Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.

? Ljubljani, v petek 25. septembra 1891.
Letnik XIX.
Papeževo pismo o dvoboju.
Kakor smo že omeuili, poslal je sv. oče Leon XIII. kardinalu in nadškofu praškemu, grofu Schoubornu, nadškofu kolonjskemu, nadškofom in škofom avstrijskim in nemškim naslednje pismo o dvoboju, ki bode gotovo vzbudilo občno pozornost. Pismo slove:
„V svesti si svoje pastirske dolžnosti in iz ljubezni do bližnjega ste minolo leto v nam doposla-nem pismu poročali o mnogih dvobojih v svojem narodu. Poročali ste ne brez bolesti, da je ta vrsta boja skorai po navadi utemeljena pravica razširjena tndi med katoliki, in ste Nas prosili, naj Mi tudi s Svojim glasom skušamo svariti pred to zmoto. — Dvoboj je vsekako pogubna zmota, ki pa ni razširjena samo po vaših državah, temveč seza tako daleč, da ga skoraj ni prostega naroda, ki ne bi bii okužen od tega zla. Zato hvalimo vašo gorečnost, in čeravno je znan krščanski nauk, ki se strinja z naravno pametjo, vendar je dobro in koristno, da ponovimo krščanske predpise, ker večinoma iz tega izvira grda navada dvoboja, da so se pozabili ti predpisi.
Dvojna božja zapoved, namreč po naravni luči človeške pameti in po sv. pismu, strogo prepoveduje, koga brez uzroka javne pravice umoriti ali raniti, ako ni kdo prisiljen v obrambi svojega življenja, oni pa, ki koga pozovejo na dvoboj ali pa sprejmo dvoboj, nameravajo, ne da bi bili prisiljeni, človeka umoriti ali vsaj raniti. Dvojna božja zapoved tudi prepoveduje, svoje življenje zavreči, kar tisti stori, ki je postavi v veliko in gotovo nevarnost, čeravno •tega ne zahteva dolžnost ali velikosrčna ljubezen; in ravno ta slepa predrznost in zaničevanje življenja leži v naravi dvoboja. Zato ne more nihče dvomiti, da je dvobojnik dvojnega kriv: zločina umora in zaničevanja svojega življenja. Konečno pa tudi ni
večje sovražnice državljanskega reda, kakor je državljanom dovoljena prostost, da sme vsakdo privatnim potom maščevati se zaradi namišljeno razžaljene pravice ali časti.
Zato pa je božja cerkev, ki čuva in brani resnico, pravico in nravnost, katere skupno vzdržujejo javni mir in red, vedno obsojala in strogo kazno-novala dvobojnike. Tako obsojajo take dvoboje odredbe Našega prednika Aleksandra III., ki so pri-dejane cerkvenemu piavu. Proti dvobojnikom in udeležnikom dvoboja ostro obsodbo izreka triden-tinski zbor, ker jih imenuje nepoštene, izključuje iz sv. cerkve in jim, če so umrli v dvoboju, odreka tudi čast cerkvenega pogreba. Naš prednik Benedikt XIV. je razširil in pojasnil tridentinske določbe v svoji odredbi „Detestabilem" z due 10. nov. 1752. V najnovejšem času pa je pokojni Pij IX. izrecno izjavil v apostolskem pismu „Apostolicae Sediš", da cerkvene kazni ne zadenejo samo dvo-bojnikov, temveč tudi sekundante, priče in sovedce. Modrost teh zakonov je tem jasnejša, čim praznejši so uzroki, s katerimi skušajo zagovarjati in opravičevati surovo navado dvoboja. Kajti navadna trditev, da taki boji že po svoji naravi opirajo madež obrekovanja in žaljenja časti, more premotiti le jako nevednega človeka. Četudi zmaga oni, ki je pozval na dvoboj, vendar mora priznati vsak razsoden človek, da se je ta izkazal sicer kot vrlejšega bo-rilca, nikakor pa ne kot častivrednejšega človeka. In če sam pade v dvoboju, ali ni brezpametno, na tak način varovati svojo čast? Mislimo pa, da jih je malo, ki ne vedo, kaj počno s takim zločinom. Le maščevalnost sili prevzetne in vročekrvne ljudi, ki kličejo na dvoboj; ko bi ti brzdali svojo prevzetnost, pokorili se Bogu, ki zapoveduje bližnjega ljubiti kot brata, prepoveduje vsak zločin, odločno obsoja maščevalnost v privatnem življeuju ter sam sebi pridržuje kaznovalno oblast, gotovo bi se lahko ogibali dvobojev.
Tudi oni, ki dvoboj sprejm6, se ne morejo opravičevati s tem, da bi jih sicer ljudje imenovali bojazljivce, ko bi odklonili boj. Ko bi človeške dolžnosti presojevali po napačnih nazorih ljudstva, namesto po večnem pravilu resnice in pravice, ne bilo bi nobenega bistvenega razločka med slabimi in dobrimi deli. Že paganski modrijani so vedeli in učili, da mora srčni in stanovitni mož zaničevati goljufive sodbe množice. Pač pa je pravi in sveti strah, ki človeku zabrani umor in mu dela skrbi zaradi lastnega in bratov blagra. Kdor prezira ni-čevne izreke množice, kdor rajši prenaža zaničevanje, kakor da bi se v kaki točki izneveril svoji dolžnosti, ta pokaže večji pogum, kakor oni, ki v jezi prime za orožje. In v resnici je le oni v pravem pomenu srčan, in ta srčnost zasluži ime kreposti in slave. Kajti krepost obstoji v pametnem dobru ia vsaka slava, ki se ne opira na božje povelje, je prazna.
Konečno je ostuduost dvoboja tako jasna, da so tudi moderni postavodajalci določili kazni za dvoboj, čeravno ga mnogi zagovarjajo in podpirajo. Jako napačno in pogubljivo pa je, da se pisan» postave v dejanju ne izvršujejo in da k temu molče tisti, ki bi morali skrbeti za kazni in pokorščino postavi. Zato pa se smejo bojevati, čeravno s tem zaničujejo postavo. Ravno tako prazna in modrega. moža nevredna je trditev, da naj se civilnim osebam dvoboj prepove, vojakom pa dovoli, češ, da se s tem vadijo v vojaškem duhu. Med nravnim in ne-nravnim je bistven razloček, katerega ne odpravi nobena stanovska razlika. Vse ljudi, vseh stanov veže enako božja in naravna postava. Sicer pa bi to odpustljivost nasproti vojakom moral opravičevati javni blagor, ki pa gotovo nikdar ni tolik, da bi zmagal glas božje in cerkvene postave. V tem slučaju pa ni govora o javni koristi. Rastoča vojaška sposobnost ima namen, zboljšati varstvo države. A ta namen se ne more doseči z razvado, ki
LISTEK,
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Doktor je odložil svoj zavojček ter hitel v postajo po časopise. V vagonu tretjega razreda je bilo polno vojakov, a niso se upali niti glasno zgovarjati, kajti na peronu se je sprehajalo pet ali šest častnikov.
