3. zak. o ustrojstvu vojske in mornarice podpisal uredbo o vojni disciplini. Po tej uredbi pripadajo pod disciplinsko kaznovanje prestopki vseh vojaških in civilnih oseb, vse vojaške osebe po odpustu iz službe 48 ur, rezervni upokoienci in drugi častniki ter vojaški uradniki, honorarni vojni uslužbenci in vse civilne osebe,ki delajo za vojsko ali ki so stavljene pod vojno upravo, vse civilne osebe, ki se nahaiajo v delokrogu vojašnic, vojnih ustanov ali taborišč, na vojaških vežbališčih, na vojaških aerodromih in drugod; vse osebe, ki se ba-vijo z izdelavo in predelavo kakršnih koli predmetov za vojaške namene, vse civilne osebe, ki delajo za vojaške potrebe in ki morajo v katerem koli primeru postopati po vojaških predpisih in uredbah. V uredbi so našteti vsi disciplinski prestopki, med njimi; namerno in netočno službovanje, izbegavanje službe, namerno kršenje predpisov, govori in izrazi, ki nasprotujejo interesom vojske, kraje in utaje do vrednosti 50 din, nepravilno postopanje s podrejenimi in mlajšimi, oddaljitev, odhod in bivanje izven kasarne, taborišča ali ladje brez dovoljenja predpostavljenih.
Disciplinske kazni v vojski so: za generale in njim istovrstne osebe pismen ukor, za oslale ose-
be pismen ukor, pritvor, strogi pritvor, za podčastnike in njim istovrstne osebe pritvor, zapor, za honorarne vojaške uslužbence odvzem honorarja. za kaplarje in redove zapor, strogi za|ior, odvzem čina. vse kazni veljajo* tudi za mornarico. O vsakem prestopku se mora razpravljati v teku 48 ur. odkar so se zbrali vsi podatki. Disciplinske kazni se takoj izvršijo ali v roku 24 ur, odkar je bila izrečena. Pritožbe lahko izdajo samo častniki, podčastniki, orožniki in grauičarji ter osebe, ki po svojem poklicu temu odgovarjajo in to, ko so kazen že prestali v roku 3 dni. Honorarni vojaški uslužbenci oddajo pritožbo zoper kazen 3 dni po sporočilu kazni ter se bo kazen nad njimi izvršila šele po razpravi izrečene kazni. Kazen se lahko uniči: če jo je izrekel nepristojni starešina. *če se izkaže, da krivde sploh ni, in če je krivdo treba razpravljati pred sodiščem in ne disciplinsko. Disciplinski prestopek zastara: če se zanj ne zve v treh mesecih od dneva, ko je bil storjen, če v tem času ni bil vzet v pretres ali če je bil začeti |x>stopek prekinjen, pa sc v treh mesecih ni nadaljeval.
Uredba je objavljena v današnjih Službenih novinah in stopi z današnjim dnem v veljavo. Preneha pa veljati uredba o vojni disciplini 7 dne 9. julija 1923
Eritreja
En njeno glavno mesto Asmara
Dežela, ki se vleče od francoske kolonije Džibuti 1100 km daleč proti severu ob obali Rdečega morja, nam ni bila vedno znana pod imenom Eritreja. Ime so ji dali šele Italijani okrog 1. 1890. Italijani so zasedli Eritrejo, in sicer najprej njen južni del 1. 1881. Prej je bila ta dežela last deloma abesinske države, deloma pa so jo upravljali na pol neodvisni mohamedanski poglavarji, ki so priznavali vrhovno oblast turškega sultana. Po hudih in napornih bojih se je Italijanom posrečilo, da so svojo posest razširili proti severozahodu. Vendar jih je upravljanje kolonijo veljalo ogromno denarja, b. 1896. je doletel Italijane pri nadaljnjem prodiranju v notranjost Abesinije silovit poraz. V bitki pri Adui jih je porazil abesinski cesar Menelik ter za dolgo dobo ustavil italijansko prodiranje.	t
Eritreja je v zemljepisnem pocledu večinoma visoka planota; le proli obali jiada nižje ter sega ponekod celo pod črto morske eladine ter ima tako imenovane depresije. Tu je seveda vročina najhujša. Massaua. ki je sicer odlično pristanišče, je eno izmed najbolj vročih mest na
svetu sploh, ker leži nizko ob morski gladini. Nasprotno pa ima Asmara, glavno mesto Eritreje, zmerno evropsko podnebje, ker leži na 2347 m visoki planeti, to je približno tako visoko, kakor pri nas najvišji vrhovi Kamniških Alp. V splošnem je Eritreja pustinjska dežela, kjer prevladujeta stepa in savana. Le v severozahodnem delu je dežela obdelana in rodovitna. Glede površine meri Eritreja 120.000 m* ter šteje vsega skupaj komaj nad 500.000 prebivalcev, ki so v veliki večini nomadi mohamedauske vere.
Glavno mesto Asmara je z železnico zvezano s pristaniščem Massauo. Poleg Massaue ima Eritreja še pristanišče v Assabu, ki leži na skrajnem jugu eritrejske obale. Po važnosti se pa to pristanišče no da primerjati z Massauo. Pa tudi Massaua je s padcem Kerena. zlasti pa Asniare. izgubila skoraj ves pomen za Italijane, ker ere promet iz Massaue v Abesinijo le čez Asmaro. Zalo je razumljivo, zakaj so Italijani tako srdito in dolgotrajno branili trdnjavo Keren. ki je v resnici pomenila ključ do severne Abesinije.
Seja vlade
Belgrad, 2. aprila, m. Tod podpredsedstvom predsednika ministrskega sveta armadnega generala Simoviča je bila nocoj od 7 do <) seja ministrskega sveta, na kateri so pretresali razna tekoča vprašanja iz posameznih resorov. Po izjavi nekaterih ministrov je bila nocojšnja seja posvečena vprašanju rednega opravljanja vseh poslov, tako v državnem, kakor tudi privatnem gospodarstvu. predvsem pa obdelava zemlje in jiomladanske setve. Zuradi rešitve vseli teli potrebnih vprašanj so bili sprejeti potrebni sklepi.
Novi ban donavske banovine prevzel posle
Novi Sad. 2. apr. AA. Novi ban donavske banovine dr. Milorad Vlaskalin je dopotoval v Novi Sad in je doooldne prevzel dolžnost od dosedanjega bana dr. Kjurina. Dopoldne je novi ban sprejel zastopnike tiska in jim v izjavi rekel med drugim, da prevzema bansko čast v dneh, ko kralj in domovina zahtevala od vsakega državljana največjo požrtvovalnost. Trudil se bo za zagotovitev popolnega reda in miru ler za državljansko slogo in bratsko ljubezen brez ozira na narodnost in vero.
