Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 2021 31 PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE•izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, univ. dipl. inž. grad. janja.kramer@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, Maribor; Gasilska zveza Slovenije, Tržaška cesta 221, Ljubljana doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. miso.kuhta@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, Maribor Strokovni članek UDK 614.841.45:69.01 Povzetek l Učinkovitost požarnovarnega projektiranja stavb je v prvi vrsti odvisna od usposobljenosti projektanta ter ustreznih predpisov, ki določajo zahteve požarne var- nosti, s katerimi se varujejo življenja ljudi in živali ter premoženje. Z upoštevanjem požar- novarnostnih ukrepov pri projektiranju preprečujemo nastanek in izbruh požara, širjenje požara po stavbi in širjenje požara na sosednje objekte, predvidimo ustrezne evakuacij- ske poti in sisteme za javljanje in alarmiranje ter naprave za gašenje in dostop gasilcev, kar so tudi osnovni ukrepi varnosti pred požarom za objekte, opredeljeni v Gradbenem zakonu [UL RS, 2017a]. Skladno z veljavno zakonodajo ima projektant več možnosti, kako pristopiti k upoštevanju ustreznih ukrepov požarne varnosti: po načelih veljavne teh- nične smernice ali s projektiranjem po zadnjem stanju tehnike. Ukrepi po obeh pristopih se lahko med seboj zelo razlikujejo, ključno pa je, da se doseže predpisan nivo požarne varnosti. Zakonodaja s področja projektiranja požarne varnosti je v slovenskem prostoru še vedno pomanjkljiva, trenutno je odgovornost glede požarne varnosti objekta v celoti prenesena na projektante in nadzornike, pri čemer požarno soglasje pri projektni dokumentaciji gle- de načrtovane stopnje požarne varnosti ni več zahtevano. Članek podaja pregled trenutno veljavne zakonodaje s področja projektiranja požarne varnosti v Sloveniji in povzema ugotovitve glede morebitnih pomanjkljivosti oziroma ne- dorečenih področij. Vključeni so statistični podatki števila in vzroka požarov v objektih v zadnjih petnajstih letih ter analiza vzrokov v povezavi z veljavnimi predpisi. Ključne besede: požarna varnost v stavbah, zakonodaja s področja projektiranja požarne varnosti, projektiranje požarne varnosti, požarnovarnostni ukrepi Summary l The effectiveness of the fire safety design of buildings depends primarily on the designer’s skills and the relevant regulations that prescribe the fire safety measures required to protect people, animals and property. Designing of fire safety measures prima- rily prevents the development and outbreak of fire, the spread of fire in the building and to neighboring buildings, and also provides for appropriate escape routes, alarm systems and extinguishing devices and access facilities for the fire brigade. According to the valid regulations, the designer has several possibilities to approach the design of suitable fire PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE FIRE SAFETY DESIGN OF BUILDINGS IN VIEW OF LEGISLATION IN FORCE Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 202132 safety measures: according to the valid technical guideline or with the design according to the latest state of the art. Due to the different approaches, the measures can differ considerably, but the important thing is that the prescribed level of fire safety is achieved. Fire safety regulations are still very deficient in Slovenia, while the responsibility for fire safety in buildings depends entirely on the designers and construction managers, with no additional consensus on fire safety projects. This article presents a review of the current fire safety regulations in Slovenia, with the main focus on the shortcomings and undefined areas. Some statistical data on the number and causes of fires in buildings over the last fifteen years are included. Key words: fire safety in buildings, fire safety design legislation, fire safety design, fire safety measures 1•UVOD Požari v objektih v svetu so vsako leto vzrok za veliko število smrtnih žrtev in povzročijo ogromno materialno škodo. Požari so poleg naravnih in tehničnih nesreč ena od najpo- gostejših nesreč v Sloveniji, pri katerih pos- redujejo sile za zaščito reševanje in pomoč [URSZR, 2020]. Slika 1 prikazuje požar v stanovanjskem objek- tu; po uradnih podatkih Sistema za poročanje o intervencijah in nesrečah (SPIN) [URSZR, 2020] je vsako leto več kot 25 % vseh inter- vencij na območju Slovenije zaradi požarov na objektih, v zadnjih desetih letih pa so, kot vzrok, pri več kot polovici vseh požarov zabe- ležene gradbene in tehnične pomanjkljivosti. Iz uradnih evidenc je razvidno, da je v obdobju zadnjih desetih let skokovito naraslo predvsem število požarov na industrijskih objektih in deponijah odpadnih snovi, kar izkazuje slabo stanje požarne varnosti tovrstnih objektov. Vzrok za poslabšanje stanja požarne varnosti v industriji je lahko tudi v prehodu na tržno gos- podarstvo v času po osamosvojitvi Slovenije, ko so se v podjetjih zaradi zmanjševanja stroš- kov začela ukinjati prostovoljna industrijska gasilska društva. V letu 1988 je v slovenskih podjetjih delovalo 192 prostovoljnih industrij- skih gasilskih društev, danes jih je zgolj še 45. Požara vedno ne moremo preprečiti, lahko pa z ustreznimi požarnovarnostnimi ukrepi omili- mo njegove posledice. S temi ukrepi