Da bi jih ne vide), vsedel se je Peter na nasprotno stran. Ko pa je sprevodnik dal znamenje k odhodu, odprla so se vrata, in dva tenka poročnika, kakor njiju paličici, vstopita v družbi jako rejenega stotnika v kupčj — ter se vsedeta poleg njega mej doktorja in njegovega tovariša.
Peter se nasloni v kot, pokrije si glavo z ruto in se dela, kakor bi spal. Amerikanec pa si je nabasal pipo ter se naslonil na okno.
Angleži niti zapazili niso zauičljivosti, s kojo so jih ti sopotniki merili, ter so se pogovarjali o vsakovrstnih bedarijah.
V Portalington-u je vlak zopet obstal; častniki in njih vojaki so izstopili.
Vstopil ni nihče.
„Zdl se mi, da sem te radeče suknjarje videl v Corku," pravi Peter.
„Saj so bili res tam," odgovori doktor; „in mislim, da se za dolgo časa ne bodo povrnili v Tullamore."
„Kam bodo šli?"
„V Dublin, kjer je obtožba Mitchel-a prouzro-čila silno vzburjenost, kakor v časopisih čitam. Da, top je nabit, in lunta že tli."
„Toliko boljše, toliko boljše," hiti Firebrand.
Doktor zmaje z glavo: „Ni še dovolj, da je strelivo pripravljeno, gledati je, da je dobro nabito," opomni resno; „sicer poči in ubije neprevidne vojake. Mitchel, Meagle, 0' Brien in drugi so brezumni, ker hočejo javen boj, — armado proti armadi. — Mislijo, da imajo vojake, a jih nimajo, pri prvem strelu spustili se bodo v beg."
„Vendar," pravi Peter, Je prvi pogoj k zmagi javna bitka."
„0 ne, dragi moj! Vojake si more vzgojiti ne samo po vajah, ampak z rovarijami, pri katerih se navadijo vohati strelni prah in poslušati žvižganje švigajočih krogelj; z jedno besedo: navaditi se jih mora na nevarnost in ogenj.
„Ko bi imel le sto srčnih, neustrašljivih mož v naših gorah, ne bojim se dveh polkov!" vsklikne Peter. »Angleži bi ne mogli s svojimi topi do nas, — a mi bi streljali ndnje s skalovjem!"
»Vrlo dobro, dragi moj! Taka vojska — v
malih trumah po naših hribih — to je pravo! Le po taki nam je mogoča zmaga — rešitev Irske!"
„A vendar moramo irske rodoljube podpirati I"
„Gotovo, prijatelj! Podpirali jih bomo, a vmešavati mej nje se ne smemo; — ,sinovi noči' so vojaki in sodniki!"
Zopet je vlak obstal — v Kildare-u, ki je sedaj le vas, a bilo je nekdaj znatno mesto. Mnogo potnikov je čakalo vlaka; dva izmej njih vstopila sta v kup^j naših znancev; jeden je bil protestantski pastor, drugi angleški plemenitnik.
Pastor, — jako živahnega vedenja, — obrne se takoj k Firebrandu in začne ž njim pogovor.
A ta mu odgovori le z nerazumljivim godrnjanjem in puši dalje.
Pastor se obrne k Irvinghtonu, katerega načelo je bilo, blebetati z drugimi le zato, da jih pripravi k blebetanju, zato se najsrčnejšim zadovoljstvom nagne k pastorju. Ta je bil kmalu prepričan, da ima opraviti z najpopolnejšim plemenitnikom, ter mu začne vse novice razkladati. Pripoveduje mu, da je prejšnji dan nadsodnik v Corku osemnajst oseb, ki so se zoperstavljali javnim naredbam, d&l vjeti, vkleniti in v Dublin odpeljati.
Doktor je to že prej v časopisih čital, a nova mu je bila vest, da je škof Pinacle še vedno v Du-! blinu, kjer ga je glavar kot izvrstnega svetovalca v
sedanjih zmešnjavah pridržal.
(Dalje sledi.)
v slučaju mnogih prepirov med vojaki dopnšča, da se ubijajo brauitelji domovine.
Naše stoletje se rado <ponaša, da prekaša prejšnja stoletja z višjo omiko in lepšimi navadami, ter zaničuje stare naprav-e iu sploh vse, kar se ne strinja z moderno omiko. Zakaj pa ljudje ne zavržejo v svojem človekoljubju nelepe ©Staline suro-vejšega časa in tujega barbarstva, namreč razvado dvoboja?
Vaša skrb bodi, čestiti bratje, da v tem oziru marljivo svarite svoje vernike, da se brez pomisleka ne poprimejo napačnih mnenj in ne dajo premotiti po govoričenju lehkomiselnih ljudij. Skrbite posebno, da mladina v pravem času dobi prave nazore o dvoboju in ga tako razsoja, kakor to uči zdrava cerkvena filozofija; po tem pravilu naj uravnava svoja dejanja. Mi celo mislimo, da je času primerno in zelo koristno, da mladina snuje zveze ali društva a obljubo, nikdar se iz kacega uzroka ne dvobo-jevati.
Srčno prosimo Boga, da bi z nebeško močjo krepil naš skupni trud in dobrotljivo dodelil, česar želimo za javni blagor in čisto nravnost krščanskega življenja. V zagotovilo božje milosti in v dokaz Naše naklonjenosti podelimo vam, čestiti bratje, apostolski blagoslov.
V	Bimu, dnd 12. septembra 1891, v 14. letu našega pontifikata.
Papež Leon XIII.
Našim jednoletnim prostovoljcem.
(Izviren dopis.)
Če dandanes jednoletni prostovoljec noče služiti neprostovoljno dve leti, dovršiti mora v prvem letu častniški izpit. Ta naredba je povsem stroga, zlasti za slovenske prostovoljce, kateri morajo delati izpit v nemškem jeziku, a tudi usodno zaradi tega, ker marsikateri mora v istini služiti v polku dve leti. Skoro večina tudi izvrši izpit, toda ne umejo ga izkoristiti.
Eo so se naši slovenski jednoletni prostovoljci pošteno trudili celo leto in postali rezervni poročniki, zapustd vojno ter nastopijo trnjevo pot, bodisi na vseučilišče, ali pa gredo za učitelja. Le redki, prave „bele vrane" so, ki ostanejo v polku in za nekoliko mesecev delajo dopolnilni izpit, da se morejo dati aktivirati.