Ban moravske banovine prevzel posle
Niš, 2. aprila, m. Novi ban moravske banovine Božidar Krstič je danes dopotoval v Niš v spremstvu svojega šefa kabineta in prevzel pos l'
Belgrajske novice
Belgrad. 2. aprila m. Novi belgra jski župan Dobrivoj Lazarevič se je rodil 1886 v Aleksan-rl rov c u pri Kruševcu; nižjo in višjo .rgovsko šolo je napravil v Belgradu in se nato posvetil trgovskemu poklicu. V združenju trgovcev ma-nufakturne stroke je bil več let predsednik in član upravnega odbora belgrajske borze. V političnem življenju se je udejstvoval <nt član demokratske stranke, sedaj jc član izvršilnega odlnira te stranke.
Belgrad. 2. apr. AA. Kabinet prometnega ministra sporoča: Obveščajo se zainteresirani, da v prometnem ministrstvu ni nobenega praznega službenega mesta in da se nove prošnje ne bodo vzele v pretres.
Belgrad. 2. apr. AA. Kabinet prometnega ministra sporoča: Na temelju uredbe o izpre-membab in dopolnitvah uredbe o olajšavah z dne 25. decembra 1940 ni nobene možnosti za izdajanje brezplačnih kart ali za kakšne druge ugodnosti za vožnje in prevoz po državnih železnicah. .	,	,, ,, . , ,
Belgrad, 2. aprila, m. Na podlagi pooblastila iz čl. 161 zakona o neposrednih davkih z dne 8. febr. 1928 je finančni minister predpisal pravilnik o izpremembah in dopolnilih |>ravil-nika o neposrednih davkih št. I07/J8. Pravilnik <e bo začel izvajati pri obdavčevanju za 1. 1941.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 2. apr. b. Podpredsednik dr. Maček je sprejel danes več zastopnikov oblasti in se z njimi dali časa posvetoval. Med drugim je sprejel ludi trgovinskega ministra dr. An-tlresa.
Zagreb. 2 apr. b Hrvatski metropoli! in nadškof dr. Alojzij Slepinac jc danes dopoldne obiskal bana banovine Hrvatske dr. Šubnšiča in se ž njim dali časa razgovarjal.
Zagreb. 2. apr. b. V vnraždinskih Novostih dr. Inko Krizmnn piše o sporazumu z dne 26. avgusta 1939 in v svojem članku poudarja, da srbske opozicionalne stranke niso sporazumu
nikdar znnikale, niso ga pa hotele formalno priznati. Tudi sedaj le stranke stavljajo sporazum izven vsakega dvoma. To je velik korak v pravcu notranje ureditve naše države.
Zagreb. 2. apr. b. Za umor Rozalije Letoni, ki je bil odkril včeraj na Jeniški cesti, vlada še danes veliko zanimanje. Danes ob 1 popoldne je raztelesil prof. dr. Miloslavič truplo umorjene Rozalije Letoni in je izjavil, da je smrt nastopila zaradi davljenja. Na vratu so se poznali sledovi nohtov. Zločinec je udaril svojo žrtev s topim predmetom po glavi, nakar jo je zadavil. Usta ji je zamašil s krpo, da nesreč-nica ni mogla klicati na pomoč, roke in noge ji je pa povezal z nogavicami. Kriminalna policija je uvedla obširno preiskavo. Zločin so morali na vsak način izvršiti ljudje, ki so dobro poznali razmere družine Letoni. Do sedaj je policija zaprla dve osebi, o katerih suini, da sla sodelovali pri tem groznem zločinu.
Amery, angleški minister za Indijo, ki jc sloveč potovalcc ter jezikoslovec. Mož govori tudi srbski in hrvatski jezik.
ŠPORT
Odložene tekme za drž. prvenstvo
No snočuji seji Srbske nogometne zveze so bili sprejeti neki novi sklepi. Po prošnji »Jugoslavije« in »Ljubljane« so odložene tekme za državno prvenstvo za teden dni kasneje. Namesto 6. aprila se bodo pričele 13 aprila in se tako ves razpored tekem pomakne za teden naprej. V nedeljo bo v Hetgradu seja vrhovne nogometne zveze, kjer bodo reševali neke pritožbe in prošnje omenjenih klubov. Tekme Bask-Gradjan-ki in Jedin-stvo-Bata, ki so bile preteklo nedeljo odpovedane, se bodo v nedeljo igrale v Belgradu in Zemunu.
Nemška nogometna statistika
Ne bo odveč, če si ogledamo ob priliki^ nogometne državne tekme med Nemčijo in Madžarsko, ki bo v nedeljo, dne 6. aprila v Kiilnu, nemško nogometno statistiko. Nemška reprezentanca je doslej odigrala 180 državnih tekem, od teb je dobila 88 tekem, 33 iger se je končalo neodločeno, 59 tekem pa so izgubili. Vseh golov so Nemci zabili 401, dobili pa so jib 339. Od začetka sedanje vojne so odigrali 17 meddržavnih tekem, dobili so jih 10, 3 so odigrali neodločeno in 4 izgubili.
Nemški rekord v mednarodnih srečanjih ima Ernest Lehner (Berlin, prej Augsburg) z 59 tekmami. Ze osem let nastopa kot nemško desno krilo. Poleg tega je znan kot najboljši nemški strelec in je celo pred znanima Conenom in slavnim Rihar-dom Homannom. ki sta znana kot najboljša nemška strelca. To nedeljo pa ne bo igral.
Pregled nemške reprezentance
ki je odigrala 180	mednarodnih		tekem:		
Avstrija	10	3	1	6	18:32
Češkoslovaška	3	2	—	1	5:5
Belgija	8	5	—	3	27:16
Bolgarija	3	3	—	—	13:6
Danska	10	6	—	4	28:21
Anglija	7	—	2	5	9:31
Estonska	3	3	—	—	11:1
Finska	8	6	1	1	38:9
Francija	4	2	1	1	10:5
Irska	3	1	1	1	6:7
Italija	9	2	1	6	15:20
Jugoslavijf	4	2	—	2	9:7
Letonska	2	2	—	—	6:1
Lukseniburg	7	6	—	1	32:8
Madžarska	16	3	6	7	28:40
Nizozemska	15	4	6	5	31:33
Norveška	11	6	4	1	24:10
Poljska	5	4	1	—	12:4
Portugalska	2	1	1	—	4:2
Protektorat	1	—	1	—	4:4
Romunija	3	3	—	—	17:6
Rusija	1	1	—	—	16:0
Škotska	2	—	1	1	1:3
N Švedska	13	0	2	6	25:24
Švica	24	15	4	5	64:34
Slovaška	3	o	—	1	4:3
Španija	2	1	—	1	3:3
Urugvaj	1 -	-		1	1:4
Športni drobiž
Nemška reprezentanca proti Madžarski: Vratar Klodt (Schalke 04), Jahn (Berliner SV 92); branilci: Janez (Fortuna, Diisseldorf), Streitle (Ba-yeru, Munchen). Miller (Dresdner CC); halfi: Kup-fer (Scbvveinfurt 05), Kohde (Eimsbiitel), Kitzinger (Schvveinfurt 05), Gellesch (Schalke 04); napadalci: Hareiter, Hahnemann (oba Admira), VValter (Kai-serslautern) in \Villimovski (Polizei-SV, Chemnitz). Kakor vidimo iz seznama igralcev, ni med njimi Ernesta Lelinerja.
