NOVO MESTO, 27. MARCA 1953 Cena 8 din STEV. 12. LETO IV. TfiUNIK ZA POLinCMA. GOSPODARSKA IK KULTURNA VPRAŠANJA Lastniki in udajatelji: Okraint odbori OF Črnomelj, Kočevie m Noto m«io - Ubaja t»ak petek - Odgovora) urednik Tone Golnik - UredniJtvo in apravat Novo mesto, Centa komandanta Staneta 25 — Poštni predal H - Telefon uredntftva in oprave 127 - Tekoči račun pri Narodni Danki t Nove« mesta: 616-T-ifii -Letna naročnina *00 din polletna 200 din, četrtletna 100 din Ti»k tt«karne »Ljud«ke pravice« v Ljubljani Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV KREPKO PO ZAČRTANI POTI Ne samo po imenu - tudi po svojem delu postajajo zadruge zares kmetijske - Carstvu poslovodij so odbile urice komandiranja - Lep napredek zadružnih odsekov TOVARIŠICA VIDA TOMŠIČ je predavala na novomeški Ludski univerzi Občni zbori splošnih kmetijskih zadrug so v preteklih tednih pokazali lep napredek in viden razvoj zadružništva v novomeškem okraju. Napredek ni le v tem, da so skoraj vse zadruge zaključile lansko poslovno leto z večjimi oz. manjšimi dobički (ki znašajo po dosedanjih poročilih nad 60 milijonov dinarjev!), ampak predvsem v precej večjem zanimanju kmetov za delo in načrte svojih zadrug. Ne samo po imenu, temveč po vsebini in obsegu dela svojih odsekov postajajo naše kmetijske zadruge v resnici kmetijske. Nov gospodarski sistem proste ponudbe In povpraševanja je vnesel bistvene spremembe v delo kmetijskih zadrug. Zadružniki čedalje bolj vedo, da je v njihovih rokah gospodarski razvoj domačega kraja. Nič nI zato čudnega, da je bila udeležba na občnih zborih veliko boljša kot v prejšnjih letih in razpravljanje precej živahnejše kot ob polletnih občnih zborih. Povprečno se je vsakega zbora udeležilo v okraju po 125 članov zadrug, kmetov, gospodinj in odrasle mladine. Najboljša udeležba je bila v DobrniČu; zbora kmetijske zadruge se je udeležilo blizu 300 ljudi, ki so živahno razpravljali o delu zadruge in razdelitvi ustvarjenega dobička. Odločili so se predvsem za podporo Živinoreji in sadjarstvu, ki bosta kraju prinašala v bodoče največ koristi. Na delavnik je n. pr. v Velikem Gabru velika večina zadružnikov vztrajala na občnem zboru od 9. do 16. ure popoldne. S Prlmskovega so manjkali na občnem zboru zadruge le štirje kmetje, 52 pa jih je prišlo. Dober občni zbor so imeli v Blrcni vasi, kjer so temeljito pretresli predlog o novem upravnem odboru zadruge. Na vodilna mesta so izbrali poštene zadružnike, dobre kmete in zavedne državljane, ki ■o za napredek. Precej znakov prepričljivo govori o tem, da kmetje-člani zadrug niso več Od tedna do tedna Bivanje predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita v Veliki Britaniji je Se zmeraj najpomembnejši dogodek zadnjih dni, čeprav se naš Maršal že vrača v domovino. Spričo tega ne bo odveč, če londonske razgovore danes znova pre-motrimo. Pred nam je uradni komunike o ten razgovorih, ki je bil objavljen v soboto, 21. marca, iz njegovega besedilo lahko pridemo do nekaterih bistvenih, zaključkov. Tisto, kar je bilo še nedavno odraz skupnih želja, se zdaj uresničuje. Na našem delu sveta je s sodelovanjem treh svobodnih balkanskih držav — Jugoslavije, Grčije in Turčije — ostvar-jena mogočna sila za obrambo miru, ki je pretekli teden dobila tudi uradno priznanje britanske vlade. Toda razen tega neposrednega uspeha, ki je delo samih balkanskih dežel, so v Londonu razpravljali tudi o splošnih možnostih za mir. Prav zato je zlasti pomemben stavek v komunikeju, da predstavlja odpor zoper napadalnost in ohranitev nacionalne neodvisnosti skupno skrb Anglije in Jugoslavije in da vojni spopadi v Evropi ne morejo biti samo lokalni, to je omejeni n. pr. na dve bojujoči se državi. Ta stavek odkriva veliko perspektivo, saj dokazuje, da bosta obe deželi sodelovali v boju zoper napadalnost in se varovali slehernega koraka, ki bi bil naperjen proti ohranitvi narodnostnih pravic katerekoli države. To pa je zdaj izredno pomembno, to pomeni, da so mnoge oblike mednarodnega sodelovanja močne in potrebne saj koristijo miru. Naša država na primer ni član Atlanske skupnosti. Ali to ne pomeni, da je sodelovanje možno ne glede na tako obliko, kakor je Atlantski pakt? Ali prav taka širina, ki jo vidimo v sodelovanju med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, ne more spomniti, denimo, Italijo na to, da so oblike zbliževanja kaj različne, le dobre volje je treba? Koliko je obisk maršala Tita v Londonu prispeval k utrditvi mednarodnega položaja in ugleda Jugoslavije, najbolje dokazuje besna reakcija tistih, ki hočejo prav to utrditev preprečiti. Vsako drugo prepričevanje bi bilo spričo tega dokaza odveč. Prav tako pa je tudi nepotrebno omenjati, odkod prihajajo napadi — sovjetske birokrate in njihove satelite pazna pač že ves svet, zlasti pa mi! Obisk predsednika Tita v Londonu, izjave Koče Popoviča na tiskovni konferenci in govor Edvarda Kardelja v Ljudski skupščini (o želji Jugoslavije, da bi prišlo do plodnejšega sodelovanja z Italijo) so v Rimu odmevali drugače kakor po navadi. Nekateri znaki kažejo, da De Gasperi ni voljan dopustiti, da bi izkoristili tržaško vprašanje za volilno injekcijo, in da bo poskušal storiti vse, kar bo mogel, da se to ne zgodi, saj že tako z gotovostjo računa na volilno ttnago. brezbrižni za delo upravnih odborov. V Brusnicah, kjer se predsednik zadruge sploh ni pripravil na občni zbor in je v petih stavkih hotel povedati poročilo o enoletnem poslovanju zadruge ter njenih odsekov, so kmetje glasno in odločno povedali, da s takim »poročanjem« niso zadovoljni in da tudi takih »predsednikov« v zadrugi več no potrebujejo. Izvolili so novo vodstvo. — V Smarjeti, kjer so občni zbor sklicali dvakrat, je 80 kmetov živahno raz-I pravljalo v življenju in delu domače I zadruge. Le-ta je bila doslej slaba, j vodstvo pa ni imelo pravilnih odnosov i do članstva. Kmetje so odločili, da zadrugo podprejo: »izvoliti pa moramo boljše vodstvo, dvigniti deleže in vsi se moramo brigati za njeno delo« so sklenili. V novi upravni odbor so med ostalimi izvolili tudi večjega kmeta Vidriha. Ta pa se je ob glasovanju za najetje kredita za boljše poslovanje zadruge uprl, češ, kaj bi podpirali oseben jkc Na licu mesta so ga zadružniki razrešili članstva v upravnem odboru. Ce bodo delali tako odločno v prid zadružnega razvoja, bo stanje tudi v Smarjeti prav gotovo kmalu drugačno kot je bilo doslej. V št. Lovrencu, Sentrupertu In drugje je prišlo na očne zbore kmetijskih zadrug precej nečlanov, ki so se oglašali k besedi in predlagali to In ono. V št. Lovrencu so celo glasovali pri volitvah in je bil prvi občni zbor prav zato razveljavljen. V šentrupertu pa so pri volitvah povabili člane zadruge najprej in samo ti so odločali o svojem vodstvu. Zanimivo pa je, da se je na zadrugo ob njenem letnem obračunu spomnil marsikdo, ki je dozdaj sploh ni poznal. Pokazalo se je, da bo treba v mnogih krajih razširiti članstvo v zadrugah. Uslužbenci kmetijskih zadrug, predvsem pa poslovodje, so Imeli v zadnjih letih odločujočo besedo v vodstvu zadruge. Ne predsednik in ne tajnik marsikje nista pomenila nič — vse pa je bil poslovodja. Letošnji občni zbori so pokazali, da se Je čut odgovornosti kmetov-zadružnlkov občutno dvignil tudi na tem področju. Kmetje so pokazali v razpravljanju, da čutijo s svojimi zadrugami, da so njihova last, da so sami odgovorni za najemanje kreditov, uspešno poslovanje odsekov itd. še se pojavljajo težnje špekulantov, da bi pri poslovanju zadrug vlekli svoje profite, budnost zadružnega članstva pa take špekulacije čedalje bolj one-mogočuje. Nekdaj neomajno carstvo poslovodij, pred katerim je stal kmetic s klobukom v roki, se je vendarle po- drlo. Ljudje so spoznali, da demokracija tudi v zadrugi nI prazna beseda, celo več — da brez nje ne more biti uspeha in napredka. Razveseljiv je razmah živinorejskih in tudi drugih odsekov pri KZ. Sprejemanje živine v rodovnike, uvajanje mlečne kontrole, skrb za plemensko pasemsko živino itd., vse to govori o napredku. Iz dolenjske zaostalosti se brez skupnega sodelovanja in zadružne pomoči ne bomo nikdar izkopali. Čedalje bolj postaja ta preprosta resnica razumljiva širokim množicam za- V sredo, 18. marca zvečer, je doživela novomeška Ljudska univerza svoj doslej največji obisk poslušalcev: 600 Novomeščanov in dijakov srednjih šol je napolnilo dvorano Doma ljudske prosvete do zadnjega kotička. Obisk tovarišice Vide Tomšič, org. sekretarja CK ZKS in ljudskega poslanca novomeškega okraja, smo pozdravili z razumljivim veseljem in iskreno pozornostjo, ki jo uživa tovarišica Vida na Dolenjskem. »Vtisi s potovanja po Indiji«, s katerimi nas je seznanila predavateljica, ki je bila kot članica jugoslovanske delegacije Dobre volje lani v decembru Vremenska napoved za čas od 27. marca do 5. aprila Padavine okrog 28. in 31. marca ter 4. aprila. V ostalem lepo pomladansko vreme. 