Velika hiba je, da naši mladeniči ne umejo izkoriščati tako važnih mest, kakor so častniške službe v vojski, katere niso pri nas samo za Nemce ali Madjare, temveč tudi za nas Slovane. Mnogi naši jednoletni prostovoljci postopajo napačno, da obesijo na klin sabljo in gredo delat zopet tlako. Oni ne postopajo v prospeh naroda, kateri konečno mora obračati pozornost tudi na vojsko; — ne sme puščati slovenskih vojev brez častnikov, veščih slovenščine, in izročati najboljših sinov svojih tujega jezika častnikom, in ko bi le-ti imeli najboljše srce, prirojene svoje narodnosti nikoli ne morejo zatajiti.
V	poldrugem letu more jednoletni prostovoljec postati aktivni častnik-poročnik. Ta ima n. pr. na Dunaju te-le dohodke: na mesec 50 gld., subsi-stenčne priklade 10 gld., stanarine 36 gld. 33 kr, službenega ekvivalenta 8 gld., vkupe torej 104 gld. 33 kr. Tak poročnik ima torej na leto 1251 gld. 96 kr. Pri konjiči dobiva poročnik še več.
Teh dohodkov more torej naš jednoletni prostovoljec deležen biti po marljivem poslovanju v poldrugem letu, in v ta dan, ko postane aktivni poročnik, prične se tudi njegova pravica do pokojnine.
Če ne ostane v vojski naš jednoletni prostovoljec po izvršenem častniškem izpitu, kaj pa postane? Nekateri prosijo učiteljske službe; in če jo dobi, ima na mesec nekaj nad 35 gld., vrhu tega se pa mora pripravljati še za daljne učiteljske izpite. Da bi bil ostal pri polku, imel bi na mesec 100 goldinarjev, dela pa na pol toliko, kakor zdaj.
Drugi študirajo dalje; študirajo medicino, — reeimo pet let, — študirajo prava — štiri leta — itd. ; seveda študirajo, in če so njih roditelji le ko-likauj imoviti, živo ob troških starišev, bratov in sester, in če niso imoviti, bedno tlačanijo in si z bedo izpodkopavajo zdravje svoje.
In ko so dovršili svoje študije, čakajo .nekoliko let, predno dobd kako primerno službo. Pač je istina, kar je v tem oziru pisal te dni nPester Lloyd" : »Pravnik, medicinec, tehnik, kemik, pripravnik, poljedelski visokošolec, skratka skoro vsi
mladi ljudje, kateri ob svojih troških, ali bolje rečena, ob troških svoje rodovine izvršujejo svoje strokovne študije, prisiljeni so, po dovršenih Študijah še mnogo let boriti se v življenju za kruh, brez trdnega stališča in namefičenja, in se ubijati z največjimi skrbmi.
Poznamo šestindvajset- in sedemindvajsetletne može, ki so dovršili študije svoje z izbornim uspehom, dospeli do doktorskega naslova, iu so v vsakem oziru sposobni in marljivi, in vzlic temu kot brezplačni konceptui praktikanli v nadlego svojim roditeljem, željno hrepene po prvem adjutnmu 500 gld., taki nadebudni možje niso neobičajni pojavi v našem družbinskem življenju."
Io če nastane bojni hrup, vojska, orožje mora danes nositi itak vsakdo. Večkrat se čuje o čudnih narodnostnih odnošajih v vojski, o tem, da slovanski častniki, kakor smo v zadnjem času čitali po novi-nah, nimajo vselej postlano na cvetkah. Bodisi, da je to istina, toda pomisliti treba, če se to primeri jednemu ali dvema poročnikoma v polku, ne more se to pripetiti desetim, dvajsetim.
In če bode slovenskih častnikov v vojski več, nego doslej, in slovenski poročniki ne bodo tako redki pojavi, se tudi postopalo ne bode ž njimi, kakor z neko abuormaliteto, katera mora biti odstranjena.
Slovenski narod mora se ozirati tudi na ta mesta, ter gledati, da bode od teh neznosnih davkov, katere plačuje za vojskine potrebščine, tudi imel kako korist.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. septembra. Motran)o dežele.
Papeževo pismo o dvoboju. Tudi nemški liberalni listi hvalijo papeževo pismo o dvoboju. Celo „N. Fr. Pr." je objavila vse pismo, potem pa mu posvetila posdben članek, v katerem hvali dobre namere papeževe, pa dvomi, da bi pismo imelo kaj uspeha. Dvoboj bode minol, ko se bode javno mnenje sploh izreklo proti njemu, kakor se je v Angliji, kjer je sedaj le še v navadi dvoboj s pestmi. Mi se pa nadejamo, da papeževo pismo ne bode ostalo tako brez uspeha. Gotovo ne bode ostalo brez upliva na javno mnenje. Sicer se pa dunajski list izpod-tika nad tem, da se to pismo ni poslalo tudi francoskim škofom, ker je v Franciji največ dvobojev. Vsekako je pa veselo znamenje, da tudi židovska glasila tako pohvalno govore o papeževih izjavah. Iz tega je jasno, da tudi javno mnenje vedno bolj spoznava važnost katoličanstva. To slutijo že židovski listi in zaradi tega obračajo plašč po vetru.
Potovanje cesarjevo na Češko. Grof Taaffe zaradi bolezni ne bode mogel spremljati cesarja na češko. Govori se, da bo namesto grofa Taaffeja spremljal cesarja grof Falkenhajn, ki je po činu najstarši Član ministerstva.
Mladočehi. Razkol med Mladočehi je vedno večji. Ravsajo se že po svojih listih. „Krakonoš" hudo obira realiste ter jih imenuje nemirni element, ki hoče odločevati mladočeško politiko. Vidi se, da prejšnjim Mladočehom ne ugajajo možje, kakor so Masafyk, Kramar, Kaftan ali pa Škarda, ki so nadarjeni in se nečejo ravnati po nasvetih dr. Vašatyja in obeh Gregrov. Radikalci začeli so proti realistom neko agitacijo mej volilci, sprva bolj na skrivnem. Podkopati hočejo njim zaupanje, kakor so ga Staročehom. Tako dalje ne pojde. Mladočeški klub bode razpal. To bode pa Slovanom in konservativcem le v korist. Škardovi pristaši in realisti se bodo potem pridružili desnici in imeli bodemo novo konservativno večino.
Rusini. Vedno jasneje je, kam merijo nekateri listi, ki poslednji čas tako proslavljajo slovansko liturgijo. Radi bi Slovane odločili od Rima. Rusini že imajo slovansko liturgijo, ali vendar „Halickaja Rusj" še s tem ni zadovoljna, temveč zahteva, da se rusinska zjedinjena cerkev- proglasi za nezavisno od Rima. V Vatikanu naj bi imela k večjemu jednega zastopnika, kakor imajo države svoje zastopnike pri drugih državah. Seveda, ko bi se to dovolilo, bi v kratkem tudi ta zastopnik izginil in Rusini bili bi popolnoma odločeni od Rima. Ker se za slovansko liturgijo skrivajo taki nameni, potem je pač umljivo, da se pravi katoličani ne morejo ogrevati zanjo.
