V libijski puščavi. Homau. Angieški sp.isal A. Conan Doyk. (Dalje.) Toda izletniJd yrh ^calo Abusir niso imeli časa, da Li mislili na usodo nesreinih gonjačev. Tudi polkovnik j« koj pu piAem izbruhn svoje jeze pozabil nan;o —. Derviši so prijezdili do vznožja griča, poskikali s kamel, jih pustili klečati, ia se pogaali po griču. Gotovo petl«*set jib je drvelo po stezi in črez skale in kamenje i i ajihovi rdeči turbaai so brginjali med pefjnaini in se spct prikazovali, ko so plezali proti vrhu. Niti us^viii se aiso pri 5^dancih.. cnega so pobili s pnškinimi kopiti, druga dva pa poLcptali na tla. Že so bili vrh griča na planici — ko jitn zastavi pot nepričakr«vana zapre^a. Izklniki, tesno drug ob drugeru. so vsak po svoje pričakorali neizbežno usodo. Po kovnik je stal s Sirokimi nogami pred vseini druginji, roke je tiščal v hlačne žepe in požvižgaval si je, kolikor ro mu dopuičaie izsušene ustnice. Belmont je s pr križaninii rokami slouel ob skali in temao »Icdal izf od ruij^iibanega iela. Jezen je bil, da je zgrešil poveijtlka. — Čudeu je človtiki značajl Njegovi trije ponesrtieni streli ia madež na njtgovi dosedaj ncoporečeni stavi najholjšega strclca — to jc Belmoata huje jr-/.i!o in razburjalo nego vsa ajego\-a nesrečaa usoda i i bližajoča se smrt —• Dii-ouiat Brown je stal visoko vzravaaa sredi grufe in nemirno vlačil svojc drobne brčicc. Fardet jo milova] ia negoval svojo ranjeno i*oko. Stcphens je v inračai ;n h^vapu zmajeval z glavo, — živa slika onemoglili ¦ :.->: skih paragrafov ia porušenega i'. ažabnega n-iu nvi je stal pdeg njega z odprtin. -nLn<"- aikom nad giavo, z brezizraznim Hcem in s pra^aimi očmi je gledal predse. Heariinglv je ležal med kameajem, ajegov bledi obraz je bil nepremičen in obrnjen aavzgor. Siamnik mu je padel z giave in nje;?ovi svetlommeni kodri so se mu usipali preko mlad(.*stnega, fino začrtantga lica. Dragoraan Mansur je sedel na kaaieau in nervozno igrai z jezdno palico. Tako so jih našii Arabci, ko so pridrti vrfa gtiča. Že je planil prvi, da bi segel po iahkon picnu, — ko se zgodi nekaj nepričakovanega. Že odkar so se prvi jezdeci pojavili v puščavi, je bil debeli protestantovski pridigar čisto upremenjen. Pr?j vedno dobre volje, š«gav ia zadovoljen, je na raah umclknil in obstal kakor okameoel. Topo io prazn« je strmel prcdse. Ko pa je zaoledai krvoločne aapadalce Utlo pied se}x)j, se je hipoma ves izpremenil. Juaaška, divja odloinost in delavnost s« mu }e zbiidila. Morebiti da j<? zblaznel od strahu, morebiti da se jc pretakala v njcgovih žilah kaplja krvi kakcga junaSkega pradeda, -aajsi je bilo kakorkoli, mož je neprifakovaao planil z divjira krikoin nad napadalcf, pograbii i obcma rolcama svoj solnčaik in otcpal z njjm na desno in levo. bolj divji in krvoločen, nego so bili dcrviSi sami. Očivider, ki je bil priča tcga dogodka, pripoveduje, da sp mu je izmcd vseh doživljajev ta slika najboij živo vtisail'' v spomia: — miroljabai, dcbelašasti mož s polaim obrazom, ki je vcs poten ia zardel od napora s s'jlnčnikom v roki vkljub svoji teži ia obilaosti z r.e•¦erjclao gibčrostjo skakal okrog in tolkel po ^ačudrnih, splašenih, jezno renčečih divjakih. Pa dolgo ni trajalo to žal brezuspešno juici.ištvo —. Oslra sulira se je pomolila izza pečine, aaglo, 'lobno jp šinila ajena konica kvišku, — dfb<?li pridigar jr padel na roVe in obraz —. la divja tolpa je plaaila prcko ajega aa brezbrambne žrtve. Noži so se zabliičali pred njiiiovimi očini sirove pesli so zagrabile po njihovih rokah in vratovih, — z robato, aezmisebio nasilnostjo so strvali in pehali ifl gnali derviši svoje ujetnike po stezi navzdol v puščaTO^ kjer so jih čakale knniele. Francoz Fanlet je mahal » svojo zdravo roko ia kridal: «Živijo kclif! — Živijo mahdi!