Sut»criptio» $8.00 Yurljr. "ÙÏJTiïfc Chicago, UL, pondeljek, 25. aprila (April 25) 1981 STEV.—NUMBER 96. Glas delavstva proti novi vojni Angleški in francoski delavci protestirajo proti nameravani invaziji Nemčija in aneksi j i Ruhra in Wnetfal-»kc. Delavci Anglija zahtevajo, da naj nevtrano raz-^ sodišče jwši vprašanja reparacij. Francoski komunisti pozivajo ljudstvo, da se upre mobilizaciji. London, M. npr. — Prlblišno 300 delegatov rudarskih unij U vseh premogovnih Mkv nz Anglsškcm m« je sošlo v Londo? nu v konferenci, ki je bila »kil-esnz sa petek in preioftena na včeraj. V petek je Frank Hod-ges, tajnik Jruklareke federacije, podal svaje poročilo o dogodkih ssdnjegs tedna. Poročilo je bilo «prejeto In konferenea ja izrekla Hodgesu «supnieo sa njegovo da* io. Msnjšina delegatov je obaojs-Ig Hodgseovo vodstvo .slasti pa njegov govor v parlamentu dne 14. aprila, ki je povzročil spor v troavesi. Manjšina je zahtevala, dl Hlodges Mdlo* tajni* vo, toda bila je poralena. , Hprajeta ja bila tudi resolucija, ki obsoja ekaekmlvl falseni* čarjev in transportnih delavcev, volikev v trni državi likoraltev denarne i čuvanje votfmtv * prepovedi proti štra1 »mine zA izklju-ijanje sodnijskih ČE SE STRUNA NA LOKU PREVEČ NAPENJA, RADA POCI... <*U«. katero mor •Hi, je varnost. •Iva. H J •to Hvoja mUUjei 41 sanemarjena. Poljedelci wt>ijo r valilci večini le itlo.K^T. na nrijfdefcfco, orodje, kot n. pr. lea«fi>iHt. Kemija je pa po na revi aelo bogata la ie neiatrpa- Rojakom svetujem. kil« «U tukaj naeeHti, naj p< pogledati aemljo. katera le ni tako aelo <)ra«a. U kar rfe kupuje od kakih ftkth , fjfrekupčevalcev, v Fende — Nlkaratva ja formalno i Sic life narodov. Varoki M Strelki rtOSVET Jimmie Hlgglni. *w vrtan tmcuoL ■T" ' (NtdalimnK) i fi 'M Jimmie je t o znanje o , kmeti Jaki ekonomiji je bilo celo omejeno, zato ni , vedel, da je John Cutter miienj kakor on — »n-ten j Ashtona Ghalmesss, predsednika Prve narodna frifdff t Leeevillu. pri katerem je bilo zadolženo njegovo posestvo. John je garal kakor konj od ranega jut» do posuega večera kskor Jimmie; llv krst mu ni mogel očitati, da je lennh. Vrhutega je neprestano godrnjal ln Uraal, da za- j stonj dela. Njegovi lana jo bila trpiniea rtljuče-nega hrbta in usahlih pni; stalno je uživala neke patentna medicino kakor Uboga Meissnerjeva že-niea. Vdia tema ja bfl Jtamtie vesel, kajti učil ae je novih stvari in njegovim otrokom je zelo prljal \ «veli zrak. ImeU so tudi boljio hrano kot v mostu, oziroma kod kdaj prej v svojem življenju. Vse poletje je moiael kravo in stopal za plugom, sukal motiko in koso, krmil konje, krave ln prešičo j ter vozil kokoši in jajca na trg v mesto. Oh veče-rib je bil tako truden, da ae nm ni veš ljubilo čl-tati njegovih socialistttnlh časopisov. Sest mesecev ni vedel, kaj sa godi m svett* - in nezaslišani dogodki so 111 mfano njega neopaženi. To je bilo Ukrat, ko ao nemlke horde napadale utrdbe Verduna. CeUh pet mesecev so se valili Nemci val za valom; Francozi so pa stisnili zobe in se zskle-II. dane bodo Nemci nikdar imeli Verduna, Ostali' civiliziran svet je a pridržano sapo opazoval strelen boj. i • • Jimmie je imel ob sobotah zvečer edino priložnost, da je iatedel kakšno novico ln govoril s sosedi, ako je obfcfcal majhno prodajalnlco v bližini, kjer so