80 in 90 cm globoke brazde je v minulem tednu zarezal plug-velikan v celino, ki jo rilooajo zadružniki na Trški gori. Plug vlečeta dva traktorja v Indiji, so nam približali številne socialne, gospodarske, kulturne in ostale probleme države, ki vlaga vse napore v osvoboditev iz stoletne zaostalosti. Za vseskozi zanimivo pripovedovanje smo se tovarišici Vidi Tomšič zahvalili s prisrčnim, dolgotrajnim aplavzom in z željo, da bi jo lahko v naši sredini spet kmalu pozdravili! Posnemanja vreden sklep novomeških ribičev Ribarska zadruga v Novem mestu ja na svojem občnem zboru 8. marca sprejela sklep, da se zadruga likvidira Na predlog tovarišev Jernej čiča in 2mavca je bil sprejet sklep, da zadruga iz svoje preostale imovine podari 10.000 dinarjev za spomenik padlih borcev v Novem mestu in 10.000 dinarjev za spomenik žrtvam fašističnega terorja na Rabu. Dosedanjemu blagajniku Jerančiču in tajniku Zbačniku je skupščina priznala za njun trud po 4000 dinarjev nagrade. Od tega sta darovala vsak po 2000 dinarjev za spomenik padlih borcev v Novem mestu. —c Ustanovni občni zbor Društva prijateljev Bele krajine bo 2. aprila v. Ljubljani V četrtek, 2. aprila 1953, bo zvečer ob 20. uri v Domu sindikatov v Ljubljani, Miklošičeva cesta, ustanovni občni zbor novega Društva prijateljev Bele krajine. Vsi, ki vam je pri srcu napredek Bele krajine, udeležite se tega zbora in obvestite o tem tudi svoje znance ln prijatelje. družnikov, ki se na uspehih najboljših zadrug prepričujejo, da posameznik samo s svojimi skromnimi sredstvi ne bo zmogel obnove v vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji itd. Razširjen delokrog odsekov je bil lani tudi vir lepih dobičkov. Značilno Šola na Vinomeru ima lepe uspehe Na pobudo AFZ in ob podpori okrajnega ljudskega odbora Črnomelj je bila za zadruge, ki so pretežno trgovskega j le*a 1951 ustanovljena v Vinomeru značaja (kot n. pr. Novo mesto, Straža, Toplice itd.), je dejstvo, da so dobiček vložile v obratna sredstva. Nasprotno pa so druge zadruge vložile večino dobičkov v poslovanje odsekov, nabavo umetnih gnojil za člane, podpore za elektrifikacijo (za katero so namenile vse KZ v okraju 4 milijone in 400 tisoč dinarjev) in podobno. Za razliko od prejšnjih let, ko smo morali v številnih zadrugah govoriti le o izgubi in nezanimanju članov za delo zadruge, pa so letošnji občni zbori pokazali, da so stopili zadružniki na pot, ki vodi do gospodarskih uspehov in napredka naših krajev. Po tej poti pa je treba krepko stopati naprej. Dosedanji uspehi nam jamčijo, da je edino pravilna, odvisna pa je od volje ln pomoči vseh članov naših splošnih I kmetijskih zadrug. 6-mesečna kmetijsko gospodinjska šo la. Navzlic majhnim izkušnjam in raznim težavam je dosegla že v prvem letu lepe uspehe, pokazalo pa se je, da je šest mesecev pouka premalo. Zato je bila lani učna doba podaljšana na eno leto. Enoletna šola se je začela jeseni z 20 učenkami. Dekleta so že ob koncu polletja pokazala prav lepe uspehe, saj ima samo ena iz enega predmeta slabšo oceno. Najboljša učenka je sekretarka vaškega aktiva iz Slamne vasi Stanka Slane, pa tudi Slavka Sercer iz Kočevja, ki je najmlajša v šoli ,se zelo pridno uči. Sicer pa so vse pridne ter so upravnica in strokovne učiteljice z njimi nad vse zadovoljne. Pouk je zelo obširen in zajema vse, kar mora znati dobra gospodinja, upravnica kuhinje ali vzgojiteljica. Dekleta so razdeljena na tri skupine, tako da se izmenoma uče vsega od kuhe in pripravljanja jedil, serviranja, urejevanja stanovanja, krpanja, likanja in ročnih del do naprednega obdelovanja zemlje, urejanja vrta in gojitve malih živali. Za lastno kuhinjo potrebuje šola košček zemlje, kjer bi dekleta same pridelale potrebno zelenjavo. Dosedaj so jo morale kupovati pri državnem posestvu v Vinomeru. Upamo, da bi se dalo z medsebojnim dogovorom doseči, da bi posestvo košček zemlje, ki jo v Vinomeru ne manjka, odstopilo šoli. R. F. Uspel sestanek dopisnikov v Kočevju Na nedavni sestanek dopisnikov je okrajni komite ZKS v Kočevju povabil na razgovor sodelavce vseh časopisov kočevskega okraja. Poleg članov okrajnega komiteja se je razgovora udeležilo še 38 priložnostnih in stalnih dopisnikov iz vseh panog gospodarstva, prosvete in članov množičnih organizacij. Ker je vsebina posveta in nakazana problematika važna ne samo za navzoče dopisnike, pač pa tudi za ostale dopisnike kočevskega in ostalih okrajev, navajamo nekaj najvažnejših vprašanj, ki naj služijo vsem dopisnikom kot navodilo ali napotilo pri dopisovanju. Na splošno velja, da je treba pisati bolj konkretno, bolj kritično in z glob-jo vsestranko obdelavo stvari, vendar pa kratko in jedrnato. Pri vsaki tvarini je treba obdelati dobre in slabe strani in nakazati bodoči razvoj. Dopisnik mora opisovati življenje takšno, kakršno je. Pri nas na Dolenjskem je še mnogo neobdelanega in neobjavljenega zgodovinskega gradiva iz časa NOV. Vse resnične dogodke je treba zapisati in objaviti, da se ohranijo našim potomcem. Zlasti velja to za partizansko Kočevsko, na primer: konferenca aktivistov na Pugledu v aprilu 1943, napad na Kočevje, razoroževanje Italijanov pri Kočevju, partizanske bolnišnice na Kočevskem, tehnika (partizanska tiskarna Triglav na Snežniku, ki je imela lastno elektrarno), bombardiranje Sodražice, požiganje kočevskih vasi, volitve prvih narodnoosvobodilnih odborov, Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, sodni proces proti izdajalcem, uničenje Grčaric in Turjaka, kurirske stanice, Zbor okrožnih aktivistov v Cabru itd. Pisati je treba šestih so bili že "doseženi lepi uspehi, več o naših starih aktivistih in borcih toda o teh niso dovolj seznanjeni kme-ter njihovih družinah. Primerov, kot je tovalci. Mlečnost krav na državnih po-trv. Križman v vasi Tržič, ki so mu sestvih v Kočevju se je že dvignila za okupatorji in domači izdajalci ubili ( 500 litrov nad povprečje v Sloveniji, ženo in pet otrok, njegovi drugi ženi pa i Kakšne koristi imajo kmetovalci od moža in dva otroka in imata sedaj v svojem domu 9 spomenic, takih primerov je na Kočevskem in po vsej Dolenjski še veliko. Te ljudi je treba obiskati in pisati o njih. V razgovoru so sami dopisniki nakazali še vrsto problemov, ki so premalo ali nič obdelani v časopisju. To so n. pr. gospodarska vprašanja. Kako žive in delajo posamezni delovni kolektivi, kako se trudijo za razvoj podjetja (ali pa se trudijo samo za dosego plač-nega fonda in razdelitev dobička?), ne glede na bodoči razvoj celotnega gospodarstva in potrebe družbe, kot je to že več primerov in pod. Do danes se v glavnem še nihče izmed kočevskih dopisnikov ni dotaknil n. pr. razvoja rudnika in vloge proletariata tega rudnika pred, med vojno in po vojni in pogledov na nadaljnji obstoj tega rudnika. Nihče se ni dotaknil problema, da imajo na primer krave na državnem posestvu mnogo boljše »stanovanjske« pogoje kot delavci, ki delajo na posestvu. Mnogo premalo obdelujejo dopisniki razna komunalna vprašanja, gradnjo potov in cest, modernizacijo in razširitev industrijskih in obrtnih obratov, agrarno reformo, elektrifikacijo vasi, obnovo itd. Nakazovanje gospodarskega razvoja posameznega okraja v okviru skupnosti je važna naloga dopisnikov. Borba proti kriminalu in pijančevanju, borba za pravilno vzgojo mladine, za ljudsko prosveto in boljše higienske pogoje, vse to je obširno področje za dopisnike. Premalo je bilo do sedaj pisanja o kmetijstvu, o uspehih in neuspehih v kmetijskih zadrugah. Na državnih pO' vzreje dobre plemenske živine, o tem se vse premalo piše. Dopisniki se morajo bolj zavzemati za investicije v gospodarstvu, za razvoj turizma, za seznanjanje delovnih ljudi o naravnih lepotah posameznih predelov itd. Skratka, dopisnik mora biti pobudnik in mo-bilizator javnega mnenja za gospodarski napredek, kulturni dvig in politično zavest delovnih ljudskih množic, ki grade novo družbo in nov družbeni red. Dopisniki so izrazili željo, da bi se tako večkrat srečali in izmenjali misli, ker si s tem širijo znanje in razgled v splošni problematiki. Izvolili so predsednika in tajnika aktiva dopisnikov, ki bosta skrbela za take skupne sestanke. Kar so se pogovorili dopisniki v Kočevju, kar so ugotovili in sklenili, pa velja v celoti seveda za dopisnike v drugih