«, dokler ga ni puškino kopito simiio pod rebra in mu zaprlo sapo* Kakor čredo goved so jih zgonili n:« kup oiy vznožju Abasira, — Ce zastopnike najkultumejših držav modernega sveta, ki so padli v sirove pesti sedmega stoletja. Kajti izvzemši puške se ti roparji-junaki puščave v prav ničemer niso ločili od tistih bojevitib sinav arabske puščave, ki so prvi oznatijevali vero Moiiamedovo z ostrino svojih mečev v začetku sedmega stoletja. Orient so ne izpreminja, kakor se iricreminj« kultumi zapad, sto*letja in stoletja so si vedno enaka in mahdijevi* derviši develnajstega stoletja niso Mli nič maaj pogumni in drzni, nič manj krvoločni in fflnatični, nego so bili njihovi davni predniki v sedmem stoletju pod zeleno zastavo svojega preroka Moharaeda. Sloaeč aa svojifa dolgih puškah in sulicah so y poikix»gu obdajali ujetnike in zrti nanje- z žmečimi * Mahdi (naglas fta zadnjem ziogu!; t. j. rodltelj, mohamedanski »mesija.« — Pod vplivom judovsfva in krščanstvu so Indi mohamcdani pričakovali svojega «me mjo«, ki bi naj «ob koncu časov« zedatil vse pravoverne "> bo.j /oper »nevernikec in jih rešil tujega jarma. Zgodovias mohamedanizma pozoa več takih mesijev. Leta 1880 je nastopil mahdl Mohamed Ahmed ob gornjem Nilu, jiobil 1. 1883 Angleie pod Hicks pašo in zasedel Kartum, ki je bU odslej njegovo glavno mesto. Vstajo tnnbdija v Rgiptu fe ukrotit /nnni lord Kitchener 1. 1«98. divjimi o«5mi. Vsi so bili precej enako oblečeai, rdeče lurbaae so imeli ovite krog glave in tiiaika in ta škrlatni okvir je še povečaval divjost ajihovih plameaefiih pogledov. Čevlje iz rumeae, neustrojeae kože so nosili ia bele, rjavo prižaste baraase iz ovčje volae s kapaco čez glavo, ki jim je dajala seaco. Vsi so iiaeli puške, aekateri še tudi sulice, in edea je aosil aa hibtu star, obtolčen vojaški rog, ki je že zdavaaj izgubil svojo svetlo medeaiaasto barvo. Polovica jih je bilo Žrncev, visokozrastli, mišičasti možje so bili, njihova telesa so izgledala kakor ulita iz brona. Drugi so bili Bagara-Arabci, rjavi.od solnca ožgaai, vitki ia koščeni, malih, bodečih oči ia teakih, ozkih ustaic, ki so pričale o brezsrčaem, aeusmiljenem zaačaju. Njihov poveljnik je tadi bil Bagara-Arabec, mož visoke postave s črno brado, ki mu je segala aa prsi, ia trdih, hladnih oči, ki so se bleščale kakor steklo izza čraih, goslih obrvi. Ia te trdosrčae oči so prav sedaj počivale aa ajetnikib in poveljaikov obraz je bil resaobea ia globoko zamišljea. Gospoda Stuarla so privlekli po griču, klobuk je aekje izgubil, ajegov obraz je bil še ves razvaet in razbarjen in ajegove hlače so bile krvave ia so se oprijemale aog. Dva sudaaca sla bila še živa, ajaaa črna lica so bila vsa okrvavela ia ajuaa obleka je bila raztrgaaa. Tiho ia nepremično sta stala v pozoru ob straai nesrečaih ujetaikov. Poveljaik jih je aekaj minut molfe opazoval ia si gladil črao brado, ajegove poaosae, trde oči so presunljivo merile ia oceajevalc obraz za obrazom v gruČi ubogih ujetaikov. Nato je zapovedovalno ia rezko nekaj povcdal v arabskem jeziku ia dragomaa Mansur je stopil predenj i globoko sklonjeaim hrbtom in s proseče razprostrtimi rokami. Za izletaike je bila Mansurjeva dolga suha postava V ohlapaih turških hlačah ia ozkem aagleškcm suknjiču prikazen, ki jih je aeprestaao silila aa smeh. Toda v njihovem aovem, nesrečaeai položaju, pod .vročim solacem puste puščave ia sredi razpaljeaih der- viških obrazov se jim je zdelo, da daje Maasurjevo ob-  aašaaje vsemu prizoru aaravaost blazea zaačaj. Dra-  gomaa je ponavljal svoj «Selam alek! Selam alek!