Pmtntna platana t rotovfol
Leto LXXII., št. sta
Ljubljana, aobota 4. marca loja
Cena Din i.-
U6n<»jb vsa m jdD peludne izvzemal jedeije to praznika. — inaarao do 00 petit vrst 9 1)1 d 2. dc hk  vrst 8 Din J 50 od 100 do 400 #rat a Oto 3. već JI inaerati petlt vrst«  Dm 4 —   pupuHt  po dogovoru, inseratiu davek posebej   —   »Slovenski Narod« veiiA uporne v iugoNiaviji Dir 12.—. ta inozemstvo Um 23 — Rokopisi se oe vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA. Rnafljeva olica štev. 5
Telefon: 81-22. 31 23, 31-24, 81-25 In 81-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L. telefon St. 65; podružnica uprava: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351
Po priznanju Francove vlade:
Nova francoska politika v Španiji
Imenovanje maršala Fetalna za poslanika pri Franoovi vladi }e bilo sprejete v Burgosu z velikim zadovoljstvom, vendar pa poudarjajo, da ne bodo pozabili dosedanjih prijateljev
Pariz, 4. marca. e. S priznanjem generala Franca in imenovanjem maršala Petai-na za prvega francoskega veleposlanika v Burgosu je špansko vprašanje s stališča francoske zunanje politike dobilo dovolj določen obris in pričakujejo v političnih krogih mirno nadaljnji razvoj dogodkov Povod temu je tudi dejstvo, da je bilo ime novanje maršala Petaina v Burgosu sprejeto z velikim zadovoljstvom in celo z navdušenjem. Maršal Petain bo odpotoval v Španijo šele po dveh tednih Izbral si je tudi že svojega pomočnika in sicer mu bo za atašeja polkovnik Lepin
Po vesteh iz Burgo?a se je včeraj posebni odposlanec francoske vlade Rochat sestal z zunanjim ministrom generalom Jordano in mu sporočil sklep francoske vlade g priznanju nacionalistične Španije.
Zunanji minister Bonnet in predstavnik nacionalne Španije v Parizu Quinones de Leon bosta danes nad^evala pogajanja o otvoritvi francosko-špcncke meje in re-patriaciji beguncev, ki ?ive v Franciji. Fancoska vlada je obvestila špansko vlado, da bo še danes dovolila odhod v Španijo 124 nacionalistom, ki so jih republikanci med svojim umikom privedli v Francijo
Zunanji minister Francove vlade grof Jordano je izjavil setrudniku »Matina« v Bureosu. da bo edino čas izbrisal neugoden vtis, ki ga :e naplavilo v nac;onalni Šna-niii zadržanje Francije med državljansko vo;no. ker je pripomogla k podaljšanju voinih strahot Zato Francija ne more zahtevati od nacionalne Španije, da bi se pokazala nehvaležno napram onim. ki so jo podpirali že od vse?a začetka. Francija je te dni napravila lepo kretnjo, ko je imenovala za veleposlanika v SpaniM enega izmed svojih najslavneiš'h sinov. Nacionalna Španiji je zaprosila istočasno v
Parizu za agrema za svojega novega veleposlanika ter se pričakuje vsak čas ugoden odgovor. Potrebno je da se čim prej pozabi preteklost ter prične sodelovanje v medsebojni harmoniji. Cas bo najboljši veleposlanik in posredovalec med Španijo in Francijo.
Zahteve socialistov
Pariz, 4. marca. AA. Socialistični parlamentarni klub je poslal predsedniku vlade Daladierju pismo, v katerem ga opozarjajo, da ni mogoče izročiti zlato Španske banke vladi v Burgosu, kajti Francoska banka tega zlata ni hotela izročiti niti zakonitemu guvernerju banke, ko je to zahtevala republikanska vlada, ki je bila kot edna zakonita v Franciji priznana. V svo-]em pismu zahtevajo da!je socialisti, da se ves vojni material, ki so ga republikanske čete pripeljale v Francijo zadrži kot odškodnina za škodo, ki so jo pretrpeli francoski državljani med špansko vojno, kakor tudi za stroške vzdrževanja beguncev.
Burgos prenapolnjen
Burgos, 4. marca. AA. Vsa nacionalna Španija v bližini bojišča je preplavljena s četami in doleimi vrstami tovornih avtomobilov z življenskimi potrebščinami.
V Burgosu se je zbralo veliko število diplomatov in drugih visokih osebnosti, tako da so vsi hoteli prenapolnjeni ter so morale vojaške oblasti rekvirirati vse hotele. O tem. kar se dodaja v republikanski Šnaniji. nimaio v Burgosu točnih podatkov Sp^šno vlada vtis, da sta dve tretjini republikanskih voditeljev za to, da se preda republikanska Španiia brez pridržkov, medtem ko je ostala tretjina voditeljev pod vodstvom Negrina za odpor do skrajnosti.
Ameriški dar za Španske
Pariz, 4. marca. e. Ameriški veleposlanik v Parizu Bullit je včeraj obiskal predsednika vlade Daladiera in mu izročil 325
tisoč frankov za Španske begunce.
Angleški poslanik v Burgosu
London, 4. marca i. Angleška vlada je imenovala dosedanjega poslanika v Bagdadu sira Mauriceja za svojega poslanika v Burgosu in je obenem pri generalu Francu zaprosila za njegov agrement.
Nove Bonetove izjave
Pariz, 4. marca. i. Zunanji minister Bonnet je imel včeraj pred zunanjepolitičnim odborom senata daljši govor, v katerem je orisal politični položaj Francije. Razložil je, zakaj so se zavlekla pogajanja za priznanje Francove vlade de jure, nato pa se je dotaknil razmerja s Španijo, Italijo in Poljsko. Dotaknil se je tudi odnoša-jev z Nemčijo, ki so se zboljšali. Ob koncu svojega govora je podčrtal popolno solidarnost Anglije in Francije.
Francoske kolonije v vojni pripravljenosti
Pariz, 4. marca. i. Minister za kolonije Mandel je imel včeraj pred zunanje-političnim odborom za kolonije daljši govor, v katerem je pojasnjeval zadnje dogodke in odgovarjal na razna vprašanja glede varnosti kolonij. Poudari al je, da so kolonije v stalni pripravljenosti in da se zaradi tega ni treba bati nobenih presenečenj.
Angleški varnostni ukrepi
London, 4. marca. e. Včeraj je zbrana angleška vojna mornarica, domovinsko in atlantsko brodovje odplula v Gibraltarski luki. Anglija ima sedaj tam zbrano skoraj vso mornarico s 24.000 mornarji. Ker se je vsa domovinska in atlantska mornarica naenkrat zbrala v Gibraltarju, smatrajo to za varnostni ukrep Anglije v teh kritičnih časih, ko prevzema general Franco vso oblast v Španiji. Sodijo, da bo angleška vlada sedaj razpravlja z generalom Fran-com tudi o nekaterih važnih vprašanjih, ki se tičejo sredozemskih držav.
Štirje italijanski letniki pod orožjem
London, 4. marca. e. O vesteh nekaterih angleških listov, da je Italija pozvala pod orožje milijon mož, trdi »Daily Telegraph« da so bile v angleških vladnih krogih sprejete skeptično Italija je res pozvala pod orožje letnike 1915, 1916 in 1917 in ima sedaj pod orožjem 4 letnike, skupaj okrog 300.000 mož.