Tenis med Italijo in Nemčijo. Mednarodna teniška tekma med Italijo in Nemčijo se bo odigrala 25., 26. in 27. aprila v Milanu.
Tenis med Italijo in Romunijo. Ta tekma pa bo 19., 20. in 21. aprila v Rimu.
Mednarodna nogometna tekma med Dunajem in Sofijo, ki bi se morala igrati danes na Dunaju, bo igrana jutri, dne 3. aprila.
Medmestni dvoboj Sofije in Berlina se je končal v Berlinu s 4:0 (2:0) za domače.
Španec Gareia je dosegel v hoji na 30 km odličen čas. in sicer 2,37:84, kar je samo za devet sekund slabše od svetovnega rekorda.
Svetovni rekorder v teku Wooderson, ki je sedaj angleški kaplar, je zmagal v crosscountryju na 7.5 milj s časom 49 minut.
Danski in norveški lahknatletiki v Kopenha-gnu. Koncem avgusta bodo mednarodne tekme v lahki atletiki med Nemčijo in Dansko, na kateri bo sodelovala tud' Norveška.
V teniškem prvenstvu Amerike (SAD) na pokritem igrišču v Nevvyorku je zmagal Kovač v finalni tekmi posameznikov Sabina s 6:0, 6:4, 6:2.
Nov svetovni rekord v prsnem plavanju. Ruski plavač Semjon Bojčenko je postavil nov svetovni rekord na 100 m v prsnem plavanju s časom 1:06 minut. To je že drugi svetovni rekord ruskega plavača. Prvi rekord je dosegel na 200 m s časom 2:36.2 minuti.
Švedski kralj Gustav, ki je sedaj star 82 let, še igra tenis, pred kratkim je igral v dvoje s Tor-stom Greenforstom.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
Slovenska koles, zveza. (Službeno.) Upravni odbor Slov. koles, zveze obvešča vse kolesarske podzveze in klube, da se najavljeni občni zbor dne 6. aprila zaradi tehničnih ovir ne bo vršil. — Odbor SKZ.
Hace obsojen na dosmrtno robijo
Glej poročila na 3. strani
Ljubljana, 2. aprila. Po večurnem posvetovanju velikega senata se je razglasila sodba v Hacetovem procesu točno ob 20 ob velikanskem navalu občinstva Sodni dvor se je polnoštevilno sestal v nekdanji porotni dvorani in predsednik senata g. Ivan Kralj je začel med grobno tišino čitati sodbo Hace je bil videti nekoliko nervozen, tu in tam je zarožljal z verigami in si brisal potne srage Bili so obsojeni:
Anton Hace zaradi umora Rudolfa Avpiča in usmrtitve orožnika Janeza Medena na dosmrtno robijo, Hace je bil )e tudi obsojen zaradi raznih vlomnih tatvin, odnosno poskusa usmrtitve orožnikov in ropa pri trgovki Ahlinovi na razne kazni, katerih skupna kazen bi znašala do 159 let. Njegovi tovariši so bili dalje obsojeni:
Verle zaradi zločina vlomnih tatvin na 4 leta robije, Anton Pestotnik na tri leta in 6 mesecev robije ter Žužej na 3 leta in 8 mesecev robije; zadnjemu se je prvotna sodba v Celju razveljavila in povišala na sedanjo višino. Zaradi prestopkov
prikrivanja ukradenega blaga je bil krojač Mihael Kovačič obsojen na 1 leto strogega zapora in 1200 din denarne kazni, odnosno v 20 dni navadnega zapora.
Utemeljevanje sodbe je trajalo nad dve uri. Predsednik senata g. Ivan Kralj je v vseh podrobnostih utemeljeval sodbo ler posebno poudarjal, da je Anton Hace hudobne narave. Po utemeljitvi sodbe je Hace vstal in izjavil, da sicer sprejme kazen, toda protestiral je zaradi Verletove sodbe, trdeč, da ni bil nikjer zraven. V imenu Hočeta in Kovačiča je branilec prijavil revizijo procesa. Verle sam in ostali so prav lako prijavili proli sodbi priziv zaradi previsoke kazni. Državni tožilec je prijavil v splošnem revizijo. Vse 4 obsojence so pazniki oklenili in jih odpeljali v sodne zapore. Hace je še vzkliknil: »Če sem Avpiča ustrelil, me raje obesile!«
Razprava je v celoli trajala 26 ur.
)
Stev. 77.'
»SLOVENEC*, Mrteli, 3. aprila 194f.
Strta 7
KULTURNI OBZORNIK
Duhovni koncert »Ljubljane«
Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je po dolgem premoru priredilo koncert duhovne glasbe iz šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja. Pomembnost tegi koncerta je predvsem v tem, da nam je dirigent g. Radko Simoniti prikazal dela doslej še nepoznanega hrvatskega komponista Ivana Lukačiča iz Dalmacije, ki jc živel v letih 1574 do 1648 Solisti g. Lupša, g Sladoljev, g. Dol-ničar, g. Kos ter dame gdč. Korenčanova, gdč. Kristanova, gdč. Virškova in gdč. Ložarjeva so zapeli šest njegovih motetov z orgelsko spremljavo g. Simonitija. Važen preudarek našemu Koncertnemu življenju je dala tudi izvedba znamenitega dela Govannija S. Perluigija da Palestrina, »Missa Pa-pae Marcelli«, ki jc gotovo še dolgo ne bi slišali, ako se je ne bi lotil ambicijczni, nadarjeni, za resno delo in program stremeči mladi dirigent. Kajti zboru, ki je bil vzgojen v smislu vertikalnega muzi-ciranja v sodobnih skladbah in skladbah iz prejšnjih desetletij in" ki je tičal zadnji čas v zborski manirski zastarelosti, ki se je čim dalje bolj otre-sajo tudi ostali naši zbori, je polifonija nekaj tujega in težko sprejemljiva in še težje dojemljiva. Palestrinovo delo zahteva poleg tega velike tehnične pripravljenosti in izvežbanosti, smisla za samostojno oblikovanje posameznih grup; sodobni pevec pa je navajen naslonitve in orientacije v harmonskem smislu. Dalje je potreben silen čut za precizno ritmiko. Sploh zahteva delo velike muzikalne kulture, da zveni poustvaritev plastično v V6eh odtenkih. V tem smislu je tudi potekalo v celoti dirigentovo oblikovanje in tudi dirigentsko vodenje. Težave je seveda imel z zborom v ritmičnem smislu, kar pa ni z ozirom na tradicionalno že omenjeno vzgojo zbora nič nepričakovanega. V celoti pa predstavlja izvedba pozitivnost. Kakor so bila nekatera mesta še zastrta in nejasna, so povečini na drugi strani prav lepa in v svoji linijski muzikalni izpeljavi in po zadovoljivi uravno-vešenosti glasovnih skupin plastična. Spričo tega je ugotoviti, da je dirigent moral vložiti v študij veliko dela za pridobitev tehničnih vrlin, ki zbor tudi v neki meri že ima, čeprav še ne predstavlja tenor še potrebne dovršeiiejše homogenosti, ki jo slabi še posebej spodnja skupina; tu je tudi delo-
ma občutna motila intonacijo. Najbolja zvenita alt in bas, dočim je sopran nekoliko premalo prodoren v nižjih legah, zaradi česar so se linije sem pa tja zgubljale in je zaradi tega trpela nazornost celote. V sopranu je motil tudi rezek vibrato enega glasu, prav tako hreščeči glas v spodnjem tenorju. Zbor sam trpi torej še na pomanjkanju tenorjev in sopranov. Glasovna izpopolnitev seveda zavisi od nadaljnjega organiziranja in zanimanja za resno delo. Vsekakor bi radi videli zbor, ki je s tem koncertom pokazal znatno tehnično in muzikalno pridobitev, da ne bi obtičal pri trenutnem, amaak da bi se s sistematičnim nada' ijim delom še dvignil. Saj je prav zadnji konce: t pokazal, da je labko prav uvaževanja vreden čir:telj v glasbcno-zbor-skem poprišču. Najlepše je izvedel Kyrie, Čredo in pa Agnus dei I. in v Sanctus Hosano; proti koncu je seveda že izstopila utrujenost. Za boljšo intonacijo in popolnejšo homogenost bi bilo potrebno nekoliko večje pažnje na vokalizacijo, ki je sicer bila le vidno boljša kakor pri marsikaterem drugem zboru. Pripomniti moram, da presojam z istimi merili kakor naše zbore-prvake.