Pohvaljeni cerkveni dostojanstveniki. »Slovenski Narod" je nedavno pohvalil madjarskega nadškofa Samasso in nekatere druge cerkvene dostojanstvenike, ki so naglašali \ govorih slogo mej cerkvijo in državo. Vsi dotični možje so pa jako dobri vladni prijatelji. Čudno se nam zdi torej, da „Slo-venski Narod" tako hvali vladi prijazue govore mad-jarskih cerkvenih dostojanstvenikov, ko se je bil tako znosil nad pastirskim listom avstrijskih škofov, ker je domneval, da se ž njim hoče podpirati vladna politika. Ogerski duhovniki zaslužijo torej pohvalo, če so vladni, avstrijski pa grajo. Je-li mari ogerska vlada tako naklonjena Slovanom, da zaradi tega za-
služijo pohvalo vladni priitsii ? Da ao aek'tl&' liberalni listi v svojo korišt porabili dotične govore, je nam povsem umevno, ali da se za-nje »k\slo-venski list navdušuje, to pa nam ne gre v glavo. •
Košut. Drugo leto v decembra spolni Košut1 svoje devetdeseto leto. Madjari baje nameravajo ob tej priliki kupiti kako posestvo in je podariti Ko-šutu kot narodno darilo. Košut je pa tega darila tudi potreben, kajti zgubit je poslednja leta jako mnogo pri raznih denarnih zavodih, tako, da stari revolucijonar v bedi živi.
Vitanje državo.
Rusija in Francija. Pariški dopisnik »Moskovskih Vjedomostij" hoče vedeti, da je zveza mej Rusijo in Francijo napravila mogočen vpliv na sultana. Sklenil je otresti se nemškega upliva in približati se Franciji iu Rusiji, da tako bolj utrdi turško nezavisnost in zavaruje svoj prestol. Odločitev porte zaradi prehoda ruskih ladij skozi Darda-nele je le prvi korak. Angleži ne vedo sedai. kaj bi storili. Bojd se, da Rusi kdaj napadejo Egipt. Rumunija omahuje, ne vedoč, kam bi se obrnila. V Bolgariji so vladni nasprotniki dobili pogum in ee jako pomnožili. Stambulov je jako v strahu. Zanaša se jedino le na vnanje prijatelje. Dopisnik si je sevdda ves položaj prikrojil po svo|ih željah. Če je pa približanje Rusije in Francije res večjega političnega pomena, o tem nas more poučiti še le bodočnost.
Kitaj. Kitajski poverjenik v Parizu, Cing-Čang, je včeraj dopoldne bil pri francoskem ministru vnanjih. zadev. Naznanil je, da je dobil poročilo iz Pekinga, da je vlada storila vse potrebno za varstvo tujcev. Kitajsko brodovje odšlo je na obale pokrajin, v katerih so nemiri. Kitajska vlada se nadeja, da bodo Francozi počakali, kak uspeb bodo imele naredbe kitajske vlade. Namen te izjave je očividen. Kitajci bi radi ž njo vsaj še za nekaj časa odvrnili evropske države od prisilnih korakov. Ce morda potem pride do vojne, bodo Kitajci že bolje pripravljeni. Tudi se ne vd, če bodo evropske države zmiraj tako jedine, kakor so sedaj. Kitajci spoznajo evropska nasprotstva in najbrž že računajo s tem, da Angleži tudi dolgo ne bodo podpirali Fran-; cozov na azijskem vzhodu. Sicer pa nam tudi uzroki preganjanja kristijanov neso popolnoma znani. Sovraštvo najbrž ni naperjeno le proti kristijanom, temveč proti tujcem sploh. Kitajci so jezni tudi zaradi tega, da se je njih državljanom zaprla pot v Ameriko in Avstralijo, tujci pa se smejo naseljevati v Kitaju. Tu ni le borba paganstva proti kristijan-stvu, temveč gre tudi za gmotne koristi. Evropske države bi se gotovo toliko za vso stvar ne zanimale, ko bi šlo samo za pravice kristijanov. Le preveč vidna je njih ravnodušnost v verskih zadevah. Kaj se briga Evropa za kristijane, zdihujoče pod turškim ižesom. Ravno tako malo bi se brigali za kitajske kristijane, ko bi ne šlo tudi za gmotne interese. Tako se pa celo židovski listi zanimajo za osodo kitajskih kristijanov.
Chile. O pokojnem predsedniku Balmacedi pišejo še vedno razni časopisi. Rojen je bil 1840. I. Vzgojen je bil v jezuitskem semenišču v Sant Jagu. Učil se je potem prava in postal odvetnik. Kot poslanik v Buenas Ayresu je mnogo pripomogel, da se Argentinija ni vmešala v vojno mej Chilom in Peruom. Dnd 12. aprila 1882 je postal minister notranjih zadev. Delal je na to, da se cerkev loči od države in 1884. 1. je dosegel, da se je uvel civilni zakon in pa pokopališča proglasila za mej-verska. Dnd 18. januvarija 1886 je bil voljen za predsednika republiki. S časom se je naredil za diktatorja. Ustanek je naredil konec njegovi vladi. Katoliški cerkvi ni bil nikdar prijazen. S tem pa ni rečeno, da bi bili nasprotniki njegovi dosti boljši.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 24. septembra. Do zdaj smo imeli v naši izložbi razstavljene že vse predmete, ki spadajo v gospodarstvo, zdaj ostane le še do kraja (15. oktobra) trajna izložba sadja in grozdja. Tako je obavljena že izložba goveje živine, konj, svinj, razne perjadi in psov. Mora se reči, da je izložba tudi s temi predmeti iznenadila občinstvo. Posebno lepo je pri nas napredovala konjereja. Je pa tudi Hrvatska prav prikladna za to stroko gospodarstva in pa tudi zemlja mnogo stori v tem pogledu. Goveja živina je bila tudi lepa, vendar pa je opaziti, da se ni še živinoreja tako razvila, kakor bi se mogla; ravno tako je tudi s svinorejo. Perutnina je bila v vsakem pogledu krasna, posebno purani in fazani, katerih se na posestvu grofa Bombelesa goji jako mnogo. Ker se približuje izložba že koncu, zbirajo se razsojevalni odbori, da opredele po zaslugi vsakemu zasluženo odlikovanje. Prostor lista ne dopušča, da bi naštevali po tanko različne nagrade, nego omenjamo samo, da je število odlikovanih pri vseh strokah jako veliko, kar pa ni čudno, saj so zares dotični zaslužili, da se njihov trud in delovanje javno pohvali.