Demanti o italijanskih vojnih pripravah
Rim, 4. marca. AA. (Štefani). Tisk demokratičnih držav je objavil te dni vest, *_a se nahaja v Sredozemskem morju 2( nemških podmornic. Ta vest je brez osnove. Prav tako je brez osnove trditev, da so odpotovale nemške čete v kolonialnih uniformah v Libijo. Poleg tega so bile razširjene tudi druge netočne in tendenčne vesti o pripravah za napad na Džibuti in Tunis.
Po volitvah v Vatikanu
Ugoden odmev izvolitve kardinala Pacellija
za papeža
Vatikan, 4. marca. d. Papež Pij XII. bo ustoličen 12. marca. Iz vatikanskih krogov se je zvedelo, da je novi papež dobil v konklavu pri prvem glasovanju 35 glasov, pri drugem 40 in pri tretjem 61 glasov. Vsi kardinali so bili že v začetku popolnoma prepričani, da bo izvoljen kardinal Pacelli že prvi dan. ter so že po prvem glasovaniu začeli pripravljati svojo prtljago za odhod.
Za novega vatikanskega državnega tajnika bo bržkone imenovan kard:nal Magli-one, ki je bil nuncij v Švici in Franciji.
Boosevelt novemu papežu
Charlston, 4. marca. AA. Predsednik Rocrevelt je poslal papežu Piju XII. brzojavko, v kateri pravi med drugim: Spo-minjajoč se z zadovoljstvom sestanka z vami o priliki vašega poslednjega obiska v Zedinjenih državah, vam pošiljam ob izvolitvi pozdrave in čestitke z najlepšimi Žel ami
New York, 4. marca. o.    Kakor poroča
aerncua »TJn ted Press« je izvolitev kardinala Pacellija za papeža izzvala v Severni tn Južni Ameriki veliko zadovoljstvo. Američan', so se za seclan-'ega papež?, navdušili že pred 3 leti ko je bi v Ameriki. Sr>ričo nieg-ov:h državnih sposobnosti ga smatrajo za najprik'ađneišega moža. ki bo nedvomno nsnešno vodia katoliško cerkev in skrbel za njen razvoi. Na evhar'stičnem konsrre-su v Buenos Airesu je imel k^rHnal Pa-e£lT razgovore z vodilnimi političnimi možmi
čestitke Francle
Pariz. 4. marca. A A. Predscćp:k republike Lebrun je poslal papežu Pnu XII. tole brzojavko: »Prosim vašo svetost, da sprejme ob izvolitvi za pontifikalnega vladarja moje najlepše in spoštovanja polne če?titke v trenutku, ko prevzema vaša svetost na prestolu sv Pet'-a mesto spoštovanega papexa Pna XI.. čigar smrt ie ogrnila ves frar>cocki narod v žalost. Te moje čestitke so izrpr. žel "a, ki jih pošilja vsa F~anc^a pont'fka^emu vladarju.«
Pariz. 4. marca. AA. Pred^edn;k francoske vlade Daladier je poclal ka^d;nalu Be'mo^tn. naictareiš°mu č^anu sv. ko^ffi-ja v Vatikanu to^e brzojavko: Zelo bom h^-a^e^on va?1' ekscelenei. ako sv. očetu Pini XTT izrade mo4'* ffloboko sno^tovan^e in naiisk^ene^še čest;tke ob njegovi izvoM-tvi za vhovnega poglavarja rimsko-kato-liške cerk-e
Angleška sodba
London, 4. marca. AA. Aangleško časopisje soglasno izraža veliko veselje nad izvolitvijo novega papeža ter izraža upanje, da bo novi cerkveni poglavar nadaljeval s politiko svojega prednika, ki je bila posvečena delu za mir ter za osebno in versko svobodo.  Listi  posebno poudarjajo velike
sbne sposobnosti novega poglavarja ka-
toliške cerkve ter pravijo, da izvolitev kardinala Pacellija za papeža pomeni, da je kardinalski kolegij pokazal, da v vsem odobrava politiko pokojnega papeža Pija XI. Izvolitev kardinala, državnega tajnika za papeža je zelo redek pojav in radi tega ta izvolitev pomeni posebno zaupan *e kardinalov do novega poglavarja katoliške cerkve. Brez dvoma bo novi papež z vsemi silami delal na to, da se ohranijo prisrčne zveze med sveto stolico ter italijansko in vsemi drugim državami. Dokazal je že s svojim prejšnjim delom, da bo znal izvajati takšno politiko.
Presenečenje v Nemčiji
Berlin, 4. marca. e. Izvolitev kardinala Pacellija za novega papeža je izzvala v Berlinu veliko presenečenje. Vzrok sta predvsem nafflica, s katero je kardinalski kolegij soglasno izvolil novega papeža, še bolj pa sama osebnost noveea poglavarja katoliške cerkve. Nemški listi v glavnem objavljajo samo njegov živlieniepis in ne prinašaio komentarjev, poudarjajo pa. da ie bil kardinal Pacelli dolpo časa v Nem-čni in ne 7Pn?ka;o tudi niegoveea odk^o nilr^a stališča napram avtoritativnim državam.
Poljski pozdravi
Varšava, 4. marca. AA   Pat: Izvolitev
msgr Pacelliia za vrhovnega poglavarja rim^ko-katoliške cerkve, je vzbudila v vsej Poljski globok vtis ter iskreno veselje. »Gazeta polska* piše o tej izvolitvi poleg d~ug**ea tole: Kot intimni sodelavec Pija XI ;e imel mser. Pacelli posebne spodobnosti. Neomajno vztraia tudi sedaj pri tem, da je treba nadaljevati z delom, ki pa je začel njesov prednik. V boju za popolno nervlvisnost cerkve kakor tudi na drugih poljih ie m*sr. Pacelli igral vodilno vlogo. Vsa Pacellijeva delavnost se odlikuje po nez7omiiivi volii v službi vere in katolicizma. V v«em katoliškem svetu si je msgr. Ppcelli pridobil veliko jt^oštovanle in ljubezen. Poljska pozdravlja novega cerkvenega poglavarja s posebnim veseljem.
Neuspeh palestinske konference
Židovski delegati odločno odklanjajo angleški načrt, po katerem bi se priznala Arabcem v Palestini premoč
London, 4. marca. 1. Včeraj popoldne je imel minister za kolonije Macdonald razgovor z židovskimi delegati o končni ureditvi palestinskega vprašanja. Zastopniki židovske organizacije so odklonili predloge angleške vlade in kaže vse, da so s tem pogajanja za ureditev palestinskega vprašanja zaključena. V ponedeljek bo sicer še en sestanek, na katerem bodo 2idje sporočili svoje končne zahteve, vendar pa ni nobenega upanja, da bo dosežen sporazum.
Tel-Aviv, 4. marca. AA. Zidje se pozivajo preko kratkovalovnih radiopostaj na od por proti angleškemu načrtu ureditve pa-
lestinskega vprašanja. V teku včerajšnje emisije je bila najavljena možnost direktne akcxije ter so bili židovski stražniki pozvani, naj je ne ovirajo.