Med solisti sta najlepše oblikovala in bila tudi glasovno zelo dobra g. Lupša in g. Slodoljev. Potrebne kvalitete v lepoti tona in dinamičnega nian-siranja v linijskem oblikovanju in dosege duet soprana in alta v motetu »Orantibus in loco isto«, prav tako je slabil zvočno ravnovesje prešibak bariton v duetih v »Cantate Domino« in »Quemad-modum«, kar zaradi tega tudi muzikalno ni mogel nuditi prepričljive, muzikalno narodne po-ustvaritve. G. Lupše je izvrstno zapel v lepem basu »Coeli cuarrant«, sopranistka pa »Cantabo Domino«, ob koncu prvega dela pa kvartet solistov izvedel še »Quam pulehra es«. Sopranistinje slabi nevšečen vibrato, razglašene orgle pa so jih zavajale v intonančno negotovost.
Vendar je bil koncert na dostojni višini. Ob tej prireditvi mi je prišlo na misel, da bi zaradi pomanjkanja tovrstnih koncertov bilo prav umestno, ako bi se »Ljubljana« posvetila izključito duhovni glasbi in nam vsaj enkrat v letu nudila podoben in dobro obdelan program.	sil.
Cfenik Muzejskega društva, zv. 1-2,1.
je dopisoval z Janezom VIII. pa tudi s Hadria
V	razmeroma kratkem razdobju je izšel zopet nov zvezek tega centralnega slovenskega zgodovinskega časopisa, glasila Muzejskega društva za Slovenijo, ki je lani slavilo že 100 letnico svojega obstoja. Tedaj je revija izšla v za čuda velikem obsegu, kot se spodobi za tako slovesnost. Po tako veliki žetvi pa so slovenski zgodovinarji v kratkem času dali že dvakrat Glasnik v svet, kar je priča njihove izredne pridnosti.
V	zveku 1-2 novega letnika ima uvodno razpravo docent za arheologijo na naši univerzi dr. Rajko Ložar, doslej kustos arheološkega oddelka v našem muzeju. Ta njegova razprava je razširjeno uvodno njegovo predavanje na univerzi in govori o ljubljanski keramiki. Ni to dokončno sintetično delo o tej keramiki, temveč študija, ki naj pokaže problem ljubljanske keramike, dosedanje znanstveno mnenje o njej ter tudi že pokaže smer, v kateri bi utegnila ta keramika dobiti novo osvetlitev. Tako je pisatelj prikizal Zgodovino Odkritij ljubljanskega Barja in stavb na koleh od 1. 1875. dalje do današnjega časa. Na Barju so našli v raznih razdobjih tudi razne izkopanine, predvsem vrče, keramiko, ki predstavljajo barsko kulturo, Ložar najprej znanstveno sodobno označi vse najdbe, kritično pregleda vso doslej znano literaturo o tej barski kulturi ter jo z vidika današnjega stanja arheologije vrednoti s širšega vidika, ugotovi razširjenost barske kulture v širnem svetu ter podaja v 2. delu novo teorijo z ozirom na sorodnost te kulture s kulturo okroglastih amfor ter skuša najti na podlagi tega njeno mesto v sklopu neoli-stičnih kultur. Od dosedanje teze, da spada keramika barske kulture med »koliščarsko keramiko« vzhodnoalpskih kolišč, se odmika ter postavlja svojo, da koliščarske keramike kot posebnega tipa sploh ni ter da je ljubljanski keramiki treba iskati zveze s kulturami na severovzhodu in severu. — Izredno zanimiva študija iz slovenskega znanstvenega področja, ki naj razreši problem kulturnega sloga na naših tleh pred nekaj tisočletji. — Profesor dr. Balduin Saria razlaga več novih rimskih napisov na spomenikih, ki so se našli pri nas na bivšem Kranjskem v zadnjih letih odn. 1937. Takih razbitih rimskih kamnov, katerih pomen razrešuje prof, Saria, je deset, ter so fragmenti raznih nagrobnih napisov (iz Ljubljane, iz Tlak pri Šmarju, iz Stične, iz Mirne) ter štiri napisi iz Jupitrovega svetišča v Trebnjem. (Eden je datiran iz 1. 158 p. K., ki postavlja ustanovitev beneficiarskih (orožniških) .postaj tu že v 2. st. — Arheolog prof. dr Valter Schrhid postavlja novo trditev, da Emona ni bila vojaški tabor, in sicer v članku istega naslova, s katerim odgovarja na ugotovitve prof. Sarie. V treh točkah ugotavlja; 1. da v Emoni ni bilo tabora z nasipom iz zemlje; 2. da v Emoni ni bila stalno nameščena legija, in 3. na podlagi talnih načrtov zidu je videti, da Emona ni bila vojaška kolonija, v katero bi bil cesar Avgust poslal veterane, temveč rimska meščanska kolonija. — Temu mnenju takoj še v tej številki odgovarja profesor dr, Saria, ki brani svojo in drugih tezo, da jc bila Emona vojaški tabor, razlaga ljubljanski emonski zid, da je bil sicer zgrajen že preje, da pa 1. 238 po Kr. ni bil več raben ter je popolnoma propadel, tako da so ga v poznoantični dobi na novo zgradili oz. od temelja rekonstruirali. — Ravnatelj dr, J. Mal nadaljuje svoje študije o sta-roslovenskem življenju ter sc je v članku »Rota — staroslovenska prisega« lotil vprašanja, na kakšen način so stari Sloveni potrjevali resničnost svojih izpovedi. Kot pravno dokazno sredstvo je veljalo predvsem — rotitev pri drevesih, studencih in kamnih, pa tudi božja sodba. Tu postavlja proti tezi prof. Dolenca, da sta »rota in prisega iz krščanske dobe, poganski Slovcnci pa da so poznali zakletev« kot zgodovinar drugo trditev, da je »rota slovanskega in prekrščanskega izvora«. Beseda »rota« pomeni najprej ustno izrečena zakletev (rusko rot—usta), na katero je prišla v krščanski' dobi »prisega«, lz dokumentov (ruskih — Nestor — in slovenskih — brižinski spomeniki) ter iz ohranjenega etnografskega gradiva dokazuje, da rota ni bila izraz samo za prisego v kolektivnem smislu, temveč tudi v individualnem. Obenem se dotakne tudi vprašanja, kako so volili stari Karantci svoje kneze. Tako ta razprava spada v vrsto Malovih slovenskih študij ter njegovih razprav iz najstarejšega slovenskega verskega^ in pravnega življenja. — Univv prof dr. Fr. Grivec je v članku Dve pismi papeža Hadriana II. knezu Koclju in Hadrianov slog poudaril, da se Kocelj ni s Hadrianom samo dogovarjal po poslancih ter solunskih bratih, temveč je verjetno mnenje, da