naših okrajih. OBVESTILO Današnji številki prilagamo položnice za vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine za prvo ali drugo tromesečje leta 1953. Lanskim zaostankarjem smo poslali opomine pretekli teden. Vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, prosimo za takojšnje nakazilo. Brezplačno nezgodno zavarovanje velja za naše naročnike le. ako je naročnina poravnana vsaj do 15. v mesecu. Uprava Dolenjskega lista Gozdarsko avtopodjetje v Kočevju prevzelo patronat nad osnovno šolo Delavski svet Gozdarskega avtopod-jetja v Kočevju je na svoji zadnji seji sklenil, da prevzame pod svoj patronat osnovno šolo v partizanskem kraju Banja Loki. Tu so belogardisti in Nemci požgali osnovno šolo v decembru 1944. leta. Letos bodo domačini začeli graditi novo šolo, pri čemer bodo imeli vso pomoč delovnega kolektiva GAP v Kočevju, ki naj bi dobil posnemalce tudi pri drugih podjetji in delovnih kolektivih. GLAVNI ODBOR POČITI SLOVENIJE apelira na vse družbene organe, družbena podjetja in organizacije, obrtnike in samostojne poklice, da podpro mladinsko vzgojno organizacijo Počitniško zvezo Jugoslavije tako, da pristopijo kot podporni člani in plačajo prostovoljni prispevek. Glavni odbor Počitniške zveze Slovenije bo preko svojih družin in okrajnih odborov razposlal omenjenim vabila za pristop, v katerih bo podrobneje označen pomen, značaj in cilji te organizacije. Prepričani smo, da se bodo družbena podjetja, družbene organizacije itd. zavedale velikega pomena naše mladinske vzgojne organizacije in da predloženih vabil ne bodo odklonile. GLAVNI ODBOR POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 2 DCLB.NJSK1 LIST Stev. 12. LESNO BOGASTVO NAJ POMAGA DOLENISKI IZ ZAOSTALOSTI Iz tega razloga je treba zadevo rešiti tako, da se ves trd les koncentrira na eni točki, kjer naj stojijo naprave za predelavo trdega lesa. Tak obrat bi moral stati, kot je bilo utemeljeno v prejšnjih izvajanjih, v bližini Novega mesta. Obenem pa je treba postaviti obrat za predelavo mehkega lesa, ki bi prav tako iz prej navedenih razlogov stal nekje med Kočevjem in Ribnico. Tak obrat v kočevskem okraju bi se lahko razvil v smotrno predelovalno industrijo končnih proizvodov, kot so zaboji, gradbeno pohištvo, sobno pohištvo, razni deli za gradnje in podobno. Obrat pa mora imeti tudi naprave za izkoriščanje odpadkov jelovine, ki znašajo na žagah 35 %, v predelovalni industriji pa 30 %. S koncentracijo vse lesne mase iglavcev na sodobno opremljenem obratu bi dobili dovolj sirovine, ki jo tak obrat potrebuje za polno obratovanje in pravilno izkoriščanje lesa. Nasprotno pa ima obrat v Novem mestu vse pogoje, da organizira predelavo trdega lesa s kombinacijo kemične in mehanične industrije. Predlagana delitev obratov na iglavce in listavce reši sistem proizvodnje, ki bi bila v mešanem obratu težja. Ob smotrni izrabi vseh lesnih sirovin bi oba obrata povečala današnji narodni dohodek dolenjskega bazena v lesnem gospodarjenju najmanj za petkrat in to ob manjših slrovinah, toda z boljšo Izrabo lesa ln popolno predelavo v končne proizvode; Danes izkoriščamo razen dela hra-stovine ves ostali trdi les samo v mehanični predelavi. O zelo nizkem Izko- (Nadaljevanje) riščanju te surovine smo že govorili. Ako ostane izkoriščanje trdega lesa omejeno samo na mehanično industrijo, bo ta sicer povečala izkoriščanje za navedenih 15%, a glavna količina lesa se bo še naprej kopičila v odpadkih in služila za kurjavo. 2e ob prvem predlogu, da se v Sloveniji zgradi tovarna umetnih bombažnih vlaken, smo projektante zainteresirali za naše področje. Podobna tovarna bi lahko stala sredi svojih surovin, saj bi dajalo do-elnjsko gozdno področje samo 30.000 m3 bukove celuloze ali 70%. Ostalih 30% za predvideno zmogljivost 20 ton bombažnih umetnih vlaken, pa bi morala dajati ostala Slovenija. Spričo sedanjih in projektiranih prometnih naprav ne bi to pomenilo nobene večje težkoče. Tovarna viskoze bi lahko povečala izkoriščanje gozdne surovine za naslednjih 20% od skupne količine. Dan*3 se ta surovina izkorišča samo deloma in sicer od 8 do 12% s pošiljanjem lesa v podobne obrate v Italiji in Nemčiji. Preostali del lesa, to je tudi celulozo, pa se porabi za drva zaradi tržnih in prometnih ovir. S tem v zvezi je treba še posebej poudariti, da je potrebno tako tovarno postaviti v neposredni bližini surovinskega zaledja, ker se na ta način poveča izkoriščanje v gozdu in tovarni. Sklep Gospodarskega sveta FLRJ, da postavi tako tovarno v Bosni, dejstva o potrebi gradnje podobne tovarne v Sloveniji ne spremeni, ker bo tovarna v Bosni izkoriščala samo ta-mošnjo surovinsko bazo, pri nas v Slo- Kratke vesti ZVEZNA SKUPŠČINA JE RATIFICIRALA PRIJATELJSKI POGODBI S TURČIJO IN GRČIJO Dne 23. marca je bilo v Beogradu nadaljevanje šestega rednega zasedanja zvezne skupščine. Na dnevnem redu je bila ratifikacija prijateljskih pogodb med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Ob tej priliki je govoril tov. Kardelj, ki je poudaril, da je ta pogodba dokaz, da Je možno miroljubno sodelovanje držav z različno družbeno ureditvijo. Oba doma Zvezne skupščine sta soglasno ratificirala prijateljski pogodbi. Razen tega je skupščina sprejela več zakonov, med drugim zakon o amnestiji kaznivih dejanj proti obveznemu odkupu. SKUPNA SEJA PLENUMA CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV IN ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV je bila v Beogradu 24. marca. Na seji so razpravljali o zaščiti otrok padlih borcev. Na seji je govoril tov. Ranko-vič, ki je povedal, da je bilo po vojni več ko 280.000 otrok brez staršev in več kot 380.000 socialno ogroženih otrok. Zdaj imamo v Jugoslaviji 994 deČjih domov, kjer so ti otroci dobro preskrbljeni, še vedno pa je ta skrb za otroke padlih borcev in Invalidov nezadostna. Posebna naloga organizacije Zveze borcev je sedaj, da še posebej poskrbi, kako žive otroci padlih borcev in invalidov. TOVARNO MOČNIH KRMIL BOMO ZGRADILI Skoraj v vseh večjih krajih Slovenije primanjkuje mleka. Res je, da nam je lanska suša napravila precej škode tudi na živinoreji, vendar pa je glavni vzrok v tem, ker je naša živinoreja še precej zaostala. Da bi to odpravili, bomo pri Ljubljani začeli graditi tovarno močnih krmil, ki bo verjetno začela obratovati še letos. Strokovnjaki so Izračunali, da bi se z močnimi krmili lahko tudi pri sedanjem številu govedi dobro oskrbeli z mlekom pa tudi z drugimi mlečnimi izdelki. Nova tovarna močnih krmil bo dajala letno okoli 3000 vagonov svojih izdelkov. HUD POTRES JE MOČNO PRIZADEL NEKATERE TURSKE POKRAJINE Pretekli teden je Turčijo zadela velika nesreča. Močan potres je uničil več mest in naselij v Trakiji in Anatoliji. Potres se je pojavil več dni zapored in je terjal okoli 2000 človeških Žrtev. Po nepopolnih podatkih je približno 20.000 ljudi brez strehe. Ponekod se je odprla zemlja in nastale so več kilometrov dolge, do tri metre široke in zelo globoke zemeljske razpokline. Tudi naše postaje so občutile ta potres, saj je z manjšimi sunki zajel tudi naše ozemlje. O manjših potresnih sunkih poročajo iz Vzhodne Srbije. Geologi sodijo, da je ta potres povzročilo veliko premikanje zemeljskih plasti. TURISTIČNA SEZONA NA JADRANU SE JE ZE PRIČELA Pri nas Je v kotanjah še sneg, na Jadran pa so prispeli prvi tuji turisti. Kot poročajo, se obeta letos zelo velik obisk tujcev. Hotelska podjetja so se sorazmerno dobro pripravila, le cene so tudi temu primerne. Letos bodo penzioni v hotelih znatno dražji kot lani, kar sicer hotelska podjetja opravičujejo, mislimo pa, da podražitev ni popolnoma ustrezna. ZARADI SUBE JE BILO TREBA PODRAŽITI KRUH IN MOKO Prejšnji ponedeljek so začele veljati nove cene za kruh in moko, ki so za 6 oziroma 10 dinarjev višje, kot so bile doslej. Član Izvršnega sveta FLRJ Osman Karambegovič je podražitev obrazložil, Češ da to zahtevajo posledice hude lanskoletne suše. Čeprav smo uvozili lani skoraj trikrat toliko pšenice kot prejšnja leta, je vendar bilo treba z ustreznimi cenami urediti trgovino z mlevskimi izdelki. geniji pa bo lesna surovina še vedno neizkoriščena. Tovarna viskoze bi močno dvignila odstotek izkoriščanja lesa v industrij- j ski predelavi. Pri tem pa je treba opozoriti tudi na del sirovine, ki je neraben tako za mehanično proizvodnjo, kot za proizvodnjo umetnih vlaken. To so drva za kurjavo po današnji raz-ločitvi v A, B in C klase. Ob boljšem izkoriščanju lesa v mehanični predelavi bi se ta odstotek lahko znižal v gozdu na 35 %, vendar Je treba pri tem še posebej opozoriti, da bi se hkrati