v prvi vrsti preprečujemo nastanek in širjenje požara ne glede na razlog nastanka. Požarnovarnostne ukrepe lahko v osnovi razdelimo v tri skupine: – ukrepi pasivne požarne zaščite, – ukrepi aktivne požarne zaščite, – organizacijski ukrepi. Prvi korak pri projektiranju požarne varnosti je določitev koncepta požarne varnosti in s tem načrtovanje aktivnih, pasivnih in organizacij- skih ukrepov požarne zaščite, ki jih projektant izbere in določi glede na vrsto stavbe, želje investitorja ter zahteve zakonodajalca. Zakonodaja s področja požarnovarnega pro- jektiranja in gradnje objektov se razlikuje med državami. Vsem sestavljavcem zakonov pa je skupno, da morajo slediti že uveljavljenim pravilom glede koncepta in strukture vsebine zakonov in podzakonskih aktov, ne glede na državo. Vsi veljavni zakoni, ki opredeljujejo požarno varnost, vsebujejo kombinacijo bistvenih zah- tev glede preprečevanja nastanka in širjenja požara po stavbi, varne evakuacije uporab- nikov objekta ter posredovanje gasilcev, ki jih dosežemo s kombinacijo pasivnih, aktivnih ter organizacijskih ukrepov in jih lahko strnemo v: – ukrepe za zmanjšanje možnosti vžiga, – kontroliranje širitve požara in dima, – zagotovitev izhodov za prebivalce objekta in dostopa za gasilce, – ukrepe za preprečitev porušitve konstrukci- je. [Stajnko, 2016] Zahteva po varnosti pred požarom je takoj za zahtevo po mehanski odpornosti in stabilnosti ena izmed bistvenih zahtev za objekte po ve- ljavnem Gradbenem zakonu [UL RS, 2017a] in je tako za projektanta obvezujoča. Z analizo v članku želimo ugotoviti, kakšno je stanje na področju projektiranja požarne varnosti v Sloveniji, kdo nosi odgovornosti ter na kakšen način je področje projektiranja požarne varnosti zakonsko urejeno in kakšno je stanje veljavnih predpisov. Z uveljavitvijo Gradbenega zakona [UL RS, 2017a], ki je veljaven od 17. 11. 2017, uporab- lja pa se od 1. 6. 2018, so se do neke mere spremenili tudi nekateri pripadajoči izvršilni predpisi. V prispevku je podan pregled trenut- no veljavnih predpisov oziroma tistih, ki se še uporabljajo, dokler ne bodo na osnovi zakona izdani novi, ki so ključni in obvezujoči pri pro- jektiranju požarne varnosti stavb. Sliki 1• Požar v stanovanjskem bloku na Gosposvetski cesti v Mariboru 14. 7. 2020 (vir: Gasilska brigada Maribor). izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta•PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 2021 33 2• PREGLED VELJAVNE ZAKONODAJE S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI OBJEKTOV Na področju projektiranja požarne varnosti stavb v Sloveniji so bistveni naslednji predpisi, ki so zapisani po veljavni hierarhiji: Zakoni – Gradbeni zakon [UL RS, 2017a], – Zakon o varstvu pred požarom [UL RS, 2012]. Pravilniki – Pravilnik o požarni varnosti v stavbah [UL RS, 2004a], – Pravilnik o zasnovi in študiji požarne var- nosti [UL RS, 2013], – Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumen- tacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov [UL RS, 2018]. Med pomembnejšimi pravilniki, ki opredeljuje- jo načrtovanje požarne varnosti objekta v fazi projektiranje, so še: – Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih apa- ratov [UL RS, 2005], – Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah [UL RS, 2009a], – Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele [UL RS, 2009b], – Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti in požarnih redov [UL RS, 2004b]. Tehnične smernice – Tehnična smernica: Požarna varnost v stav- bah [MOP RS, 2019]. Pomembne usmeritve za projektante so poda- ne še v naslednjih smernicah: – Tehnična smernica: Zaščita pred delova- njem strele [MOP RS, 2009], – Smernice Slovenskega združenja za požar- no varnost ([SZPV, 2003], [SZPV 2008], [SZPV 2010a], [SZPV 2010b], [SZPV 2010c], [SZPV 2012a], [SZPV 2012b], [SZPV 2016], [SZPV 2017], [SZPV 2019]). Prevzeti evropski standardi (SIST EN) – Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije -1-2 del: Splošni vplivi – Vplivi požara na konstruk- cije [SIST, 2004], – Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstruk- cij -1-2. del: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij [SIST, 2005a], – Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij -1-2.del: Splošna pravila – Požarnoodporno projektiranje [SIST, 2005b], – Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih kon- strukcij iz jekla in betona -1-2.del: Splošna pravila – Požarnoodporno projektiranje [SIST, 2006], – Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij -1-2.del: Splošna pravila – Projektiranje po- žarnovarnih konstrukcij [SIST, 2005c]. Gradbeni zakon [UL RS, 2017a] Področje požarne varnosti je v GZ [UL RS, 2017a] neposredno in posredno opredeljeno v naslednjih členih: – V 15. členu je varnost pred požarom defini- rana kot ena od bistvenih zahtev za objek- te poleg zahtev po mehanski odpornosti, higienski in zdravstveni zaščiti ter zaščiti okolja, varnosti pri uporabi, zaščiti pred hru- pom, varčevanju z energijo in ohranjanju toplote, univerzalni graditvi in rabi objektov ter trajnostne rabe naravnih virov. – V 17. členu je podana razširjena splošna razlaga bistvene zahteve varnosti pred po- žarom; bistvena zahteva pa je še podrob- neje razdelana v Pravilniku [UL RS, 2004a], ki hkrati predstavlja pravni okvir delovanja Tehnične smernice [MOP RS, 2019]. – S 24. členom