Svetovni pridelek koruze v 1.1940
. ter je od njega dobil pismo, s katerim je bil Metod postavljen za apostolskega legata. Temu pismu pa zgodovinarji oporekajo verodostojnost, češ, da se razlikuje od papeškega sloga. Zato je prof. Grivec razbral slog drugih Hadrijanovih pisem ter ga primerjal s tem, kot ga jc obelodanil v Zitija Metodija ter zaključke v gornjem smislu podaja v tej študiji, ki je povzetek njegove večje razprave, priobčene v zborniku k 75 letnici univ. prof. dr. Vajsa v Pragi ter je Slovencem manj dostopna, je pa važna za slovensko starejšo zgodovino in pomen Kocljeve osebnosti. — Univ. prof. dr, Milko Kos polemizira s prof. Grivcem o »treh velikih zmotah« o Cirilu, Metodu in Koclju, katere da mu očita prof. Grivec, da jih je zagrešil v svojih razpravah iz tega časa. Ker smo v našem listu pred kratkim prinesli odgovor z nasprotnimi dokazi univ, prof. Grivca, sedaj samo registriramo ta znanstveni dvoboj. — Univ. prof. dr. Milko Kos podaja tekste in komentar štirih slovenskih priseg loških in blejskih kmetov iz prve polovice 17. stoletja, ki spadajo med starejše slovenske tekste ter so jih morali pol? <ati kmečki podložniki ob poklonitvi svojemu vsakokratnemu novemu zemljiškemu gospodu. Take prisege doslej še niso bile znane ter imajo svojo kulturno zgodovinsko in pravno ter jezikovno vrednost. —. To so razprave tega zvezka. Slede nekrologi dr. Korošcu (Lukman), dr. Gratzy pl. Wardengu (Mal) in L. Šivicu pl. Schivizhofnu (Polec). Bogato pa je slovstvo z ocenami pomembnejših zgodovinskih del, ki se tičejo slovenske zgodovine ali pa naših krajev. Opozarjam na strokovno oceno Sovretovih Starih Grkov (Saria), Žontarjevega separata o prevedbah koseščin v kupna zemljišča (Mal), Malove Zgodovine (Zvvitter) ter — zaradi kurioznosti — na oceno Živičeve knjige o Hrvatih na Kranjskem, ki jo po pravici rečeno kritik dr. Mal ironično trak-tira.
Kakor vidimo, je ta zvezek izredno bogat ter prinaša nove izsledke za zgodovino slovenskih najstarejših dob.	td.
Gledališka reminiscenca
Ob Nučiievem jubileju smo velikokrat slišali in čitali o njegovih zaslugah, kako jo 1. 1918. spet oživelo slovensko gledališče. Takratni satirični list »Kurent«, ki je objavljal risbe in karikature Mak-sima Gasparija. Franceta Podrckarja in Hinka Smrekarja, je oživljenemu slovenskemu gledališču posvetil 1. oktobra 1918 posebno številko s prav zanimivimi prispevki.
Za jubilej Hinka Nučiča je pa najvažnejša kratka pc-smica, ki dokazuje, kakšna moč je bil Hinko Nučič za naše gledališče. Njen naslov je »Tako jc« ter se glasi:
Vse, kar leze, kar po odn/. plezs, v dolgočasni patos se pogreza — Kar se za ušesi praska, . vse je Nučič, ali pa njegova maska, naj se piše Peček al' drugače, najsi nosi krilo ali hlače.
Avtor se je skril pod šifro »X«, vendar se pa prijatelji sj)ominjajo, da se je tako podpisal dr. Ivan Lah.	A. G.
O svetovnem pridelku koruze imamo nepopol-ne podatke zaradi mednarodnega položaja Kljub temu pa so nekatere države dale podatke in je pridelek koruze na svetu v preteklem letu tak: USA so pridelale 622,121.000 met. st., Romunija 40,090.00 m. st., Jugoslavija 40.802.000 m. st., Madžarska »4,310.000 inent. st., Mandžurija, 34,000.000 met. st., Turčija 7,280.000, met. st. Argentiuija spada med največje pridelovalce koruze na svetu. Na večji površini, kakor jo ima Argentinija, pridelajo koruzo edino USA. Preteklega leta ju Argentinija gojila koruzo na površini 7.200.000 ha in dobila 110,280.000 met. st. Največji del koruze izvaža Ar-gentinija. Tako jo v izvozni knmpuniji 1938-39 iz- I
Anketa o dirigiranju prevoza na jugovzhodu
Te dni je bilo objavljeno, da je bila v Belgradu konferenca predstavnikov gos|>odarskih zl>ornic in prevozniških organizacij iz vse države, na katerih se je razpravljalo o predlogih nemškega nrada,. za dirigiranje transporta na jugovzhodu tako, kakor je to urejeno že skoro v vsej Evro|>i. S tem dirigiranjem bi se odrejevalo, po kateri poti naj se prevaža blago, ki se izvaža iz Jugoslavije, Turčije, Bolgarske, Romunije, Iraka, Afganistana in Sovjetske Rusije, oziroma v te države. Po tem predlogu ne bi zadostovalo samo uvozno dovoljenje, ampak tudi prijava nemškemu uradu, ki bi odločal o smeri prevoza. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Belgradu je podalo svoje mišljenje, da bi se taka racionalizacija prometa lahko izvedla, toda o tem je treba še čuti mišljenje vseh merodajnih gosiio-darskih in prometnih krogov. V zvezi s tem bo v ministrstvu zunanjih zadev posebna konferenca, na katero so poklicani predstavniki prometnega ministrstva, prometnega oddelka ministrstva vojske in mornarice, ravnateljstva za zunanjo trgovino in rečne plovbe.
