49
Osebne vesti
PROF. DR. SREČKO HERMAN, DR.
MED., ČASTNI ČLAN MADŽARSKEGA
ORTOPEDSKEGA ZDRUŽENJA
Venčeslav Pišot
V dneh od 17. do 19. maja 2001 je bil v Zalakarosu letni kon-
gres madžarskih ortopedov in travmatologov. Zalakaros je pri-
jazen kraj, nekoliko južneje od Blatnega jezera, znano kopali-
ško mestece s številnimi hoteli in termami.
Herman se je prof. Meszarosu zahvalil za podeljeno priznanje
in čast ter naglasil, da je sodelovanje med kolegi res vzorno,
kadar jih vodi skupna želja po napredku znanosti in sodelo-
vanja med narodi.
K visokemu mednarodnemu priznanju prof. dr. Srečku Her-
manu, dr. med., čestita tudi Združenje ortopedov Slovenije.
Nekrologi
ZASLUŽNI PROFESOR
DR. MARJAN VOZELJ, UNIV. DIPL.
INŽ. BIOKEM. – IMUNOLOG
Vladimir Kotnik
Po dolgi in hudi bolezni nas je v začetku poletja zapustil ne-
stor slovenske imunologije zaslužni profesor dr. Marjan Vo-
zelj. Poznala sva se tridest let. Še danes se živo spominjam
začetkov najinega skupnega raziskovanja na »Pristavi«. Od ta-
krat se je seveda marsikaj spremenilo. Imunologija je postala
pomembna in moderna veda in imunološki oddelek na Inšti-
tutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v
Ljubljani se je okrepil z znanjem, raziskovalno opremo in no-
vimi sodelavci.
Sl. 1. Prof. Herman se zahvaljuje za priznanje. Prof. Meszaros
(prvi z leve), predsednik madžarskega združenja ortopedov.
Svečana otvoritev kongresa je potekala 18. maja 2001 zvečer v
največji dvorani zdraviliškega kompleksa. Na tej svečanosti je
predsednik Združenja ortopedov Madžarske, prof. Meszaros,
naznanil, da za častnega člana njihovega združenja imenujejo
prof. dr. Srečka Hermana iz Slovenije. Ob podelitvi je pouda-
ril, da je častni član združenja postal svetovno priznani stro-
kovnjak, ki že dve desetletji uspešno sodeluje z madžarskimi
kolegi, se udeležuje njihovih nacionalnih in predvsem med-
narodnih kongresov. Prof. Herman je bil tudi zagovornik in
predlagatelj, da so madžarski kolegi postali člani regionalne-
ga združenja ALPE-JADRAN, kjer sedaj Madžarska uspešno
sodeluje. Prof. Meszaros je sklenil podelitev priznanja v upa-
nju, da bo s tem dejanjem sodelovanje med madžarskimi in
slovenskimi ortopedi postalo še tesnejše in uspešnejše. Prof.
Sl. 2. Diploma častnega člana.
Prof. dr. Marjan Vozelj, univ. dipl. inž. biokem. – imunolog, se
je rodil 21. decembra 1921 v Ljubljani, v številni delavski dru-
žini. Po skromnem otroštvu se je namenil študirati kemijo.
Diplomiral je leta 1952 na Naravoslovno matematični fakulte-
ti v Ljubljani. Pot ga je nato zanesla v medicinske kroge. Zapo-
slil se je na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v
Ljubljani. Tam je pripravil tudi doktorat znanosti s področja
mikrobiologije in imunologije in ga ubranil leta 1973. Med
službovanjem je obiskal in se izpopolnjeval v več inozemskih
raziskovalnih ustanovah. Tako je bil leta 1956 v Palermu na
Istituto d’Igiene e microbiologia Universita di Palermo in leta
1960 v Stockholmu na Radiopatologistka institutionen, kjer je
proučeval encimsko aktivnost peptidaz in alkalne in kisle fos-
fataze v celicah različnih tumorjev. V naziv rednega profesor-
ja za področje mikrobiologije in imunologije je bil izvoljen
leta 1984. Leta 1990 se je upokojil, letos pa mu je bil podeljen
častni naziv zaslužni profesor.
V času, ko je nastopil svojo službo, so na Inštitutu že opravljali
pomembno diagnostično, raziskovalno in pedagoško delo.