je določeno, da predpisi lahko zahtevajo obvezno uporabo standardov ali tehničnih smernic oziroma določijo, da ve- lja domneva skladnosti z zahtevami pred- pisa. Če je privzeta domneva o skladnosti z zahtevami predpisa, se hkrati opredeli- jo tudi metode in postopek, v katerem se dokaže, da projekt, v katerem je projektant uporabil rešitve zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo za- nesljivosti kot projekt, pripravljen z uporabo tehničnih smernic ali obveznih priporočenih standardov. Skladno z GZ [UL RS, 2017a] je zadnje stanje gradbene tehnike stanje, ki v trenutku, ko se projektira ali gradi, pomeni doseženo stopnjo razvoja tehničnih zmog- ljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upošteva- nju razumnih stroškov. – S 26. členom je določeno, da se izpolnjeva- nje bistvenih zahtev za projektiranje, grad- njo in vzdrževanje objektov ter izbrane ravni oziroma razrede gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati, in na- čin njihove vgradnje opredeli s tehničnimi smernicami za graditev objektov za dolo- čene vrste objektov. – V 27. členu je določen vrstni red drugih normativnih dokumentov, s katerimi se določajo pravila, usmeritve ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate, torej tudi zagotavljanje bistvenih zahtev objektov in s tem tudi požarne varnosti. Normativni do- kumenti se lahko uporabljajo v naslednjem vrstnem redu: 1. Tehnična smernica za graditev (TSG), 2. prevzeti evropski standard (SIST EN), 3. izvirni slovenski standardizacijski do- kument (SIST), 4. privzeti mednarodni standard (SIST ISO), 5. privzeti tuji standard (na primer SIST DIN), 6. druge javno dostopne tehnične speci- fikacije. Zakon o varstvu pred požarom Zakon ureja sistem varstva pred požarom, ki obsega organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu [UL L, 1989] in delno Direktiva o storitvah na notranjem trgu [UL L, 2006]. Varstvo pred požarom je opredeljeno prek načel celovitosti, zaščite, zaščite sosedovega premoženja, odgovornosti, preventive, spodbu- janja in javnosti. S 23. členom ZVPoz [UL RS, 2012] so podrob- neje opredeljene zahteve varstva pred poža- rom pri graditvi objektov. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah V pravilniku je podrobno razdelana bistvena zahteva 17. člena GZ [UL RS, 2017a], in sicer Pravilnik obravnava: – širjenje požara na sosednje objekte (3. člen), – nosilnost konstrukcije in širjenje požara po stavbah (4. člen), – evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje (5. člen), – naprave za gašenje in dostop gasilcev (6. člen). S 7. členom pravilnika se definirata izdaja in uporaba tehnične smernice »Požarna varnost v stavbah«, ki določa priporočene gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego zahtev tega pravilnika. Z 8. členom so definirani nadome- stni ukrepi, ki se lahko uporabijo namesto PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE•izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 202134 ukrepov v tehnični smernici, in sicer ukrepi iz drugih standardov, tehničnih smernic, teh- ničnih specifikacij, kodeksov uveljavljenega ravnanja ali drugih dokumentov (dovoljena je tudi uporaba tujih standardov in smernic, npr. ameriških (NFPA), švicarskih (VKF), nemških (MBO, VDS) in drugih) ter ukrepi, ki temeljijo na izračunih v okviru metod požarnega inže- nirstva. Ti ukrepi pomenijo uporabo zadnjega stanja gradbene tehnike v skladu v zakonom, pri čemer je treba zagotoviti vsaj enako stop- njo varnosti pred požarom kot s projektiranjem po tehnični smernici za vse zahtevane kriterije od 3. do 6. člena pravilnika. Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti Z začetkom veljavnosti GZ [UL RS, 2017a] je Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti prenehal veljati, vendar se trenutno v kombi- naciji z zakonom še vedno smiselno uporab- lja (122. člen). Pravilnik predpisuje vsebino zasnove požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte in študije požarne varnosti za požarno zahtevne objekte in hkrati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati odgovorni pro- jektant. Skladno z novim GZ sta se zasnova in študija požarne varnosti nadomestili z načrti s področja požarne varnosti, ki so opredeljeni v Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentaci- je in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, in je na kratko opisan v naslednji točki. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov S pravilnikom je kot del projektne dokumenta- cije za izvedbo gradnje med drugimi definiran načrt s področja požarne varnosti ter izkaz požarne varnosti, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost, s katerimi se doka- zuje izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta v skladu s predpisi, ki urejajo bistvene in drugih zahteve. Opredeljene so minimalne zahteve, ki so predpisane za tehnično poročilo in teh- nične prikaze načrtov za stavbe s področja požarne varnosti. Načrte s področja požarne varnosti glede na vrsto gradnje ter glede na namen, veli- kost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta določi vodja projekta. Za vsebino načrta s področja požarne varnosti so zahtevane projektne rešitve za izpolnitev 3.