*
Ukinitev devizne meje med Nemčijo in Holan-dijo. Holandska banka v Amsterdamu je objavila naslednje: »1. aprila se ukinja devizna meja okupiranih llolandskih krajev in Nemčije. Medsebojni denarni promet se lahko vrši direktno preko zasebnih kreditnih ustanov in pošte. Med dvema državnima bankama je že davno dosežen sporazum o kurzu na osnovi 100 mark za 75.36 hol. gold. Ta kurz bo tudi sprejet za izmenjavo papirnatega in kovanega denarja.
Prepoved izvoza blaga iz Švedske. Od 1. aprila
dalje je zabranjen vsak izvoz blaga iz Švedske. Od tega dne dalje bo dovoljeno izvažati blago samo na osnovi posebnih dovoljenj.
Irske finančne razmere. V Dublinu so bili izdani uradni podatki o priliki konca fiskalnega leta, da znašajo dohodki Irske 34,637.(359 funtov šter-lingov, kar je od prejšnjega leta več za 2,218.912 funt. šter. Izdatki so znašali 30,772.031 funt. šterl.
Omejitev potrošnje mesa na Švedskem. Začenši s 1. aprilom je bila omejena potrošnja vseh vrst masa in proizvodov iz mesa. Vsa rogata živina in in drobnica se bosta sineli klati samo pod izrecnimi pogoji. Zasebniki bodo smeli potrošiti 500 gr mesa na teden.
Rast ccn na Danskem. Po izjavi danskega trgovinskega ministra so cene na Danskem od začetka vojne zelo narasle. Cene gorivu so se zvišale za 200%, za hrano 91% in za tekstilno blago ter gotovo obleko za 927o.
Slavija, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani je imela dne 2. aprila svoj XVIII. redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1910 so zadovoljivi, posebno še, če se upošteva, da sjilošna gospodarska kriza proti lanskemu letu ni popustila, ampak se še jiovečala zaradi poostritve svetovne vojske. Skupna premija v poslovnem letu 1910 znaša 30,795.795.80 din, lansko leto pa je znašala 30,335.698.08 din. Premijske in druge rezerve zavoda so narastle na 93,390.350.73 din, od lanskih 89,927.432.30 din. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka Slavija med svoje zavarovance tekom jtoslovnega leta 19-10 14,954.847.74 din. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaša konec poslovnega leta 260,062.188 din. Po odpisu nabavnih stroškov in po polni dotaciji vseh rezerv se izkazani čisti dobiček 197.857.37 prideli splošnemu rezervnemu fondu.
Otvoritev podružnice Poštne hranilnice v Splitu. Včeraj je bila otvorjena podružnica jx)štne hranilnice v Splitu. Zastopnik finančnega ministra generalni ravnatelj Pil dr. Miljenko Markovič je pri tej priliki dejal, da je Pil ena največjih in najbolj urejenih denarnih ustanov v naši državi, ki je zbrala 4 in po! milijarde vložnega in čekovnega denarja. PH ima 26.000 čekovnih računov in 575.000 vlagateljev. Denarni promet je znašal v preteklem letu čez 450 milijard dinarjev.
»Jugoslavenski tekstilni vjestnik«. Pravkar je izšla 3. številka tega lista, ki izhaja v Zagrebu, Bogovičeva ulica 9. Uvodnik se bavi z novimi uredbami in ukrepi ministrstva za prehrano oziroma Narodne banke glede vrednosti dinarja, cen in preskrbe prebivalstva. List obširno kritizira novo Statistiko industrije kraljevine Jugoslavije, ki jo je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo. Sledi še cela vrsta zanimivih člankov.
vozila 34,045.100 met. stot., v letu 1939-40 pa 20 milijonov 913.600 met st. V zadnjem času pa ta izvoz koruze iz Argentinije doživlja velike težave in ima tako danes Argentinija tik pred novim pridelkom izvozni višek v količini do 57 milij. met. st.
Novi pridelek koruze bo jm> vseh izgledih doživel še večjo uspehe. Prve ocene pridelka so žo bile in strokovnjaki trdijo, da bo Argentinija razpolagala po sedaniein pridelku z viškom 120 milijonov metrskih stotov. Tak ogromen višek koruzo Argentinija še ni imela. Kar pa je najtežje, pada ta višek v čas največjega omejevanja in omejitvo izvoza in postavljanja na svetovno tržišče.
Borze
Denar
2, april.
Ljubljana -
London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Zcncva 100 frankov .
uradni tečaji:
. . . . 174.57— 177.77
. . . . 4425.00—4485.00 . . . . 1028.64—1038.61
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun 100 drahem...... . 37.50 den.
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90— 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ziirich. Pariz 9.125, London 17.38, Newvork 431, Bruselj 69 n., Milan 21.70, Madrid 39.59, Amsterdam 229 n., Berlin 172.50, Stockholm 102.675, Oslo 98.50 n., Kopenhagen 83.50 n., Sofija 4.25, Lizbona 17.28, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337.5, Bukarešta 200, Helsingfors 8.70, Buenos Aires 9.975.
Vrednostni papirji
Zagreb. Držanni papirji: PAB 205, 8% Bler. pos. 99.50 (99), 7% Seligman 102, 7% Inv. pos. 99, 6% Begi. obv. 85.25-86.50, 6% Dalm. obv. 79.75—80.75 (79.75), Voina škoda prompt. 477.50 do 478.50 (477.50). — Delnice: Trboveljska 390 do 400.
Belgrad. Drznimi papirji: 6% Regl. obveznice 85.50 (85), (>% Lialm. obv. 80.25 (80.75), 4% Agrarne obv. 55.50, 6% Šumske obv. 79.75, Vojna škoda promplna 477.50,
MoTocIkllstl turške armade na vojaških vajah v TiuciiL
Žitni trg
Novi Sad. Vse nespremenjeno.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Metliki, dne 24. marca t. 1. Dogon: 52 juncev. 102 volov, 58 krav, 9 glav jalove goveje živine in 46 prašičev. Prodanih je bilo: 16 juncev, 27 volov, 12 krav, 6 glav jalove goveje 'živino iu iii prašičev. Gemv,naslednjo^jujfci L vrst,o 11 din do 11.25 din, junci II. vrste 9.50 do 10.50 din in lit.' vrste 8 din,, v« I nT. -vrste'-t!iBarndo-12-:dtn, voli II. vrste 10.50 do 11 din, voli III. vrste 10 din, krave I. vrste 10.50 do 10.75 din, krave II. vrste 8 do 10 din, krave III. vrste 6 do 7 din in jalova goveja živina 9 din do 10.50 za kilogram žive teže. Mladi prašički za rejo 8 do 10 tednov stari, 250 din do 280 din, in 12 do 16 tednov stari, 350 do 400 din za glavo
Živinski sejem v Lendavi, dne 20. marca t. 1.: Dogon: 18 bikov, 30 telic in 70 krav. Prodanih je bilo: 9 bikov, 16 telic in 30 krav. Cene: biki Q do 11, telice 9.75 do 10, krave 7.50 do 10.25 din za 1 kg žive teže.