Varšava, 4. marca. AA. Policija je včeraj aretirala v Gdansku 2 angleška novinarja, med njimi Moghama Johnson, dopis. Da-ily Telegrapha. Oba novinarja sta prisostvovala na postaji odhodu 500 gdanskih Zidov, ki potujejo v plombiranih vagonih preko Nemčije k Sredozemskemu morju, odkoder bodo nadaljevali pot v Palestino. Novinarja sta bila na intervencijo angleškega konzula po dveh urah izpuščena.
Govor Nj. Vis. kneza Pavla po radiu
Beograd, 4. marca e. Jutri ob 19.30 bo Nj Vis knez namestnik Pavle govoril po radiu v prekooceanskem prenosu o svetovni razstavi v New Yorku. Za njim bo govoril še min. predsednik Dragiša Cvet-kovič in minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomić.
Pogajanja o izvozu živine v Italijo
Reka, 4. marca. e. Danes so se na Reki pričela pogajanja naše in Italijanske delegacije o izvozu naše živine v Italijo, ki je v zadnjem času skoraj popolnoma zastal, ker primanjkuje v Italiji krme. Sedaj se je položaj izboljšal in bo izvoz v kratkem zopet normalen. Na čelu naše delegacije je direktor zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
čitajte „Slovenski Narod44!
Kriza belgijske vlade
Senator Soudan je vrnil mandat za sestavo vlade zaradi nepopustljivosti liberalcev v Martensovi
Bruselj, 4. marca. i. Socialistični senator Soudan ni mogel sestaviti koalicijske vlade in je kralja vrnil mandat. Kralj je nato ponudil mandat župana mesta Bruslja Mani, ki pa je izjavil, da ne more sestaviti vlade in je tudi vrnil mandat. Kakor vse kaže kriza še ne bo tako kmalu rešena, ker se stranke nikakor ne morejo sporazumeti
Ministri vlade, ki je v ostavki, so imeli
snoči konferenco, ki je trajala nad tri ure. Razpravljali so o političnem položaju, ker je bil Soudan zaradi nepopustljivosti liberalcev v Martensovi aferi prisiljen vrniti mandat. Po konfefrenci je Pierlot izjavil, da bo danes dopoldne odšel na dvor ter da bo prihodnja seja vlade danes ob 17. Splošno menijo, da bo Pierlot predlagal kralju razpust parlamenta.
Goring v Rimu
Berlin, 4. marca. e. Maršal Goring je prispel danes v Rim. Čeprav je njegov obisk povsem zasebnega značaja, bo imel Goring vendar priliko, da se sestane z vodilnimi italijanskimi politiki in morda tudi z Mussolinijem.
Snežne razmere
Poročilo tujskoprometnib zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS
s dne 4. UL 1939 Kranjska gora 810 m: —8, sončno, 15 cm
snega, sren; Kranjska gora — Vršič 1515 m: —5, sončno, 55 cm snega, pršič; Rateče-Planica 870 m: —4, sončno, 20 cm
snega, sren, skakalnice uporabne; Planica-Slatna 950 m: —3, sončno, 30 cm
snega, sren; Peč-Petelinjek 1440 m: —6, sončno, 50 cm
snega, pršič, prisojno sren; Pokljuka 1300 m: —6, sončno, 5 cm prši-
ča, 60 cm podlage; Bohinj »Zlatorog« 530 m: —3, sončno, 5 cm
snega, osrenjen; Dom na Komni 1520 m: —6, sončno, 145
cm snega, pršič; Dom na Voglu 1540 m: —4. sončno, 140 cm
snega, pršič; Koča na Zelenici 1534 m: —2, sončno, 205
cm snega, pršič; Velika Planina 1558 m: —6, sončno, 40 cm
snega, osojno pršič, prisojno osrenjen; Dom na Krvavcu 1700 m: —6, sončno, 65
cm snega, pršič, po robovih osrenjen; Mosirska koča: —6, sončno, 65 cm snega,
pršič;
Senjorjev dom 1532 m: —7, soinčno, 40 cm snega* pršič;
ta Pesku 1382 m: —7, sončno, 80 cm snega, pršič; 18M m: —T, sončno, 00 cm snega, sren
„Domoljub" o imenih ljubljanskih ulic
»Domoljub«, katoliško glasilo za kmet <ko ljudstvo, objavlja v svoji zadnji štivi l ki člančič z nas!o\*om »Ljubljani slo\*en sko lice!« V tem članku čitamo: »Sloven ci go\*orimo o sebi, da smo narodi in da fa Ljubljana prestolnica in središče sto\'enske ga naroda. Toda t:: naša Ljubljana je p*> svojem zunanjem licu pravo čudo božje. Saj pride domačin ali tujec v to našo na rodno prestolnico z vlakom,   potem stopi najprvo  na  Mas&ryko\'o  cesto.   Ako hoče v mesto, si lahko izbere Resljevo. Tvrševo ali Fiignerjevo ulico... To je Ljubljana, ki je v tem pogledu enaka raznim kolonial nim mestom v Afriki, toda niti malo m podobna  kulturnemu  središču e\-ropskeg*t samozavestnega r.i*roda.   Izprašamo: kate re in koliko ulic je Zag-eb po.sie/7 slo venskim možem, ah Bel grad, Sofija ali tu di sama Praga? Vsa ta mesta se tujcu na prvi hip predsta\'ijo tudi po imenih svojih ulic in trgov kot pres*o!rdce svojega rod nega naroda. S;: m o naš mehkonogi (?f), \ pasji pokorščini in \tečni odvL^nosti vzgo jeni Slovenec brez sleherne vere vase obup no išče okrog za tujimi »vzoti« in prosjači, kdo bi mu posodil ime za poglavitne ulice njegovega glavnega mesta! Kje so ostalu imena n^ših slovenskih  mož in narodnih voditeljev? Kaj smo poimenovali po Kre ku, Jegliču, Korošcu?... Ali se res že ne bo našel občinski svet, ki bi Ljubljani da! — slovensko lice? Isto velja seveda tudi za vsa naša podeželska mesta! Ali pa na pišimo čez vso Slovenijo: hlapci!«: — 'JLad njič smo citirali slično beležko iz »Gorenj ca«.
Kaho so se iz solz gradile palače ...