povečal odtotek odpadkov v žagarski predelavi od možnih 3 Ona 52 %. Oba vira, gozd in mehnačna predelava, bi dajala sirovino za tovarno, ki bi ta odpadek lahko kemično predelala v polnovreden proizvod. Zato imamo nekatere postopke, ki so visoko donosni (polceluloza, sulfatna celuloza, lesovin-ske plošče n pod,). Mehanična predelava trdega lesa ima nalogo, da izkoristi vse tehnične pridobitve naprednejših držav, ki imajo mehanično predelavo na višji stopnji, v cilju, da poveča izkoriščanje na žagah in v gozdu. V trdem lesu je drugod mehanična predelava močno usmerjena na luščenje. Od celotne količine tehničnega lesa se uporabi za luščenje v ZDA in Kanadi povprečno 50 %, a v srednji Evropi od 35 do 40 odstotkov. Povprečno izkoriščanje lesa za luščenje v naši državi je 8 do 9 %, dočim je v Sloveniji spričo izboljšanih industrijskih naprav 13 do 15 %. Večje izkoriščanje v obstoječih industrijskih napravah bi bilo mogoče doseči edino z obsežnejšo obnovo strojnih naprav in objektov. Izkoriščanje v drugih naprednejših državah sloni na manjšem primeru hlodovine in manjši dolžini, ki se izkorišča za luščenje. Medtem ko na primer v Sloveniji koristimo hlodovino za luščenje od 35 cm premera navzgor, prav tako tudi za furnir, ln to samo kvaliteto F. L. in del A hlodovine, koristijo v Ameriki hlode od 20 cm premera navzgor vseh kvalitet. Naša normalna dolžina za luščenje je od 2.20 m naprej, drugod pa je spodnja meja en meter ali tudi samo 75 cm. Tako Izsrleda sredi*«« partizanskega Kočevja t letu 1933. Brez Izdatne ln hitro pomoel ne bo mojjoce obnoviti mesta do Jeseni, ko bo tu slavnostna proslava desete obletnic« kočevskega Zbora slovenskih odposlancev. Koprivnik si sveti že z elektriko Pred kratkim je tudi v Koprivnlku zasvetila dolgo pričakovana elektrika. Veliko zaslug za to ima kmetijsko gozdarsko posestvo V Kočevju, ki Je preskrbelo investicijski kredit. Smučarska ekipa je imela preteklo nedeljo svoj prvi javni nastop. Pred številnimi gledalci je nastopila skupina 14 skakalcev na začasni skakalnici. Najdaljši skok (11 metrov) je dosegel 14-letni Anton Gregi, dober pa je bil tudi Hotujec in ostali. Pri tem je treba omeniti, da ima večina nastopajočih smuči lastnega izdelka, torej slabe kvalitete, vendar kot izgleda, volje Jim ne manjka in to tudi nekaj zaleže. * Na prizadevanje predsednika sveta za kulturo in prosveto tovariša Toneta Ožbolta se je v začetku drugega šolskega poletja pričel pouk na tukajšnji osnovni Šoli. Šolska upraviteljica tov. Julka Pečnlk se trudi, da nadomesti zamujeni pouk, da bodo vsaj najbolj pridni učenci napredovali. Sola je začasno v privatni hisi, ker Šolsko po- slopje še vedno ni obnovljeno. Izgleda pa, da bo tudi ta rana zaceljena letos, kajti delavski svet kmetijsko-gozdar-skega posestva v Kočevju je v ta namen podaril dva milijona dinarjev, za en milijon pa bodo prispevali z delom vaščanL Za velikodušni dar se delavskemu svetu KGGP v Kočevju toplo zahvaljujemo. Hkrati s šolo bo urejena tudi prosvetna dvorana, z delom pa bomo pričeli takoj, ko skopni sneg. * Prejšnji mesec je uprava državnega posestva v Koprivnlku izplačala vsem delavcem prej odtegovani del zaslužka do višine 20%. Tako so bili spet enkrat postavljeni na laž vsi tisti nergači, ki so trdili, da ta odtegljaj ne bo nikdar izplačan. Posamezne družine so dobile pri tem Izplačilu tudi nad 60.000 dinarjev. Starček DGLAS V DOLENJSKEM LISTU GOTOV USPEHI Lovro Rems iz Črnomlja odgovarja Na članek z naslovom »Sprejeti okrajni proračun govori o krepitvi gospodarstva Bele krajine«, objavljen v Dolenjskem listu štev. 6-IV dne 13. februarja 1953, se čutim dolžnega, da resnici na ljubo dodam nekaj ugotovitev, ki pokažejo moja Izvajanja na drugi redni seji OLO Črnomelj 7. febr. 1953 v nekoliko drugačni luči. Izjave, katere naj bi izrekel na okrajni skupščini, niso v članku tov. Janez Viktoviča ni'ti točne, niti postavljene v izrečenem pogledu. Kot izvoljeni predstavnik belokranjskih privatnih obrtnikov, sem smatral za svojo dolžnost in pravico, da pokažem realen položaj našega obrtništva, njegovo zmogljivost in pripravljenost izpolnjevati bremena do družbe in države, v kolikor ne presegajo gospodarske moči malega obrtnika. Stojim na stališču, da povprečni belokranjski obrtnik ni nikak kapitalist, ki bi se okoriščal s tujo delovno silo, ampak le delaven človek, ki z enim ali dvema vajencema z lastnimi žulji služi kruh sebi in svoji družini. Mislim, da bi pisec citiranega članka lahko bolje poslušal in razumel moje besede, če bi ga ne vodila tendenciozna misel o našem kapitalističnem bistvu. Ko sem vprašal, kakšna bremena so letos namenjena privatnim obrtnikom, mi je nameščenec OLO Črnomelj tov. Košir odgovoril, da se je dohodnina, to se pravi davčno breme brez prometnega davka, povečalo od lanske odmere treh milijonov na letošnjih osem milijonov dinarjev. Postavka se mi je zdela brez večjega pomišljanja previsoka. Že lanske dajatve so bile dovolj visoke, da smo jih % težavo zmagovali. Preprost račun nam pove, da se je obrtniški davek na dohodnino v primeru z letom 1951 povečal za 268%. Iz naslova VitkoviČevega članka bi človek sklepal, da se bo tudi obrt gospodarsko ojačala. Ce pa po pi-ščevem mnenju privatna obrt ne spada v belokranjsko gospodarstvo, je popolnoma razumljivo, da je treba tak balast uničiti Mislim pa, da je v naši socialistični državi dovolj prostora za vsakega poštenega delovnega človeka in tudi ni namen državnega vodstva uničiti malega obrtnika. Da je gospodarski obstoj za obrtništvo ogrožen, že močno čutimo, ker naročila vedno bolj padajo, za trgovino pa mojster z enim vajencem ne proizvaja. Za mojo trditev tudi jasno govori naraščanje števila odjav obrti ln krepitev nekontroliranega- malo obdavčenega, vendar pa močno razvitega šušmarstva v Beli krajini. Glede trditve o zaslužku polovice spodnjih hlač: ta opazka je padla v sledeči zvezi: Moj zaslužek pred drugo vojno je bil 40 do 50 dni dnevno, za kar sem lahko kupil eno srajco in spodnje hlače, dočim zasluži danes povprečen obrtnik 400 do 500 din, kar zadošča polovici cene spodnjih hlač. Tudi o žgan-cih, o katerih sem na seji govoril, je pisec stvar potvoril. Nisem trdil, da jemo obrtniki samo dvakrat na dan, ampak da so na mizi večkrat tudi dvakrat dnevno žganci. S tem sem hotel povedati, da obrnikom, ki si v potu svojega obraza služIjo kruh, nI postlano z rožicami, ne morejo si privoščiti luksuza, niti razkošja v hrani. Tudi tov. Vlktovič je izučen obrti ln ce bi bila obrt res neizčrpen vir lahkega zaslužka, bi on raje prejel za delo v obrti, ne pa posedal v pisarni. Obrtniki nismo socialno zavarovani, ni nam priznana nobena dotacija za okrepitev obrti, niti nimamo raznih drugih bonitet, ki jih nudi socialistična država delavcem in nameščencem. Imamo pa bremena, ki jih kot zavedni državljani radi spolnjujemo, ker vemo, da države brez davkov ni, v kolikor nam bremena ne prizadenejo ekstistenenega minimuma. In končno, zakaj sem glasoval proti proračunu? Nisem mogel prevzeti odgovornosti nasproti svojim volilcem glede zvišanja davka na dohodnino iz treh milijonov na osem v letošnjem letu, ker močno dvomim v Izterljivost tega zneska od gospodarsko in tehnično nizko razvitega belokranjskega privatnega obrtništva. Kot odločen demokrat se podrejam sklepu veČine in apeliram na belokranjsko obrtništvo, da po svoji državljanski dolžnosti poskuša uresničiti sklep večine. Ljudski odbornik zbora proizvajalcev OLO Črnomelj: Rems Lovro iNIllftl^ 50 let novomeškega vodovoda (Nadaljevanje) Vodovod je dosegel vrhunec svoje zmogljivosti v letu 1936. Takrat so potrebe potrošnikov prerasle količino dnevno načrpane vode. Sledili so ukrepi kot n. pr. prepoved pranja perila na vodovodu, zalivanje vrtov itd. Začeli pa so tudi s tehničnimi pripomočki: z direktnim črpanjem vode v vodovodno omrežje, z zapiranjem in odpiranjem cestnih vodovodnih zasunkov ter s prečrpavanjem vode iz nižje ležečih predelov omrežja v višje, kot je to primer v Cankarjevi ulici. Seveda pa so vsi ti tehnični ukrepi tudi kvarno vplivali na vodovodne naprave, čeprav so potrošnikom prinesli začasne izboljšave. Z direktnim črpanjem vode v omrežje so prišle v cevi in razcepe ogromne količine peska, ki nam še danes delajo velike preglavice. Predvsem občutimo to n. pr. pri Črpalki za Cankarjevo uliejo ter v vseh zasun-kih celotnega omrežja, ki so se s stalnim odpiranjem ln zapiranjem marsikje že tako obrusili, da prepuščajo vodo. V vodovodnem omrežju se pojavljajo neenakomerni tlaki, ki povzročajo vidne in nevidne napake na kritičnih mestih vodovodnega