– 6. člena Pravilnika [UL RS, 2004a]. Zaradi dokazovanja izpolnjevanja bistvene zahteve varnosti pred požarom projektna do- kumentacija za izvedbo gradnje glede na vrsto, namembnost, tveganje, ogroženost in druge značilnosti objekta določi: – požarne in dimne sektorje ter morebitne nadaljnje delitve, – požarno odpornost zunanjih in notranjih delov objektov, – ukrepe za omejevanje širjenja požara po zunanjih stenah in preko strehe objekta, – požarno odpornost vgrajenih gradbenih elementov in konstrukcij, – ukrepe varstva pred požarom pri načrtova- nju električnih, strojnih in drugih tehnolo- ških napeljavah in naprav v objektu, – širine in dolžine evakuacijskih poti za zago- tavljanje hitre in varne evakuacije, – vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite, – ukrepe za neoviran in varen dostop za ga- šenje in reševanje, – vire za zagotavljanje predpisane količine požarne vode ter – dovozne in dostopne poti za gasilce ter de- lovne in postavitvene površine za gasilska vozila. Tehnična smernica: požarna varnost v stavbah [MOP RS, 2019] Tehnična smernica [MOP RS, 2019] je izdana na podlagi 26. člena GZ [UL RS, 2017a] s stra- ni ministra, pristojnega za graditev objektov. S smernico so natančno opredeljene pripo- ročene tehnične rešitve, s katerimi se doseže izpolnjevanje bistvenih zahtev za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov in izbrane rav- ni oziroma razrede proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati, ter način njihove vgradnje. Če se projektira na osnovi tehnične smernice, ni treba dokazovati skladnosti z ustreznimi predpisi, ker se ta samodejno domneva na podlagi določb Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, a s tem hkrati ni določeno prevze- manje odgovornosti pri projektiranju, nadzoru in gradnji. 2.1 OBVEZNI DOKUMENTI POŽARNE VARNOSTI V PROJEKTNI DOKUMENTACIJI Skladno z GZ [UL RS, 2017a] in Pravilnikom [UL RS, 2018] so del projektne dokumentacije načrti s področja požarne varnosti ter izkaz požarne varnosti, pri čemer se za določitev požarne zahtevnosti objekta in s tem poveza- ne pristojnosti še vedno smiselno uporablja Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti. Kriteriji, po katerih se objekti razvrščajo v požarno manj zahtevne oziroma v požarno zahtevne, so: – namembnost (stanovanjska ali večstano- vanjska stavba, upravna stavba, hotelska stavba, garažna stavba, industrijska stav- ba …), – število enot (število stanovanj, poslovnih prostorov …), – tlorisna površina prostorov, – višina tal zadnje etaže, – predvideno število ljudi v stavbi, – kapaciteta rezervoarjev, v katerih se skladi- ščijo vnetljive tekočine (bencinski servisi), – vrsta snovi v proizvodnji ali skladiščenju, – dolžina (predori), – tlak (plinovodi), – moč (elektrarne). Glede na določila Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti [UL RS, 2017a] lahko načrte požarne varnosti izdelujejo le poobla- ščeni inženirji s pooblastilom za projektiranje požarne varnosti, ki imajo opravljen dodatni strokovni izpit iz požarne varnosti pri IZS. Glede na nekatere navedbe strokovnjakov iz prakse [Glavnik, 2020] se za požarno manj zahtevne objekte načrti požarne varnosti v veliki večini primerov izpustijo. Ker se je prag za zahtevne objekte in s tem tehnične pregle- de dvignil, prav tako so bile ukinjene obvezne revizije, se velika večina objektov načrtuje brez prisotnosti strokovnjaka iz požarne varnosti [Glavnik, 2020]. 3•NAČINI PROJEKTIRANJA POŽARNE VARNOSTI IN ODGOVORNOSTI Kot je razvidno iz pregleda trenutno veljavne zakonodaje v poglavju 2, se lahko v Sloveniji objekti z vidika požarne varnosti projektirajo na dva načina: – predpisno (t. i. preskriptivno) – z upošteva- njem predvidenih ukrepov v standardih ali tehničnih smernicah, ali – ciljno (t. i. performančno), pri čemer projek- tiranje temelji na izračunih v okviru metod požarnega inženirstva, kar pomeni upora- bo zadnjega stanja gradbene tehnike, kar je opredeljeno s 24. členom Gradbenega zakona. [Hajduković, 2018]. 3.1 PREDPISNO PROJEKTIRANJE Pri predpisnem načinu projektiranja se pro- jektant za izpolnjevanje zahtev iz Zakona o varstvu pred požarom [UL RS, 2012] in izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta•PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 2021 35 Pravilnika [UL RS, 2004a] odloči za uporabo predpisa, podanega z veljavno Tehnično smer- nico [MOP RS, 2019], lahko pa uporabi ukrepe iz drugih standardov, tehničnih smernic, teh- ničnih specifikacij, kodeksov uveljavljenega ravnanja ali drugih dokumentov, kamor sodi tudi uporaba tujih smernic. Požarna varnost objekta se glede na zahteve in priporočila smernic zagotovi z ustrezno kombinacijo pa- sivnih, aktivnih in organizacijskih ukrepov. V Tehnični smernici [MOP RS, 2019] zapisani gradbeni ukrepi in rešitve so nujni za izpolnje- vanje v pravilniku predpisanih zahtev o požarni varnosti v stavbah. Upoštevanje priporočenih gradbenih ukrepov je podlaga za domnevo, da so zahteve pravilnika izpolnjene. Ukrepi varstva pred požarom so med sabo povezani in njiho- vega končnega učinka ni mogoče obravnavati izključno na podlagi analize vsakega ukrepa posebej, ampak je treba vrednotiti celoten koncept zasnove varstva pred požarom. Od- govornost za uskladitev ukrepov po tehnični smernici in drugih ukrepov, ki so navedeni v različnih referenčnih dokumentih, prevzema odgovorni projektant načrta požarne varnosti. V tehnični smernici predlagani gradbeni ukrepi zagotavljajo potrebno požarno varnost ob predpostavki ustrezno uvedenih in izvaja- nih organizacijskih ukrepov v času uporabe stavbe. Organizacijski ukrepi so neločljivo povezani z gradbenimi ukrepi in le vzajemno učinkovito delovanje obojih privede do predpi- sane ravni požarne varnosti v stavbah. 