«*  ia se priklaajal kakor možicelj iz gumija ia ko se je  poveljaik zadrl aad ajim v par osornih kratkih bese- dah, je padel aa obraz, drgnil čelo ob pesek in stezal po tleh svoje dolge roke. «Kaj pomeai to, Cochraae?« je vprašal Belmont. «Čemu ta smešaa gledališka predstava —?« «Če prav razumem«, je odgovoril Cochrane. «se mi zdi, da je pri kraju z nami —.« «Ampak to je aezmiselno!« je vpil Fardet razdražeao. «To je aezmiselao —! Zakaj bi me naj ti ljudje ubili, — meae, Fraacoza, ki jim nikdar nisem aič hudega storil, — ki sem bil kot Frcncoz vedno velik prijatelj Arabcev —! O da bi znal arabski —! He, dragomaa Mansur —!« Razbarjeae krelnje Fardetove so zbudile pozornost poveljaikovo. Ozrl se je vaaj s svojimi zlovoljnimi, bodečimi očmi. Kratko in rezko je izpraševal Maasurja, ki mu je poaižno in trepetaje odgovarjal, sloaeč aa koleaih pred ajim. »Povejte mu, dragoman, da sem Francozl Povejte mu, da sem prijatelj mahdijev! Povejte mu, da moji rojaki aikdar niso imeli nobeaih sporov z mahdijem, da so njegovi sovražaiki tudi naši sovražaiki!« «Povelj'.iik je vprašal, kake vere ste«, je odgovoril Maasar. «Mahdi ne potrebaje prijateljstva od takih ljadi, ki so aeveraiki ia sovražaiki Mohamedovi.T »Povejte ma, da pri nas na Fraacoskem vsaka vcro eaako spoštajeaio.« «Poveljaik pravi, da more le bogokletea pcs in sin bogokletaega psa reči, da so vsc vere eaako dobre. — Če ste prijatclj mahdijev, pravi, morate priseči na koraa, na sveto kajigo Mohamedovo, ia aa mestu sprejeti ajegovo vero. Če to storite, vam obljublja, da vas pošlje živega v Kartum.« «In če ne —?« * Arabski, pomeni: «Mir s teboj!« "i^«če ne, pa pojdete isto pot kakor vsi drugi vaSi tovariši —!« »Torej pa sporočite gospodu poveljniku moj J>okloa! Ni navada pri Francozih, mu povejte, da bi prisiljeni izpremiajali svojo vero!« Poveljaik je še povedal par besed, nato pa še jj« obrnil k spremljevalcu na svoji desni in se zatopil % njim v resea pogovor. «Pravi, gospod Fardet,« je prevajal dragoman, «da bo aaredil iz vas korito, iz katerega bodo žrli psi, ako še eakrat rečete predrzno besedo. Ne dražite ga, gospotf, kajti sedaj se posvetujela s pobočnikom, kaj naj storit« i nami.« «Kdo je ta poveljnik?« je vprašal polkcmiik. »Imenaje se Ali Wad Ibrahim, — tisti, ki jc prttečeao leto napadel jmebijske vasi na meji in yse poi>U, kar mu je prišlo živega pod roke.« «Čul sem o njem«, je dsjal polkovaik. «Pravijo o ajem, da je aajdrzaejši in rajfanatičaejši izmed niahdijevih ljadi. — Hvala Bogu, da so žeaske rešenc nje« govih krempljev!« Arabca sta se pogovarjaia v tistem strogem in res* aobaem glasu, ki je tako značilea posebao pri sinovih' paščave. Obrnila sta se k dragomaau, ki je še vedno klečal v pesku. Popraševala sta ga ia kazala sedaj na tega sedaj na onega ujetnika. Zopet sta se posvetovalat ia koačao je poveljnik aekaj rekel Maasurju in zaničljivo zamahail z roko, češ, naj prevede ujetnikom. «Zahvalite Boga, gospodje, mislim da je naše žiTljeaje za sedaj vsaj varno!« je pravil Maasur in si brisal pesek, ki se jc držal njegovega znojnega čela« «Ali Wad Ibrahim pravi, da neveraiki sicer nc za* slažijo druga ko mečevo koaico od siaov prejokovih,, toda ategnilo bi biti koristno za mahdija in njegoy© stvar, če bi dobil v roke zlato, ki bi ga vaši sorodnikt plačali za vas. Dokler pa zlato ae pride, bodele dclali in služili za sažaje v Kartumu, — če vas morebiti že prej ne da pobiti. Sedli bodete na prazne kamek itt jezdili z njim.« J?'- ,-*ie*-jt&<.- «m> (Dalje prihodnjii.)