Tujcev prihaja še vedno mnogj v Zagreb. Skoda, da je nastalo deževno in jako hladno vreme, ka-koršno je pri nas ob tem času nenavadno. Do zdaj je obiskalo izložbo do 325.000 oseb, pa je nada, da ee bode izpolnilo računanje uekega prijatelja izložbe, ki je trdil precej s početka, da bode gotovo 400.000 obiskovalcev, dočim je drugi računal samo na 200.000. Izložbeni odbor se sam ni n&dejal tako sijajnega uspeha, pa moro zares v vsakem pogledu zadovoljen biti. Bodo li tudi drugi Zagrebčani, to je drugo vprašanje.
V soboto dne 26. septembra pridejo v Zagreb madjarski gosti. Mestui odbor za sprejemanje gostov je ukrenil vse, da se Madjari sprejmejo tako Iju-beznjivo, kakor vsi dosedanji obiskovalci izložbe. Tudi opozicija hrvatski nima nič proti tem pripravam ter misli, da se bode dobro izvršilo, če le ne bode madjaronom kaj v glavo palo, da bi hoteli gostom pokazati Zadreb kot madjaronsko mesto. Madjari naj se prepričajo, da zn& Hrvat spoštovati tudi svojega protivnika, če mu je gost. Kakor drugim gostom, priredilo jim bode mesto tudi sijajen banket. Radi tega se povrne tudi ban z Ogerskega 25. septembra v Zagreb, da prisostvuje tem svečanostim, potem pa se podd 29. septembra na potovanje v požeško županijo, kjer ostane do 8. oktobra. To bode zopet eno navadnih banovih ekskurzij, na ka-terej se bodo prirejevale različne ovacije brez pravega pomena, a še manje pa brez prave koristi za narod.
Tuji listi so raznesli vest, da pride tudi škof Strossmayer na izložbo v Zagreb. Do zda| ni še iz-vestno, je li zares pride, premda je izložbeni odbor povabil škofa radi njegovih velikih zaslug tudi na gospodarskem polju, s prav lepo adreso, ki se zdaj pri knjigovezu veže.
Z Janč, 21. septembra. Žalostnim srcem naznanjamo, da je nas zapustil obče priljubljeni duhovni pastir, č. g. Avgust T ur k, in se preselil ua novo župnijo. Koliko je bil gospod priljubljen, videlo se je minolo nedeljo, ko je od nas jemal slovo. Bil pa je č. gospod tudi vse ljubezni vreden. Bil je neutrudljiv delavec v cerkvi, spovednici in šoli. Bodi mu tisočera hvala za ves trud in ljubezen, Bog bodi plačnik 1 Koroškim Belanom pa iz srca čestitamo, ker bodo dobili tako cestnega in vrlega i duhovnega pastirja.
Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
III. Gospod zbornični svetnik Janko Krsnik poroča, da se je začelo razpravljati vprašanje o obrtno-pravnih razmerah takozvanih oskrbovališč za tujce. Določiti je, ali je oskrbo tujcev smatrati sploh za obrt, in če, ali izhaja iz pravic gostilničarskega in krčmarskega obrta ter jo je zatorej smatrati za dopuščan obrt. Ako bi bilo zadnje vprašanje zanikati, preudariti bi bilo še, ali naj bi ne bila ta oskrba gledd na varnost, nravnost in zdravje po § 24. obrtnega reda odvisna od koncesije in nje zadobitev od ' gotovih pogojev. Predno visoto ministerstvo odloči to vprašanje, želi zvedeti razmere o oskrbovališčih za tujce po posameznih upravnih okoliših in mnenje o obrtnopravnem postopanju z oskrbovališči za tujce. Politična oblastva prve stopnje so že predložila svoja poročila c. kr. deželni vladi, sedaj pa želi ona, da bi se tudi zbornica izjavila ter pri tem na umu imela po smislu ministerskega ukaza razne vrste oskrbovališč, kakor 1. oskrbovališča zasebnih podjetnikov (hišnih posestnikov in strank najemnic), zlasti po zdraviščih, kateri dajo hrano pri njih sta-nujocim tujcem; 2. stanodajalce sploh, ki dajo tudi hrano pri sebi nastanjenim osebam (strankam podnajemnicam, sobarjem itd.); 3 oskrbovališča, združena s hoteli in gostilnami.
Odsek je vprašanje, ali je oskrbo tujcev sploh smatrati za obrt, in če, ali izhaja iz pravic gostilničarskega in krčmarskega in jo je torej smatrati za dopuščan obrt — natančno razpravljal in razvidel, da oskrbi tujcev, ni smatrati za obrt, nikakor pa ne za dopuščau obrt. Ako bi se oskrbovanje tujcev spoznalo za obrt, obdavčili bi se oskrbovatelji tujcev, oni pa bi morali cene povekšati. Tujci bi zaradi tega gotovo ne prihajali obilneje, pa tudi ubožnejše prebivalce bi to hudo zadelo. Pa brez ozira na to oskrbovanje tujcev že zato ni smatrati za obrt, ker nima obrtnega značaja, to bi se k večjemu lahko reklo o oskrbovališčih, združenih z gostilnami in
hoteli, kateri pa so kot dopuščani obrt že tako obdavčeni.
Tudi vprašanje, ali naj bi bilo oskrbovanje tujcev po § 24. obrtnega reda odvisno od koncesije in nje zadobitev od gotovih pogojev, mora odsek zanikati, ker taka naredba bi ne bila dobra iz varstvenih, nravstvenih, zdravstvenih in enakih ozirov, ker imetelji takih oskrbovališč zaradi svoje koristi vedno sami pazijo, da se ne zgodi nič, kar bi njih zaslužku škodilo. Zatorej so imetelji oskrbovališč sami najboljši čuvaji za varnost, zdravje in nravnost svojih oskrbovancev.
Kar e tiče posameznih vrst oskrbovališč, to ni oskrbovališč zasebnih podjetnikov (hišnih posestni-\ kov in strank najemnic) že zaradi tega smatrati za obrt, ker ao zlasti po zdraviščih sosebno v ta namen, da je lažje stanovanja oddajati tujcem, stanodajalci, kateri dajo tudi hrano pri njih nastanjenim osebam (strankam podnajemnicam, sobarjem itd.), pa imajo te ljudi bolj za domače ali za rodovince, torej izključuje tudi ta slučaj pojem obrtnosti.
Oskrbovališča, združena s hoteli in gostilnami, so že tako obdavčena, ker spadajo hoteli in gostilne med dopuščane obrte in ker jim že tako ni moči zabraniti, imeti oskrbovališča. Pri obdavčenju se jim, če so združeni z oskrbovališči, gotovo že sedaj odmerja večji davek.