omrežja. Trenutno ima novomeški vodovod v samem mestu in bližnji okolici 4091 registriranih potrošnikov vode, vendar pa V tej številki niso vštete ustanove kot n. pr. bolnice, internati, garnizija JLA, gimnazija šola, hoteli s tujci, tovarne, jetnišnica in sodišče ter prehodne osebe, tako da je treba prišteti še vsaj 5B00 oseb, skupno torej 9800 potrošnikov. Od prvotnih 4000 oseb, ki naj bi jih oskrboval mestni vodovod, se je Število do lani dvignilo na 9600 potrošnikov, kar Je skoraj enlnpolkrat več. Dvignila se Je tudi poraba vode na osebo: od nekdanjih 100 litrov na osebo na dan na 200 litrov — se pravi, za enkrat več in je za današnje potrebe vodovodna zmogljivost trikrat premajhna. V vodovod se Je zaradi njegove zastarelosti praktično le malo vgradilo oz. investiralo. Ze pred vojno ni bil vzdrževan tako, kakor bi tako dragocena naprava to zaslužila. Se to, kar je bilo za njegovo vzdrževanje narejenega, je bilo največkrat le provizorij (kot n. pr. pocinkane cevi, ki so jih položili, a so danes premajhne.rjavijo in marsikje puščajo vodo). Mesto je bilo med vojno močno bombardirano in vodovodno omrežje na večih krajih pretrgano, zaradi česar se je že tako dotrajano omrežje na stikih zrahljalo. Zaradi tega cevi marsikje puščajo in povzročajo pomanjkanje vode v višjih legah. Več takih napak smo seveda že našli in popravili, vendar so Še skrite, kar opažamo po previsoki potrošnji vode. Zato bo treba vse cevovode odkopati in preizkusiti. Zaradi slabih vodovodnih naprav v mestu in na zahtevo prebivalstva Brš-Ijina je bilo treba zasilno urediti tudi vodovod za Bršljin in za potrebe gar-nizije JLA. S pomočjo komande JLA Je bil poloZen nov cevovod lz litoželez- Za tem obzidjem je zajet studenec novomeškega codovoda nlh cevi premera 80 mm dolg približne .300 lit/min, zgrajena Je bila črpalnica 9000 lit/min, zgrajena je bila črpalnica povečan in dobetoniran pa tudi Osol nlkov rezervoar, kjer je zgrajen tud: čistilnik. Vse to pa je sevada le začasna ureditev. Sprožila pa je — med drugim I — v Novem mestu diskusijo, naj bi se celoten problem vodovoda rešil s črpanjem vode iz Krke. Omenil sem že, da so svoj čas biološke ln fizikalne preiskave vode v Sto-pičah pokazale zadovoljive in celo odlične rezultate. V arhivu najdeni zapiski poznejših bakterioloških in fizikalnih preiskav (iz leta 1934) to ponovno potrjujejo. Voda je, tako je omenjeno, čista, brez bakterij in za uživanje primerna. V opombi pa je večkrat navedeno, da je studenec zunaj slabo zavarovan in da je možna okužba vode na površini zemlje. Na podlagi teh ugotovitev so studenec leta 1936 zavarovali z močnim betonskim obzidjem, ki pa kvaliteti vode ni koristil. Nasprotno — pri ponovnih preiskavah vode v letu 1938 so ugotovili, da je voda bakteriološko neprimerna. Lahko bi sklepali, da je začela po kopanju temeljev obzidka udirati v sam izvir površinska voda, ki je studenec onesnažila in pokvarila kakovost prej odlične vode. Začeli pa so opažati tudi zmanjšanje vode v izvirkih, kot to pripoveduje mlinar-domačin, ki najbolj pozna stanje vode. Kaj nam povedo tokrat številke? Leta 1894 in 1899 so merili izdatnost vseh izvirkov v mesecu avgustu pri mlinu in ugotovili, da znaša 210 litrov na sekundo; poznejših meritev ni zaslediti. Ponovne meritve leta 1951 — čez dobrih 50 leti — so v najbolj kritičnem, sušnem času, v avgustu, pokarale, da dajejo izvirki približno 62 litrov vode na sekundo, v lanskem poletju pa 68 litrov na sekundo. Pripomniti pa moram, da mi Je bil ze merilni aparat le žleb mlinskega kolesa, ura ln meter, zato bi bilo prav lahko mogoče, da je vode kak liter več aH manj. Upajmo pa, da tudi takih suš ne bo zlepa, kot so bile v preteklih letih. Ker se je voda bakteriološko poslabšala, jo Je bilo treba klorirati. Kot ml je znano, so s tem začeli leta 1942. Med vojno je bil klorizator uničen, zato so vodo prva leta po vojni klorirali s klorovim apnom kar v glavnem rezervoarju. Leta 1949 smo dobili od »Unrre« nov amerikanski plinski klorizator; od tedaj se voda avtomatično klorira. To ne zahteva samo okužba Btudencev. odkoder vodo črpamo, temveč tudi naslednji faktorji: Kot sem že omenil, obstaja možnost, da so vodovodne cevi pokvarjene in propustne. Kadar je v njih dovolj pritiska (vode, ki teče od rezervoarja), to ni tako hudo. Ponoči, ko smo primorani vodo na večih krajih zapirati, pa cevi na propustnih krajih vsrkavajo vodo oz. vlago, ki se nahaja v zemlji ob ceveh. Po ulicah so vse vodovodne cevi položene ob kanalih ali celo pod njimi; le-ti pa so slabo narejeni in gotovo puščajo tudi kanalno vodo (tak primer smo odkrili na Ljubljanski cesti na križišču dr. Vaupotičeve ulicel). Obstaja torej stalna nevarnost, da vdere v cevovod fekalna voda, ki lahko povzroči množična obolenja, kot se je to lani n. pr. zgodilo v Kočevju in tudi že v drugih mestih. Zato sanitarna inšpekcija budno skrbi za zadostno klori-ranje vode na vseh krajih in predelih mesta, kar pa je za naš sistem vodovoda kot granadni sistem težko izvedljivo za vse kraje oz. predele mesta. Štev. 12. DOLENJSKI LIST Stran 3 Slovenska izseljenska matica — dolgoletna želja slovenskih izseljencev v tujini V preteklosti se za slovenske izseljence v njihovi rojstni domovini niso kdo ve kaj brigali. Vezi z njimi so se vedno bolj rahljale, z izseljenci v Egiptu, Avstraliji in Uragvaju pa sploh niso obstojale. Naši ljudje na tujem so spričo te mlačnosti postajali vedn» bolj narodnostno malodušni, domovina jim je bila vedno bolj oddaljena in tuja. Toda ti Slovenci, ki so sedaj ameri-škU kanadski, argentinski, francoski, nemški, itd. državljani, nam vendarle niso tujci, saj imajo mnogi še tu matere, očete, vsi pa setre in brate ter nečake, nekateri pa celo sinove in hčere. Dolžnost njihove rojstne domovine je, da jim pomaga čim dlje ohraniti narodno zavest. Naša velika kulturna dediščina, naša sedanja kulturna dejavnost, naša narodno osvobodilna boi*ba in naša herojska graditev socializma, nam nudijo neizčrpen vir, s katerim lahko povezujemo naše rojake v tujini na čvrst in trden, pa tudi ponosen odnos do rojstne domovine, ne da bi se pri tem dotaknili njihovih patriotskih čustev in dolžnosti do njihove nove domovine. Pomoč rojstne domovine lahko krepko podaljša narodno življenje naših izseljencev, ki se krčevito oklepajo svojih narodnih domov, odrov, knjižnic in čitalnic, društev in časopisov. Mlademu slovenskemu pokolcnju, ki nezadržno tone v globine tujih narodov, med katerimi so se radili, učili in vzgajajo, ki mu pa vendarle ni vseeno od kod Izhaja in kakšna ja zemlja njihovega rodu — rojstna domovina lahko pomaga ohraniti zavest narodnostnega porekla. Iz takih plemenitih in domoljubnih nagibov je bila pred dvemi leti ustanovljena v Ljubljani Slovenska izseljenska matica, ki je v teku svojega delovanja žela že lepe uspehe in se močno zasidrala med slovenskimi izseljenci. ROJAKI POZDRAVLJAJO USTANOVITEV SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE Na urad Slovenske izseljenske matice prihajajo dnevno številna pisma, v katerih rojaki hrepene po rojstni domovini, ne glede na to, kakšnega političnega prepričanja so danes naši izseljenci. V pismih se zahvaljujejo za pozornost, ki jim jo izkazuje Matica bodisi z dopisovanjem, bodisi s pošiljkami slovenskega čtiva ,not, pesmaric, slovenskega koledarja za leto 1953, folklornih razglednic in revije »To- variš«, ki je bila v celoti posvečena slovenskim Izseljencem in z drugim prosvetnim gradivom. V pismih pišejo Matici, koliko lažje jim je življenje v tujini, ker zatrdno vedo, da se v njihovem starem kraju razgovarjajo o usodi slovenskih izseljencev, ter obžalujejo, da ni bila Matica ustanovljena že pred tridesetimi leti. Takrat niso vedeli, na koga naj se obračajo v domovini, če pa so se, so od tam prejeli le i— molk! Čutili so se popolnoma odrezane od svoje rojstne grude. Zato pa danes z največjim veseljem in navdušenjem pozdravljajo ustanovitev Slovenske izseljenske Matice, katero prosijo, naj stori vse kar je v njeni moči, da se slovenska beseda v tujini čim dlje ohrani! SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA MORA POSTATI VSESLOVENSKA ORGANIZACIJA Da bi Matica čim bolj poglobila stike s slovenskimi rojaki v tujini, si je za letošnje leto postavila obsežen program. Kakor v bodoče vsako leto, bo priredila »Izseljenski teden«, z namenom, da se seznanijo naši ljudje z življenjem slovenskih Izseljencev in seveda tudi s cilji Matice. Do konca leta bo izdala »Slovenski Izseljenski družinski koledar« s slikami, v katerem bodo sodelovali s prispevki tudi izseljenci sami in naši domači sotrudniki. Poleg tega pripravlja Matica tudi Kratko zgodovino slovenskega naroda v slovenskem in angleškem jeziku, slikanico v angleščini o razvoju športa v novi Jugoslaviji, kar bo zlasti zanimalo v tujini rojeno slovensko mladino. Matični odbor je tudi sklenil povečati vso skrb izseljencem — trajnim povratnikom in reševanju njihovih težav. Da bi pa Matica vse te naloge uspešno uresničevala, je ena njenih važnih nalog letošnjega leta, organizirati članstvo Slovenske izseljenske matice po vsej Sloveniji, ki naj bi bilo v pomoč Matici pri njenem domoljubnem delu. V cilju, da bo postala Slovenska izseljenska matica res vseslovenska organizacija, postavlja Matica svoje pododbore po vseh krajih v Sloveniji, odkoder pretežno izhajajo slovenski izseljenci: v Črnomlju, Novem mestu, Kočevju, Krškem, Trbovljah, Ljubljani, Ljubljani-okolici, Postojni, Sežani, Gorici, Murski Soboti In đrugod. V maj- »Samo v prvih dveh številkah sem dobil novic za dva dolarja...