3.2 CILJNO PROJEKTIRANJE 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah med drugim namesto ukrepov, navedenih v tehnični smernici, dovoljuje tudi uporabo ukre- pov, ki temeljijo na izračunih v okviru metod požarnega inženirstva, kar pomeni uporabo zadnjega stanja gradbene tehnike, s čimer je treba zagotoviti vsaj enako stopnjo varnosti pred požarom kot s projektiranjem po tehnični smernici. Pri ciljnem (t. i. performančnem) na- činu projektiranja se upoštevajo tako lastnosti objekta kot tudi zahteve lastnika, uporabnika in okolice. Na takšen način se zajame spekter realnih požarov, ki lahko nastanejo v obrav- navani stavbi, kar omogoča naprednejše, bolj realno in efektivno projektiranje požarne varnosti v primerjavi s predpisnim načinom [Huč, 2015]. Hkrati se z uveljavljanjem ciljne- ga pristopa k projektiranju razvijajo napredni računski modeli za opis razvoja požara v stav- bah in za opis mehanskega odziva požarno obremenjene konstrukcije. Požarna varnost posameznih elementov kon- strukcij (nosilcev, stebrov, enostavnih okvirjev) se lahko na hitro določi z uporabo poenostav- ljenih empiričnih formul ali tabel, ki so osnova- ne s standardiziranimi eksperimentalnimi po- stopki, ki pa ne morejo podati celostne slike o globalnem obnašanju konstrukcije v realnem požaru. Nastanek, razvoj in potek požara kot tudi odziv posameznega konstrukcijskega ele- menta so namreč odvisni od več medsebojno odvisnih parametrov, ki jih z eksperimentom težko zajamemo. Zato je razvoj raziskav na področju požarnega inženirstva usmerjen k metodam za računsko modeliranje termodi- namičnih in termomehanskih procesov, pri čemer eksperimentalni podatki služijo kot osnova za vsako računsko obdelavo ([Hozjan, 2007], [Bratina, 2009]). 3.3 ODGOVORNOSTI PRI PROJEKTIRANJU POŽARNE VARNOSTI Načrt požarne varnosti vsebuje podrobnejše ukrepe, ki so vodilo vsem projektantom, ki sodelujejo pri načrtovanju objekta (projektan- tom gradbene konstrukcije, strojnih inštalacij, elektroinštalacij), na kakšen način morajo upoštevati navodila o požarni varnosti. Pred letom 2012 je bila za takrat zahtevane dokumente projektne dokumentacije (zasnova in študija požarne varnosti) obvezna revizija požarne varnosti, ki jo je lahko opravljal le odgovorni revident požarne varnosti, vpisan v imenik odgovornih revidentov požarne var- nosti s pooblastilom IZS-TP [Glavnik, 2020]. Z revizijo požarne varnosti se je pregledalo, ali je z načrtovanimi ukrepi varstva pred po- žarom zagotovljeno doseganje predpisanih zahtev varstva pred požarom in ali so rešitve v posameznih načrtih, določenih s predpisi o projektni dokumentaciji, usklajene z na- črtovanimi ukrepi, torej, ali so drugi udeleženi projektanti upoštevali bistveno zahtevo glede požarne varnosti, npr. prehodi strojnih inštala- cij ali elektroinštalacij. S spremembo Zakona o varstvu pred požarom [UL RS, 2012] so bile z utemeljitvijo odpravljanja administrativnih ovir ukinjene obvezne revizije. Te se glede na določila zakona izvajajo na zahtevo investitor- ja, kar pa je zelo svobodnjaško, saj investitor samodejno ne bo zahteval revizije, ker to zanj pomeni dodaten strošek. Ravno tako se je treba zavedati, da vsak dodaten gradbeni ukrep z zahtevo po vgrajevanju požarnovarnih elementov in materialov, ki so v prid izboljša- nja požarne varnosti, podraži samo gradnjo, čemur se bodo investitorji raje izognili, če bodo imeli možnost izbire. S spremembo Zakona o varstvu pred požarom [UL RS, 2012] so se v celoti tudi ukinila so- glasja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje z vidika požarne varnosti k projektni dokumentaciji. Ukinitev soglasij je pripomogla k zmanjšanju administrativnih ovir za fizične in pravne osebe, ki gradijo objekte, niso pa znani učinki na področju požarne varnosti novih objektov. Glavni namen soglasij je bil, da se preveri skladnost s predpisi in določili stroke ter da se po potrebi zahteva revizija. Odgovornost upoštevanja požarnovarnostnih ukrepov je tako popolnoma prenesena na pro- jektante, investitorje in gradbene nadzornike, kot je navedeno v Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 [UL RS, 2016]. Pri tem se upravičeno pojavi vprašanje, ali je nadzor nad projektiranimi in izvedenimi ukrepi požarne varnosti v Sloveniji ustrezen. Pooblaščeni inženir je prepuščen svojemu znanju in zahtevam investitorja, pri čemer lah- ko pogosto nastane konflikt interesov, kar se posledično odraža pri neustrezno načrtovanih ukrepih požarne varnosti. Na tem mestu se postavlja vprašanje tudi glede nivoja znanja odgovornih projektantov s področja projekti- ranja požarne varnosti, saj v Sloveniji nimamo študijskega programa, kjer bi sistematično izobraževali odgovorne projektante načrtov požarne varnosti. 4• ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV O VRSTAH IN VZROKIH POŽAROV NA OBJEKTIH V ZADNJIH 15 LETIH V preglednici 1 je prikazano število požarov po vrstah v zadnjih 15 letih. Podatki so pri- dobljeni s spletnega sistema SPIN [URSZR, 2020]. Iz podatkov o skupnem številu požarov na objektih je razvidno, da se število v zadnjih le- tih sicer ne povečuje in z manjšimi odstopanji niha okrog vrednosti 2000, pri podrobnejšem pregledu po vrsti požarov pa se lahko opazi, da se je v zadnjih desetih letih izrazito poveča- lo število požarov na kompleksnih industrijskih objektih (graf 1). V zadnjih letih so zelo pogosti tudi požari na zbirnih centrih za odpadke in deponijah, med najodmevnejšimi so: Gorenje Surovina, Mari- bor – 2013, Kemis Vrhnika – 2017, Ekosistemi PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE•izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 202136 Novo mesto – 2017, skladišče odpadnih sveč Ljutomer – 2017, zbirni center odpadkov v Dragonji – 2019, sortirnica odpadkov podjetja Salomon, Lenart – 2019, Center za ravnanje z odpadki Saubermacher – 2019, Surovina, Maribor – 2020 (slika 2). Pri analizah požarov se je izkazalo, da so med ključnimi vzroki velikega obsega omenjenih požarov gradbene in tehnične pomanjkljivosti deponij, kjer posamezni sektorji niso ustrezno ločeni s požarnimi zidovi, kar pripomore k hitremu širjenju požara, prav tako ni načrto- vanih ustreznih površin za gasilska vozila ter ustrezne oskrbe z gasilno vodo, kar gasilcem otežuje omejevanje in gašenje požara. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in nedo- rečenosti na področju skladiščenja odpadkov na prostem je bila v letu 2019 izdana Uredba [UL RS, 2019], ki predpisuje zahteve in pogoje skladiščenja trdnih gorljivih odpadkov ter ukre- pe varstva pred požarom. V preglednici 2 so zbrani evidentirani vzroki požarov na objektih za preteklih petnajst let, pri čemer so gradbene in tehnične pomanjklji- Vrsta požara Število požarov po letih 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Požari v objektih 2.203 2.282 2.314 2.172 2.179 1.985 2.385 2.468 Stanovanjske stavbe 1.235 1.242 1.162 1.197 1.285 1.213 1.367 1.463 Nestanovanjske stavbe 805 900 974 845 750 553 672 700 Objekti transportne infrastrukture 7 9 10 10 14 8 18 9 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 54 64 85 51 53 46 61 62 Kompleksni industrijski objekti 25 3 9 8 15 129 209 177 Drugi gradbeni inženirski objekti 77 64 74 61 62 36 58 57 Požari na prometnih sredstvih 545 621 589 593 487 456 471 447 Požari v naravi oziroma na prostem 1.757 1.857 2.243 1.523 1.840 1.106 2.058 2.868 Požari v komunalnih in drugih zabojnikih 528 604 642 559 552 417 612 575 Vsi požari 5.033 5.364 5.788 4.847 5.058 3.964 5.526 6.358 Vrsta požara Število požarov po letih 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020* Požari v objektih 2.210 2.165 2.326 2.363 2.629 2.254 1.981 1.704 Stanovanjske stavbe 1.282 1.236 1.401 1.500 1.645 1.364 1.240 1.043 Nestanovanjske stavbe 655 650 672 605 707 631 552 539 Objekti transportne infrastrukture 13 6 11 8 5 13 9 9 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 49 76 52 50 56 54 34 40 Kompleksni industrijski objekti 174 167 157 165 188 169 140 70 Drugi gradbeni inženirski objekti 37 30 33 35 28 23 6 3 Požari na prometnih sredstvih 409 415 441 424 488 443 490 422 Požari v naravi oziroma na prostem 1.458 939 1.598 1.478 2.474 1.076 1.642 1.635 Požari v komunalnih in drugih zabojnikih 399 385 407 428 447 377 314 327 Vsi požari 4.476 3.904 4.772 4.693 6.038 4.150 4.427 4.088 Preglednica 1• Pregled števila požarov po vrstah v zadnjih 15 letih [URSZR, 2020] (*podatki, prikazani za leto 2020, so do dne 29. 11. 2020). Graf 1• Prikaz števila požarov na kompleksnih industrijskih objektih v zadnjih 15 letih [URSZR, 2020]. izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta•PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 2021 37 Slika 2• Uničenje podjetja Surovina zaradi požara dne 2. 3. 2020 (vir: Gasilska brigada Maribor). Vzrok požara Število požarov po letih 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Človeški faktor 278 297 259 332 314 217 290 384 Gradbene in tehnične pomanjkljivosti 139 157 165 103 125 349 424 525 Eksplozija plina 0 0 1 0 3 0 0 3 Iskrenje oziroma nepravilno delovanje zavor vlaka 0 1 0 0 0 0 2 0 Neustrezno tehnično stanje sredstev, prostorov, naprav, strojev ... 11 4 9 9 7 0 70 28 Neznano 2 3 5 1 0 22 56 78 Okvara, poškodba – naprav, strojev, motorjev ... (kratek stik ...) 83 109 103 61 72 69 64 92 Statična elektrika 1 0 1 0 0 0 3 0 Vžig gorljivih, lahko vnetljivih tekočin, plinov, snovi 0 0 0 0 1 0 3 6 Vžig saj, iskrenje in neustrezno tehnično stanje dimniških naprav 42 40 46 32 258 226 318 354 Lažna prijava, nepotrebna intervencija 227 74 89 162 95 120 248 282 Naravni pojavi 20 19 37 41 18 33 63 79 Skupaj 664 547 550 638 552 719 1025 1.270 Vzrok požara Število požarov po letih 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020* Človeški faktor 473 346 578 589 770 703 543 368 Gradbene in tehnične pomanjkljivosti 624 414 848 927 1.147 1019 701 547 Eksplozija plina 0 1 0 3 0 2 1 1 Iskrenje oziroma nepravilno delovanje zavor vlaka 1 1 2 0 0 0 1 0 Neustrezno tehnično stanje sredstev, prostorov, naprav, strojev ... 28 31 43 43 57 49 41 19 Neznano 122 80 156 202 276 242 136 68 Okvara, poškodba – naprav, strojev, motorjev ... (kratek stik ...) 112 89 162 210 216 209 196 166 Statična elektrika 1 3 0 2 0 2 3 2 Vžig gorljivih, lahko vnetljivih tekočin, plinov, snovi 6 3 5 9 11 8 6 8 Vžig saj, iskrenje in neustrezno tehnično stanje dimniških naprav 354 206 480 458 587 507 317 283 Lažna prijava, nepotrebna intervencija 330 266 289 331 357 294 64 0 Naravni pojavi 83 76 119 133 222 198 145 110 Skupaj 1.510 1.102 1.834 1.980 2.496 2.214 1.453 1.025 Preglednica 2• Pregled vzrokov požarov po vrstah v zadnjih 15 letih [URSZR, 2020] (*podatki prikazani za leto 2020 so do 29. 