Slovaška je dobila avtonomijo, za katero se je zavzemala    Hlinkova klerikalna stranka. Pa še ni poteklo po! leta avtonomije — propovedovaJo se je. da bosta na Slovaškem  tekla mleko in med. ko bodo Slovaki dobili avtonomijo — pa je slovaška avtonomna vlada v tako težavnem finančnem položaju, da je prisiljena najeti veliko posojilo.  Toda kje ga  dobiti? V inozemstvu? Na to ni misliti. Bila je to rej prisiljena razpisati notranje posojilo. Za to posojilo je sedaj na Slovaškem v te ku silna uradna propaganda. Na poslu so vsi slovaški državni organi gori od slova škega ministra v centralni vladi v Pragi Si dora doli do zadnjega slovaškega uradni ka in sluge. To agitacijo za podpisovanje notranjega    posojila pa izrabljajo gotovi ekstremni elementi tudi za ščuvanje proti Čehom, kar je sploh sedaj na Slovaškem v modi. Ti elementi lažejo ljudstvu, da je slovaška vlada prisiljena razpisati notranji posojilo, ker so baje Čehi Slovake v 20 le tih gospodarsko popolnoma izsevali, čel i/ solz Slovakov so v Ptagi gradili razkošne palače ministrstev, 40.000 čeških državnih nameščencev pa je v 20 letih požrlo 14 mili jard slovaškega denarja. Na ta popolnoma neosnovana podtikanja odgc*\?rja v dalj sem. s statističnimi podatki opremljenem uvodniku četrtkovo »češke sIow«. List ugotavlja na podlagi zaključnih državnih računov za prvih 17 tet po prevratu, to Je za dobo od 1918 do 1935. da je Slovaške, plačala na davkih  in  dnrgih dajatvah r državno blagajno 24 milijard 831 milijono\ Kč, prejela pa je iz te blagajne 34 mili jard 287 mil i jonovy tore j 9 in no/ milijarde več. kakor je sp/oh vplačala \ državno kaso, Ugotavljajoč to, nadaljuje »Češke slovocc: »To je najmanjša vsota\ ki I je šla na prospeh Slovaške iz čeških po krajin. Ta vsota je bita dejansko mnogo višja. Niso se torej mogle iz slovaških sol/ graditi v Pragi palače ministrstev, a tudi češki  nameščenci na Slo\'aškem  niso slovaškemu  ljudstvu ničesar odnesli, pač pe jih je to ljudstvo potrebovalo, saj je no torično znano, da Slovaki ob os\>oboditvi niso imeli niti  sto  usposobljenih lastnih uradnikov. To je konstatacija, noben oči tek. Zavedali smo se vselej svoje dolžno sti napram Slovaški in  sredstva, ki srno jih dajali iz čeških zemelj na Slovaško, smo jih dajali radi, da bi pomagali slova škemu ljudstvu, da bi se izkopalo iz obup nih razmer, v katerih je živelo pred in mec vojno. Dokazi te naše pomoči so na Sh> vaškem vidni. Hoteli smo, da bi Slovašk< izravnali z z vpadnimi pokrajinami repubii ke, hoteli smo, da bi bila biatska Slovaški kulturno, gospodarsko in politično silna ir: mogočna.. .*
Madžarsko-nemSka
trgovinska pogajanja
Monakovo, 4. marca. AA. Madžarsko nemška gospodarska pogajanja za olajša nje trgovine med obema državama in z ureditev vprašanj, ki so nastala zar;, priključitve novega ozemlja k Madžar« k so končana.
Sorzna poročifa.
Curih, 4. marca. Beograd 10, Pariz UM
London   20.625,   New York  440,    Bruse i 74.025,   Milan  23.15,     Amsterdam 233.75 Berlin 176.60, Praga 15.08, Varšava 83. Bukarešta 3.37.
Stran
»SLOVENSKI  NAROD«, sobota, 4.
1039.
Monumentalen spomenik obmejnih Slovencev
Pred 40 leti so slovenski posojiltučarji prvič zborovali
v Narodnem domu
Maribor, 8. marca Zelo bi se motil, kdor bi nvslil, da bodo čez 40 do 50 let tudi naši d&nafenji ne-brtičnikl in palače še obdržali svojo vlogo oziroma pomen sodobne monumentalnosti — torej kot spomeniki zgodovinske vrednosti. Oe ae jim v tej dobi ne pripeti kaj drugega, že zgodovina, Id mera služiti goli resnici, bo nasproti tem ka, menit!m in železobetonskim orjakom kakor v zasrneh postavila s protjem postavljene in z blatom zamazane pritlikave ko-libe na*e in ljubljanske >Abe3inije,<. In postavila bo tem pričam udobja in razkošja nasproti vse beznice. v katerih je mu. kepono hiral in umiral večji del tistem naroda, katerega manjšina je to propadanje celote zrla ali brez razumevanja ali pa brez — vesti. Kako je z onimi spomeniki, ki jih postavlja domoljubje v sv?ji :»večni zvestobi« to nam je Še živo v spominu izza prevrata.
Je pa spomenik ,ki Je postavljen na tako granitne temelje, da ga ne more porušiti noben prevrat in ne izgl odati zob časa. Lahko ga omaje, lahko ga celo podre, ali do tal zrušiti ga ne more. To je spomenik, ki »i ga je narod sam postavil ob svvoji najtežji uri.
Taki spomen'ki so bili (in so Se) n.^ši narodni doirrrvl (menda deset vseh skupaj). Ob prevratu smo jih sam.1' pričeli ponekod kar resno — zapostavljati, češ. da ram ne morejo biti več potrebni, ker da smo itak že dosegli svojo zlato ^vo-b-«do. po kateri smo v teh naših utrdbah skozi desetletja želeno hrepeneli.
Kako pa tudi ?e danes te nase stare trfnjavve zopet potrebujemo, to vprašanje smo nedavno načeli v Članku o potrebi občinskih in narodnih domov ob meji.
Ozrimo se na eno tako našo naroclno utrdbo, na ecega onih naTodnah domov, ki povsem (predvsem stavbinsko) najbolj zaslužijo naslovno označbo.
In to je gotovo naš mariborski Narodni
dom. Monumentalen je morda se bolj po
svoji zgodovini, ki je obenem zgodovina tu dl slovenskega  Maribora,   tja desetletja nazaj, ko se je v starem, popolnoma po-oemčenem Mariboru pojavil prvi Slovenec. Spočetje Narodnega  doma  je tudi spočetje Posojilnice — pred 70 leti. Treba pa je bik> skoro celih 30 let, preden je beseda meso postala.. Trnjeva je bila pot od Želje do dejanja .zlasti Se. ker so jo s trnjem posula tudi narprotja med mariborskimi rodoljubi samimi, že ko je bila zgradnja doma na današnjem prostoru na izrednem občnem zboru Posojilnice na pobudo cdbomika Križaniča že sklenjena in izvršitev poverjena neumornemu ravnatelju dr. Glančniku je* nastal boj dveh. načel: ali naj oo to narodni dom za slovensko meščanstvo ali tudi dom za vso slovensko okolico. — Slednje načelo je naj-totpleje  zastopaj odbrraik  Poso'ffciice in prvi  slovenski   trgovec  v   Mariboru, M. Bardajls. Zmagalo pa        Glančnikovo načelo.  Narodni dem se je srečrio dogradil 1. 1S9S in se je posebno za tisti čas rej monumentalna   stavba   izrrčila svojemu namenu brez vsake otvoritvene slovesnosti.  Niti časopisje na poročalo o otvoritvi Narodnega doma samo Spindler se je tega   zgodovinsko    znamenitega dogodka spomnil s priložnostno pesmijo. Iz zgodovinske spomenice ob 50ietnlci Posojilnice pa izvem, da so v »novi zgradb:, zgrajeni  po  vzrru  mestne  hiše  v Pardubicah, našle   streho   mariborske organlzscije, predvrem Slovenska čitalnica in da po po-sojilničarji prvič zborovali v nlej dne 26-februarja 1899 — torej pred 40 leti.
Samo kdor je Maribor poznal vsaj Se med vojno, more pravilno oceniti ve'ičan-stvo narodne zavesti takratnih slovenskih rodoljubov in ae nj:'h pogumu i-n požrtvovalnosti še boij čuditi kakor pa zares monumentalnosti tega spcmenlka obmejnih Slovencev na katerega smo se danes lahko ponosni vsi S'ovenci.