« Tako nam je pred dnevi pisal v 8 strani dolgem pismu naš naročnik Gregor Janachek iz Seattla {Washington — USA) in takoj v uvodu potožil, da sta z ženo poslala sestri, bratom in vnukom v Belo krajino paketov v skupni vrednosti 500 dolarjev. V vsakem pismu pa sta jih tudi spraševala, naj jima vendar pišejo v Ameriko, kako so preživeli vojno, kdo je bil pri partizanih in kdo pri belogardistih, naj jima pišejo novice iz znanih krajev itd. Samo enkrat jima je eden izmed bratov pisal, da »je pri nas glih tako kot je bilo takrat, ko sva bila še midva tam«. »Drugega nam ne pišejo, kot tole: ,To me boli in tam me boli, pa to nu-cam in tega nimam, pa prosim, ne pozabita na nas pa zbogom .. .* Taka pisma niso zame vredna znamke! Saj jim rad pomagam, kolikor je mogoče, ali vesel bi bil, če bi zvedel karkoli od tega, kar bi jaz rad vedel. V Vaših prvih dveh letošnjih številkah pa sem dobil novic za dva dolarja in Vam zato pošiljam v pismu še pet dolarjev, da bom brez skrbi prejemal Dolenjski list« Tako pravi v svojem pismu Gregor Janachek z ženo Mary. Prav zanimivo bi lepo piše, čeprav je že skoraj pol stoletja v Ameriki. »Najbrž ste že po pisavi spoznali, da nisem kak sprijen študent. Klicaje in pike vam bom poslal pa v posebni kuverti, pa jih postavite, kamor hočete...«, se v nadaljevanju pošali naš naročnik Janachek; moramo pa kar priznati, da piše lepše slovenski kakor marsikdo, ki je vseh zadnjih 40 let živel v Sloveniji. »Ko sem prišel v Ameriko, se nisem znal podpisati, brati pa tudi ne veliko. Tega je bil kriv kaplan, ki me je večkrat v šoli preklestil, zato sem raje v Kučarju gnezda iskal ali pa se ob Kolpi potepal. Spominjam se še, kako so prišle matere v šolo po otroka s samo-kolnico, ker ga je kaplan tako pretepel, da ni mogel stati na nogah...« Nato se zanima Gregor Janachek za vodo v Beli krajini, piše o svojem delu v rudnikih in o kmetijstvu, in pravi, da je star 65 let, pa ni še nikoli v življenju tako dolgega pisma napisal. Pošiljamo mu lepe pozdrave in se mu zahvaljujemo za poslane revije in časopise. Upamo tudi, da naš tednik, redno prejema in da mu vsaka številka prinese kaj novega iz znanih domačih krajev. ših izseljenih krajih pa postavlja Matica svoje poverjenike. Naloga članov podobdorov je, da prirejajo v svojem kraju predavanja o izseljenstvu in sestavljajo programe za prireditve, Izlete, oglede raznih razstav in podobno za tisti čas, ko se bodo mudili slovenski izseljenci na obisku v domovini. Delovanje teh pododborov bo Matici v veliko pomoč in bo pripomoglo k še boljšemu zbliževanju z našimi rojaki. Izvaja se že tudi akcija za pridobivanje članstva: kolektivnega članstva in posamezih članov. Člani posamezniki morajo imeti vse lastnosti resničnega in nesebičnega rodoljuba do naše socialistične domovine. Članarina za posamezne člane znaša 10 din mesečno; kolektivni člani do 100 članov kolektiva plačajo letno dva tisoč dinarjev, za vsakih nadaljnjih sto članov pa po 1000 dinarjev več. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 50.000 dinarjev ustanovnine. Naj ne bo zavednega Slovenca, ki ne bi pristopil k tej domoljubni organizaciji in s tem pripomogel, da bo slovenska beseda v tujini čim dlje živela. Slovenska izseljenska Matica »Kako je zdaj čisto drugače v domovini...« 266 »Dolenjskih listov« zapusti vsak petek ljubljansko pošto; na vse strani sveta jih potegnejo vlaki, letala in ladje — povsod so doma naši rojaki, ki so se pred 40, 50 leti izselili iz Bele krajine in Dolenjske, da bi poiskali srečo v tujini. Čedalje več je pisem, ki jih dobiva naše uredništvo od novih naročnikov — izseljencev Iz Amerike, Zapadne Evrope itd. Iz vseh govori posebno veselje, da so naleteli na domač časopis, poln znanih krajev in Imen, poln spominov na mladost, ki so jo preživeli na rodni grudi. Premalo imamo prostora, da bi lahko objavili vse, kar nam pišejo rojaki. Od časa do časa pa bomo natisnili tudi njihova pisma. Prosimo jih, da opozore na Dolenjski last prijatelje in znance, ki ga morda v njihovi okolici Se ne poznajo, za prijaznost se jim lepo zahvaljujemo! »Po 38 letih sem bila predlanskim v domovini,« nam je pred dnevi pisala v daljšem pismu Angela Rossman iz Shebovgana, ki pravi med drugim tole: »Če gre človek s čisto vestjo po svetu, gre lahko križem sveta — tako so mi rekli, ko sem bila še mala deklica doma. Že zgodaj sem jedla grenak kruh, ki mi ga nikjer niso dali z do-boo voljo. Mama mi je umrla, ko sem bila stara pet let. Vzeli so me za svojo v neko družino v Regrčo vas, in sem bila potem do 18. leta pri drugih ljudeh. Za deklo je bilo vedno vse dobro, Iz pisma Antona Tomšiča — „Big lonyja iz Oaklanda" Gotovo vas bom iznenadil s tem skromnim poročilom. Najprej se moram predstaviti, kdo sem: zibelka mi je tekla v vasi Deden dol, pri Višnji gori, to je mestu, kjer so imeli pred leti polža priklenjenega, pa ko so prišli .Makaronarji', je neznano kam pobegnil ... V Ameriko sem prišel leta 1903, pa me še vedno zanimajo slovenski listi. Leta 1908 je prišla sem tudi mlada cvetka, stara 22 let, iz Zagrada, fara Škocjan — po 17-dnevnem bivanju je postala moja žena; pozneje je postala mati in od tistega časa jo kličem vedno ,naša mama'.« Tako začenja dolgo in zanimivo pismo Anton Tomšič iz Oaklanda v Cali-forniji, ki je v »Prosveti« priporočil že mnogim Dolenjcem, da naj si naroče naš tednik. V »Prosveti« smo večkrat zasledili njegova pisma; iz vseh govori naprednost in duh novega Časa. »Vaš list *z veseljem berem,« nam piše med drugim Anton Tomšič. »Vidim pa tudi, da še precej ljudi v novi Jugoslaviji vse verjame, kar prihaja iz Rima. Vidim, da nekateri ljudje ne razumejo, da se taka podrtija, kakor je bila Jugoslavija po vojni, ne da zgraditi v petih letih. Tukaj smo med zadnjo vojno vedno producirali in še producirano s polno paro, v Jugoslaviji pa ste samo razbijali in požigali. Neki rojak mi je pravil, da mora v Jugoslaviji delavec delati samo za obutev dva meseca; v Ameriki zadostuje samo en dan, pa Še nekaj za slivovko ostane. Kako pa je bilo pod Avstrog-ogrsko monarhijo? Jaz sem delal na kmetih, služil sem za hlapca, letne plače sem pa dobil 72 goldinarjev — sedaj vidite, koliko časa sem moral delati za par obutve! Ne bom pretakal krokodilovih solz za Avstro-ogrsko monarhijo. Ako pa nova vlada dela pomote, jih bo sčasom popravila. Kdo pa ne dela pomot? Tisti, ki nič ne dela... Brali smo, kaj vse je počenjala duhovščina v zadnji svetovni vojni. Organizirala je belogardiste in ščuvala svoje razbojnike proti Osvobodilni fronti. Makaronarji v Rimu so se oborožili, papež jim je požegnal orožje, zahvalili so se mu za blagoslov in mu lizali prstan na roki, v Jugoslaviji pa so se hinavsko prekrižali in morili, ^GLASUJTE V »DOLENJSKEM LISTU« požigali ter počenjali nečedne in grozne stvari v imenu boga in vere. V Ameriki imamo sedaj veliko teh beguncev, največ takih, ki imajo krvave roke. In te begunce pere sedaj »Ameriška domovina«, zagrizen list, da mu ni para. Brali smo v »Ave Maria koledarju« pretečeno leto, da imenuje Škofa Rozmana pregnanca. Kdo ga je preganjal? Saj je vendar delal vse v »imenu boga in vere«, pa je bolj zaupal svojim petam kot pa bogcu in pobegnil v Ameriko, da sedaj tukaj lenobo pase na račun nezavednega slovenskega naroda. Amerika je menda pribežališče grešnikov. Brali smo tudi grozne stvari o morilcu Artukoviču, ki ga jugoslovanska vlada zahteva od ameriške vlade. Cerkvene oblasti se za njega potegujejo in imajo dobre advokate za njega, se razume, zakaj! Ce naša vlada izroči kriminalca Artuko-viča jugoslovanski vladi, pride potem na vrsto tudi škof Rozman...