O razmerah omenjenih oskrbovališč na Kranjskem so politična oblastva prve stopnje ovedela in prijavila to-le:
Oskrbovališč zasebnih podjetnikov (hišnih po-| sestnikov in strank najemnic) ni na Kranjskem.
Oskrbovališča, po katerih dajo stanodajalci pri njih nastanjenim osebam tudi hrano, so v Ljubljani, v Kranju in na Jesenicah. V Ljubljani so imetelji majhnih stanovališč, kateri imajo na stanovanju in na hrani dijake. Imetelji so največ bolj ubožni. Dobiček je le neznaten in ob njem v največ slučajih živi komaj imetelj oskrbovališča. Potem so tudi stanodajalci, ki zaradi svoje koristi dajo pri njih stanujočim delavcem tudi hrano. Dohodki, katere od tega dobivajo, so gledč na to, da je delavcem kolikor mogoče malo računiti jedila, zelo pičli.
Sledujič je pri tej vrsti oskrbovališč omeniti strank najemnic, ki dajo posamezne nepotrebne jim sobe v najem samskim gospodom ali damam ter jih imajo tudi na hrani. Taki stanodajalci so izmed boljših ljudi ter ne iščejo, dajoč hrano svojim sobarjem, navadno znatnega dobička, ampak store to bolj iz prijaznosti. Takih oskrbovališč pa je malo.
V Kranju dajo samo strankam podnajemnicam ali sobarjem hrano, kar pa je po mnenju okrajnega glavarstva kranjskega moči smatrati le za zasebno prijaznost ali za postransko pogodbo poleg najemne pogodbe, a ne za obrt.
Na Jesenicah so najnovejši čas tuji delavci, ki med tednom tam delajo in ob nedeljah živč pri svojih po sosednih občinah naseljenih rodbinah, pri zasebnih strankah na hrani in na stanovanju.
To nastanjevanje in hranjenje delavcev je po mnenju okrajnega glavarstva radovljiškega presoje-vati prav tako, kakor dijake na hrani, dosedaj pa ni dalo temu povoda uradnemu postopanju niti z davčno- niti z obrtno-zakonskega stališča.
Oskrbovatišč, združenih s hoteli in gostilnami, i ni na Kratijskem.
Na podlagi navedenih razmer je poročevalec v imenu odseka predlagal:
Častita zbornica naj se izjavi v smislu tega poročila.
Predlog je bil vsprejet.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. septembra.
(Odlikovanje.) Prevzvišeni gospod knezoškof j ljubljanski je imenoval za knezoškofijskaj duhovna svetovalca čč. gg.: Mateja P r e - ! željna, župnika v Mavčičah, in Friderika H u d o-vernika, župnika v Lescah.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) čast. gosp. dr. Josip D o 1 e n e c , kapelan v Stari Loki, je nastavljen za namestnega profesorja bibličnih ved starega zakona in orijentalskih narečij na bogoslovnem učilišču v Ljubljani. — Premeščeni so čč. gg.: Ivan Cebašek iz Poljan nad Škofjo Loko v Hrenovice; Dominik Janež iz Blok kot ekspozit na Goro pri Sodražici; Anton Jemec iz Senožeč kot ekspozit v Suhorijo; Ivan Mikš iz Hrenovic kot ekspozit ua Razdrto; Martin N e m a-nič iz Kostanjevice v Poljane nad Škofjo Loko;
Ivan Nemanjič iz Šentjurja pod Kumom kot farni upravitelj na Vrh k Sv. trem kraljem pri Idriji; Franc P o k o r n iz Smarija v Staro Loko; Ivan Šiška iz Šentruperta v Šmarije. — Na novo so nameščeni čč. gg. novomašniki: Alojzij Ceša-r e k gre v Cerknico za druzega kapelana; Franc Č e š a r e k v Podzemelj; Venceslav F i 11 e r v Sentrupert; Anton H r i b a r na Vinico ; Valentin Jakelj v Senožeče; Martin Ko n čar za kap. vikarja v Novo Mesto; Josip Seigerschmied v Kostanjevico.
(Dr. Ebenhoch o narodnem vprašanju.) Dr. Alfred Ebenhoch, jeden najuglednejših nemško-kon-servativnih poslancev v Hohenvvartovem klubu, je te dni poročal svojim volilcem o delovanju državnega zbora. Mej drugim je rekel: „Pri nas v Avstriji je tudi narodno vprašanje. V narodnih vpra-Šaujih mora konservativni poslanec biti na stališču postavno zagotovljene enakopravnosti vseh narodov. To nam ukazuje naša pravicoljubnost, ljubezen do i domovine in versko prepričanje, da morajo tudi ne-nemški narodi v Avstriji imeti enake pravice, kakor imajo z nami enake dolžnosti. Sploh pa to zahteva tudi politična modrost. Slovani so po številu večina avstrijskega prebivalstva (Nemcev je 36-73, Slova-: nov 59-27, Italijanov 3 07, Rumunov 0-88, Madja-| rov 0-05 odstotkov). Ce hočemo kdaj doseči svoje i zahteve, more se to zgoditi le s pomočjo slovanskih , poslancev. In končno mora priti dan, ko bodo tudi j slovanski narodi svoje narodne zahteve podredili | višjim idealom. Ta dan pa pride tem prej, čim prej ; bodo izvršene njih narodne zahteve, v kolikor se i strinjajo z enakopravnostjo vseh narodov in blagrom | domovine."
(Jubilarna slovesnost.) Kakor se nam iz Za-j greba poroča, bode velečastiti o. Gilbert Gravl, j rojen Slovenec iz Višnje Gore, mašnik redasv.Fran-| čiška hrvatsko-kranjske provincije sv. Križa, slavil j dn6 4. oktobra t. I. v Karlovcu v frančiškanski župni , cerkvi sv. Trojice 50letnico svojih slovesnih redovnih I obljub. Vrednemu starini jubilarcu, ki se je kot re-j dovnik iu svečenik, posebno pa še kot učitelj in | katehet v Kamniku in v Karlovcu skozi 22 let v j odgoji šolske mladine pridobil lepih zaslug, za ka-; tere je bil od višjih oblastev z javnim priznanjem j odlikovan, srčno čestitamo prigodom te redko nje-; gove slavnosti in želimo tudi mi, da z božjo voljo j še več ugodnih let preživi v zadovoljstvu in sreči, i Na mnogaja leta 1
(Umrla) je dnd 23. t. m. visokočast. m. Leopol-dina S tur m, predstojnica samostanu elizabetink v Celovcu. Ranjka je bila rojena dn6 26. septembra 1827. 1. v Borovljah na Koroškem. Slovesne redovne obljube napravila je dne 29. septembra 1851. leta. Še le pred par dnevi so presvetli cesar priznali njene zasluge s tem, da so jo odlikovali z zlatim zaslužnim križcem s krono.	—rn-—
(Dunajska c. kr. zaloga šolskih knjig) je iz upravnega prebitka za leto 1890 določila za Kranjsko svoto 877 gld. 13 kr., katera se bode v smislu zakona izročila pokojninskemu zakladu ljudskih učiteljev na Kranjskem.