Poslanstvo mariborskega gledališča
Cest d van je v vseh večjih obmejnih krafih — Skrtrmo za čim tesnejše stike med gledališčem in ljudstvom
Maribor, 4. marca
Tudi Narodno gledališče ima svojo problematiko: ali naj ustvarja le za umetnost samo na sebi ter njene ljubitelje, ali pa je njegovo poslanstvo postavljeno na širSe osnove narodno kulturnega propagandnega snovanja.
Prva teza ima svoj krog privržencev, prav tako tudi druga. Narodno gledališče v Mariboru je s svojimi svoječasnimi gostovanji v Ptuju, Celju vršilo pomembno narodno kuiturno poslanstvo v trikotu Maribor—Ptuj—Celje. Celje je pozneje prevzela Ljubljana, v Ptuju pa so se pojavile v zadnjih letih težnje po organizaciji lastnega stalnega gledališča. Svoječasno utrtim stopinjam Vala Bratine sta sledila J. Borko in Pr. Žižek.
S tem pa se niso izčrpane vse možnosti nacionalno kulturnega poslanstva, ki nedvomno pripada Narodnemu gledališču v Mariboru v odnosu do vsega mariborskega zaledja. Pohvalno je treba sicer omeniti gostovanja marib. igralcev preko poletja v posameznih krajih širom Slovenije, vendar pa bi morali misliti na sistematične je zamišljena gostovanja tudi v redni gledališki sezoni. Lep, posrečen primer praktičnega nacionalno kulturnega dela so nam dali gledališki igralci, ki sodelujejo pri »pesmi s ceste« in ki gostujejo drevi s to toplo čustveno igro pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Sv. Lovrenc na Pohorju je naselbina, ki potrebuje takšno pozornost; naše pohorsko ljudstvo bo hvaležno za prijetne urice, za besedo, ki naj v čim bolj ubranera blagozvočju prihaja z odra. Zdi se. da je oboje posrečeno: izbor kraja ter izbor igre. Kako krvavo potrebna pa je bila pobuda, o tem nas bo v polni meri prepričal uspeh predstave.
Ta hvalevredna pobuda naj bi ne ostala
osamljena. Pokazala je nove možnosti čim tesnejšega stika med mariborskim odrsko umetniškim žariščem in med našim delav-sko-kmečkim ljudstvom. Sama po sebi se utrinja misel, da bi mariborski gledališki ansambl naštudiral vsako leto ob pričet-ku sezone primerno igro. ki je na dostojni višini, ki pa na drugi strani omo?oča stik odra ter občinstva, s katero bi potem ob prostih dneh lahko gostovali v večjih krajih vzdolž naše meje. Izbrane igre ne bi smele staviti v tehničnem oziru prevelikih zahtev, prizorišče naj bi bilo skozi vsa dejanja nespremenjeno, tako da bi ne bilo nobenih neprijetnih težkoč. Narodno gledališče v Mariboru bi s takšnim sistemat-tičnim narodno kulturnim, ljudsko vzgojnim delom znatno razširi'o svoj delokrog, afirmiralo, poglobilo smisel svojega obstoja; zanesli naj bi med naš obmejni narod lepoto našega jezika, toploto naše materinščine.
Sv. Lenart v Slov. goricah, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Središče, Ptuj, Slov. Bistrica, Ruše, Marenberg, Sv. Lovrenc na Pohorju. Dravograd. Guštanj, Prevalje itd., vse to so kraji, kjer bi mariborska drama s primernim delom lahko gostovala ter razpredla s tem svoje niti med ves obmejni narod, ki bo s svojim obiskom, toplim odzivom dokazal, da ve ceniti nacionalne kulturni pomen takšne zamisli.
Za tekočo sezono je sicer že skoraj prepozna, da bi se sedaj po Sv. Lovrencu izvedel Širokopotezni načrt v navedenem smislu. Prav pa je, da mislimo na to, kako čim tesneje, čim krepkeje povezati usodo mariborskega gledališča z usodo vsega obmejnega ljudstva, ki potrebuje v naši dobi podneta, spodbude in pozornosti.
Mnogo mladih žrtev terja alkshal
j Na kožuhanju koruze je bil zaboden — S Izdan ga je
do smrti pobil
Maribor, 4. marca    pred sodniki je obtoženi Anton Pehar pri-Alkohol je v naših krajJi povzročil že ] znal svoj zl:»čin. toliko gorja, da bi lahko napisali o tem j    Nato je mali kazenski senat obravnaval   žalostni  primer,  ki  se  je   pripetil v
cele knjige. Dan za dnem padajo žrtve, ki morajo prerano ra oni svet zaradi nesrečnega alkohola. Zlasti v jeseni se množijo na našem podeželju uboji ob prilikah kožuhanja, trgatve ali drugih del, ki se opravljajo pred nastopom zime.
Tako so tudi pri nekem posestniku v Leskovcu dne 6- oktobra kožuhali koruzo. Kakor je ob taksnih prilikah navada, se zbero fantje in dekleta iz bližnje okolice, ki po končanem delu zaplešejo in se zabavljajo. Ko se je ura približala polneči, so bili fantje že precej vinjeni. Nenadoma je nastal med njimi prepir zaradi nekega malenkostnega vzroka. Posledica je bila, da je sunil hlapec Anton Pehar nekega svojega tovariša, da je padel. V naslednjem trenutku so se fantje spoprijeli, vendar pa se je starejšim posrečilo, da so vrećekrvneže pomirili. Zdelo se je, da je prepir dokončno likvidiran, .vendar pa so nekateri Peharju grozili, da se bodo že revanžirali. Ko je Pehar slišal te grožnje, je pri svojem odhodu dejal, da bo prišel vsakdo v mrtvašnico, kdor bi mu sledil. Ko je Ant:n Pehar odšel iz hiše, mu je sledil posestniški sin Ivan Herič. Kaj se je na dvorišču zgodilo, nihče ne ve. Dejstvo je samo to, da je Čez par minut Iv. Herič pritekel nazaj, se na pragu hiše Zgrudi, ter obležal v mlaki krvi. Heriča so takoj prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer pa je kmalu umrl na pcflle. dicah izkrvavitve. Zaboden je bil v levo stran prsi.
O zadevi obveščeni orožniki so storilca Antona Pena/rja kmalu aretirali. Pri zasliševanju je dejanje priznal. Izgovarjal pa se je da je pokojnega Heriča zabodel v silni razburjenosti, češ da je mislil, da ga hoče pokejni napasti in premikastiti.