11. 2020). PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE•izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 202138 vosti v splošnem zabeležene kot najpogostejši vzrok požara, takoj za človeškim faktorjem. Opazno je izrazito povečanje števila požarov zaradi gradbenih in tehničnih pomanjkljivosti med letoma 2010 in 2014 in nato še izra- zitejše od leta 2015 naprej (graf 2). Izmed gradbenih in tehničnih pomanjkljivosti so kot najpogostejši vzroki požara zabeleženi dim- niški požari kot posledica menjave energentov, zlasti v obdobju med 2012 in 2018 [Morgan, 2020]. Na grafu je zato ločeno prikazan trend naraščanja požarov, kjer so izvzeti vzroki okvar, poškodb – naprav strojev, motorjev ter Graf 2• Prikaz števila požarov zaradi gradbenih in tehničnih pomanjkljivosti v zadnjih 15 letih [URSZR, 2020]. vžigi saj, iskrenje in neustrezno tehnično sta- nje dimniških naprav, ki je malo manj izrazit, a še vedno naraščajoč v zadnjih desetih letih. Podani statistični podatki so sicer zelo zgovor- ni, pa vendar preveč skopi, da bi lahko omogo- čili sklepanje, ali je za takšno povečanje kriva deregulacija predpisov, kot je ukinitev požarnih soglasij, ali so vzroki drugje. Slovensko združe- nje za požarno varnost že vrsto let opozarja, da požari vsaj za zdaj niso ustrezno raziskani in da bi bilo nujno sistematično učenje na osnovi požarov, iz katerih bi se izoblikovali in dopolnjevali ustrezni požarnovarnostni ukrepi. Trenutno so o požarih na razpolago zgolj po- datki s strani gasilcev, ki vsebujejo podrobno- sti, povezane s samim posredovanjem, in niso uporabni za analizo morebitnih pomanjkljivo- sti upoštevanih požarnovarnostnih ukrepov. Forenzični pregledi s strani kriminalistov so namenjeni bolj iskanju odgovornosti v smislu, ali je požar nastal zaradi namernega požiga in ali je to možno dokazati, ne pa v iskanju konkretnih morebitnih gradbenih in tehničnih pomanjkljivosti. Tudi preiskave s strani zavaro- valnic so narejene v smeri odkrivanja obsega škode, ki je nastala v požaru, ne pa v iskanju vzrokov požara ali ugotavljanja, zakaj se je požar razširil. Na podlagi razpoložljivih podatkov o vzrokih požarov, pri čemer so dostopni zgolj zapisi s strani gasilcev, ni mogoče ugotavljati, ali so vgrajeni požarnovarnostni ukrepi učinkoviti in ali je bila požarnovarnostna oprema ustrezno vzdrževana, kar bi predstavljal pomemben podatek za projektante in hkrati izhodišče, na osnovi katerega bi lahko ugotovili ustreznost veljavnih predpisov ter izoblikovali dopolnitve in izboljšave. Analizo vzrokov požarov bi bilo tako nujno dopolniti s podatkom o starosti objekta, kakšen je bil potek samega požara, ali se je razširil v več požarnih sektorjev itd. Na tak način bi lahko lažje ugotavljali, ali so bili načrtovani in vgrajeni požarnovarnostni ukrepi ustrezni in učinkoviti, ter tako nadalje sklepali o primernosti ter pomanjkljivosti ve- ljavne zakonodaje. 5•SKLEP 6•VIRI Slovenska zakonodaja s področja projekti- ranja požarne varnosti omogoča različne pristope k načrtovanju ukrepov požarne var- nosti na objektih – z upoštevanjem veljavnih predpisov ali z uporabo metod požarnega inženirstva – ki se lahko med sabo bistveno razlikujejo, kar pa v mnogih primerih v praksi vodi do nejasnosti pri projektiranju zahtevane- ga nivoja oziroma stopnje požarne varnosti. Odgovornosti glede požarne varnosti objektov so trenutno v celoti prenesene na projektante in nadzornike, saj ni revizije načrtov požarne varnosti in s tem tudi ne načrtovanih ukrepov. Tako je pooblaščeni inženir pri projektiranju ukrepov požarne varnosti v celoti prepuščen lastnemu znanju ter zahtevam investitorja, kar pa se zagotovo odraža na slabšanju stanja požarne varnosti, saj v večini primerov tovrstni ukrepi investitorju glede na trenutno prakso in razmišljanje predstavljajo nepotrebni strošek. Prav zato je zelo pomembno, da je požarna varnost ustrezno nadzorovana s strani države, ki v praksi ne sme dopuščati zlorab, kot se trenutno dogaja [Glavnik, 2020]. Pri analizi požarov na objektih v zadnjih letih je zaslediti porast zabeleženih vzrokov požarov zaradi gradbenih in tehničnih pomanjkljivosti, a je iz tega težko sklepati, ali je to posledica deregulacije predpisov, saj so požari preslabo strokovno raziskani, da bi na podlagi posledic lahko ugotavljali morebitne pomanjkljivosti na- črtovanih in vgrajenih požarnovarnostnih ukrepov. V zadnjem času so v Sloveniji problematični zlasti veliki požari v industrijskih objektih in od- lagališčih odpadkov, ki so odraz pomanjkljivo zapisanih predpisov, pa tudi tržnega gospodar- stva, kjer podjetja velikokrat zmanjšujejo stro- ške tudi na račun slabšanja požarne varnosti. Glede na ugotovitve sledi, da bi za zagotavlja- nje ustrezne stopnje požarne varnosti objektov vsekakor bila potrebna ponovna uvedba revizij tako nad projektiranimi ukrepi kot tudi nad sa- mim vgrajevanjem pasivne in aktivne požarne zaščite. Strokovnjaki pa prav tako opozarjajo, da bi bilo treba v izobraževalne programe, kjer se izobražujejo bodoči pooblaščeni inženirji, v večji meri vključiti vsebine s področja požarne varnosti, predvsem požarne preventive, metod požarnega inženirstva in presoje tveganj. Bratina, S., Planinc, I., Poenostavljene metode projektiranja