« Tako kramlja v svojem dolgem pismu Anton Tomšič in želi na koncu listu mnogo uspehov, vsem naročnikom pa pošilja prijateljske pozdrave in se zahvaljuje Jožetu Kocjanu iz Zagrada, ki mu je naročil »Dolenjski list«. Pošiljamo mu tople pozdrave in željo, da bi naš tednik še priporočal znancem — Dolenjcem. tudi plesnivi kruh. Zgorilo se je, da je družini, kjer so me imeli za svojo, zbolela krava, jaz pa sem bila ravno takrat tudi bolna na pljučnici. Krava je poginila, jaz pa sem ostala. Gospodinja pa mi je rekla: zakaj nisi umrla ti, pa nam bi mar raje krava ostala. Za kravo smo morali plačati, za tebe pa nič... Takrat mi je bilo devet let in sem si vse dobro zapomnila. Hodila sem v šolo v Smihel, ki so jo vodile usmiljene sestre. Za mene niso bile usmiljene, ker so delale razlike med hčerami bogatih kmetov in našo revščino. Nihče ni skrbel za moj napredek — pa kako rada bi se kaj naučila! Kako drugače je zdaj v domovini! Zasledujem vesti iz znanih krajev, pa vidim, kako se revno ljudstvo izobražuje na tečajih, v šolah itd. Mladina se uči obrti, dekleta kuhanja in gospodinjstva. Kako važno je to za mlada dekleta — če so izučena, bodo tudi dobre gospodinje. Prištevam se med Progresivne Slovenke in sem ponosna, da lahko pomagamo potrebnim sirotam v stari domovini. Tu pri nas je vse po navadi; dela je dovolj, zaslužka tudi, draginja pa seveda tudi tako visoka, da si ne moreš dosti ali skoraj nič prihraniti. Lepo Vas pozdravlja Angela Rossman.« Smrtna kosa med rojaki v Ameriki V Clevelandu je umrla po daljši bolezni 77-letna Marija Stritar, rojena Pire dom* iz Jurke vasi. V Ameriki je živela 50 let. V istem kraju je umrla Frančiška Kuinik, rojena Rodič. stara 67 let. Doma je bila ls Dohruške vasi pri škocjanu. V kraju La Salle. 111.. je preminul Josik Miklav&io, star 72 let. Doma je bil in Gornje Preša-vice pri Šentjerneju- Zapustil je ženo. 13 otrok in 21 vnukov In vnukinj. V Garden Grove, Calif. je podlegel srčni hibi Anton Lavriba doma iz Dolenje Nemške vasi pri Trebnjem. V Kanadi, v kraju Kirland Lake je umrla zaradi urine kapi 54-letna Ana Skube, rojema Miklic, doma ls Starega trga pri Trebnjem, od koder se je preselila v Kanado pred ifi leti. V kraju Vanoour v Kanadi je umrl, zadet od er&ne kapi, Marko Pezdirc, doma ii Drafilft ori Metliki- Na operaciji je umrl v Los Amgelesu, Calif., Anton Žagar, doma iz Karteljevega pri Mirni peči. v kraju Jonhstown, Pa. j« umrl 66-letni Anton Kolar, doma Iz fient-lovrenca na Dolenjskem, v kraju Traunik-Mich. pa Frank Mikulič, doma iz Travnika pri Loškem potoku. Rojaki v Ameriki zbirajo prispevke za spomenik v Šentjerneju »Prosveta«, glasilo Slovenske narodne podporne jedno te, ki izhaja v Chi-cagu, poroča 27. februarja, da v mestu La Salle zbirajo prostovoljne prispevke za Šentjernejski spomenik. Rojak Jerrv Gorentz iz Johnstovvna, Pa, sporoča, da Ima nabranih že 120 dolarjev, kar je lep začetek. Mary Furar pa poziva vse znance In rojake, da bi vsak prispeval po svoji moči. ttJt.t Lamut Vlado: Kozolec (risba — 1952) DVOJNA MORALA V današnji družbeni stvarnosti Je morala socialističnega človeka pojem, ki se mora z novimi vzgojnimi metodami čimprej uresničiti, če hočemo sebi in svetu prikazati, da je socializem Titove Jugoslavije pričel ustvarjati novega človeka, da je skratka socializem tukaj zaradi ljudi, a ne ljudje zaradi socializma. Vsako drugačno pojmovanje bi nujno vodilo v lažidemokracijo, ob kateri se ogrevajo ponekod še tisti, ki drugače govore kakor mislijo, drugače delajo kakor govore. Naša sodobna šola ne potrebuje lažnih priveskov za dosego vzgojnih ciljev. Tuja ji je vsa mistična navlaka, s katero je predvojna šola, vprežena v metodo kateheze, mrtvičila naši mladini duha, da je s slepo pokorščino kazala v šoli drugačen obraz kakor doma. Ni še tako dolgo, odkar se je v naše šole uvedel pouk družbene in moralne vzgoje, ki ima samo en namen: dopolniti naš učni program s sistematičnim razvijanjem zavestnih moralnih odnosov med posamezniki ter med posamezniki in družbo. Učni načrt za pouk dru'bene in moralne vzgoje po pravici poudarja, da je najvišja moralna vrednota humanizem, da moramo mlademu človeku pokazati moralne vrednote, ki so bile ustvarjene v teku zgodovinskega razvoja in ki sestavljajo ta humanizem. Naj- višjo stopnjo vzgojnega smotra bomo dosegli takrat, poudarja načrt, ko bo mladi človek svoje znanje in poznavanje moralnih vrednot in teženj uporabljal v praksi in bo kot osebnost združeval v sebi vrline družbeno odgovornega, patriotičnega in humanega človeka. Ali je za tem ciljem kdajkoli v preteklosti korakal vzgojitelj, ki je eno učil, drugo delal? Ali moremo trditi, da so bili prav vsi veroučitelji v tem pogledu iskreni vzgojitelji? Ali je bil krik pobožnjakarskih staršev ob odpravi verouka iz naših šol, češ da bo zdaj mladina pokvarjena, ker ne bo v šoli poslušala »božje besede«, zares iskren, zares porojen iz skrbi za pravilni duševni razvoj naše mladine? Ali ni bil ves ta veter umetno razpihan v boju zoper socialistično šolo, zoper progresivno učiteljstvo, ki je vsa povojna leta vse bolj in bolj čutilo, da postaja mladina v mislih in včasih tudi v dejanjih dvolična, ker je šola učila eno, katehet drugo? Na vsa ta vprašanja naj odgovori nadaljnje izvajanje mojega članka, v katerem želim prikazati, kakšne uspehe j'J dosegla lažna vzgoja tistih, ki jim je šlo za vse kaj drugega, kakor za to, da bi vzgojili poštenega, domovini in občeljudskim koristim predanega člo- veka. Dvojna morala, ki je kot posledica izkrivljene vzgoje danes prilastek dvoličnežev, ki jih želim prikazati, je s svojimi pogubonosnimi posledicami nagnala na napačno pot v življenje mlade ljudi, ki bi tjakaj nikoli ne zašli, če bi bili deležni dobre vzgoje. Ničesar ne želim skrivati! Z opisom dejanj, ki so izzvala kazensko zasledovanje, želim v boju za resnico in pravico prispevati našim staršem v razmišljanje nekaj dejstev, da bodo tudi sami izluščili resnico, oplojeni z resnico 1 vzgajali in se borili za zmago resnice. Nič zato, če bo nekaj ljudi poimensko prizadetih! Naj vedo tudi oni, da dvo-ličnežem, ljudem z dvojno moralo, ni mesta med poštenimi ljudmi, i V zadnjih mesecih leta 1952 je bilo j v Dragatušu in okolici aretiranih šest l fantov v starosti od 19 do 26 let. Vzrok aretacije: kriminal. Vlomi, tavine, kraja koles itd. Aretiranci so bili odvedeni, i kamor spadajo, poštenim ljudem pa se ' je ob vprašanju, kje je iskati vzroka za zavoženost teh mladih ljudi, vrival v zavest odgovor, da je za to obilno kriminalileto iskati vzroke v nemogoči vzgoji mladine, ki od svojih staršev ni nikdar slišala drugega kakor zahtevo, da je treba pridno hoditi v cerkev. Vse drugo je bilo postranskega značaja: tudi kraje, vlomi itd. V Dragatušu živi družina Verder-ber. Vsi Verderberjevi so čezmerno pobožni. Njihovo pobo*njnkarstvo se je izražalo tudi v tem, da so neprestano čepeli v cerkvi. Vse lepo in prav, če bi Verderberjevi tudi tako živeli, kakor so se okolici prikazovali s svojim po-božnjakarstvom. Nikomur ni zabranjeno hoditi v cerkev, ali pošten človek bi pričakoval, da v takih ljudeh ni dvojne morale. Verderberjevi imajo 19-letnega sina Janeza. V noči od 16. na 17. november preteklega leta pa je Janez v družbi soseda Kumpa Petra vlomil v domačo Kmetijsko zadrugo. To sta mlada pokvarjenca storila na ta način, da sta že pred časom ukradla ključe od vrat zadruge in se potem dolgo in načrtno pripravljala na vlom, V času priprave na vlom sta bila oba fanta pogosto v cerkvi, pa tudi pri spovedi. Doma so vsak večer molili rožni venec. Po vlomu sta si vlomilca ukradeno blago iz zadružne trgovine tovariško razdelila in odnesla vsak svoj delež na svoj dom. Verderberjev Janez je celo povedal svoji pobožni materi (pravi zagrizeni tercialki!), kaj je storil. In glejte čudo prečudno: pobožna mati je doma z vso ostalo družino jedla v zadružni trgovini ukradeni sir in lizala ukradene bonbone ... Budni miličniki so seveda kmalu prišli na sled vlomilcema in jih vtaknili za zapahe. Ko je bil Verderber Janez aretiran, je njegova mati brž poskrila vse ukradene predmete, ker je računala na hišno preiskavo. To pa ji ni dosti pomagalo, kajti tudi skrito blago je kmalu prišlo na dan. Zaključek? Ali je sin Janez kot vlo- milec zares edini grešnik? Ali dejstvo, da je njegova pobožna mati, ki je z otroci vsak večer molila rožni venec in jih naganjala v cerkev, vedela za vlom in se okoristila z njim, opravičljivo s čim drugim, kakor s tem, da je ta ženska z dvojno moralo vzgajala tudi svoje otroke v hinavce? Tisti, ki so sami