Posebno pomembna dejavnost je bila diagnostika sifilisa, ki
ga je bilo takrat mnogo več kot danes. Prva naloga za mladega
strokovnjaka je bila izdelati zanesljive teste za dokaz te hude
bolezni. Za to pa je potreboval dobre reagente. Teh v tistih
časih ni bilo mogoče kupiti in so jih izdelovali v laboratoriju
sami. Z veliko požrtvovalnostjo in znanjem je razvil izvirno
ZDRAV VESTN 2002; 71: 49–62
50 ZDRAV VESTN 2002; 71
metodo in pripravil posebni čisti pripravek kardiolipina, re-
agenta, ki je pomembna sestavina Wassermannovega diagno-
stičnega testa za sifilis. Z »novim« kardiolipinom je postal do-
kaz protiteles proti splošnim lipidnim antigenom bakterije Tre-
ponema pallidum mnogo zanesljivejši. Kardiolipin, izdelan
po njegovi metodi, se je nato s pridom uporabljal v diagnosti-
ki sifilisa še več deset let. Pri svojem delu so njegove reagente
in pozneje tudi tehniko izdelave uporabljali še mnogi drugi
serološki laboratoriji v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. Delo na
področju proučevanja imunskega odziva pri sifilisu je nada-
ljeval z uvajanjem testa za dokaz specifičnih protiteles proti
bakteriji Treponema pallidum in izdelal različico testa inhibi-
cije gibljivosti bakterije Treponema pallidum, ki še danes ve-
lja za najustreznejši test za dokaz luetične okužbe. Poudariti je
treba, da so v tistem času tak test delali le še v nekaterih izbra-
nih laboratorijih po Evropi in seveda v Ljubljani, na našem
Inštitutu. Ker je imel na razpolago primerno gojene povzroči-
teljice sifilisa, je v naslednjih letih z vztrajnim prizadevanjem
izdelal še en test, ki temelji na dokazu specifičnih protiteles, to
je imunofluorescenčni test za dokaz bakterije Treponema pal-
lidum. Reagente za ta test smo z velikim pridom izdelovali še
več let po njegovi upokojitvi. Test ni zaostajal za tistimi, ki jih
je bilo tedaj že mogoče kupiti, nasprotno, bil je celo boljši,
predvsem pa cenejši. Svoja prizadevanja pri diagnostiki sifili-
sa je predstavil v doktorski disertaciji z naslovom Serološka
diagnostika sifilisa.
Istočasno z navedeno problematiko ga je zanimalo še prouče-
vanje komplementnega sistema, ki je bilo v tistem času v hi-
trem razvoju. Kot kemijsko izobražen strokovnjak je imel izo-
stren posluh za razumevanje vzajemnega vpliva beljakovin-
skih molekul komplementnega sistema. Temeljito poznava-
nje tega dogajanja je vodilo k izdelavi testov, ki so služili za
odkrivanje avtoimunskih bolezni, za razumevanje vnetnih po-
javov in odkrivanju bolezenskih stanj, pri katerih je zaradi po-
manjkljivosti v sistemu komplementa telesna obramba zmanj-
šana.
Prof. Vozelj sodi v generacijo imunologov, ki so ustvarjali v
obdobju velikih sprememb v imunološki vedi. Ne samo proti-
telesa in komplement, predvsem celice so tiste, ki so zadolže-
ne, da do imunskega odziva sploh pride. Skoraj istočasno z
velikimi laboratoriji smo tudi v njegovem laboratoriju začeli
uvajati, izpopolnjevati in uporabljati celično imunsko tehno-
logijo. S svojim neposrednim delovanjem in uvajanjem mla-
dih sodelavcev v imunološki laboratorij na Inštitutu za mikro-
biologijo in imunologijo je uvedel v redno diagnostično upo-
rabo preko 22 seroloških in imunoloških metod, s katerimi
lahko odkrivamo primarne in sekundarne imunske pomanj-
kljivosti na ravni prititelesne in celične imunosti ter na ravni
naravne odpornosti in dejavnosti komplementnega sistema.
Z njimi je mogoče učinkovito potrditi stik z različnimi povzro-
čitelji nalezljivih bolezni in razložiti pojav preobčutljivostnih
in avtoimunskih dogajanj pri bolnikih.