Zadeva ae je končno obravnavala danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega   okrožnega   sodišča, Tudi
Rodnem vrhu v noči na £0. decembra lani. Pri posestniku Mihaelu šmigovcu so namreč delavci sekali drva. po delu jih je gospodar pogostil z jedačo in pijačo. Ura je biLa že precej pozna, ko so se delavci sprli. Najposled so se zabli'kali noži. vendar pa ni prišlo do krvoprelitja. 24letni posestniški sin Lovro Vidovic pa še ni dal miru ter je svoje tovariše polil s škafom vode, nato pa zbežal iz hiše. Za njim sd jo ubrali drugi delavci, med njimi tu Ji 251etni viničarski sin Viktor Bigec, Ki se je oborožil s kolom. Na dvorišču sta Viclo-vič in Bigec trčila skupaj. Vidcvič je potegnil nož. da bi navalil na B'gsca, toda ta je bil hitrejši in je s kolom parkrat zamahnil preti Vidovičevi glavi, da se je zgrudil in obležal. Na t:eh ležečega Vido-viča je Bigec še parkrat udaril s kolom po teleeu. Nekatere priče so še slišale, kako je Bigec za vpil: »Tu imaš. ker si v hiši odpiral nož...!« Vidcvič se ;e zavlekel še do bližnje čTvarniee, od koder so ga p:tem odnesli v hišo, kjer pa je kmalu izdihniL
Viktorja Bigeca so orožniki aretirali in pripeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Pri zaslišanju je B'gec odi;rito priznal svoj zločin, izgovarjal pa se je. ča je ravnal v silobranu. V istem smislu se je zagovarjal tudi danes depo"dne pred malim kazenskim senat:tm tukajšnjega okrožnega sodišča.
Razpravi ob zaključku lista Se nista bili končani.
— NI pravilno. V neki tuk. tekstilni tvornici je nekdo razreza! blago. Potem so razpisali nagrado, da bi izvedeli, kdo je krivec Tudi nagrada ni pomagala Nazadnje pa so odtegnili vsakemu delavcu po 10 din. Tak način kaznovanja po našem mnenju ni pravilen!
©k 10 letnici mariborske zimskosportne
podzveze
Prijateljski družabni veter športnikov v Mariboru
AVTOBUS NA POHORJE
Maribor, 3. marca Maribanka zimsko športna podzveza je dovršila s letetryum letom desetletnico svojega Obstoja. Prvotno so hoteli prireditelji tekmovanja ta jubilej slavnostno proslaviti z obširnim jubilejnim sporedem in slavnostno sejo pocjsvese v Mariboru. Ker pa bi bila ta proslava zvezana z velikimi stroški, gotovo prevelikimi za blagajne našiCi športnih organizacij, je svežina uprava sklenila, da opusti to namero, zla. sti ker ni bilo gotovo, ako vreme vendarle ne bo prisililo prirediteljev, da tekmovanje odpovejo, ter bi na ta nač-in nastali za podzvezo samo veliki stroški na račun priprav za to proslavo.
Ker se pa uprava MZSP zaveda, da z organizacijo tekmovanja ni prevzela samo tehnične strani prireditve, temveč tudi družabni del, in ker ve, da bedo mnogi zunanji tekmovalci morali v Mariboru eventualno dolgo čakati na ugodno železniško zvezo, je »sklenila prirediti vsaj prijeten družabni večer športnikov v Grajski kleti. Godba bo sprejela tekmovalce in goste na mariborskem k:lodfvoru, ko se vrnejo z večerrim koroškim vlakom, ter jih spremila na čelu povorke v Grajsko klet. kjer bodo zunanjem gostom in domačinom v prijetni družbi in ob zvokih godbe še prehitro potekli trenutki do odhoda po* sameznih vlakov. T
Do sobote ob 17. bo še sprejemala trgovina Sport-Divjak v Mariboru na Glavnem trgu, tel. 27-12 prijave za vožnjo z avtobusom v Ribnico na Pohorju. Odhod cb poi 6. uri zjutraj v nedeljo z Grajskega trga, pri do voljnem šteilu interesentov bo vozil avtobus tudi v soboto. Cena vožnje v obe smeri din 35.
OBJAVA REZULTATOV V MAKISORU
Glavna pisarna smuškega državnega prvenstva bo v stalni telefonski zvezi z vodstvom tekmovanja v Ribnici na Pohcrju ter bo na ta način tuđi oba dneva že v zgodnjih popoldanskih urah dobila rezultate tekmovanj, ki jih bo nato objavila v omarici SPD Maribor na kavarni Astoriji.
RADIJSKA POROČILA O TEKMOVANJU
Vodstvo tekmovanja za državno prvenstvo   pri   mariborski   zimsko-iportni pod-
zvezi je stopilo v zvezo z ljubljansko radijsko oddajno postajo glede objavljanja por:čil o tekmovanju. Ker ne dvomimo, da bo ljubljanska radio postaja pristala na to, opozarjamo čitatelje lista že sedaj na sobotna m nedeljska večerna športna poročila ljubijanske radijske oddajne postaje.
Narod željan zdravstven
onka
Ob priliki zdravstvene razstave pri Sv. Marku in v
Juršincih pri Ptuju
Maribor. 3. marca V rojstnem kraju našega nepozabnega dr. Pivka, v Sv. Marku niže Ptuja, se je od 5. do 11 febr. t. 1. vršila zdravstvena razstava, od 12. do 19. febr. pa v Sv. Lovrencu v Slov. gor. ali Juršincih pri Ptuju, Pobudo za obe razstavi je dal banovinski zdravnik v Juršincih, dr. Metod Spindler. Obe razstavi sta bili v zvezi z zdravniškim tednom, to se pravi: dnevno so se v obeh krajih vršila tudi zdravstvena poučna predavanja in so se pradvajali zdravstveni film.. Obisk razstave in predavanj je bil v obeh krajih rekorden.
Te vrstice bi za običajno časniško reportažo zadostovale. In vendar se mi zdi. da je treba v zvezi z gori navedenimi dejstvi spregovoriti nekaj več.
Dejstvo, da je n. pr. razstavo in predavanja v Juršincih obiskalo skoro 5000 ljudi, in sicer ne samo ožjih domačinov iz župnije Sv. Lovrenca v Slov. gor., ampak tudi iz sosednih župnij (Sv. Andraža, Dor-nave, Polenšaka, Sv. Tomaža, Male Nedelje): dejstvo, da je bilo skoro ves teden dnevno pri predavanjih po 300 do 400 in več oseb; dejstvo, da so ljudje pustili delo v gozdu ali na polju in &U k predavanjem; vsa ta dejstva so sila zgovorna. Zakaj jasno dokaaaije;o, kako si narod želi pouka, zlasti tudi zdravstvenega, dasi je na diugi strani na žalost po veliki večini v takšnem materialnem stanju, da niti polovice zahtev, ki jih stavlja problem podeželske higiene, ne more izpol-niti.
Zdravstveno stanje našega naroda, zlasti
še v krajih na Dravskem polju in v Slov. goricah, je vse prej kakor zadovoljivo. Narod to sam dobro čuti. To je pokazalo dejstvo, da se je zdravstvenega pregleda prebivalstva, ki ga je povodom razstave pri Sv. Marku niže ptuja vršila odposlanka Higienskega zavoda v Ljubljani, gospa dr. Šimenc, in ki je bil seveda brezplačen, poslužilo blizu 90% vsega prebivalstva tamošnje župnije.