(Za četrto porotno zasedanje) pri c. kr okrožnem sodišču v Novem Mestu bode predsednik porotnemu sodišču predsednik okrožnemu sodišču g. Jos. Gerdešič in njega namestnik svetnik deželnega sodišča g. dr. Andrej V oj s k a.
(Izlet Cehov v Zagreb) bode vendar dn4 3. okt. V ta dan popeljejo se udeležniki iz raznih krajev češke dežele z brzovlakom in se pripeljejo v nedeljo dnč 4. oktobra ob 8. uri 17 minut v Zagreb. Popeljejo se preko Gradca, Maribora in Zidanega Mostu. Vspored: Prvi in drugi dan pos^t izložbe; sprehodi po mestu; tamburaški koncert s spremlje-vaujein pevskih društev. Tretji dan: Izlet na goro Sleme; popoldne povratek v Zagreb; ob 11. uri po noči odhod v Reko. Četrti dan: Znamenitosti Reke. Jednourna vožnja s parobrodom v Opatijo. Peti dan: S parobrodom v Senj okolu hrvatskega Pri-morja. Šesti dan: Izlet k divnokrasnim Plitviškim jezerom in povratek na Reko. Sedmi dan: Po stoji ua, Ljubljana in nazaj preko Gradca in Dunaja domov.
(Pred celjskim okrožnim sodiščem) je bila dn£ 23. t. m. končna obravnava zaradi železnične nesreče, ki se je dogodila dne 10. januvarija t. 1. pri Ponikvah na Štajerskem. Kakor smo svoječasno poročali, je J. V e i t zavoail stroj s snežnim plugom v poštni vlak. Nadporočnik Mali je bil težko, štirje drugi potniki lehko ranjeni, več vSz je bilo razbitih. Zatoženci so bili čuvaj Krabša, Janei
V e i t, mašinist D a r a d i n in nadsprevodnik Pere. Obsojen je Fr. K r a b š a na dva meseca zapora, ostali trije so oproščeni.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske.)
Od 13. do 19. t. m. je bilo rojenih 17, umrlo jih je 20, in sicer 1 za škrlatico, 1 za grižo, 8 za je-tiko, 15 za raznimi boleznimi; med temi 8 tujcev, 8 v zavodih. Zbolelo je 6 oseb.
(Na tukajšnjem učiteljišču) je letos 78 gojencev in 96 gojenk, v kurzu za otroški vrtec 18 kandi-datinj; na deški vadnici je 114 učencev, na dekliški ; pa 137 učenk. Otroški vrtec obiskuje 19 dečkov in ! 19 deklic.
(Nesreča.) Dnd 23. t. m. zjutraj se je na Rakeku skladnica desk zvrnila na delavca L. Jemca; strlo mu je glavo in prsi, da je takoj mrtev obležal.
(Novo žendarmerijsko postajo) dobe z dnem 1. oktobra v Št. Jurju pri Kranju.
(Sreča v nesreči.) Minolo sredo je v Domžalah padel 141etni sin tamošnjega tovarnarja Riedla z osem metrov visokega odra, ne da bi se bil kaj poškodoval.
(Pražke izložbe) glavna dobitka sta 100.000 goldinarjev in 50.000 gld. Žrebanje že 15. oktobra. .
Raznoterosti.
—	Župnik Kneipp in — jezuitje. Strašno reč je našlo protestantovsko društvo »Evan-gelischer Bund", kojemu je glavni namen borba proti katoliški cerkvi, katero skuša osramotiti na ne baš viteški način z lažmi in najostudnejšimi psov- , kami. Po svojih glasilih, liberalnih časnikih, in naj- j bolj strastnih pristaših, protestantovskih pridigarjih, j oznanjevalo je v zadnjem času omenjeno društvo j strmečemu občinstvu strašilno vest, »da je Kneipp j najhujši tajni zaveznik jezuitov." Kueippovo zdrav- j Ijenje s pomočjo vode ima, ko bi smeli verjeti na- ! sprotnikom, le namen, „da zviti jezuit neznačajne protestante lovi v jezuitske mreže, jih do dobrega umije in oblije ter tako spravi v katoliško cerkev!" »Mrzla voda je jezuitom najnovejše sredstvo za katoliško propagando in po mislih omenjenih ljudi bi se ne smeli čuditi, če v kratkem vsi protestantje, ki pridejo v Worishofen, kar čez noč postanejo iz Savlov Pavli, to je »najbolj zagrizeni ultramontanci". Celo vlado in policiio kličejo protestantovski listi na pomoč, naj ona ustavi Kueippu »pogubljivo početje". — Tedaj niti človekoljubno delovanje župnika, ki svoj čas in svoje življenje daruje le trpečemu človeštvu, ne najde milosti v očeh nasprotnikov, vkljub toli hvalisani »toleranci 19. stoletja. V delovanju moža, ki pri bolnikih, kateri v njega stavijo zadn|i svoj up, ne vprašuje po veri, narodnosti, stanu itd., obvoha zagrizeni sovražnik vsega, kar se zove katoliško, le versko propagando! — Taki kričači in časnikarski pisači si pač sami dado najzgovornejši „te-stimonium paupertatis!"	—z—
—	Narodno premoženje v Ameriki. Statistični urad v Washingtonu je izračunil, da pride v Zjedinjenih državah na vsakega človeka 1000 dolarjev; leta 1860 je prišlo na glavo 514, leta 1870 780 in 1880 leta 870 dolarjev. Narodno premoženje se torej vekša, ah žal, da se zbira le v rokah nemnogih bogatinov, prebivalstvo sploh pa obuboža.
—	V zgled na ženska. Guillobard, ki je dober soprog, ne opusti priložnosti, da bi ne hvalil svoje žene. Pri neki priložnosti je rekel: »Moja žena je tako dobra, da sama ne verjame, da bi bilo res, če o kom slabo govori."
Te&egramf.
Dunaj, 25. sept. Današnji bulletin o zdravja Taaffejevem: Žila in temperatura
kakor včeraj, splošno stanje prav povoljno, oteklina se je zmanjšala.
Gradeo, 24. septembra. Dnč 5. in 6. oktobra bodo v Gradcu zborovali blazniški zdravniki; na tem shodu bodo predavali: Meynert, Gauster in Svetlin z Dunaja, dr. Božik in Wagner iz Gradca.