Otroški kotičekt
Carična Vesna
67.
V podzemlju pa ie medtem Vesno že težko pričakovala M e I n 1 j k ii. »Če je ne bo, bo pogubljena. Bilo bi je zelo škoda,« jc modrovala starka. Kako se je razveselilo, ko io jc videla prihajali.
»Ker vas ni bilo v stanovanju, sem prišla na vrl,« je liileln pripovedovati Vesna. Kako pn se je začudila, ko se ic pojavil poleg starki kralj S r d a n Biser nokrili.
Grazia Deleddat
27
Marianna Sirca
Sardioska povest
Zopet je molčala. Na njegove besede ni več odgovarjala. Le, ko je služkinja smatrala za potrebno, da spregovori, ponavljajoč gospodarjevo prošnjo:
»Marianna, premisli, preden se odločiš!« je dvignila obraz, in ne da bi koga pogledala, je rekla:
»Sem že premislila in sklenila. Pustite me pri miru I«
Nato si je zopet pokrila obraz z masko svojih rok in se trudila, da hi ne slišala besed svojega očeta. Le ime Sebastiano, ki ga je oče še ponavljal, je vzbudilo v njej razdraženo zmedo in nerazumljivo slutnjo. A ni se bala ničesar. Kaj pa jo briga, če Sebastiano pozna njeno skrivnost? Ka] more storiti in kako more škodovati njej in Simonu? Ce vztrajata v ljubezni in v svojem sklepu, nihče ne more ničesar ukreniti zoper njiju voljo.
Dozdevalo se ji je. da očetove prošnje, nasveti in grožnje odmevajo v praznino in da odskakujejo od sten kot kamenčki, ki jih dečki mečejo v drevo, a se razletijo na vse strani, ne da bi drevesa poškodovali.
Oče je svojo nemoč dobro občutil in, premagan po njenem trdovratnem molku, je obmolknil.
Sledili so dnevi polni pričakovanja in nemira.
Simon se ni vrnil in Marianni se je zdelo, da je izginil neznanokam, v meglo, ki je pokrivala obzorje.
Zima je bila zelo ostra Tu pa tam je vzhodni veter snel vrhovom Orthobene snežene glave in sonce je šaljivo gledalo Iznad oblakov kot gost, ki prinaša darove in veselje v hiše svojih prijateljev. Toda stroga zima se ni obotavljala in znova je pokrila goro j. svežimi oglavnicami; zavila je v senco vse reči ter tako prisilila zemljo, da je v svojih mučnih sanjah znova zaspala.
Tudi Marianni se je zazdelo, da je zakopana pod snegom, da mora biti tiha in mirna kot seme, ki še ne klije. Z rokami pred obrazom, upognjena v dve gubi, je ob ognjišču prebila rele dneve; zdelo se ji je da vdihava ogenj. Tu in tam je dospel do nje krik iz daljave. Tedaj se je spomnila, da je pust. »olj kot znak veselja se ji je zdel tisti krik in glas tragično riovenje trpečih ljudi.
Tudi Marianna hi bila rada zavpila, a ni mogla. Vsako jutro, ko se je prebudila v svoji mrzli sobi. ki je bila zaradi odseva, prihajajočega od bleščečega se neba. svetlejša, je vedno mislila:
»Mogoče pride danes,« in oložni 'lan se jo nenadoma odpiral prod njo kot školjka, ki ji prinaša biser upanja.
Toda ure so bežale brez vsakega uspeha; ko je legla noč in je zima znova pokrila zemljo, je tudi njeno dušo napolnila bolest.
Kot običajno je nekega dno v februarju prišel njen bratranec Sebastiano na skoraj obredni obisk
Ze dolgo ga ni bilo. Bil je zaposlen s svojo čredo m je moral paziti, da ne pogine od mraza in lakote.
Vstopil je s svojo zibajočo se hojo, zaradi katere ga je Fidela nekoč primerjala čolnu, gibajočem se na morju, ter se vsedel pred Marianno. Z odprle vetrnice, ki so bile od vlago vse napete, in od rjastih prečnic železnega omrežja so padale težke vodene kaplje, goste in rdečkaste kot kri. V hišo je prodiial spomladanski zrak in nad strehami, s katerih so izginili slednji ledeni kapniki, so se prikazali majhni beli oblački na modrem nebu, ki se je zdeb čudovito pomlajeno.
Da, še obstaja sonce! In v jutranji tilioti šumi tam v daljavi reka. ki govori o oddaljenih, sladkih rečeh, o travi in o mokrih hrastih ki se tresejo kot z neurja pobegli potopljenci, o prvih jančkih, ki v koči sesajo materino mleko, gledajoč poželjivo navzgor; govori o veselih psih, ki lajajo, opazujoč v somraku iskreči se ogenj. Tam je luna, ki v februarju razsvetljuje že cvetoče mandeljne v dolini Oliena.
»Lepo vreme te je prineslo. Srečne oči, ki te vidijo!« je rekla Mariauna.
Bratranec jo je gledal In se smejal ter kazal bele zobe v bledem obrazu, »il je medlejši in bolj rumen kot navadno in prav zato so dajali lepi zobje obrazu videz prestale bolezni. Zelenkaste, smehljajoče se oči so se od"časa do časa pomračile, zdelo se je. da se premikajo v njih plavajoče sence,
Marianna je ob prvem pogledu razumela, da se zopet skriva v njem nekaj novega Zdelo se ji je. da se ie njih mrzlo in nepotrebno sorodstvo nenadoma pretrgalo. Preko tančice sorodstva se ji on približuje kot mož, enak vsem drugim in sovražen kot vsi drugi.
»Kakšna vražja zima,< |e rekel in si gladil škornje iz irhovine. »Ze dolgo nismo imeli takšne zime. Bojevati smo se morali i nio in premočila nas je. kol da hi se kopali v hudourniku >Ah,< se je dvignil in vzdihnil. »moral bi biti bogat kot ti Marianna da bi ne imel skrbi.«
»Da, toda tudi mi smo imeli dovolj skrbi!«
»Ti!« je rekel nekoliko zaničljivo Toda zdelo se jo. da se tega vzklika že kesa in je povesil mračne oči
»Jaz? Kaj jaz?« je vprašala skoraj razdraženo. »Ali inorda nimam jaz skrbi?«
»Da. imaš jih. seveda Pa, lepo je, imeti skrbi a sedeti pri ognju in imeti okoli sebe vse lepo v redu.«
»Dal Kaj pa vse ono, kar je zunaj?«
jIvos je: loda srce, ki je kot jadrnica na morju v uri hudouria.«
»SebastianoI Moje srce je v zavetju, je zaprto kot v zaboju.«
»Daj nu torej ključ!«
»Ključa ni, zaboj pa je razbit. A kaj briga to tebe?«
»Briga me!« je potrdi! z višjim glasom. Nenadoma je stresel z glavo in žugajoče zrl v Marianno.
In Marianna Je čutila, kako bije v zaboju njena srce. Pred temno grožnjo se je zhudil v njei nov občutek: »trah jo je bilo.