Zato se mi zdi obžalovanja vredno, da se tudi sosedni okoliši niso odločili za enake prireditve ki bi bile zvezane z razmeroma malimi stroški. Lokalni činitelji (zlasti občinski predsedniki odn. odbori, zdravniki, učiteljstvo, duhovščina itd) bi morali takšne prilike izkoristiti in omogočiti narodu tako praktičen pouk o zdravstvenih vprašanjih naše zapuščene slovenske vasi. Tudi Higienski zavod sam bi ne smel samo birokratski čakati na to, da si od tu odn. tam zaželijo prireditev zdravstvene razstave, ampak bi moral tudi sam iniciativno vplivati na lokalne činitelje zlasti onih prebivalcev slovenske zemlje, kjer so zdravstvene prilike še slabše. Zdravstvena razstava, seveda stalno izpopolnjevana, bi morala sistematski in po načrtu, ki bi moral biti določen v naprej vsaj za dobo enega leta. romati od okoliša do okoliša v posameznih naših okrajih, in Stalno biti tudi v zvezi z dnevnimi predavanji in filmi. Vsak zdravstveni okoliš v Sloveniji bi moral imeti takšno prireditev vsaj vsako tretje leto. šele potem bo mogoče govoriti o poglobitvi našega zdravstveno-prosvetne ga dela.
M.!5??fe^ff5lce fa ©kolSske novice
— Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da se vrši razglas, tev obveznižkfiga razporeda tudi letos na travniku vojaškega vežballšča na Tez-nu pri Mariboru v vsakem vremenu jutri z začetkom ob 7. zjutraj ter traja nepretrgoma do 6. ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki rojeni leta 1SS9 do vključno 1915, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu'ali njegovi neposredni bli-ž ni: Kamnici, Košakih. št. petru, Teznem, Radvanju in v Studencih. Vsak obveznik naj prinese s seboj voj. knjižico. Od te do-žnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stanujejo v mestu, pa niso vojaško pristojni v Maribor; vsi obvezniki pristojni v Maribor mesto, ki bivajo izven območja m-csl-ne očine, razen v bližnji okolici; rez. častniki naše armade; vsi duhovniki; vsi stalno in začasno nesposobni; vaj težko bolni, kar bedo morali dokazala z zdravniškim spričevalom, m zelo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj in prevoznih srecistev. t. j. vozov, motornih koles, osebnih in tovornih avtomobilov. Pripominja se. da bo ta dan vozil mestni avtobus z Glavnega trga na tezensko vežballšče in naraj, kar bo obveznikom udeležbo znatno olajšalo, da bodo v najkrajšem času opravili svojo dolžnost.
— Terenske novice. V četrtek popoldne se je pripetila na Ptujski cesti prometna nesveča, ki se je po srečnem naključju končala brez hujše nezgode. Pred proda-jnlr.o g. Peršona je zavozil motociklist S. v voz s kruhom Scherbaumovega voznika. Motociklist m vedel, kam naj se ogne in nesreča je bila neizogibna. Motor je pokvarjen, vozač ima lažje poškodbe na desni nogi in tudi obleka je trpela. Vozači vseh vozil so vse premalo previdni. — V soboto bodo polagali tezenski strelci v Pulkovi dvorani obračun svojega dela. Vabljeni vsi strelci in prijatelji strelskega pokreta.
— Društvene novice. Drevi ob 20. v Narodnem domu redni občni zbor Slovon. obrtnega društva. — Jutri ob 10. na že-lezn. stadionu ustanovni občni zbor Društva prijateljev SK železničarja. — Strojniki se sestane jo jutri v Delavski zbornici. .
— Mrtvaški zvon. Umrla je zasebni ca Marija Simonic, stara 60 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
— Iz prstne službe. Premeščen je iz Splita v Maribor višji poštni kontrolor živko Dobrie
— Materinski tečaj. V torek 7. t. m. bo predavala ga. M. Ledinekova o temi »Kako spoznam svojega otroka«. Sledi predavanje A. Vode tove o pravicah in dolžnostih sodobne matere.
— Nove ot: povedi. V »Kovini« so odpove da1 i službo uradnikom in mojstrom. Kakor znano je. bilo nedavno odpuščenih 60 delavcev.
— Nočno lekarniško službo imata Al-banežejeva lekarna v Frankopanovi 18 in Konigova na Aleksandrovi 1.
— šahovske novice. Jutri v nedeljo bo v igralni sobi pri Orlu v in. nadstropju IV. rednj občni zbor Slovenske šahovske zveze s pričetkom ob 10. dop. Popoldne pa je istotam medmestna tekma Ljubljana ; Maribor — Celje na 12 deskah. Mariborski šahisti naj se javijo dopoldne med občnim zborom radi sestave moštva.
— Mariborski svinjski sejem S. marca Okoliški kmetje so prignali 212 rilcev, prodainn je bilo 91. Cene: 5—6 tednov 90 do 110. 7—9 tednov 115 do 140. Z—4 mesece 200 do 280, 5- 7 mesecev 330 do 450, 8—10 mesecev 470 do 510. 1 leto 730 do CS0, 1 kg 6—7.75 oz. 8—11.
— Sio\ enjegoriške novice. Pri zadnjem pregledu konj pn Sv. Lenartu v Sloven. goricah je ugotovila ocenjevalna komisija iz Maribora da se Slov. gorice lahko ponašajo z velikim številom krasnih, plemen, skih konj. Posestnik Breznik iz Partinja je dobil za svojo kobilo ponudbo 12.000 din!
— Gostinska vest. S. 1. marcem je prevzela znani hotel in restavracijo »Mariborski dvor« preizkušena strokovnjakinja na gostinskem področju ga. Fani Kveder.
— Nov hotel bo gradil g. Adam Crešnar na prostoru na Kralja Petra trgu, kjer so svojčas nameravali graditi Odvetniški dom. Ta načrt je pozneje splaval po vodi, sedaj pa namerava podjetni g. A. Crešnar zgraditi na prostoru ob Kralja petra trgu. Ruški in Dvofakovi ulici moderno poslopje s hotelskim in gostinskim obratom.
— Vzgojna svetovalnica posluje! Vsako nedeljo posluje pod okriljem društva >šola in domvš v knjižnici Pedagoška centrala v Kcroščevi ulici (drž. učiteljišče) od 10— 12 dop. vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, katerih vzgoja je iz kakršnegakoli vzroka težavna.
— Poučno predavanje. V sredo 8. t. m. predava v okviru »Vzajemnosti« v Delavski zbornici prof. Leon Detela o Pasteur-jevem zdravljenju.
— Tlakovanje? Pišejo nam: »Čudno zares to tlakovanje. Polaganje kock je umetnost zase. To Še ni tlakovanje, če postavljaš kocko poleg kocke. Potem pa nastanejo vdrtine. Tujci se nam lahko smejejo. Tlaku j mo pošteno, pravilno, kakor se spodobi. V tem pogledu bi bila priporočljiva intenzivnejša kontrola c
— O tem in onem. Pri tuk. glavni carinam' ci je bilo v februarju 7,963079 din dohodkov! — V Mariboru je okoli 1500 zavarovancev pri Pok. zavodu, ki se bodo lahko udeležili volitev v p. Z. — Pleskarju Fr. Smehu z Vojasniskega trga 2 so odnesli iz spalnice bankovca po 100 din. Policija išče storilce. — Pod kolesjem kmečkega voza se je znašel 29letni dninar Viktor Cmor iz Za vrha prt Sv. Ru-pertu v Slov. goricah. Ko je prevažal Cmor na polje gnoj, se je voz na ostrem ovinku nenadoma prevrnil in pokopal Cmora pod
Stev. 52
seboj, tako da mu je šlo kolesje preko glave. Zdravi se v bolnici. — Na stavbi-sču v Beograjski ul. 40 so se pojavili zlikovci in odnesli železni traverzi. Ljudje se svarijo pred nakupom traverz, ker jih bodo skušali tatovi najbrže vnovciti. — V Peklu pri Poljčanah je vodila oSletna Ivanka Pukše župnikovo telico k sosedu. Nenadoma pa je telica zbezljala in pohodila Pukšetovo, da se je morala zuw-i v bolnico, kjer so ugotovili, da ima Pukše-tova več poškodb po prsih in levici. — V pisarno izvozniCarke Tee Supančeve v Aškerčevi ulici so se splazili vlomilci. Pretaknili so vse kote in predale, pa so bili prepodeni. IzginUi so brez sledu — OČividno isti storilci so poizkusili vlomilsko srečo v avtomobilski delavnici Marjete Reberc na Tržaški cesti 61. Odnesli so razne strojne sestavne dele. vredne 1^00 do 2000 din. Tudi to zadevo raziskuje policija.