požarnovarnih nosilcev, Gradbeni vestnik, letnik 58, str. 101 – 110, april 2009. Glavnik, A., Načrte požarne varnosti naj projektirajo tisti, ki jih znajo in ne tisti, ki bi jih radi, IZS.NOVO, letnik 23, št. 95, str. 8 – 10, oktober 2020. izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta•PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • februar 2021 39 Hajduković, M., Kakšen nivo požarne varnosti upoštevamo pri gradnji objektov, spletna stran Slovenskega združenja za požarno varnost (SZPV), http://www.szpv.si/kaksen-nivo-pozarne-varnosti-upostevamo-pri-gradnji-objektov/, 2018. Hozjan, T., Bratina, S., Srpčič, S., Nelinearna požarna analiza jeklenih okvirnih konstrukcij, Gradbeni vestnik, letnik 56, str. 86 – 94, april 2007. Huč, S., Rozman, M., Kolšek, J., Hozjan, T., Performančni način projektiranja požarne odpornosti lepljenega lesenega nosilca – 1. del: Modeliranje razvoja požara v računalniškem programu FDS, Gradbeni vestnik, letnik 64, str. 91 – 100, april 2015. Morgan, R., Turk, G., Hozjan, T., Statistika požarov v objektih v Sloveniji v obdobju od 2005 do 2018, Požar, letnik 2020, št. 1, str. 14 – 16, 2020. SIST, SIST EN 1991-1-2:2004. Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije -1-2 del: Splošni vplivi – Vplivi požara na konstrukcije, Slovenski inštitut za standar- dizacijo, Ljubljana, 2004. SIST, SIST EN 1992-1-2:2005, Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij -1-2. del: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2005a. SIST, SIST EN 1993-1-2:2005, Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij -1-2.del: Splošna pravila – Požarnoodporno projektiranje, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana 2005b. SIST, SIST EN 1995-1-2:2005, Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij -1-2.del: Splošna pravila – Projektiranje požarnovarnih konstrukcij, Slo- venski inštitut za standardizacijo, 2005c. SIST, SIST EN 1994-1-2:2006, Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih konstrukcij iz jekla in betona -1-2.del: Splošna pravila – Požarnoodporno projek- tiranje, Slovenski inštitut za standardizacijo, 2006. Stajnko, I., Projektiranje armiranobetonskih konstrukcij na požarno odpornost, Diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru, 2016. SZPV, SZPV 511/03 Vgrajeni sistemi za odkrivanje in javljanje prisotnosti gorljivih plinov in hlapov, Slovensko združenje za požarno varnost, 2003. SZPV, SZPV 408/08 Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah, Slovensko združenje za požarno varnost, 2008. SZPV, SZPV 405-1/10 Naprave za naravni odvod dima in toplote, Slovensko združenje za požarno varnost, 2010a. SZPV, SZPV 405-2/10 Naravni odvod dima iz stopnišč, Slovensko združenje za požarno varnost, 2010b. SZPV, SZPV 204/10, Požarnovarnostni odmiki med stavbami, Slovensko združenje za požarno varnost, 2010c. SZPV, SZPV 411/12 Električni sistemi za zaklepanje vrat na evakuacijskih poteh, Slovensko združenje za požarno varnost, 2012a. SZPV, SZPV 412/12 Uporaba gorljivih/negorljivih gradbenih materialov, Slovensko združenje za požarno varnost, 2012b. SZPV, SZPV 512/16 Požarna varnost sončnih elektrarn, Slovensko združenje za požarno varnost, 2016. SZPV, SZPV 413/17 Zahteve za avtomatska vrata na evakuacijskih poteh, Slovensko združenje za požarno varnost, 2017. SZPV, SZPV 206/19 Površine za gasilce ob stavbi, Slovensko združenje za požarno varnost, 2019. MOP RS, TSG-N-003:2009,Tehnična smernica: Zaščita pred delovanjem strele, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2009. MOP RS, TSG-1-001:2019, Tehnična smernica: Požarna varnost v stavbah, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2019. UL L, Uradni list Evropske unije, Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, UL L št. 183, 29. 6. 1989. UL L, Uradni list Evropske unije, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, UL L, št. 376, 27. 12. 2006. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ, 2004a. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti in požarnih redov, Uradni list RS, št. 138/04, 2004b. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov, Uradni list RS, št. 67/05, 2005. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah, 2009. Uradni list RS, št. 41/09, 2/12 in 61/17 – GZ, 2009a. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele, 2009. Uradni list RS, št. 28/09, 2/12 in 61/17 – GZ, 2009b. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Zakon o varstvu pred požarom. Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ, 2012. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, 2013. Uradni list RS, št. 12/13, 49/13 in 61/17 – GZ, 2013. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022. Uradni list RS, št. 75/16, 2016. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Gradbeni zakon, Uradni list RS št. 61/17 in 72/17 – popr. in 65/20, 2017a. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, Uradni list RS, št. 61/17, 2017b. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr., 2018. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, Uradni list RS, št. 53/19, 2019. URSZR, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, SPIN – Sistem za Poročanje o Intervencijah in Nesrečah, 2020. PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZAKONODAJE•izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, doc. dr. Milan Kuhta