Posebno pomemben prispevek k imunologiji na Slovenskem
je Vozljevo pedagoško delo. Izoblikoval je programe za dodi-
plomski in podiplomski pouk imunologije za študente Medi-
cinske, Biotehniške in Farmacevtske fakultete ter Fakultete za
naravoslovje in tehnologijo – oddelek za kemijo Univerze v
Ljubljani. Svoje znanje je uspešno podajal mnogim generaci-
jam študentov biologije, medicine, stomatologije, kemije in
farmacije. Iz zasnov, ki jih je pripravil, se je razvilo pet samo-
stojnih dodiplomskih in šest podiplomskih imunoloških pred-
metov, ki jih poučujemo njegovi nasledniki na petih fakulte-
tah. V tem obdobju je napisal osem pomembnih imunoloških
učbenikov in priročnikov v slovenskem jeziku, ki predstavlja-
jo osnovo za oblikovanje slovenske imunološke terminologi-
je, obenem pa predstavljajo okvir za poučevanje, raziskova-
nje in oblikovanje diagnostične doktrine vsem njegovim učen-
cem in naslednikom. Bil je mentor desetim magistrandom in
osmim doktorandom. Od teh so danes štirje profesorji in trije
docenti. Njegovi bibliografski podatki obsegajo 109 enot. Med
njimi je vrsta pomembnih raziskovalnih in strokovnih član-
kov, ki jih je objavljal pretežno v domačih revijah z namero, da
svoje izkušnje strokovno argumentirano, obenem pa na do-
kumentirano neposreden način prenese na slovensko stro-
kovno javnost. Med deli je več poročil o najnovejših dognanjih
na ozkih strokovno raziskovalnih problemih, ki jih je objavil v
okviru kongresov in strokovnih srečanj. Sledijo raziskovalna
poročila za Ministrstvo za znanost in tehnologijo in na koncu
imunološke knjige, ki jih navajamo poimensko: M. Valentin-
čič, M. Vozelj. Priročnik seroloških preiskav glede na sifilis,
Ljubljana 1959; M. Vozelj. Temelji imunologije (1. izdaja), Uni-
verza v Ljubljani 1972; M. Vozelj. Imunologija, Ljubljana, DZS,
1978; M. Vozelj. Temelji imunologije (2. izdaja), Ljubljana, DZS,
1985; M. Vozelj. Preverjanje znanja iz imunologije, Medicin-
ska fakulteta 1988; M. Vozelj. Temelji imunologije (3. izdaja),
Ljubljana 1989; M. Vozelj. Kratek pregled klinične imunologi-
je, Medicinska fakulteta 1989; M. Vozelj. Medsebojno spozna-
vanje in sodelovanje celic, Medicinska fakulteta 1989; M. Vo-
zelj. Imunologija, enciklopedijski priročnik, Ljubljana, DZS,
1996; M. Vozelj. Temelji imunologije (4. izdaja), DZS, 2001.
Prof. Vozelj je bil soustanovitelj Slovenskega imunološkega
društva in več let njegov predsednik. Pomembno je deloval v
alergološko-imunološki sekciji Slovenskega zdravniškega dru-
štva in bil njen tajnik. Za svoja prizadevanja je prejel več na-
grad in priznanj. Tako je bil nagrajen z redom dela z zlatim
vencem (1983), leta 1974 in 1986 je prejel nagradi sklada Bori-
sa Kidriča, leta 1998 Plenčičevo odličje, leta 1997 pa smo ga
imenovali za prvega častnega člana Slovenskega imunološke-
ga društva.
Glede na velik prispevek pri oblikovanju novih idej, pomemb-
nih za nadaljnji razvoj znanosti in imunološke stroke, za uva-
janje novih raziskovalnih in diagnostičnih metod v imunolo-
giji, za izboljšanje ekonomskih in gospodarskih učinkov v dia-
gnostični medicini v ožjem in širšem smislu in za pomembno
obogatitev slovenske strokovno kulturne dediščine pri uvaja-
nju slovenske imunološke terminologije, ga imamo lahko upra-
vičeno za ustanovitelja in očeta moderne imunologije na Slo-
venskem. Veliko priznanje njegovemu delu in ljubezni do imu-
nologije pa je imenovanje za zaslužnega profesorja, ki mu je
bilo izrečeno posthumno s sklepom Senata Univerze v Ljub-
ljani dne 6. 11. 2001.
Dragi učitelj, dragi prijatelj! Z velikim spoštovanjem se ti zah-
valjujemo za vse, kar si nam dal v svojem življenju. Spoštovali
bomo tvojo hrabrast pri premagovanju dolgotrajne in hude
bolezni in se zgledovali po tvoji predanosti imunologiji, ki si
jo tako prepričljivo izkazal z zadnjo objavo učbenika Temelji
imunologije, le nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Zgledovali
se bomo po tvoji predanosti družini, ki je kljub tvojemu ne-
prestanemu strokovnemu, raziskovalnemu in pedagoškemu
delu v imunologiji imela vestnega in skrbnega moža, očeta in
dedija. Hvala ti!
V SPOMIN
LILI ČERIN-PETRIČ, DR. MED.
Sekcija partizanskega zdravstva Slovenskega
zdravniškega društva
Dne 6. 1. 1944 je XIV. divizija NOV krenila iz Bele krajine prek
Moslavine, hrvaškega Zagorja proti Hrvaški in 6. 2. 1944 pre-
stopila Sotlo in hrvaško-nemško mejo. Takoj po prestopu na
štajerska tla so imele partizanske enote hude boje in večje
število ranjencev. Tedaj na Štajerskem še ni bilo partizanskih
bolnišnic in bunkerjev, pa tudi gradnjo le-teh je onemogočala