— Bistvo anekdote. V ponedeljek 6. t. m. bo predaval v Ljudski univerzi o bistvu anekdote naš znani pisatelj dr. Ivo šorli. Nato bo prebral iz svoje bogate zbirke nokaj najznačilnejših anekdot Iz našega domačega, zlasti literarnega življenja. V petek 10 marca pa preliva univ. prof. dr. Ev^en Spektorski iz Ljubljane o francoskem in nemškem pojmo
ve.
— Iz    gletfali^ca.    >        !nja open premiera bo >r>ljrk prosj&k«, ki je že svoječasno žel na našem mariborskem odru prodoren uspeh. — Drama pripravlja N Langerjevo »8t 721 in SchUlerjevo
varstvo in ljubezen^.
— Zvočni kino Pobrof j*. : 4. in 5. rnS velefilm »Pater Vojtjeh*. Oglejte si ta ve-lefilm! 23—M.
— Zadnje ver.ti s Pohorja, Vsa prenočišča, skupna ležišča in provizor Cr.o nameščene slamnjače so oddane. Razpoloženje med udeleženci tekmovanja je izvrstno. Zbrana je vsa smučarska elitn v alpski disciplini okrog 60 tekmovalcev, manjka samo favorit Praček, ki je zadržan. Sneg je izvrsten, proga trdna, vreme izredno ugodno. Vodstvo priporoča obiskovalcem tekmovanja, da pridejo š?le jutri v nedeljo k Senjorjevemu domu z avtomobilom, ki odpelje z Grajskega trga šele ob pol Best h ker ni nobenih prenočišč na razpolago. Napovedani svečani sprejem jutri ob pol 10. dopoldne je odpovedan, prav tako tudi oii-cielni družabni večer v Grajski kkti. I leženci tekmovanja iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva. Gorenjske in drugod se namreč vračajo Že s popoldanskim vlakom. Pač pa bo neofic.elni družabni večer po povratku Vlaka ob 21. v Grajski kleti.
— Čudna družba za oderskimi zavesami. Pobreški orožniki so snoči za odrom ntke gostilne izsledili zan.mivo in zagonetno družbo 12 mladeničev, ki so prebirali neko znano knjigo. Pri zaslišanju so dejali, da so imeli samo šahovsko posvetovanje. Vsi mladeniči so ugledni sinovi uglednih mariborskih trgovcev, dva sta pa tuja državljana. Na Pobrežju je zadeva vzbudila precejšnjo pozornost med prebivalstvom.
— Surov napad. 17-letni trgovski vajenec Slavko Ferl n je hotel na sprehod čez Kalvarijo. Skrajšal pa si je pot preko Cve-kovskega vrha, kjer ga je nenadno ustavil domači hlapec in ga brez povoda pobil s kolom na tla. Ferlin je bil hudo poškodovan in so ga morali prepeljati v bolnico. Epilog bo seveda na sodišču.
Mariborsko gledališče
Sobota 4. ob 20.: prodana nevesta. Red D.
Nedelja, 5. ob 15.: Boccaccio. Gostovanje g Povheta. Znižane cene. Ob 20.: Automelodv. Zmžane cene. Zadnjič.
★
Prihodnja dramska novost »Pigmalion«
— duhovita komedija svetovno slovečega komediografa in dramatika Bernarda Sha-wa v Skrbinškovi režiji dozoreva za pre-miero. »Pvgmalion« je priljubljen reper-toarni komad na svetovnih in naših odrih. »Automelodva zadnjikrat na mariborskim odru se vprizori jutri zvečer. Na tO se opozarja gledališko občinstvo 8 pripombo, da so pri tej predstavi znižane cene.
Umesten sklep
Tezno, 3. marca Zadnji Čas se je razvijala med okoliškimi stavbnimi ključavničarji huda konkurenca glede cen in posledica je bila, da mojstri z manjšim obratom in kapitalom sploh niso prišli do zaslužka in so utrpeli škodo, ki bi jih lahko popolnoma uničila Da se ta konkurenca, ki je ogrožala življenje več družin, zatre, je na pobudo ne-kater.h mojstrov nače nik Združenja obrtnikov na Teznem g. Sabeder Joško sklical v četrtek sestanek mojstrov, da se na prijateljski način pogovorijo glede enotnih cen.
Sestanka se je udeležila večina mojstrov, ki so orisali svoj položaj in prišli kenčno do zaključka, da le enotne cene lahko rešijo težaven po'ožaj posameznikov, zlasti mojstrov z manjšim obratom. Za posamezna izvršena dela so bile soglasno sprejete enotne cene. S tem umestnim sklepom je bil zaenkrat spor med stavbenimi ključavničarji odstranjen, učinek pa bo gotovo povoljen, če se bo tudi v resnici izvajal, kajti konkurenca je bila in bo, ne sme pa jemati ugled celoti.
Konje kradejo
Brežice, 3. marca Cesto kradejo v našem okolišu tatovi konje našemu itak revnemu kmetu. Največ pa se s tem pečajo cigani z onkraj Sotle. V noči na 21. februarja so se pojavili na domačiji posestnika Sepca Vinka v Jereslav-cih pri Kapelah neznanci in ukradli iz nezaklenjenega hleva brejo kobilo, 10 let staro v vrednosti din 6 000. Tatvino je takoj naslednjega dne prijavil oškodovani Se-pec orožniški postaji v Dobovi, ki je takoj uvedla preiskavo. Orcžniki so na kraju samem ugotovili, da vodi sled ukradene kobile iz hleva po njivah in travnikih do mostu preko Sutle, nato pa v savsko banovino, kjer pa se je na banovinski cesti Brežice—Zagreb izgubila vsaka sled. Po sledovih stopinj so ugotovili, da so ukradeno kobilo vodili trije moški, ki so bili udeleženi pri tatvini. Na podlagi raznih okolnosti, je padel sum na dva cigana, od katerih enega nazivajo »kapetan Miško«, ker je vodja posameznih ciganskih skupin. Oba sta namreč znana kot konjska tatova in so ju ljudje videli v kritičnem času v okolici reke Sutle, ki meji našo in savsko banovino. Za sumljivima ciganoma so uvedli orožniki vestne poizvedbe, vendar v uspeh ni upati, ker so cigani zelo spretni v skrivanju in so v svoji stroki zelo izvežba-nl