Toda nagon samoobrambe jo je takoj streznil.
»Dobro, kaj hočeš?« )e govori! njen pogled, ki se Je neustrašeno zapičil v njegove oči. »Ti mi nisi dal nikdar ne pomoči ne ljubezni in ne kaj svojega AII prihajaš sedaj z namenom, da vzameš, kar je mo|e«a?<.
»Marianna,« je dejal i dvignjenimi prsmi, ki so težko sople. »Marianna, je dostavit tei znižal glas, da bi ga služkinja, kt je bila na dvorišču, ne slišala, -..prišel sem. da govoriva o resni zadevi Da, zima ie bila dolga in ostra in nisem prišel, ker sein se bojeval : ivojo jezo, kot se moram boriti z vetrom ln mislil sem tudi. da je vse le šala m nekaj, kai bo šlo minio.c
Ne ta bi zganila s Irepalnicami, je Marianna uprla pogled v njegove oči, kot da bi hotela v njih brati neizgovorjene besede.
»Ce sprejmeš ti vse kot šalo. Jaz pa nisem bila na šalo navajena.«
Sebastiano |e čakal, da bi Marianna nadaljevala Po kratkem premolku je vprašala. »Ali je bilo vse to kar si mi imela povedati, sestrična moja? Da? Dobro, modra si. Da, včasih se šalimo, a šala se nenadoma spremeni v resno zadevo. In zaradi tega te vprašam kaj misliš ukreniti? Ali se ne bi posvetovala s sorodniki? Mariannal Kaj misliš storiti?«
Vstal |e in zaprl okno, se nanj naslonil in dolgo zrl v Marianno. Njegove oči so bile zdaj jasne in po'ne upanja, zdaj srepe od jeze.
»Marianna. v zadnjem času je prišeltvoj oče pogostoma k meni. »olan je zaradi prevelike žalosti. Najprej se je zdelo, da mi hoče nekaj zaupati, a potem ni odgovarjal niti na moja vprašanja in odšel. Tedaj sem spoznal, da je zadeva resna. Sedaj sem tu; dvigni glavo. Marianna, hočem, da me gledaš; hočem, da mi poveš, kaj nameravaš!«
MALI OGLASI
V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vtstica po } din. — Za pismene odgovora gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
1 Sliižbc j
Dobe:
Stalno službo
nudi agllnlm osebam v vseh krajih denarna ustanova. Stalno, reprezentativno in donosno delo. Strokovno znanje nepo trebno. Obširne ponudbe s sliko poslati na Inter-roklam, Zagreb, Jlasary-kova 28. pod »Namješte-nje P—6520«.	^b
Pekovski pomočnik
vojaščine prost, se takoj sprejme. Kalčlč, Celovška cesta 230, LJubljana.
Poštena zakonca
neoporečne preteklosti -se sprejmeta v stanovanje * eno sobo in kuhinje. Mož bi imel službo v tovarni, žena bi opravljala dela na vrtu. Ponudbe a potrdilom žup-nopa arada na upravo »Slovencat pod značko »Poštena zakonca«. (b
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
Brivskega pomočnika
vojaščine prostega, takoj sprejme M. . Podkraj.šek, Sv. Petra cesta 12, Ljubljana.	(b
KPicsn
še 24 koles
odličnih znamk, po start nizki ceni nudi
Podobnik Franc
trg., Kudntkt Ljubljana.


J o s i p i 11 a W c i b 1 in Ana Papež javljata v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je umrl po dolgem, težkem trpljenju, spravljen z Bogom, njihov ljubljeni brat, gospod
Alojzij Vernik
poštni ravnatelj v pokoju
Dragi pokojni leži na mrliškem odru Stara pot št. 2.
Pogreb bo v petek, 4. aprila ob pol 4 popoldne z Zal iz kapele sv. Petra na pokojiališče k Sv. Križu, da k svojim lože v večni mir in pokoj.
Ljubljana, dne 2. aprila 1941.
»REAlITETA«
posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20
3-fBERLE
•I IJUBURMB.TY,RSEVA 2
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ullC8 8
Prezračevalec
rabljen, za prostornino IG m', kupimo. - Ponudbe na Dolničar & Riehter, Ljubljana.
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvtSjib cenah CEH NE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. Ji . '
Posojila
se dnjo na odplačilo na 2—3 leta, posojila po posebnih pogojih državnim In samoupravnim uradni kom, obrtnikom In malim trgovcem. - Natančnejša pojasnila pošllj Ptička štedionlca d. d. — Kostajnlca.
Mirno je v Gospodu zaspal po dolgi, mukapolni bolezni naš dobri oče, stari oče, gospod
Franc Godnjavec
posestnik in gostilničar v Trebnjem
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 4. aprila 1911, iz hiše žalosti Stari trg 20 na trebanjsko pokopališče.
Trebnje-Gornja Radgona, dne 2. aprila 1941.
Žalujoči Godnjavec-Golobovi
Suha bukova drva
prlma cepanice, ponudite z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja - tvrdki Dom. Cebin, Ljubljana, VVolfova 3.
Gomolji
begonlj, dalij, gladljol paeonlj so nam prispeli iz Belgije. Sever & Komp Ljubljana.	(1
češke emajlne ploščice
za oblogo kopalnic, šte dllnlkov Itd., se zopet do be pri Antonu Kovačtču izdelovalcu poči, Ljublja
Kovčegi, ročne torbice,
aktovke, listnice, denar nlce. nogometne žoge, nn hrbtnlkl, gamaSe, nagobč nlkl za pse Itd. — Vse veliki Izbiri priporoča K RA VOS Maribor. Aleksandrova 13
■■■■■■■DBHaaHB
Kupujte pri naših inserentih
(Mstaic:
Dvosobno stanovanje
oddam na deželi. Kepic, Cerklje pri Kranju 67.
Sobo in kuhinjo
dam ženi, ki bi opravlja-malenkostna dela na vrtu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soba ln kuhinja«.	(č
Oitajts »Slsvsnca
i Scte 1
Oddalo:
Opremljeno sobo
lepo. s posebnim vhodom oddam. Sv. Petra c. 44/1.

Lisice strojimo
barvamo ln prvovrstno tzdelamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 5.
j CfajniMB j
Preklic
Spodaj podpisani nisem plačnik dolgov katere napravi moja žena Fani Garbajs. Ivan Garbajs, Društvena ulica St. 23, Moste.	'	,4o
»upin.. eiektrogenerator
3150 voltov, 50 period, za vrtilni tok. tro-fazen, 1000 obratov, ca 100 KW. Podrobne pismene ponudbe z navedbo cene poslati na Publicitas d. d. Zagreb. Ilica 9 pod št. 58457

V globoki žalosti naznanjamo, da nas je zapustila včeraj, dne 1. aprila naša ljuba teta, gospa
Marifa Krajncič
soproga naduritelja
Pogreb blage pokojnice bo danes ob 15 iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Maribor, dne 2. aprila 1941.
2alujoči ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčit