Listek
443
Glavnica za dr. E. H. Costov spomenik znaša 1252 gld. 21 kr - Nato prebere gosp. tajnik Evgen Lah svoje jako obširno in vestno sestavljeno poročilo o društvenem delovanji. Iz njega posnemamo, da izda letos »Matica« svoj navadni »Letopis« (urednik g. prof. Bartel); drugi del dr. Lampetovega »Dušeslovja«, in Vodnikove prozaične spise, katere je zbral in za natisek priredil g. direktor IViesthakr, kot založno knjigo je izdala »Matica« letos dr. Kosovo »Vzgojeslovje«. — Za razpisano nagrado iz Jurčič-Tomšičeve ustanove sta odboru došla dva rokopisa in nadejati se je, da dobi društvena »Zabavna knjižnica« ž njima dve lepi povesti. — Na predlog g. prof. Pintarja so se odobrili društveni računi in g. dr. Vošn/ak je v imeni občnega zbora izrekel zalivalo društvenemu odboru za njegovo vsestransko uspešno delovanje — G. prof. Barlel je pojasnil, kakšen namen ima jezikoznanski časopis »Slovenska Beseda«, ki ga »Matica« v kratkem začne izdavati. — O nasvetih, ki so došli od več stranij iz južnega Štajerskega in od gosp prof. Schreinerja iz Bolcana, naj bi »Matica« namesto »Slovenske Besede« izda-vala znanstven časopis za vse stroke človeškega znanja, poročal je odbornik prof. Leveč in občni zbor je dal društvenemu odboru naročilo, naj nasvet g. prof, Schreinerja in njegovih tovarišev vsestranski presodi in v prihodnjem občnem zboru o tej stvari stavi svoje končne predloge. — V odbor so bili na novo dobo štirih let z veliko večino izvoljeni gg. dr. H. Dolenec, Janko Kersnik, dr. Fr Lampe, Jožef Marn dr. Jožef Poklukar, dr. J. Sust, dr. I. Tavčar, Ivan Tomšič, Anton Koblar (nov), dr. Jožef Sernec. — Občni zbor se je vršil v najlepšem redu, kakor je sploh delovanje »Matičino« v najboljšem tiru. »Matica« se ogiblje vsakega politiškega kovarstva in vsake literarne zdrahe! In da bode hodila tudi v bodoče zlato svojo srednjo pot, za to so nam porok nepristranski in modri g. predsednik, spretni g. tajnik in ves zdušno v lepi zlogi delujoči  odbor.
Društveni odbor si je v svoji seji dne" 26, pr. m. izvolil z vzklikom za predsednika g. kanonika prof. Marna, za I. podpredsednika prof. Levca, za II. podpredsednika g. župana Grassellija, za blagajnika g. višjega davčnega nadzornika Robiča, za ključarja gg. Antona Kržica in Andreja Praprotnika, za overovatelja sejnih zapisnikov gg. prof. Bartela in prof. Rutarja, za društvenega pravdnega zastopnika g.  dr.   Tavčarja.
Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain. III. Jahrgang. Po obsegu blizu jednako je tudi to izvestje muzejskega društva lanskemu, ali razločuje se od zadnjega po mnogovrstnejši vsebini, ker prinaša 17 daljših ali krajših razprav, mimo II lanskih. Razdelitev knjige je ista, kakor pri drugem letniku in podaja najpoprej društvene stvari, potem razprave historiškega in naposled razprave prirodoslovnega sodržaja. V prvem oddelku je popisana društvena kronika in zabeležen kratek obseg dnih mesečnih predavanj v muzejskem društvu, katera niso v letniku natisnjena. Pridejani imenik članov izkazuje,  da je imelo društvo tri častne,  tri dopisujoče in   167  pravih članov.
Kakor v lanskem letniku, takd so tudi v letošnjem razprave historiškega .sodržaja mnogoštevilnejše in obširnejše od prirodopisnih. V prvi razpravi opisuje prof. A Kaspret Valvasorja historika, v drugi dr. Milkovvicz županijsko ustavo med Slovenci, v tretji isti preiskovalec Puzeljevo kroniko setiškega samostana, v četrti prof. S. Rutar srednjeveško trgovino Kranjske z lukami ob jadranskem morji; v peti prof. J. Wallner zgodovino ljubljanskih slikarjev in kiparjev v XVII. in XVIII. stoletji, in v šesti prof. P. "VVolsegger urbarij kočevske gospdščine z 1. 1574. Prva, četrta in peta razprava se je predavala v muzejskem društvu in torej je bil njih sodržaj  v našem listu že objavljen.
V drugem članku nadaljuje dr. Milkovvicz izpisek vseh davkov, rabot in plačevanj slovenskih kmetov kranjsko-kriške gospdščine in sodišča poleg starega urbarja v dvornem muzeji od konca XIV. stoletja.  V tem izpisku so razdeljeni podložni kmetje  po županijah
444
Listek.
in pri vsakem je zabeleženo, koliko je moral vsako leto svoji gosposki dajati. Najpoprej je naštet župan, »Suppan«, za, njim pa drugi kmetje s svojimi domačimi imeni: Andre, Jiire, Miklaw ali Niklaw, Kristan, Marin, Janes (Tscherrne), Krise, Krisan, Lawre, Papes i. t. d. Skoda, da se tu našteti zgodovinski kraji ne primerjajo z denašnjimi, še zdaj obstoječimi, in da se ne konstatnje obseg pojedinih sodnih okrajev koncem XIV. stoletja. V bodočem letniku se bode nadaljeval ta izpisek in sicer bodo v njem popisani podložniki gospoščine postdjiuske.
V   tretji razpravi presoja dr. Milkowicz zgodovinsko vrednost Puzeljeve kronike cistercijenskega samostana v Setičini, ustanovljenega 1. 1132.— 1136 po oglejskem patri-jarhu Pilgrimu. Tu dokazuje pisatelj, da se mora ta kronika za starejšo dobo z veliko opreznostjo rabiti. Ali navzlic nedostatnosti svoji smatra se lahko za veliko zakladnico zgodovine setiškega samostana, pa tudi zgodovine Kranjske in sosednih dežel. Ne da bi odsvetoval ali strašil porabljati to kroniko, nego da bi opominjal zgodovinarje previdno rabiti jo, zato je Milkowicz svojo kritiko o nji napisal, ker Puzelj je mnogo vplival na vse novejše preiskovalce zgodovine kranjske. Puzeljeva kronika je zelo marno sestavljeno delo in lep spomenik setiškega samostana, ki je dobrodejno vplival na samostanske prebivalce, da se je med njimi porodilo živahno literarno delovanje v XVIII. stoletji.
V  šesti razpravi se pojasnjuje star kočevsk urbar, ki se nahaja na gradu kneza Auersperga v Kočevji in ki je posnet po starejših podložniških zapiskih. Takrat, ko ga je dal nadvojvoda Kari sestaviti, bilo je vse pravno razmerje med podložniki in gosposko v velikem neredu, ker je ravno takrat razsajal kmetski punt, in načelnik kmetom Ilija Gregorič je bil baš iz Kočevskega (iz vasi Ribnik) doma. Zaradi turških in kmetskih nemirov je bilo treba zemljišča znova pregledati in davke od njih pravičnejše odmeriti. Sodišči sta bili na Kočevskem takrat dve, jedno v mestu samem, drugo na grildu Fried-richstein, katerega je dal celjski grof Friderik med leti 1422. in 1425. zidati. Najemnik kočevske gospoščine je bil v polovici XVI. stoletja Fran Ursini, grof Blagajski, od 1. 157°' dalje pa Jurij baron Thurn. Med krajevnimi imeni kočevskega urbarja se nahaja mnogo slovenskih, kar dokazuje, da so bili Slovenci že pred Nemci po Kočevskem naseljeni, čeravno morda bolj na redko.
V  manjših člankih opisuje prof. Rutar bojevanje kranjskih plemičev z Beuečani 1. 1343.—1357. ter podaja do sedaj znane vesti o kraških gradovih Gutenegg iu New-haws-Castelnuovo. Prof. VVallner priobčuje narodno pripovedko o Baumkirchuerji iz Horjula, ki je popolnoma podobna graški in potrjuje Valvasorjevo poročilo, da je blizu Lesnega brda stal nekdaj »Baumkircherthurm«, kjer je spočetka živela ta rodovina. V naslednjem članku opisuje prof. Wallner nekatere arhivališke ostanke iz Kostanjevice in Setičine. V zadnjem historiškem članku »o satirično-humoristični poeziji na Kranjskem za časa oslobojenja francoske okupacije« pripoveduje prof. Pucsko, da so predniki naši to okupacijo jemali bolj od smešne strani in da so se iz francoskih poveljnikov robato norca delali. To se pa more trditi le o posameznikih, ker pravo mnenje Kranjcev o Francozih je itak že znano. Pri prevajanji slovenskih pesmij na nemško so se pripetile g. pisatelju nekatere prav debele napake.
Vrsto prirodopisnih razprav začenja prof. Vossa »Mvcologia Carniolica«, t. j. nadaljevanje v lanskem letniku začetega sistematiškega pregleda kranjskih gliv. Glive so vzrok marsikateri živalski in rastlinski bolezni n. pr. ribji in ržčji kugi, strupeni rosi na trti i, t. d. V tej zelo obširni razpravi je opisan red više razvitih »Basidiomycet«, t j. njih rodovine »Tremellini« (tresavke), Hymenomycetes (kožnice) in Gasteromycetes (trebušnice). Za tem prehaja pisatelj na četrti red »Ascomycetes« ter opisuje njih rodovini »Gymnoasci (goli smešnjaki)  in Pyrenomycetes«   (jedrnice).    Večino naštetih gliv je pisatelj  na Kranj-

Listek.                                                                 445
skem našel sam,   diuge konstatiral,    a  tretje   posnel   po   starejših   preiskovalcih   (Scopoli). K letu se bode ta zanimiva razprava nadaljevala.
Druga prirodopisna razprava prof. F. Seidla iz Gorice se bavi s podnebjem na Krasu in zlasti z vzroki burje. Že ravnatelj Hann je dokazal, da je vzrok burje baro-metriški minimum na tvrrhenskem morji in da so tedaj na Krasu izobare zelo stisnjene.. Direktor Osnaghi v Trstu je potem osnoval opazovalne štacije pri sv. Križi, na Občini in v Bazovici ter primerjal tamošnje zračno razmerje z onim v Trstu in Postojini. Našel je, da z nadmorsko višino tudi temperatura nagloma pada in provzročuje različno tople plasti v zraku. Na teh plasteh pada mrzli kontinentalni veter naglo nizdolu in odleti potem bliskoma po gladini jadranskega morja. Že v Ljubljani se pojavlja burja kakor precej suh veter, ker zniža tukajšnjo relativno mokroto za 8 °/0, v Trstu pa že za celih i4°/0, ali z drugimi besedami: burja ima pri svojem odhodu iz Ljubljane še 89 °/0 mokrote v sebi, toda v Trst je prinese le še 56 °/0. Od 132 opazovanih dnij burje je padlo v Ljubljani v štiridesetih dneh 305 mm dežja, v Trstu pa je med tem le 20 dnij deževalo in sicer 138 mm. Največjo hitrost doseže burja ob 8. uri zvečer, potem pa se do polunoči vedno zmanjšuje.
V manjši razpravi beleži preparator F. Schulz, ki že 15 let ptiče prireja za ljubljanski muzej, vse do sedaj na Kranjskem opazovane ptiče. Za tem pojasnuje prof. Voss, da se »Viola Zoisii« ne nahaja samo po Kranjskem, kakor se je do novejšega čisa mislilo, nego tudi po Hercegovini in Črni gori. K sklepu nam podaja isti profesor še nekaj prirodopisnih črtic iz Karavank, opisuje" letno vegetacijo na Kočni in na Golici pri Jesenicah.       .
Iz tega pregleda se vidi, da je vsebina letošnjih muzejskih izvestij zel 6 mnogo« vrstna in poučna. Društvo je tudi letos pokazalo, da dobro razumeva svojo nalogo, širiti zgodovinsko in prirodopisno poznavanje dežele kranjske in lahko si je v svesti, da je to svojo nalogo za letos rešilo z dobrim uspehom. Jedino čudno je, da ni ne lanski ne letošnji letnik prinesel nobene arheološke razprave, ni prazgodovinske, ni rimske, in vender je Kranjska prav v tem oziru postala sedaj najslutnejša dežela. Upajmo, da se bode k letu popravilo, kar se je do sedaj zamudilo!                                        S. J?.
Zemljepis za prvi razred srednjih šol. Drugi popravljeni in skrajšani natis ; spisal in založil Janez Jesenko; cena 40 kr. V Ljubljani 1890. Ravnokar je izšla iz »Narodne tiskarne« zelo lična učna knjižica pod tem naslovom od pohvalno znanega, neumornega in požrtvovalnega profesorja Jesenka v Trstu. Kakor je že na prvem listu povedano, skrajšana je ta druga izdaja mimo prve z 1. 1882. znatno (namesto 116 stranij ima novi natisek le 88 stranij). Zlasti je odpadel skoraj ves zvezdoznanski zemljepis, razven osnovnih pojmov, ki so potrebni za razumljenje in določevanje zemljepisne le"že. Pa tudi v drugih oddelkih je knjiga znatno skrajšana, zlasti je izpuščeno mnogo številk, ki bi utegnile učencu le glavo zmešati. Tako je upanje, da ta nova učna knjiga v kratkem dobi ministersko potrjenje, da se sme" v šolah rabiti. Tisek je zelo korekten (izvzemši male napake na str. 8., katero pa lahko vsak sam najde) in dela vso čast »Narodni tiskarni«. Popir je nenavadno močan, kakeršnega ne najdeš v nobeni nemški šolski knjigi, to pa zato, ker je gospod pisatelj mislil med tekst uvrstiti tudi mnogo drazih slik, ko bi bil čas dopuščal in ko bi bila to zahtevala šolska oblast Vsekako se pa te slike lahko porabijo za tretjo izdajo. Kakor je znano, odlikujejo se prof. Jesenka šolske knjige zlasti po pravilnem in zelo jasnem jeziku. Terminologije si ne moremo želeti boljše, nego jo rabi prof. Jesenko. Samo za »Mulde« je kadmija preokorna beseda. Ali bi se ne dala oživiti zopet staroslovanska doliba,  hrvaška duliba? Za   »Riickfallskuppe«  tudi  še nimamo