sa križale ceste. Ljudi, ki jih je Um srečal, so bili popolnoma drugi tipi kot tovarniški delavci, s katerimi je navadno občeval v mestu. Bili so popolnoma novi ljudje, kakor da so priill z drugega pUneta. Zde lo se mu je, da vidi pred sabo live ostanke davno Uumrle dobe, in kadar je poslrfUl njihove pogoyore, si nI mogel P ^■< y^vl,*'-JS r^^ '»- Tedaj js vstsl nlsljen državljan, ki je ssdel na zaboju prepeSeoeev, in potrkal Jlmmleja na Sgmo reko«: "Ouj, fant*I Ako želiš sam sebi dobro, pojdi domov, Ce boš še kaj tskega govoril tukaj, ddbiš smolo ln kurje perje ns hrbet." Jimmie je umolknil. Ko je mislil oditi s svežnjem nakup I j enih stvsri, je stopil sa njim star, twlobradi očak, ki je prej molče sedel v kotu pro-dajal nice U poslušal prepir. Starec je povabil Hlgginsa, da naj prisede na njegov vos, ČcA da gresta v «jo in lato smer. Jimmie se je skobacal na aedel zraven starca in ko je koščena kobila počsal vlekls vos v luninem svitu poletne noši, je očak začel Upraševati svojega tovarlla o njegovi prošlostl Kje je zrasel t Kako jo mogoče, ds Človek, kl živi vae svoje dni v Ameriki, ve tako mslo o svoji rojttni deželi! Peter Drew je bilo sUrčevo Ime. Bil je veteran civilne vojna ln udeležil so je prve bitke pri Buli Runu ln.potem je bil v vsej kampanji v severnem kraju Vlrginlje do Riohmonda. Ker je torej hll stsr vojak, je vsekakor vedel, kako se sa-drži ameriška armada in lahko bi povedal Jim-mieju, kako je miljon svobodnih moŠ prijelo ss prolje, da rešijo eelokupnost republike; možje so asugsll ln sa vrnili mirno vsak na svoj dom, na poljs in v delavnico. Jimmie je ponovil svoje prejšnje besede, da slU ne prinese niš dobrega, toda stari se nI dal pre- . pričati ln je odgovoril, da Ameriksnoe bi morsl biti zadnji človek na «vstu, ki teko trdi, ksjti zgodovina ,AmsiUts govori jasno, kako velike vaš-noeti je to, šs Si sovražnika natepe. Bila je sila, kj je prinesla Ameriki neodvisnost in sopet jc bils sila, ki je reŠUa vprašanje zamorske sužnosti — rešila tako, da ga nI več šlovcka v Združenih drŽavah, kl bi ai prsdrsnll oživeti to vprašanje. Toda Jimmie ni vedel ničesar o vsem tem; zgodovina Amerika mu je bils zelo malo znana. Stori farmar SS js zgrozil, ko je npoxnal, da danes araatejo ljudje, ki ns poanajo duše svoje domovina. Vse dragossns tradicij« so mrtve, kar ae tiče Hlgginsa t Koliko junakov je živelo in se bojevalo za svobodo Amerike — a mali Ktrojnik ne posns nobenega niti na ve imen velikih bitk, v katerih so prelivali svoja kril Staree jc bridko tožil o nezaslišani površnosti današnje v r. ko je. lliggins j« skušal pojsHniti oČakn, ds on se Istri za mednarodno avobodo in njegov pstrijoti-sem Je vešJL To je dobro, je dejsl Drew, s zskaj je treba suvati lestvo, po ksteri pl< tašf Spoinsti J«« treba laatno domovino in njeno dobro strsn. Drew Je povedal Jlmmiejn. ds je k1i««| govoriti Liaeolna ia njegovih beaed ni .lanes pozabil. AU morda Jimmie as varjan». Uneolnovha besedam t Ca hI Llaeoln Uvel danes, l»i bil gotovo nasprotnik nadvlade ▼ Wall Street it. Ako so toraj molje, kot je bil Lincoln, vodili Ameriko, zakaj bi Jo danes napadali in saaramovsli — uradi nekaterih ameriških propalie, ki teptsjo v blato ideje Kdor koše dobiti svojca v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listne, tako da os