obremenjeni z dvojno moralo in so tudi njo vzgojili v dvoličneža, so sokrivi, da je mati nadaljevala z izkrivljeno vzgojo pri svojih otrocih. In če vrednotimo to sodelovanje z dvojno moralo obremenjene Verderberjeve pobožne družine pri vlomu sina Janeza, se nam vsiljuje misel, da ta vlom ni bil prvi. Blagoslov, ki ga je bil sin deležen od svoje matere, ki je skrila ukradene predmete iz zadružne trgovine, potrjuje, kako lažno je bilo vse, kar je ta družina počenjala v svojem pobožnjakarskem nastrojenju. Bolj ko nad samim vlomom se pošten človek upravičeno lahko zgrozi nad dvojno moralo takšne matere in njene pobož-njakarske družine. * Pomudimo se še pri drugem draga-tuškem primeru dvojne morale: 8. januarja t. 1. je Babic Ana iz Dragatuša št. 7 prejela anonimno pismo sledeče vsebine: »Pišemo ti, da boš znala, kakšne hčere imaš. Tvoja, Sajevčeva in Tkal-čeva se vlačijo po birtijah. Tvoja hodi na gasilske sestanke, k maši pa ne! V (Nadaljevanje na 5. strani)) Stran 4 DO LE N J S KI LIST Štev. 12. SEMENSKI KROMPIR IN ŽIVINOREJA lavna skrb zadružnikov na Veliki Loki X v ivv i i vi ■■■ a ■■ Se o čiščenju m škropljenju sadnega drevja Poldrugi milijon dinarjev je prinesel blagajnik kar v nahrbtniku ... Kmečka delovna zadruga »Ivan Cankar« na Veliki Loki je ena izmed štirih, ki so še ostale po reorganizaciji v novomeškem okraju v taki obliki, kot prej. Izstopna mrzlica lani pa tudi tej zadrugi ni prizanesla. Štiri družine je potegnila iz zadruge »privatna« bolezen, nekaj pa so jih zadružniki sami postavili pod kap, češ, kaj hočemo s papirnatimi »zadružniki«. Ta izguba zadruge ni prizadela, čeprav je izstop posameznih družin sredi leta povzročil težave pri obdelavi, toda ne za dolgo. Ko so odpravili še nekatere ostanke kolhoznega sistema v upravljanju, se je zadruga močno okrepila, letni obračun pa je v številkah pokazal uspehe dela in pravilnega gospodarjenja. Nad 25 ton žita, 129 ton krompirja, od tega 48 ton priznanega semenskega krompirja, 24.000 litrov mleka, povečanje vrednosti osnovnih sredstev, od vsega pa navzlic suši nad 3,536.000 din brutto dohodka, to je lanski obračun, se pravi, toliko so lani zaslužili zadružniki. Pridelek krompirja so razen potrebne količine za seme prodali. Še sadje jim je vrglo nekaj tisočakov zaslužka, z vinogradom pa so imeli izgubo, ker je spomladi slana poparila trte. Med dohodki imata glavni postavki krompir in živinoreja, zato sta ti dve panogi tudi najboljši kažipot za usmerjanje gospodarstva v bodoče. Gospodarski račun jim je sicer zdrsnil iz rok takoj v začetku, vendar tudi brez njega niso slabo gospodarili. Zaslužka niso obračunavali po vloženih delovnih dnevih, pač pa po tem, koliko je katera skupina ustvarila dohodkov. Zaslužek ni bil slab. Zadružnik Barle se je zadovoljno smehljal, ko je na občnem zboru 24. februarja pri obračunu prejel blizu 200 tisočakov. Pol- Bežen pregled po naših sadovnjakih v tem času nam kaže, da sadjarji še vedno ne čistijo sadovnjakov. Se vedno je polno neočiščenega in neobrezanoga sadnega drevja. Lastniki zanemarjenih sadovnjakov pozabljajo, da so po uredbi o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja dolžni do vsakega 1. anrila sadno drevje očistiti, vsa suha, stara in po ameriškem ka-parju močno napadena sadna drevesa izkopati ali posekati. V okolici Novega drugi milijon dinarjev je na občni zbor , hektarski donos vse pa na gospodar- megta kakor y mes"u gamem Je letog skem računu. Vsa dela so razdelili na , opazitj pQJav posebncga pomIajevanja prinesel blagajnik kar v nahrbtniku, da je lahko vsem zadružnikom v gotovini izplačal zaslužek po odbitku akontacije, ki so jo prejeli med letom. Zaslužek se je povečal nasproti letu 1951 za 6.87 odstotkov. Zadi-užniki so letos prvič določili sredstva za plačevanje zemljiške rente za vloženo zemljo, določili so tudi večji znesek za investicije, zlasti pa so poskrbeli za bolne in onemogle člane ter za strokovno in kulturno izobrazbo. Tako so določili, da dobi vsak zadružnik povrnjene stroške zdravljenja, vsak pa ima tudi pravico, da gre enkrat na leto k specialistu na zdravstveni pregled. Zadruga povrne članom tudi stroške zdravljenja zob. Dela nezmož-■ nim članom so določili od 1500 do 2000 din mesečno, starim nepreskrbljenim 1 pa od 800 do 2000 din mesečno. Po-i sebne dodatke v naturi so predvideli za družine s številnimi majhnimi otroci, prav tako pa tudi materam za čas pred porodom in po porodu. Vsak član zadruge, ki se poroči v zadrugi, dobi enkratno podporo 20.000 din, če pa se poroči drugam, dobi 5000 din. Lep znesek so določili za kulturni sklad, ker menijo, da je izobrazba zadružnikom nujno potrebna. Iz tega sklada bodo črpali sredstva za nakup knjig, časopisov in revij, za podpore kulturnim društvom, glavni znesek pa za štipendije dijakom kmetijskih šol. Kulturni sklad je prav gotovo eden najbolj koristno naloženih. Bodoči načrt dela velikoloških zadružnikov je sila preprost, pa prav zato toliko bolj razumljiv in gospodarski. Se več semenskega in drugega krompirja, še večja pažnja živinoreji, ker sta ti dve panogi za njih najbolj donosni, obenem bodo nadaljevali borbo za višji štiri kategorije; po teh bodo ob koncu leta obračunavali zaslužek, V načrtu imajo nakup še enega traktorja, da bodo lahko zmanjšali število konj. Zadruga bo najela obratni kredit, da bo lahko ves zaslužek izplačevala sproti. Ko so izvolili nov upravni odbor s tovarišem Antonom Lavriho na čelu, so izvolili še skupinovodje, brigadirje in skladiščnika, da bo delo tudi v bodoče potekalo nemoteno. Ustvarjeni dohodki te zadruge so toliko bolj pomembni, ker izvirajo izključno samo iz kmetijstva. Zadruga nima nobenega gozda niti za lastno potrebo, to je za steljo in drva. Dosedanja borba zadruge za dodelitev gozda iz državne imovine je bila brezuspešna, čeprav je takih gozdov v bližini dovolj. Ne bi mogli trditi, da pri reševanju tega za zadrugo zelo važnega vprašanja ni vmes tudi kaj nepotrebne birokracije. Prav bi bilo, da se to vprašanje čimprej reši v korist zadruge, saj je gozd dobremu gospodarstvu prav tako roti'eben kot njive. R- po ameriškem kaparju uničenega sad nega drevja. To pomlajevanje obstoja v tem, da sadjarji puste samo golo deblo in od vej pol do 1 m dolge štrelje. Takšen način pomlajevanja je brezuspešen, je škoda dela, ker bo drevo hitro šlo po zlu. Sadna drevesa, ki so zaradi bolezni že itak izčrpana, tega načina pomlajevanja ne bodo prenesla in se bo drevo prej ali slej posušilo. Pomlajevanje je za drevo težka operacija in je lahko prenese samo drevo, ki je Še dovolj močno in dobro gnojeno. Takšen način pomlajevanja vidimo v Dršljtnu, koloniji, Irci vasi itd. Vsem lastnikom tako pomlajevanih dreves svetujemo, da naj izsekajo sadno drevje in bo pametneje v jeseni posaditi mlado drevje. To sadno drevje bi moralo biti pomlajeno že pred letom ali dvemi, in bi ga bili še lahko rešili. Ti, za naše gospodarstvo slabi zgledi, naj bodo zadnji opomin vsem onim, ki puste okuženo sadno drevje vnemar in naj jih prepričajo, da bomo le z rednim zimskim in poletnim škropljenjem, z izdatnim gnojenjem in rednim čiščenjem obvarovali sadno drevje pred uničenjem. Po uredbi morajo posebne komisije občinskih ljudskih odborov pregledat! vse sadovnjake ,če so očiščeni. Cas za pregled je določen od 1. do 10. aprila. Nujno je, da enkrat začnemo s kazenskimi ukrepi proti tistim, ki hote nočejo Čistiti sadnega drevja. Vloženi trud naprednih sadjarjev je zastonj, ker so zanemarjeni sadovnjaki leglo raznih bolezni. škropljenje v letošnjem letu še nI povsod zadovoljivo, čeprav imamo sedaj v prometu dobra in še dokaj ce- Gospodarsko stanje občine Adlešiči naj pomaga dvigati umno sadjarstvo! Občina Adlešiči leži na skrajnem jugovzhodnem delu črnomaljskega okraja. Z novo teritorialno razdelitvijo in združitvijo prejšnjih KLO je nastala večja občina, h kateri so priključene tudi vasi Milici, Marindol in Paunovičt ki so prej spadale k sosedni Hrvatski, ako ravno so na levem bregu Kolpe, Ta priključitev je bila izvedena na splošno željo prebivalcev navedenih vasi. Geološki sestav področja adlešičke občine je izrazito kraški teren z velikim pomanjkanjem vode v poletnih mesecih. Iz teh razlogov je pridelek na skromnih njivicah skrajno slab, obdelovanje pa zahteva veliko naporov. Mehanizacija obdelave zemlje v teh krajih sploh ni možna. Kar pa velja za vso Belo krajino, velja toliko bolj za adlešičko občino: ima izredno ugodne pogoje za sadjarstvo, ki bi lahko ob smotrnem gojenju veliko pripomoglo, da si kraj opomore. Sadjarstva bi se morali oprijeti vsi kmetovalci, i