Kodanj, 25. sept. Ruska carska družina se je ob 9. uri 40 minut odpeljala v Moskvo.
Berolin, 25. septembra. Wolffov bureau poroča iz Kodanja, da se govori o zaroki srbskega kralja Aleksandra s črnogorsko prin-cesinjo Heleno.
Frankobrod ob Menu, 25. sept. Trgovski minister Berlepsch je rekel povodom obiska borze: Zastopniki trgovine in industrije morejo sedaj mirno opravljati svoje posle, ker razširjene govorice o vojski neso resnične. Najboljše zagotovilo miru je volja narodova in cesarjeva, ohraniti mir.
London, 24. septembra. „Times" poročajo, da je v Shanghai-u in Fuče-u položaj jako nevaren; odplule bodo tja tuje ladije.
^ Piccoli-ieva tinktura za želodec

iuuuii"|c*a uuAiuia lo. *,giuuoi» -535
afcjp je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "S2 JtfcS~ bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "JEJS iCaT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona "S3J6 Bar steklenici 10 kr.	(300-1921 TES
(300-1921
Listnica upravništva:
O. M. B. v S.: Dotični inserat 1 gld. 95 kr.
Tujci.
22. septembra.
Pri Maliču: Cojeticanin, podpolkovnik; Berek, Schmidt, Kary, Kerndl s soprogo, trgovci, z Dunaja. — Petsche s sinom iz Tržiča. — Michel, s soprogo, iz Solnograda. — Burovac iz Zemuna. — Korossy, potovalec, iz Budimpešte. — Paska iz Trsta. — Adler in Schvvestka, trgovca, iz Prage. — Baron Lazzarini, zasebnik, s rodbino; Pilipik in Kollpacer, trgovca, iz Gradca.
Pri Sionu: Leehner; Pruckner; Hamer, Thoraas, Schoinan, trgovci; Puehinger, Aschenbach in Milhofer, poto-valci, z Dunaja. — Pinzi in Brodjavin, trgovca, iz Trsta. — Romberg, stotnik; Schwarz, potovalec, iz Prage. — Lehman, potovalec, iz Tržiča. — Kohn, potovalec, iz Gablonca. — Thiirheimer iz Monakovega. — Sabatil, trgovec, iz Žatca. — Urbančič iz Gradca. — Homan, trgovec, iz Radovljice. — Roblek, lekarnar, iz Kranja. — Milovčio, okr. sodnik, s soprogo, iz Tomina. -- Potokar, gostilničar, iz Zagreba. — dr. Eberstaller, odvetnjk, s soprogo, iz Dun. Novega Mesta.
—	Thierist s soprogo in Lipsije. — Jerše in Rozman iz Trebnjega.
Pri avstrijskem caru: Strekelj s Štajerskega. — Dolničar iz Trbovelj.
Pri bavarskem dvoru : Krassnig in Rauter iz Gradca.
—	Paiser, potovalec, iz Budimpešte.
Pri Južnem kolodvoru: Napotnik in Vesel, zasebnika, iz Beljaka. — Kalosch iz Celja. — Puschka iz Snež-
nika. — Parille, potovaleo, iz Brna. — Vavpotio, mlinar, iz Kamnika.
UmrBl no:
22. septembra. Friderik Rogel, delavčev sin, 2 meseca, Tržaška eesta 24, katar v erevih. — Viktor Stupioa, lekar-ničar, 26 let, Marije Terezije cesta 10, jetika. — Andrej čič, železniški paznik v pok., 69 let, sv. Petra nasip 65, jetika. — Prane Bernik, mizarjev sin, 12 dni, Dunajska cesta, delavska hiša I, božjast.
Vremensko »porodilo.
a C« O	Cas	Stanje		V «te r	Vreme	a> i. •S 3 a ^ -
opazovanja		srakomer. v mm	toplomer« po Celziju			C E «
24	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	739 2 739 5 7428	100 130 90	sl. szap. m. vzh.	jasno n	000
Srednja temperatura 10 3", za 3'6" pod normalom
tXXXXXXXXXXXXXXXXX
Barthel-ov izvirni (16-15) ^
carbolineum $
najboljši, najcenejši lesni namaz. Njegove kakovosti nobeno drugo sredstvo ne prekosi.
S 5klg. poštni zavitek gld. 1-50., 100 klg. gld. 16'- S ^	loko Dunaj.
Semensko lužilo, *
varstvo zoper pšenični palei.	Jg
1 zavitek na 100 litrov 15 kr. — če se več vzame, ceneje.
Mast za ohranitev usnja
; naredi usnje močno in trajno, varuje pred močo in mrazom. ;	C. kr. patentovana
i	m
obvaruje kopita raznih boleznij. • 1 klg. ploščinska pušice 80 kr., 5 klg. poštni zavitek gld. 2-50, 100 klg. gld. 40 — loko Dunaj.
MIHAEL BARTHEL & Co.
; Dunaj, X., Keplergasse 20.
!	(Ustanovljeno 1781.)	(U)
S *
S
X X
Zalogo imata
brata Eberl-a v Ljubljani.
Dopisuje se slovenski.
ixxxxxxxxxxxxxxxxx
Zadnji mesec! I Velika loterija I Zadnji mesec!
praške razstave. *mmmmmmmmm^mmm
C^ l;«« ii^« «l<»l»i I B^ -a	(1201 9)
100,001 di, 10.00® tli
priporoča
na
■■^^■■■■■■■■■■■l	priporoča
Srečka po I gld. I J. C. Mayer. | Srečka po I gld.
I > u n a j s k a borza.
Dn6 25. septembra.
Papirna renta 5 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri........117
Napoleondor (20 fr.)........ 9
Cesarski cekini .......... 5
Nemških mark 100.........57
91 gld. 90 „
109 102 1010 279
90 90 15
kr.
Dn6 24. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......103 gld. 25 kr,
Ogerska papirna renta 5%......100
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	134
5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	146
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	97
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%	100
Kreditne srečke, 10') gld.......185
St. Genois srečke. 40 uld.......60
60
50 75
30
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld.	50	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	—	»
Salmove srečke, 40 gld........59	.	—	„
\Vindiscbgraezove srečke, 20 gld..........48	.	75	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	„	20	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2835	„	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103	.,
Papirni rubelj ..........	1	„
Laških lir 100 ....................45	„
tmenjarnicna družba na Dunaju,
I., WollzeiIe štev. 10
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallške propinaoljske zadolžnioe. 4'/«% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
goldinarjev se dobi 'že 1. oktobra!
Dunajske komunalne promese
t\ 31/4 gflcl. In £50 Ur. kolek. Glavni dobitek 200.000 gl.
Tišine promese
k 2 gld. in 50 kr. kolek. - Glavni dobitek 100.000 gld. BW Obe vkupe le 6 goldinarjev.